des
kaiserl. königl. Gymnasiums
zu
Rudolfswerth (Novomesto)
am
Schlüsse d e s S c h u 1 j a h r e s 186 7.
Veröffentlicht vom Director desselben
P. i©rro®ü*d) Vmk»
Laibach 181)7.
*
Druck von Ign. v. Rieinmayr & F. Bamberg. — Verlag dos k. k. Gymnasiums.
*
I'gmoaf JisaißM '
(VWMIh* h ' <■ ' yli‘ i H VÜIU.H
%
•t*	\T	*'	,	«•.	'i	‘Jgji	4;'	•
■ . , > ; ■ »* ■
' *
-	!
•; • f/
>
1! Um yUk
' >*> *•
Pravila za pisavo.
C i g a 1 e t u in S vete c u gre zasluga, da sta obernila pozornost na slovenske e n k 1 i -tike ali breznaglasnice, kakor je imenuje Svetec. Vpliv tega se je čutil v pisavi kmali; toda „incidit in Scyllam, qui vult vitare Charybdim“ — nekteri ovega nauka niso počisto dovzeli ter zašli v drugo pomoto; jeli so pisati ravno nasprotno, nego se je pisalo pred, stavili so enkli-tike radi vselej za glagol, ali vsaj predeleč od kraja brez ozira na to, je li stavek samostojen ali odvisen. Šolska mladina, ki rada hodi primši, jela je v nalogah posnemati novo pisavo. Da se stopi temu okom, povzeli smo iz Svetičeve razprave (Novice 18G2, str. 74 idr.) bistvene stvari, predelali za šolsko rabo po paragrafih in v izgledih, kajti una je na široki podlagi, včasi preveč raztegnjena in zato za mladega človeka težko umevna. Obdelana je sicer gramatično ta teorija tudi v Janežičevi slovnici, toda izgledje so kratki, kar slovnica res nemore drugače, in pa brez primerjave z napačnimi; zato se nam je zdelo treba, da povzememo to stvar za mladež še enkrat. Temu smo pridali nekaj drugih potrebnih pravil za razpostavljanje besedi' v stavku, kar je bil deloma Cigale sprožil v Novicah tri- in pet in petdesetega leta (str. 327, 263); verh tega pa še	vredovanje stavkov med seboj	in pa opombo za	prestavljanje iz latinskega na slovensko.
Kar se tiče imena za	„breznaglasnic,“	obderžali smo gerško „ e n k 1 i t i k a, “ ki	je
dijakom	bolj privajena;	utegnilo bi se jim reči tudi „naslonjen k e,“ ker se	naslanjajo	zavolj
svoje šibkosti na drugo	besede, kakor gerške enklitike ow./m) ali pa latinski	one, ve, ne (bo-
num laustunu/««? — bonus maluswe — didicistme?)
Da bode razprava umevna vsacemu, naj sledijo tu ktere besede so enklitike, da-siravno so sploh znane, namreč: pomožni k sem, si, je, sva,	sve, sta, ste,	smo, ste, so, bom,
boš,	bo, bi; zaim ko ve krajše	oblike mo, te, se, mi, ti,	si, ga, mu, jo,	jih, jim,	nam, vam,
nas, vas.
Če pa besedi: so, je	pomenite to kar	latinsko dan tur, inveniuntur, est, ian,
c §	gibt,	takrat niste enklitiki,	ampak samostojna glagola ter se rabita kot taka, n. pr.:	So
ljudje, ki si ne dajo ničesar dopovedati. Je človek tukaj, ki vse vč.
Splošne opombe.
a) Enklitika ne pričenja stavka niti glavnega niti odvisnega; razun z vprašavnim li, kot: Si	li slišal čudno	novico? Sto li šli iskat ga?
b) Pomožni k	je mora biti v glavnem stavku za glagolom (participom), če glagol	stavek
pričenja, v odvisnem pa vselej pred glagolom.
c) Besedo se postavljajo	po logičnem smislu in po pomenu stavka.
d) Naj važniše je pervo	mesto, zato se stavi le-sem	naj tehtniša	beseda;	po tem je
zadnje;	po sredi pa so	vverstijo šibkeje besede.
e) Naj manj	samostojnosti imajo enklitike.
Razprav a.
§ 1. Če subjekt začenja stavek, bodi si da je subjekt sam ali pa ima kak pridevek (adjektiv, apozicijo, genitiv ali sklon s prepozicijo), takrat sledi glagol (particip pret.) kmali za njim kot predikat, euklitika pa stopi za subjekt pred glagol. — Primeri:
Pravo.
Vetrič je zibal in tresel koruzno perje, in moravski valovi so pluskali ob bregu.
Mati Ivanova se je vernila kmali domu; Ivan pa je ostal celi dan pri Blagajču.
Vsi povabljeni gostje so bili Židane volje, samo nad enim se je videlo, da idr.
Svečana predstava v narodnem gledišču je bila odložena za pol ure zarad pričakovanega dohoda Slovencev.
Poslanca	slovaške	matice, častita Hurban	in
Zlota, sta bila	prijazno	pozdravljena, in Hurban	se
je zahvalil z lepo besedo.
Platon, najimenitniši učenec Sokratov, je želel dobiti javno službo.
O p o m b a. Ako je subjektov pridevek kak particip, da ima veljavo celega stavka, ravna se z enklitiko tako, kakor v preklanem stavku; kot: Bratje njegovi, zavideči mu srečo (ker so mu srečo zavidali), prodali so ga v Egipt. — O tem pozneje več.
§ 2. Če se začenja stavek z drugo besedo nego s subjektom, stopi enklitika precej za tisto;	in	sicer,	ako je	perva	beseda	glagol,	stoji enklitika za njim, ako	pa perva beseda ni glagol,
stoji enklitika	pred	glagolom.	—	Pervo	velja	zlasti	ondi, kjer je	subjekt	naznanjen po glagolu,	in
za-se ni izražen.
Napačno.
Vetrič zibal je in tresel koruzno perje, in moravski valovi pluskali so ob bregu.
Mati Ivanova vernila se je kmali domu; Ivan pa ostal je celi dan pri Blagajču.
Vsi povabljeni gostje bili so Židane volje, samo nad enim videlo se je, da mu gostarija ni bila po volji.
Svečana predstava v narodnem gledišču bila je zarad pričakovanega dohoda Slovencev odložena za pol ure.
Poslanca slovaške matice, častita Hurban in Zlota, bila sta prijazno pozdravljena, in se je zahvalil Hurban z lepo besedo.
Se me boji — se ga sramujem — mi je obljubil
—	ga nisem videl — mu je terdo zažugal — ga ni bilo — ga hočem poskusiti. ,
Zapel je glasni svonec in zopet bežali smo ob valovih peneče Savine.
Pojdiva tje, blagi moj! tam velikrat našla sem že tolažbe bolni duši.
Z vso mogočo zgovornostjo skušal je Ivan tolažiti prežalostno sestrico; pa besede njegove imele so le malo vspeha.
Zdaj vzdigne se sijajni sprevod s kolodvora v mesto.
Še dandanes hranjena je taka goba v ljubljanski muzeji.
Tako prisijala je zlata zarja svobode v vsaki kot slovenskih dežel.
Celi teden jedli in pili so složni korenjaki na zdravje drugov.
Boji se me — sramujem se ga — obljubil mi je — nisem ga videl — ni ga bilo — terdo mu je zažugal — hočem poskusiti ga.
Zapel je glasni zvonoc in zopet smo bezali ob valovih peneče Savine.
Pojdiva tje, blagi! tam sem že velikrat uašla tolažbe bolni duši.
Z vso mogočo zgovornostjo je skušal Ivan tolažiti žalostno sestrico, pa le inaio vspeha so imele besede njegove.
Zdaj so vzdigne (vzdigne se zdaj) sijajni sprevod.
Še dandanos je hranjena taka goba v lubljan-ski muzeji.
Tako je prisijala zlata zarja svobodo v vsaki kot slovenskih dežel (v vsaki kot slovenskih dežel jo prisijala tako zarja svobodo — prisijala je tako zlata zarja svobode v vsaki kot slovenskih dežel.)
Celi teden so jedli in pili koreujaki na zdravje drugov.
Zdaj pa so 9e privlekli na obzorje Ivanove sreče tamni oblaki.
§ 3.	Kedar	sta v stavku dva glagola, ki imata vsak svojo enklitiko,	tak stopi druga
za	svoj	glagol,	ne stoji pri pervem; to velja zlasti o infinitivu. Za infinitivom	stoji tudi če je
on sam glagol v stavku; na primer:
Da pa se navadimo prave pisave, treba je seznaniti se z jezikom; pred vsem pa moramo učiti se slovnice. — Oglej! kedaj že sem želel videti ga. — Demosten ni želel prikupiti se ljudstvu. — O postnih dneh zderžati se mesnih jedi, kaj pritergati si, to nima nobene težave. — Ljubezen do bližnega tirja, vse ljudi v časti imeti; ne biti jim nevošljiv; zderžati se vsake krivice zoper nje; nikoli ne zapeljati jih; ne škodovati jim, niti na duši niti na telesu; ne opravljati jih.
§ 4.	Kedar	se snide več e n k 1 i t i k skupej, sledijo ena za drugo po	svoji krepkosti;
spredej	stoj6 močneje,	slabeje jim sledijo. Naj močneji ste so, smo, naj šibkeja	je je, med njimi
so	mi,	ti, ga;	se pa	je naj gibčniša in ima naj veči prostost, stoji toraj pred	ali za glagolom,
pred ali za subjektom, vendar predeleč ne sme od nobenega stati, le kak subjektov pridevek jo sme ločiti od njega. Ce je	stavek	samostojen, in izpuščen subjekt: jas, ti, on,	mi,	vi,	ve, ter
pričenja	stavek	kak glagol,	takrat	sledijo enklitike po svoji versti	za	glagolom;	če pa je	stavek
odvisen, ondi se vverstijo enklitike po svoji kreposti med vez in glagol (particip); na priliko:
Bali so se — bal se je — ker so se bali; ker se je bal. Nadjali so se ga; nadjal se ga je — ker so se ga nadjali. Obljubili so mi ga; obljubil mi ga je — ker mi ga je obljubil. Zarekli so se mu — ker se mu je zarekel; ker so se mu zarekli. Prilizuje se ti; prilizoval se ti je; prilizovali so se vam — ker so se vam le prilizovali. Enajsta ura se je že bližala, ko se je občinstvo razkropilo — ker se je bližala enajsta ura, razkropilo se je občinstvo.
Doslej razložene pravila veljajo, kedar je glavni stavek sam na sebi, brez odvisnega stavka. Kedar	pa	ima glavni stavek	pri sebi	še	odvisnega, gledati je na čvetero, namreč: a) je	li glavni	spredej
in	odvisni	mu	sledi;	b)	je	li	spredej	odvisni,	in	če je to, c) sta li vezana po kaki vezi	ali ne;
d)	je li	glavni	preklan (razkrojen)	in ima v sebi odvisnega.
§ 5.	Če je glavni	stavek	spredej in odvisni mu sledi, rabi	se	enklitika v	glavnem po
pravilih razloženih za glavni stavek; v odvisnem pa nastopi precej za tisto, ki ga navaja, to je, ki kaže naravo odvisnega stavka, bodi si namreč, da je odvisni stavek ali krajeven, ali časoven, ali nanašaven, ali primerjaven, ali pogojen, ali vzročen, ali posledičen idr.:
Menih pa je molčal žalosten,	da je našel pre-
vzetneža mesti svetnika. — Vozili	in vozili	smo se,
da so me bolele poštene kosti.
Ni čuda toraj, da je vstal velik hruš in truš, ko smo derčali le-sem.
Ti pa si prestala toliko bolečin, da se moram čuditi, kako da ni razpočilo od tuge tvoje serce.
Tiho sem se nasmehoval neki dogodbi, ki sem jo pred leti doživel tukaj.
Bog daj, da bi se zbudil tudi v novem letu. Pač je res, da se verno prijatelstvo spoznava še-le po ločitvah.
Noč pa je mod tem postala tako temna, da se jim pot ni več zdela varna.
Imela sta svojo naj boljšo prazniško obleko, ki je pričala od njune pridnosti.
Na obrazu se mu je videlo, da je moral biti pošten vojak.
§ (i. Ce je odvisni stavek spredej, ino sta vezana po kaki vezi, stopi enklitika v obeh precej za vez, ali vsaj kmali za njo, in sicer pred glagol. — Taki stavki so večidel medsobni (kore-
l*
Ni čuda toraj, da velik hruš in truš vstal je, ko derčali smo le-sem.
Ti pa prestala si toliko bolečin, da čuditi se moram, kako da razpočilo ni od tuge tvoje serce.
Tiho nasmehoval sem se neki dogodbi, ki sem jo pred leti doživel tukaj.
Bog daj, da zbudil bi se tudi v novem letu.
Pač res je, da verno prijatelstvo se šele po ločitvah spoznava.
lativni), in vozi so ali nanašavni in kazavni zaimki ali pa nanašavni in kazavni prislovi (adverb), kot: kdor — ta; kjer — tam; kedar — tedaj; čeravno — vendar; kolikor — toliko; kakor — tako; da (celi stavek) — to.
Kdor videl je gerške Tempe, ta si lahko misli, kako lepo je Moravje.
Čeravno niso sami veliko gleštali, so vendar pridne šolce radi odarovali.
Akoravno bili so imenitnega stanu, so vendar s priprostimi kmeti pohlevno ravnali.
Karkoli je mogoče iztirjati iz sedanjega časa, si moramo vse pridobiti.
Kdor je videl gerške Tempe, ta si lahko misli, kako lepo je Moravje.
Čeravno sami niso veliko gleštali, vendar so pridne šolce radi odarovali.
Kolikor bliže nas je tiral hlapon proti mestu, toliko več smo dobivali tovaršev na postajah.
Akoravno so bili imenitnega stanu, vendar so pohlevno ravnali s prostimi kmeti.
Kjer si ga pustil, ondi ga išči. — Kakor se posojuje, tako se povračuje. — Kedar mi prineseš tega nazaj, takrat ti dam druzega. — Da bi me učil tak človek, to me serdi.
Ako nam kdo sega v naše temeljne pravice, tak nam je dolžnost, v bran postaviti se na vso moč.
Karkoli je mogoče iztirjati iz sedanjega časa, vse si moramo pridobiti.
§ 7. Kedar pa je stavkov pomen tak, da bi morala biti enklitika na pervem mestu glavnega stavka, to je, če ima zaimek tehten povdarek, takrat se vzeme dalja oblika in pričenja stavek.
Kdor se slovenski govoriti sramuje, se mu bo jezik gerdo zapletal, kedar bo po domače govoriti potreba.
Kdor preveč gode, se ga hitro poslušati ne-volimo.
Kdor ni mož beseda, ga nikdo nemara.
Kdor se sramuje slovenski govoriti, njemu se bo jezik gerdo zapletal, kedar bo potreba po domače govoriti.
Kdor preveč gode, njega se hitro poslušati ne-volimo.
Kdor ni mož beseda, tega nikdo nemara.
Kdor se tega ne upa, njemu ne dajte pečenke, ker še kaše ne zasluži.
Kdor ima meni kaj dati, na mone se jezi; komur sem jaz kaj dolžan, plačati mu moram. (Dolenski kmet.)
Njemu 1)0 spadal venec zmage, kdor do konca zvest ostane.
§ 8. Če je odvisni stavek spredej in nista vezana po nobeni vezi, rabi so enklitika v odvisnem po pravilih odvisnega stavka, v glavnem pa stopi na pervo mesto naj važniša beseda, večidel glagol, ker je subjekt že omenjen, nikdar pa enklitika ne sme biti perva beseda. — To velja o stavkih vseh verst, nanašavnih, časovnih, vzročnih, pogojnih idr.
Kar je kuga pustila, je pobrala lakota; kar je lakoti ušlo, je turški meč zaterl.
Kdor ga je osebno razžalil, je bil gotov posebne milosti.
Kdor zgodovino le malo prebira, se kmali
prepriča, da idr.
Ko smo na odločeni kraj prišli, smo ličen šotor naredili in si malo odehnili.
Prodno se kokoni v košaro naložb, se morajo slabeji odbrati.
Kakor se čuje, so se res dobre duše tega dela poprijele.
Če pa tudi mora pred sodbo iti, si \6 in zna hitro s pomočjo omikanih dušnih zmožnosti pomagati.
Kar je kuga pustila, pobrala je lakota; kar je ušlo lakoti, zaterl je turški meč.
Kdor ga je osebno razžalil, gotov je bil posebne milosti.
Kdor zgodovino le malo probira, kmali se prepriča, da idr.
Ko smo prišli na odločeni kraj, naredeli smo ličen šotor, ter si malo odehnili.
Prodno se kokoni naložb v košaro, morajo se slabeji odbrati.
Kakor se čuje, res so se poprijole dobre duše tega dola (poprijele so se res — dobre dušo so se res).
Če pa tudi mora iti pred sodbo, v6 in zna si hitro pomagati s pomočjo omikanih dušnih zmožnosti (hitro si v<j in zna pomagati).
Ako bi se živini krompir brez vsega druzega dajal, bi ga, da bi se nasitila, veliko potrebovala, ne zredila pa bi se vendar ne.
In če pojde tako, nas bo tako deleč ta kolo-bocja pripravila, da ne bomo znali ne slovenskega ne nemškega.
Ako bi se krompir dajal živini brez vsega druzega, potrebovala bi ga veliko, da bi se nasitila, pa vendar nebi se zredila.
In če pojde tako, ta kolobocja nas bo pripravila tako deleč, da ne bomo znali niti slovenskega niti nemškega.
§ 9. Opomb a. V pogojnih stavkih utegne odpasti vez: če, ako, ko, in takrat sme enklitika pričeti pervi člen stavka, v drugem pa se stavijo besede kakor je bilo pred razloženo.
So jele biti na jesen po vročih dnevih hladne noči, so Volkmar posvarili ljudi, rekoč: Ne poležavajte zunaj in ponoči nerazodevajte se, da se ne prehladite in se vas griža ne prime.
Je bila poletni čas vročina silna, so skerbni oče po nauku ljudi opomnili, na vročino ne hitro ne hladno piti.
Je pa bolnik sam živa priča tega, kar so v resnici usmiljene sestre, nam poterjujejo ravno to kot veljavne priče tudi učeni možje, ki bolnišnice obiskujejo.
So jele biti na jesen po vročih dnevih hladne noči, posvarili so Volkmar ljudi idr.
Je bila vročina silna, opomnili so skerbni oče ljudi idr.
Bi človek ne imel svobode, nebi mu mogel dati na izbiranje blagoslova in prekletstva.
Bi bil jas to vedel, drugače bi bil naredil, mlina bi ne bil zadjal.
Je pa bolnik sam živa priča tega, kar so v resnici usmiljene sestre, poterjujejo nam ravno to tudi učeni možje, ki obiskujejo bolnišnice.
§ 10. Kedar se glavni stavek prekolje in ima v sebi odvisnega, takrat je zadnja beseda pervega oddelka tista, na ktero se naslanja odvisni, glagol le ondi, če se pričenja odvisni z besedo: da; drugi oddelek pa pričenja kaka tehtna beseda, večidel glagol, nikdar ne enklitika, tudi ne sme biti glagol na zadnjem koncu, niti sam v celem oddelku. Ko bi moralo to biti, bolje je stavka ne krojiti.
Misel, ktera ga je navduševala, je bila plodna.
Veliko takih, ki so se zadnje leta na Buško preselili, se je zopet v svojo domovino vernilo.
Zastran Maribora, kjer smo precej dolgo ostali, mi je bilo žal, da prikrit je bil po temni noči mojim očem.
Na vse to ga nagnjenje serca, kteremu pa gola telesnost gospodari, vleče.
Na mesto starih občin, kjer je starešinstvo pod lipo sodilo pravico, se je ugnezdilo redarstvo.
Barvarji morejo iz sedem poglavitnih barev vse druge barve, kar jih je, zlagati.
Misel, ktera ga je navduševala, bila je plodna. Veliko takih, ki so se zadnje leta preselili na Rusko, vernilo se je zopet v svojo domovino.
Zastran Maribora, kjer smo precej dolgo ostali, bilo mi je žal, daje bil mojim očem prikrit po temni noči.
Na vse to ga vleče nagnenje serca, kteremu pa gospodari gola telesnost.
Na mesto starih občin, kjer je starešinstvo pod lipo sodilo pravico, ugnezdilo	se je redarstvo.
Barvarji morejo zlagati	iz sedem poglavitnih
barev vse druge, kar jih je.
Nada moja, da bo od tod naprej bolj mirno, splavala je bila hitro po vodi.
V	kratkih trenutkih, kar sem bil zapustil vagon, gomizelo je zopet čuda novih popotnikov.
§ 11.	Od	prejšnega pravila	je ločiti stavke, v	kterih ste besedi so,	je glavna glagola
(verbum	finitum),	ne	pa onklitiki, ter	vežete	predikat s	subjektom. V takih	stavkih pričenjate
besedi ho, je drugi oddelek glavnega stavka. Na primer:
Take	šole,	ki	se	ravnajo	po	teh	mislih,	so	suhoparne učilnice. — Prilip	sam pa, od kterega
smo že pred	nekaj	povedali,	jo	pravo	sredotočje	za	delovanje tega velikana. — Pervo	kar povdarjajo je pragmatična	sankcija.	—	Krajnska dežela, ki	je bila	nekdaj tako	bogata gozdov, je zopet v nevarnosti, da etc.
  Precej pri vratih, skozi ktore se pride	v llim	iz severnih krajev, je krasni terg	„piazza del popolo.“
  Pravi vzroki, zavoljo kterih nam kratijo sovražniki ravnopravnost, so povse drugi. — Vse to, kar je
izrekel pisatelj, jo gola rosnica (gola je resnica). — Slovenec, kakor je znano sploh, je pobožen in rad moli. — Izmed vseh umetnij, kar jih slajša človeku življenje, je poezija naj lepša cvetica.
§ 12. Ravno tako je beseda je samostojen glagol, kjer je subjekt kak celi stavek, za-toraj stoji je med tistim celim stavkom in pa predikatom; kot:
Vsak pameten Človek ve, da celino orati je težava. — Po cesti od zidanega mosta do Celja voziti se, je prava pokora. — Popotnim noge umivati, je bilo in je še današnega dne delo milostno na Ju-trovem. — Narodu svojemu koristiti in k sreči pomagati, je namen narodnih mož. — V potu obraza boš kruh jedel, je kmetu osodna beseda.
§ 13. Kratke opombice, kot: se ve da, mislim, menijo, pravijo, ki jih vtikamo včasi v stavke, dasi niso odvisni stavki, take opombice nimajo nobenega vpliva na konstrukcijo, zato pa sme enklitika stati precej za njimi. — To je tako, kakor tisti gerški oifia,, in latinski ironični čredo, ki nespreminjata konstrukcije. Primeri:
Strah, pravijo, jih je da nebi zgubili ustave. — Tako, mislimo, bi se marsikteri napačnosti prišlo okom. — Oboje, se ve, je narejeno po nemški. — Pred vsem pa, poprijeli so gospod zopet besedo, bo duhovnemu učeniku na sercu, da razloži svojim učencem imenitnost te čednosti. Večina, pametna večina, kričijo nasprotniki, se ne zmeni za take sanjarije. — Vaš stric, to dobro vem, bi bil štirdeset tisoč uterpel za kaj tacega, (ne pa: Vaš stric, to dobro vem, štirdeset tisoč bi bil uterpel za kaj tacega).
§ 14. Preklati se sme samo glavni stavek, odvisni pa ne; odvisnega utegne krojiti le kak nanašavnik. Odvisni se vverstijo drug zraven druzega, kakor so po pomenu zavisni eden od druzega, nikdar pa ne vpletati jih, kakor dela Latinščina. — Na nanašavni stavek obešati druzega nanašavnega, to ne gre v Slovenščini, tu govor zasukni drugače.
Spoznavši, da brez vertov, v kterih bi se drevesno seme sejalo, ni mogoče ničesar opraviti, je previdni deželni glavar vkazal, da se mora v vsaki soseski vert za odgojevanje dreves narediti.
Vsak lahko vidi, kakošna, ako bi take pravila obveljale, bi bila po takem ravnopravnost.
Godne gosence se razun barvo tudi po tem spoznajo, da se, ko se z lese pobirajo, ne opirajo.
Drugi, kteri so v sredi dežele, se tudi, kakor bom pozneje govoril, v obleki in govorjenji ločijo.
Ravana, naj višjih nočnih duhov, pred ktorim, kjerkoli se jo prikazal, sta bežala solnce in ogenj, je Ramato, lepo ženo z imenom Sita, odpeljal.
Razgled po savinski dolini je tak, da, ako bi ne-vošljivost ne bila greh, bi ga gotovo zavidal mestjanom.
Primerilo se je že tudi, da je moral marsikteri, ki se ni, ko se je gospod ob nedeljah k maši pripeljal, spodobno odkril, na Laško iti učit se omike.
Malo naprej je Hmelčiska gora, kjer je tudi naš vinograd, ki se mu pravi „V pesku,“ od kte-rega sem že nekoliko govoril.
V	Mirnopeški fari ni nobenega znamenitega potoka, kakor Temenica, ki skozi Mirnopeč teče, ki se pol ure od vasi v zemljo steka in pri ljukon-skom gradu zopet na dan pride.
Naj veči odgovor od tega bodo dajali zanikerni starši, kteri svojih odrašenih sinov, ki jih na ponočevanju zasledijo, ostro ne posvari.
Spoznavši, da ni mogoče ničesar opraviti brez vertov, v kterih bi so drevesno seme sejalo, vkazal je previdni deželni glavar, da se mora narediti v vsaki soseski vert za odgojevanje dreves.
Vsak lahko vidi, kakošna ravnopravnost bi bila po tem, ako bi obveljale tako pravila.
Godne gosence se spoznajo razun barve tudi po tem, da se ne opirajo, ko se pobirajo z lese.
Drugi, kteri so v sredi dežele, ločijo se tudi po obleki in govorjenji, kar bom govoril pozneje.
Ravana, najvišjih nočnih duhov, pred kterim sta bežala solnce in ogenj, kjerkoli se je prikazal, odpeljal je Ramato, lepo ženo z imenom Sita.
Razgled po savinski dolini je tak, da bi ga mestjanom zavidal, ko nebi nevošljivost bila greh.
Zgodilo so je že tudi, da je moral marsikteri iti na Laško učit se omike, ako se ni spodobno odkril, ko se je ob nedeljah gospod pripeljal k maši.
Ko sem bil pregledal raz grička, o kterem sem govoril v zadnjem listu, mično dolinico in obširne nekdanje samostanske zidine, stopal sem naglo proti grajšinskemu vhodu, ki je na zapadni strani.
Malo naprej jo Hmelčiska gora, kjor je tudi naš vinograd, „V pesku“ po imenu; o njem sem že pred nekoliko govoril.
V	Mirnopeški fari ni nobenega znamenitega potoka razun Temenice, ki teče skozi Mirnopeč. Ona se stoka pol uro od vasi pod zemljo, pri ljuken-skem gradu pa pride zopet na dan.
Naj veči odgovor od tega bodo dajali zanikerni starši, kteri neposvare svojih odrašenih sinov, ako jih zasledijo na ponočevanju.
§ 15. Če se odvisniki že sploh nesmejo krojiti, gledati je še bolj na to, da ne bo
stala besedica da sama, po šegi nemškega ü a |i, ona naj bo vselej pri svojem stavku, naj si je
le-ta precej za glavnim, naj si je vtaknjen še drugi vmes.
Le toliko vem, da je stalo solnce že visoko na obzorji, ko sem se zbudil.
Rusini mislijo, da bi bilo konec vsem razper-
Le toliko vem, da, ko sem se zbudil, je stalo solnce že visoko na obzorji.
Rusini mislijo, da, če bi se Galicija razdelila na dva kosa, bilo bi konec vsem razpertijam.
Strah je bil tak, da, če je koga bolezen napadla, ni pomoči imel.
Porok so vsakemu, da, čeravno je še več domoljubnih možakov, ktere bi radi videli v zboru, bo-ljega ni nobenega.
Na Laškem so še veliko let potem rekli, da, kamor je Hun stopil, ni več trava rastla.
Čudno se mora vsakemu človeku zdeti, da, ker je od drugih Slovencev zmiraj kaj govorjenja, se samo od Slovencev v Istrii tako malo govori.
Drugi menda bolj umno mislijo, da, ker je solnce tako veliko, iz božjega stvarjenja dosti svit-lobe na-se vleče.
tijam, ako bi se Galicija razdelila na dva kosä.
Strah je bil tak, če je koga napadla bolezen, da ni imel pomoči.
Porok so vsakemu, da boljega ni nobenega, čeravno je še več možakov, ki bi jih radi videli v zboru.
Na Laškem so še veliko let potem rekli, da ni več rastla trava, kamor je stopil Hun.
Čudno se mora zdeti vsakemu človeku, ker je od dragih Slovencev zmiraj kaj govorjenja, da se samo od Slovencev v Istrii tako malo govori.
Dragi menda bolj umno mislijo, ker je solnce tako veliko, da vleče na-se iz božjega stvarjenja dosti svitlobe.
§ 16. Besedico da je bolje celö opustiti v takih stavkih, kjer glavni izreče ter di te v ali pa prošnjo (verba affirmandi, rogandi), ali tudi če ima odvisni v sebi kako splošno resnico ali izrek; zlasti pa je to treba, ako se nahaja v odvisnem stavku še drugi da. Tu se konstruira odvisnik kakor bi bil samostojen.
Zvest sem si, da niste kos, izpeljati to reč.
To pa vedite, da, ko bi hišni gospodar vedel, ktero uro bo tat prišel, bi gotovo čul.
Toliko pa moramo opomniti, da, kakor je bil govor od ene stranke z veseljem sprejet, ga druga posebno ljubiti ne more.
Molčal je bahač in se pobral z dolgim nosom misleč, da, kdor išče, najde.
Verjemite mi, da z majhnimi stroški si zboljšate lahko cono pridelkov toliko, da je boste veseli.
Toraj se pač lahko reče, da, kjer ni prave politike, tudi ne more blagostanja narodnega biti.
Samo to vas prosim, da, kedar moji sinovi odrastejo, ako bi po bogastvu bolj hrepeneli kot po čednosti, jih svarite, kakor sem jaz vas svaril.
Ali ne veš, da, kdor gode resnico, ga po per-stih klepljejo?
Zvest sem si, vi niste kos, da bi izpeljali to reč.
To pa vedite, ko bi hišni pospodar vedel, ktero uro bo prišel tat, gotovo bi čul.
Toliko pa moramo opomniti, kakor je bil govor z veseljem sprejet od ene stranke, druga ga ne more posebno ljubiti.
Molčal je bahač in se pobral z dolgim nosom misle, kdor išče, ta najde.
Verjemite mi, z majhnimi stroški si lahko zboljšate ceno pridelkov tako, da je boste sami veseli.
Toraj se pač lahko reče, kjer ni prave politike, tam tudi ne moro biti blagostanja narodnega.
Samo to vas prosim, kedar moji sinovi odrastejo, svarite jih, kakor sem jaz vas svaril, ako bi bolj hrepeneli po bogastvu nego po kreposti. (Sokrat.)
Ali ne veš, kdor gode resnico, njega klepljejo po perstih.
O p o m b a. Če pa tudi se vvede kaki izrek z besedo da, rabi se vendar kot glavni, ali samostojen stavek, ter nastopi beseda je za subjekt (ali pervo tehtno besedo), ne pa za da. Na primer: Resničen je pregovor, da lakomnost je korenina vseli pregreh. — Ravno tako drugi, ki pravi, da lakomnik je sovražnik vseh, naj bolj pa samega sobe. (Ne: da je lakomnost... da je lakomnik — to bi bila subjektivna misel.)
§ 17. Nikar 110 delaj preveč odvisnih stavkov, kjer ni treba, zlasti ne nanašavnih. Ali — glavna misel se ne sme izražati v obliki odvisnika, ali pa celö obesiti 11a odvisnika, marveč naredi raje voč samostojnikov.
Kar si kmet žita prihrani, ga da spraviti v	Kar	si	kmet	žita	prihrani,	da	ga	spraviti	v
tako hranilnico, iz ktere ga zopot nazaj dobi, kar tako hranilnico, in dobi ga zopet nazaj, kedar ga ga potrebuje, in iz ktere se pa tudi takim kmetom, potrebuje, (a. A. B. b.)
k te rim je semena zmankalo, proti temu žito posoja, da ga koj po žetvi in takošnega, kakoršnega je prejel, zopet nazaj verne. (a. A. b. «. c. ß. d. 7.)
Po gričih zagledaš le kaki siv, černo opaljeni štempelj, ki je serčno ranjen in za svojimi brati, ki so nekdaj okoli njega stali, žalostno tuguje. (A. a. [«.] a.)
Pri zidanem mostu, ki je čez Savino ravno pred, ko se s Savo združi, razpet, je sedaj vse živo ljudi, ki kamenje za kolodvor in za most čez Savino pripravljajo, po kterem se bo železnica za Savo proti Ljubljani obernila. (A. [a. b.] A. c. «.)
Da pa z deli dobrotnosti, po kterih bo sodil, ne samopridno ampak dobrotnost do bližnega naznanja , je iz tega očitno, ker vsake sorte ljudi: uboge, ptujce, bolnike, jetnike, in skoraj vse telesne dela milosti našteva, ktero vse in proti vsacemu le vesolna ne pa samopridna ljubezen skazati zamore. (a. [«.] a. A. b. c.)
Pa tudi takim kmetom, kterim je zmankalo semena, posoja se žito proti temu, da ga vernejo koj po žetvi in pa takošnega, kakoršnega so prejeli. (A. [a.] A. b.)
Po gričih zagledaš le kaki siv, černo opaljeni štempelj; on serčno ranjen žalostno tuguje za svojimi brati, ki so nekdaj stali okoli njega. (A. B. a.)
Pri zidanem mostu, ki je razpet čez Savino ravno pred, ko se združi ona s Savo, je sedaj vse živo ljudi. (A. [a. b.J A.) Oni pripravljajo kamenje za kolodvor in za most čez Savino, da se bo po njem železnica obernila za Savo proti Ljubljani. (A. a.)
Da pa naznanja z deli dobrotnosti, po kterih bo sodil, dobrotnost do bližnega ne pa samopridne, očitno je iz tega, ker našteva vsake verste ljudi, kot: uboge, tujce, bolnike, jetnike, in pa skoraj vse telesne dela milosti; kajti le-te vse in proti vsacemu more spolnovati le vesolna ljubezen, ne pa samopridna. (a. [a.] a. A. b. A.)
§ 18. Kedar je strinjemh več stavkov, gledati je na to: a) Je li glavni prekrojen ali ni. Če ni preklan, vverstijo se odvisniki po moči v svoji celoti okoli njega po njih pomenu, kakor so namreč zavisni drug od druzega. Večidel so časovni, vzročni spredej, posledični, dokazavni, nanašavni, zapopadni pa za njiiu. Če pa je glavni preklan, paziti je, dane bode pomožnik je ločen po odvisniku od svojega participa, marveč naj bo po mogočosti z njim v onem oddelku. — b) Verstijo se posamezni stavki med saboj tako, da je zadna beseda prednjega tista, na ktera se naslanja sledeči. — c) Glagol naj bode v glavnem stavku kolikor more blizo subjekta, ali od konca ali v sredi, v prekrojeneni večidel od konca druzega oddelka; v odvisnem naj nastopi kolikor moro kmali za vezjo; ne sme pa biti glagol zadnja beseda niti v glavnem niti v odvisnem stavku, razun če je stavek prav kratek ali pa če mu sledi odvisni vveden z besedo da, ki izraža glagolov zapopadek ali pa posledek. — Glagol staviti konec stavka je germanizem. — Na to pravilo smo imeli ozir pri popravi vseli prejšnih stavkov, nujte je primeriti! Izgledi za a, b. c sledijo promiscue, ker imajo veliko medsobnosti.
Kedar človek na jesen rumenkasto drevje pogleda, ktero je še malo pred lepo zelenelo, ga navadno neka otožnost obhaja, brez da bi za njen vzrok vedel; ako pa o tem pomisli, se bode kmali prepričal, da ta otožnost od tod izvira, ker se svojo minljivosti spomni.
Včeraj sem vse ulice prehodil, karkoli jih naše mesto ima, in vendar nisem mogel ne enega človeka zagledati, ktorega bi bil poznal.
K malo po tem, ko v svoje staniše pri Tisi pride, ga najdejo nekega jutra mertvega v postelji.
Iver knezinja to tukaj dela, kamor malokrat pride, se gotovo tudi enako v Parizi obnaša, kjer je njeno stanovališče.
Deželni odbor je na podlagi osnove, ki so jo skušeni zdravniki podali, izdelal statut, ki bi vsem potrebam tako zadostoval, kakor jih sedanji čas tirja.
Akoravno bi se bil rad precej po zali Gorici ozorl, sem to zavolj tega za nekaj časa odložil, ker mi je bila priložnost, z nekim gospodom odriniti v Oglej.
Kedar pogleda človok na jesen rumenkasto drevje, ktero je malo pred lepo zelenelo, obhaja ga navadno neka otožnost, in 011 sam si no ve povedati zakaj; ako^ pa o tem pomisli, kmali se bode uveril, da ta otožnost izvira od tod, ker se spomni, da je tudi 011 minljiv, (b.) Cigale.
Včeraj sem prehodil vse ulice, karkoli jih je v našem mestu in vendar nisem naletel niti na enega človeka, kteri bi mi bil znan. (c. b.) Cigale.
Kmali po tem, ko pride v staniše svoje pri Tisi, najdejo ga nekega jutra mertvega v postelji, (c.)
Ker dela knezinja to tukaj, kamor malokrat pride, gotovo se enako obnaša tudi v Parizi, kjer je njeno stanovališče. (a. c.)
Na podlagi osnove, ki so jo podali skušeni zdravniki, izdolal je deželni odbor štatut, ki bi zadostoval vsem potrebam tako. kakor je tirja sedanji čas. (a. b.)
Čeravno bi so bil rad precej ozerl po zali Gorici, odložil som to za nekaj časa zato, ker mi je bila priložnot, z nekim gospodom odriniti v Oglej, (a.)
Ko bi se ue bal, da bi s svojini govorom vaše poterpežljivost ue utrudil, bi vam hotel nekoliko bolj razlagati, kaj bo učenik svoje učence učil.
Iz tega, kar smo doslej od ljubezni do bli-žnega rekli, se tudi lahko razume, zakaj zaterjuje Jezus, da bode le po delih ljubezni do bližnega sodil.
Samo to prosim Vaše veličanstvo, da, ker od nekterib ministrov, ki v angležki deržavi najviše časti vživajo, nikakošne milosti upati ne morem, da se samo od Vas iu od nobenega druzega sledeče prošnje izpolnijo.
Neverno je li res ali ne, kar časopisi sedaj pripovedujejo, da se je vernilo veliko tisoč Boznjakov zopet v Boznijo nazaj, (c.)
Kar na vrat na nos bi nobenemu ne svetovali, da bi se presilil.
Ko bi se ne bal, da nebi utrudil vaše poter-pežljivosti s svojim govorom, hotel bi vam nekoliko bolj natanko razlagati, kaj bo učil učenik svoje učence, (c.)
Iz tega, kar smo doslej rekli od ljubezni do bližnega, razume se tudi lahko, zakaj Jezus zater-duje, da bo sodil le po delih ljubezni do bližnega.
Ker nemorem upati nobene milosti od nekterih ministrov, ki vživajo v angležki deržavi najviše časti, tak prosim A'aše veličanstvo samo to, da se samo od Vas in od nobenega druzega izpolnijo te-le prošnje. (Da se spolnijo samo od Vas in od nob. idr.) (a. c.)
Naj bi se pozneje tudi zgodilo, da se spozabi pobožni otrok in greši, oglasil se bo zopet božji strah, ki ga je pobožna mati zasadila v otroško serce.
§ 19. Primerimo še Slovenščino z Latinščino. Stari klasični jeziki, latinski in gerški, vpletajo odvisne stavke v glavne, odvisne v odvisne, pa tudi glavne v odvisne. In tako se strinja, kar je logično ločenega in različnega, formalno ali gramatično v plastično enojno celoto. Slovenščina pa tudi gramatično loči, kar je logično ločenega, ter stavi stavke druzega za drugim kakor so si medsobni. Tam prevaguje formalnost ali plastika, pri nas pa logika.
Na to različnost je gledati pri prestavah. Glavni stavek namreč se vzema po mogo-čosti skupaj v svojo celoto; odvisniki se tudi odlepijo od drugih odvisnih ter kolikor moč v svoji celoti vverstijo okoli glavnega; kaki terdiven ali dokazovaven so mora večidel spremeniti v glavnega in pa postaviti na zadnji konec periode. To pravilo jo splošno, v posameznih slučajih mora soditi razumnost prestavljavčeva.
Vzemimo si v pregled nekaj izgledov in na večo umevnost naredimo oblike (formula); glavni stavki naj bodo obraženi z .4, li. C .. . njihovi odvisniki z a, b, c . . . in zopet od le-teh zavisni z n, ß, y . . . naprej z 1, 2, 3 . . . (to smo rabili § 17.) . . .
Latinski.
Cie. C at. III. 2. Atque ego, ut vidi, quos maxime furore et scelere esse inflammatos sciebam, eos nobiseum esse et Uomao remansisse, in eo omnes dies noctesque consumpsi, ut, quid agerent, quid molirentur, sentirem ac viderein, ut, quoniam auri-bus vestris propter ineredibilem magnitudinem sceleris minorem fidom faceret oratio mea, rem ita coinprehonderem, ut tum demum animis saluti vestrae provideretis, quum oculis maleficium ipsum videretis. (A n « b A c [/i] c d [-/] d d.)
C a o s. b. g. I. 23. Holvetii, seu quod timore perterritos liomanos discedore a se existinmrent, eo magis quod pridie superioribus locis occupatis proe-liuni non commiserant, sive oo, quod re frumentaria intercludi posse confidorent, commutato consilio atque itinere convorso nostros a novissimo agmine insoqui ac lacessere coeperunt. (A a a b A.)
Slovenski.
Ko sem videl, da so med nami v Rimu ostali oni, ki sem vedel, da so najbolj uneti besnosti in hudobije, obernil sem vse uneve in noči na to, da pozvem, in vidim, kaj delajo, kaj počno, naj bi za-* sačil stvar tako, da vi skerbite za svoj blagor še le po tem, ko vidite hudodelstvo samo; kajti vašim ušesom bi bil moj govor premalo verjeten zavoljo prevelike hudobije, (a « b A c ß d y B.)
Helvetje so spremenili svoj naklep, obernili se nazaj, ter jeli naše napadati od zadej in dražiti jih, bodi si ker so menili da so so liimljani straha preplašeni odmaknili od njih, tembolj ker se predni dan niso bojevali, čeravno so bili posedli verhunce, bodi si ker so se nadjali prekračiti llimljanom pot do živeža. (A a « 1 b.)
Cic. Cat. III. 3. Quura surnmis ac claris-simis hujus civitatis viris, qui audita re frequentes ad me mane convenerant, literas a me prius aperiri quam ad senatum deferri placeret, ne, si nihil esset inventum, temere a me tantus tumultus injectus civitati videretur, negavi me esse facturum ut de periculo publico non ad consilium publicum rem integram diferrem. (a « a b [|3] 6 A c.)
In oratoribus graecis admirabile est, quan-tum inter omnes unus excellat. Cic. Br. 6.
Slavni možje tega mesta, ki so se obilno sešli k meni zjutraj zaslišavsi ta dogodek. zahtevali so, naj odprem	pisma predno jih preobčim	senatu,	da
nebi obudil	toliko hrupa po mestu, ako	se ne	najde
nič; jaz pa sem rekel, da tega ne storim, da nebi naznanil o deržavni nevarnosti deržavnemu zboru cele stvari.	(A a A b « 1 B c ,3.)
(Tu je	bolje narediti dva glavna stavka.)
Čudno je, kako se odlikuje pri gerških govornikih eden med vsemi.
§20. Pri prestavljanji nemškega „to od on — con bem »ir toiffen — meinen — benfen — flöten u. f. lo." varovati se je germanizma. Tu ni treba rabiti: o k ter e m vemo, da ... o čemur slišimo, da ... Tu ima Slovenščina neko atrakcijo; kazavnik v stavku z da se opusti, nanašavnik pa stopi v njegov sklon (je nategnjen) ter je potem zavisen od glagola v stavku z da. Oblici se stavek tako, kakor ko bi no bilo v njem „vem da“. Na primer:
Germanizem.
SBoit bcm bu überzeugt bift, bafj cr zc. — o kterem veš da . . .
O kterem veš, da ni njegovo.
SBon bcm bu überzeugt bift, bafj bu iljtt :c.
O kterem veš, da mu ni upati.
O kterem veš, da dobiš pri njem.
SBouoit tuir übevjeugt fittb, bafj bu eö nid)t roeijjt. SBotiott id) überzeugt bin, bafj e$ cud) k.
O čemur ne veš če je res.
JBouott id) meine, bafj c? rcd)t ift.
Slovenski.
Razodevaj se le onemu, kdor veš da ti je vdan.
Ne dajej mu, čigar veš da ni.
Ne išči ga, kogar veš da nikdar ne dobiš doma.
Ne govori ž njim, komur veš da ni upati.
Le tega prosi, pri kterem veš da dobiš.
Išči ondi, kjer veš da dobiš.
Kaj nam praviš, česar vemo da sam ne veš.
Govoril sem vam, kar sem prepričan, da vam bode hasnilo.
Nikar ne govori, kar ne	veš če	je res.
Kar menim da je prav,	storim	sam, ni	treba
priganjati me.
Naj omenimo še neke pisave iz preteklega veka, no da bi jo stavili v posnomo, marveč naj bravci vidijo, da ni brez izgleda pisava, kakoršne je brati sedaj učasi. Joanes Vipa-censis a S. Cruce v Ipavski dolini je dal na svitlo leta 1700 štiri zvezke pridig. On oblikuje odvisne stavke tako, kakor ko bi bili vsi samostojni, glagole stavi veei del konec stavka in pri njili so enklitike. Zanimivo bi bilo vedeti, so li takrat Ipavci tako govorili, ali je govoril tako iz govorniških razlogov, kajti bil je izversten govornik. — Naj sledi nekaj izgledov iz IV. zvezka v njegovi besedi:
Nej treba vprashat, sakaj tulikaju folka danas je v leto sveto Zirku prishlu, v tem kir je v Tem videozhe, de ta ftrashna ftrajfinga te kuge v nashi desheli je nehala, inu do vfe zeifte fo odperte, kateru dolgu zhaffa nej bilu perpuszhenu, skufi kateru zhlovek veliko zhaloft inu slikodo jo mogal terpeti. (Serm. 18.)
Polaki tudi eniga	kmeta,	Lecha s	imenam sa	fvojga	kralja	so	bily	isvolili,	katiri	de bi se	no-
preusel svoj kmetushki gvant	jo bil v Tvojo krajlouo	kambro	obeffil	de	vfe	skusi	pred	ozhmy	je taiftiga
dershal. (Serm. 43.)
Gordianus Ceffar kadar je shlifhal, de njegou Syn je umeri, od velike shalofti je bil obnorel inu fam febe fental. (Serm. 41.)
Bug ofigamogozhi, kateri skufi svojo nesgruntano lubesan bi hotel, de vfy ludje bi fe isveli-zhali, ner vezli je skerbil, do bi is tiga fvejta greh pregnal. (Serm. 1.)
Novomesto meseca Junija.
P. Ladislav Hrovat.
Schul - Nachrichten.
I.	Lehrkörper.
Name und Charakter der Lehrer	Lehrgegenstand	Classe	Wöchentliche Stundenzahl	
			I.Sem.	11. Sem.
P. Bernard Vovk, Prof. u. Direktor.	Mathematik Physik	VII. III. IV. VII. VIII.	12	14
P. Raphael Klemenčič, Professor.	Deutsch ! Geographie und Geschichte Philosophische Propädeutik	VIII. V.—VIII. VII. VIII.	19	19
P. Burghard Schwinger, Professor.	Latein Deutsch Slovenisch	II. VI. II. II.	19	19
P. Gratian Ziegler, Professor.	Deutsch Naturgeschichte	IV.—VI. I. II. III. V. VI.	18	16
P. Regalat Stamcar, Professor.	Geographie und Geschichte	I.—IV.	12	12
P. Ladislaus Ilrovat, Professor.	Latein Griechisch Slovenisch	VII. VIII. III. VII. VIII.	19	19
P. Ignaz Staudaclier, Katechet.	Religion	I.—VIII.	17	17
P. Gottfried Hlebec, supplirender Lehrer.	Latein Deutsch Slovenisch	III. V. III. III. V.	19	19
P. Innocenz Gnidovec, supplirender Lehrer.	Mathematik	II.—VI. VIII.	17	17
P. Gregor Lušina, supplirender Lehrer.	Latein Deutsch Slovenisch Mathematik	I. I. I. I.	16	16
P. Adolf Kokalj, supplirender Lehrer.	Griechisch Deutsch Slovenisch	VI,—VIII. VII. VI.	19	19
Fr. Pius Kopitar, supplirender Lehrer.	Latein Griechisch Slovenisch	IV. IV. V. IV.	17	17
Siirnmtlicho Mitglieder des Lehrkörpers gehören der krainisch-croatischen		Franciscancr-Ordensprovinz an.		
II.	Freie Lehrgegeustände.
Italienische Sprache: Wöchentlich 2 Stunden mit 12 Schülern nach Fornasari-Verce’s theoretisch - praktischer Anleitung. Lehrer P. Gratian Ziegler.
Gesang: I. Abth. Anfangsgründe aus dem Gesänge und Einübung einstimmiger Lieder 2 Stunden wöchentlich mit 19 Schülern; II. Abth. Einübung lateinischer und instrumentirter Aemter wöchentlich 2 Stunden mit 35 Schülern. Lehrer P. Innocenz Gnidovec. — Von den Schülern der Singschule sind durch freiwillige Beiträge folgende Musikalien angeschafft und der Singschule überlassen worden, und zwar für den Gesang mit Orchesterbegleitung: Komischer Triumphzug, von Max Bruch — Ave Maria, von Heinze — Drei Lieder, von Tschirch; an Männerquartetten: 6 Gesänge von Niels W. Cade; Ave Maria, von Karl Evers; (3 Männergesänge von Felix Mendelsohn -Bartholdi; Pomilovani, von Ljudevit Prohaska; 3 Lieder von Tschirch; Zpeve Venec, von František Martinec; an Streichquartetten: Mendelsohn grand quatvor; Mendelsohn grand quatvor, opus 81; Alexander Feska; Karl Evers; v. Georg Onslov; v. Josef Haydn; auch mehrere slovenische Kirchenlieder sind durch Geschenke zugekommen.
III.	Statistische Uebersicht der Schiller.
		I			<	1 H					Zusammen
		' li	I.	n. j	m- 1	IV.		VI.	VII.	VIII	
	Am Anfänge des Schuljahres eingeschrieben		43	26	29	19	29	26	27	21	220
3	Aus der vorhergehenden Classe traten ein . j		—	21	27	17	21	23	25	20	154
o m	Wiederholten die Classe			9	1	l	—	—	—	2	—	13
D	Von Aussen kamen hinzu			34	4	1	2	8	3	—	1	53
	Abgegangen währond des Jahres . . . .		10	2	1	2	—	3	3	2	23
.CU a>	Zugekommen während des Jahres . . . .		—	—	—	—	1	r	2	—	3
O	Verblieben am Endo	des Jahres . . . .	33	24	28	17	30	23	26	19	200
Privati sten				2	1	—	—	—	—	—	—	3
		D a v u n t	; r	s i n d							
Nach der Verschiedenheit		slovenisch ....	34	24	29	16	28	23	27	18	199
	der	croatisch ....	i “		—	1	1	—	—	1	3
	Muttersprache	deutsch		1 l		1		1			—	6
Das Schulgeld Zahlendo		im erston Semester .	41	8	3	7	8	8	6	2	j 83
a	6 fl. 30 kr. ö. W. \ im zweiten Semester		16	6	3	! 4	7	ft	10	■r>	56
Vom Schulgelde Befreite		im ersten Semester .	—	18	26	11	21	18	21	19	134
		im zweiten Semester	19	20	25	13	23	19	16	14	149
Die Aufnahmstaxe & 2 fl.		10 kr. ö. W. Zahlende	34	4	1	1	6	3	2	1	| 52
Stipendisten				2	—	Li_	4	1	4	L	1 1 14	
Nach der Religion: Alle römisch-katholisch. — Betrag des Schulgeldes im ersten Semester 522 fl. 90 kr., im zweiten Semester 352 fl. 80 kr., mithin im Ganzen 875 fl. 70 kr. — Betrag der Aufnahmstaxen 109 fl. 20 kr. — Betrag der Stipendien 1529 fl. 51 kr.
IV.	Matm itäts - Prüfungen.
Die schriftlichen Prüfungen der diessjährigen Maturitäts-Prüfung fanden vom 2. bis 5. Juli statt; der mündliche Theil der Prüfung wird am 7., 8. und 9. August vorgenommen werden.
V.	Themen,
gegeben den Schülern des Obergymnasiums.
a)	Deutsche.
VIII. Classe.
1. Unterschied der Geschichte in den drei Zeiträumen und der Grund der Eintheilung derselben (in drei Theile). — 2. Empirische Beweise für die Existenz der menschlichen Seele. — 3. Welche Umstände bewirkten im IG. Jahrhunderte die schnelle Verbreitung der Reformation. — 4. Das Bild eines gesitteten Schülers. — 5. Aehnlichkeit und Unterschied zwischen Literatur und Kunst in passenden Beispielen. — 6. Welche unhistorischen Motive werden den Päpsten bei der Unternehmung der Kreuzzüge unterschoben?
— 7. Welche Stoffe eignen sich für die prosaische und welche für die poetische Behandlung, und warum?
— 8. Abschiedsrede eines Abiturienten. — 9. Auf welche Art kann man sich am leichtesten den angemessenen Stand bestimmen? — 10. Inhalt des Nibelungenliedes. (Für die Maturitäts- Prüfung.)
VII.	Classe.
1. Die Welt kennen, heisst wissen, dass man wenig in ihr bedeutet. (F. v. Schlegel.) — 2. Schillers „Lied von der Glocke“ nach Inhalt und Form erklärt. — 3. Versate diu, quid ferre recusent — quid valeant humeri. (Horat.) — 4. Der Neid ist oft die Quelle der Tadelwuth. — 5. Das Concilium von Constanz und der Hussitenkrieg. — 6. Der Mensch des Menschen grösstes Bedürfniss. — 7. Die Arten der Poesie. — 8. Heil’ge Ordnung, die das theuerste der Bande wob — den Trieb zum Vaterlande. (Schiller.) — 9. Charakteristik Hagens im Nibelungenliede. — 10. Die Mannigfaltigkeit des Interesses an der Natur und der verschiedenartige Standpunkt ihrer Betrachtung. — 11. Die historischen Momente im Nibelungenliede. — 12. Der Verkehr als Beförderungsmittel der Cultur. — 13. Gedankengang in der ersten Olynthiaca. — 14. Hoffnung und Furcht in ihrem heilsamen Einflüsse auf den Menschen. — 15. Ueber Wate und Horant in Gudrun. — 1(>. Legürn denique idcirco omnes servi sumus, ut liberi esse possimus. (Cicero.) — 17. Karl des Grossen Krieg in Spanien und das Rolandslied. — 18. Hindernisse der Selbsterkenntniss. — 19. Tendenz der olynthischen Redon. — 20. Uebung ist die Mutter aller Vollkommenheit. (Herder.)
VI.	Classe.
1. Wolche Pflichten hat ein Jüngling zu beobachten, wenn er in don Studien Fortschritte machen will? — 2. Ehrfurcht vor dem Alter fand man zu allen Zeiten. — 3. Das Studium der Naturwissenschaft schärft nicht nur den Verstand, sondern belebt auch den religiösen Sinn. — 4. Einfluss des Wintors auf den Körper und Geist des Menschen. — 5. Vergleich zwischen dem Stadt- und Landleben.
  6. Ueber die Folgen dos Leichtsinnes. Abhandlung. — 7. Die Bücher als Wohlthäter und Uebelthäter
des Menschen. — 8. Die Freuden der Jugend sollen mit Weisheit genossen werden. — 9. Ursachen des Vorfalles und Unterganges von Carthago. — 10. Wio kann sich der Jüngling ein glückliches Alter bereiten?
V.	Classe.
1.	Die Natur erinnert uns üborall und alle Zeit an Gott. — 2. Beschreibung des Festes am heil. Abend in oinor christlichen Familie. — 3. Erläuterung des Sprichwortes: Jung gewohnt, alt gethan.   4, Werth der Freundschaft. — 5. Einfluss des Gebetes auf die Förderung der wissenschaftlichen Fortschritte bei den Studirenden. Abhandlung. — C. Der Nil und seine Wohlthaten für Egypten. — 7. Ernäh-
rung der Pflanzen. — 8. Morgenstunde hat Gold im Munde. Erläuterung und Anwendung dieses Sprichwortes. — 9. Nicht dem Schmetterlinge, sondern der Biene und Ameise soll der studirende Jüngling gleichen.
— 10. Warum freut sich der Studirende auf die Ferien?
b)	Slovenske.
VIII.	razred.
1. V kaki zvezi so in kako idejo dajo Horacijeve ode I. 14, 15, 37. — 2. Slovenske pisave. (Glagolica, Cirilica, Bohoričica, Metelčica, Gajšica — začetek, veljava, osoda vsaktere.) — 3. Satira (pomen, začetek). — 4. Bor Atanazija z Ariani. — 5. Beatus ille, qui procul negotiis etc. Hör. Epod. II. (prevod).
— 6. In silvam non ligna feras insanius, ac si magnas Graecorum malis implere catervas. Hör. Sat. I. 10. (Razprava primerna temu reku.) — 7. Hvala fizike (govor). — 8. Narodopisne čertice iz rojstne okolice (prosto). — 9. Boj na Trebii po Liviju 1. 21, 52 — 57. — 10. Slov. slovstvo od Kroena do Vodnika. —
11.	Tac. Agr. 30. Kalgakov govor (prevod). — 12. Vodnik, Kopitar, Ravnikar, Metelko — štirji stebri slov. slovstva. — 13. Vetrovi (vzroki, glavni vet. in vetr. v naših krajih). — 14. Vsaka stvar jame giniti, ko je dospela do vrhunca. (Dokazi iz zgodovine narodov in držav starega veka. — Matura.)
VII.	razred.
1. Krst pri Savici (zgodovinska podlaga). — 2. Ciceronov govor „pro Ligario“ (osuova). — 3. Svoboda je pogoj nravnih djanj. — 4. Naj se dobijo v zgodovini trije enaki značaji. — 5. Govor za novo leto. — 6. Postava (razprava po verouku). — 7. Felix, qui potuit rerum cognoscere causas. Virg. — 8. Narodopisne čertice iz rojstne okolice. — 9. Značaj Kriemhilde po Nibel. — 10. Prvi del Cie. govora „pro imp. Pomp.“ (posnetek). — 11. Ali ima mvtlios historično podlago. (Iliada, Nibelungen, Pegam in Lambergar.) — 12. Enejevo potovanje po Virg. Aen. III. — 13. Nasledki križarskih vojska na socialno življenje, obrtnijo in literaturo. — 14. Popis Tartara (prevod iz Virg. VI.).
VI.	razred.
1. Dnevnik letošnih počitnic. — 2. Zgodovina po Ciceronu „magistra vi tue.“ — 3. Morje in puščava. — 4. Hektor jemlje slovo od Andromahe. (Ilias VI.) — 5. Spomnite se imenitnosti del pokojnih očetov. (Koseski.) — 6. Hektor in Ajant — dvoboj. (Ilias VII.) — 7. Grški pogojni stavek (se zgledi iz slovenščine). — 8. Nescio qua natale solum dulcedine cunctos, Ducit et immemores non sinit esse sui. (Ovid.) — 9. Kako si je Darij Pajonce podvrgel? (po Herodotu). — 10. Slovenski kmet. — 11. Karakteristika nehvaležnega. — 12. Križ — pri potih — na kronah vladarjev — na prsih vojakovih — v roci umirajočega. — 13.	Dokler	sreča	ti cveti, Boš prijatlov dosti štel;	Če pa sreča te pusti, Se boš sam	pri
peči grel. (Jarnik.)	—	14.	Poezija dar nebeški. (Vilhar.) — 15.	Nekoliko o slovenskem	pesništvu.	—
16. Aristagora in Kleomen (po Herodotu). — 17. Poletni večer na kmetih. — 18. Kranjska — zemljo-pisna razprava. — 19. Sklanja samostavnika in priloga v staroslovenskem. — 20. Mladenči! zgled Vodnikov nam iz spomina ne sme — s posnemanjem ga bomo spoštovali (Umek, govor konec šolskega leta).
V.	razred.
1. Popis nekoga zanimivega kraja (iz torbice šolskih počitnic). — 2. Bitva nad Alijo (po Liviju).
— 3. Spanje in smrt (parabola po Ritsertu). — 4. Minljivost časa (razprava polog Reinharda). — 5. P. Ovidi Nazo jemlje slovo od Rima (žalostinka 3. po Ovid. trist. 1. ]). — 6. Popis sprehoda o pomladanskem jutru.
— 7. Hanibal oblčga Sagunt (po Liviju). — 8. Popis domačega kraja s posebnim ozirom na lastna imena rek in vasi. — 9. Hanibalov značaj (prestava po Liviju 1. 21). — 10. Mladost je naj lepši čas človeškega življenja (razprava).	—	11.	Kako	bi se kdo z vspohom rastlinstva	učil? — 12. Zlati vok	(prevod poleg.
Ovidija Met. lib. I).	—	13.	List.	Sin piše svojim starišem proti koncu druzega polletja.
VI.	Zuwachs au Lehrmitteln.
A. Lehrerbibliothek.
Aus der Dotation von 52 '/2 fl- wurde angeschafft: Höhenschichten-Karten, 2. Lfg. — Miklosich, Evangelium St. Matthaei. — Curtius, Bedeutung der classischen Literatur. — Schleicher's vergleichende Grammatik. — Riistow, Kriegswissenschaft. — Oesterr. Geschichte für das Volk, 4., 5., 15. und 16. Bd.
Vom hohen k. k. Staatsministerium wurde gnädig verabfolgt: Zeitschrift für die österr. Gymnasien. Von der hohen k. k. Landesregierung: Verordnungen für das Herzogthum Krain.
An Geschenken: Vom Herrn Macun: Prva dalmatinsko - hrvatsko - slavonska izložba. — Von der löbl. Buchhandlung Teubner in Leipzig: Heinichen’s deutsch-latein. und latein.-deutsches Wörterbuch. — Schenkel’s deutsch-griechisches Wörterbuch. — Gai Salusti Crispi libri de Catilinae conjuratione et de bello Jugurthino, ed. Dietsch. — P. Virgilii Maronis opera, ed. ßibbeck. — Von der löbl. Buchhandlung Leon in Klagenfurt: Brandl’s deutsche Grammatik. — Von der löbl. Buchhandlung Liegl in Klagen-furt: Janežič’ Cvetnik I. II. del. — Von der löbl. Buchhandlung Tempsky in Prag: Gindely’s Geschichte des Mittelalters und der neuern Zeit fiir’s Untergymnasium. — Pokorny’s Naturgeschichte des Thierreiches.
— Von der löbl. Buchhandlung Seidl & Sohn in Wien: Vilicus, Lehrbuch der Arithmetik für Untergymnasien, I. Theil. — Von der löbl. Buchhandlung Bädeker in Essen: Deutsches Lesebuch zum Gebrauche für die oberen Classen höherer Schulen, von Schauenburg und Hoche, I. Theil (13., 14., 15. und 16. Jahrhundert.)
B. Schülerbibliothek.
Aus den Aufnahmstaxen wurden angeschafft: Oesterr. Geschichte für das Volk, 4., 5., 15. u. 16. Bd.
— Historische Darstellungen, von Pütz. — Convertitenbilder, 1. Bd. 2. Abth., von Rosenthal. — Die Con-vertiten, 2.-4. Bd., von Raess. — Der Millionär, Verbrechen und Strafe, die Goldkinder, Flambertin, Geld ist des Teufels Helfer, von Herchenbach. — Charakterbilder aus der Länder- und Völkerkunde, von Müller.
— Bilder aus dem Volksleben, 1.—4., v. Parsons. — Serapia, von France. — Die Yulofi, eine Missionsgeschichte.
— Erzählungen, 1. 2., von AVeichselbaumer. — Schloss und Hütte, von Ambach. — Ahasistari, der Huronen-häuptling, von Scherry. — Theodor, das Muster eines Sohnes, von Voigt. — Die Macht des Gewissens, von Bourier. — Thomas Morus, Lordkanzler von England, von Lehmann. — Der hohe Norden, von Hartwig.
— Jugendbibliothek, 24 Bde., von Hauber. — Gott erkennbar aus den Geschöpfen, aus der Vernunft, Geschichte und Offenbarung, von Suter.
C. Physikalisches Cabinet.
Aus den mit hochlöbl. k. k. Landesregierungs - Erlasse vom 21. December 1866, Z. 10529, bewilligten 100 fl. wurde angeschafft: Ein Metallbarometer, Systom Bourdon, auch für Höhenmessungen.
— Ein Electromotor nach Pago. — Arago’s Apparat für magnetische und galvanische Induction durch Rotation. — Vorrichtung für den Foucault’schen Pendelversuch. — Electromagnetische Uhr, auch vollständiges Modell eines Zoigertelegraphen.
D. Naturhistorisches Cabinet.
Dieses erhielt einen Zuwachs von 30 Stück zoologischer Objecte, theils angeschafft, theils Geschenke der Herren: Terček Daniel, Pfarrer in Podzemelj Clariči Georg, Pächter der Herrschaften Luegg und Breitenau; Luser Franz, Realitätenbesitzer in Rudolfsworth, und einiger Schüler der V. Classe.
Für die Mineraliensammlung wurde oino Härtescala angeschafft. — Aus dem Legate des Herrn Johann Križaj, Pfarrer in Mirnapeč, Flora’s von Deutschland, XVIII 11—16, XIX 1 — 12, XX 1—6.
Die Münzsammlung erhielt an Geschenken 12 silberne und 16 kupferne Münzen von den Herren: Josef Wagner, Hilfsämter-Director, und Johann Lohbauer, Buchbinder in ßudolfswerth, und einigen Schülern der IV. und V. Classe.
VII.	Gymnasial - Unterstützungsfond,
gegründet vom liochw. Herrn Bartholomäus Aroo, Ritter de« Franz • Josef • Orden«, inful. Probst, Dechant und Stadtpfarrer, au« Anlass der erfreulichen Geburt des kais. Kronprinzen Rudolf.
In diesem Jahve sind 68 fl. 15 kr. eingegangen, Geschenke des P. T. Herrn Barthol. Arco; der P. T. Herren Canonici Franz Xaver Jelovšek, Josef Žagar, Andreas Meterc; der Herren Pfarrer Johann Verščaj, Johann Bačnik, Jacob Scala, Jacob Jerin, Caspar Martine, Josef Home, Jacob Krasna, Stefan Turk, Josef Orešnik; des Herrn Josef Ritter v. Scheuchenstuel, k. k. Kreisgerichts-Präsident; des Herrn Raimund Zhuber Edi. v. Okrog, k. k. Kreisgerichtsrath; des Herrn Josef Ekel, k. k. Bezirksvorsteher; des Herrn Johann Nekermann, Bezirksamts - Kanzellist; des Herrn Josef Kozina, k. k. Hof - und Gerichts - Advocat. — An Interessen von Obligationen 45 fl. 52 kr.
Ausgegeben wurden für ein fünftel 60er Loos 89 fl. 52 kr. und an Unterstützung armer Studenten 44 fl. 74 kr.
Indem die Diroction den edlen Wohlthätern und Jugendfreunden den wärmsten Dank abstattot, bittet sie um fernere Unterstützung und hofft, dass sich die Schüler der empfangenen Wohlthaten durch gesittete Aufführung, Fleiss und guten Fortgang würdig und dankbar beweisen werden.
VIII.	Erlässe und Verordnungen der holten Vorgesetzten Behörden.
H. k. k. St. M. E. vom 22. August 1866, Z. 6963. bestimmt, dass bei Anträgen der Lehrkörper auf Zulassung von Lehrbüchern und Lehrmitteln an Mittelschulen die Ladenpreise der gebundenen und ungebundenen Bücher genau anzugeben sind.
H. k. k. St. M. E. vom 16. April 1867, Z. 2365. bestimmt die Abfassung der Personalstands-Ausweise, die Genehmigung des Lectionsplanes und den jährlichen Zustandsbericht der Gymnasial-Direction.
H. k. k. M. E. für Cultus und Unterricht vom 10. April 1867, Z. 2775, bestimmt, dass bei Gewährung der Befreiung vom Unterrichtsgelde an Gymnasien für die Sitten die Prädicate „musterhaft“ und „lobenswerth,“ für den Fleiss „ausdauernd“ und „befriedigend“ als diejenigen angesehen werden können, welche der Anforderung der in Betreff des Schulgeldes bestehenden Bestimmung entsprechen.
Als zulässig zum Lehrgebrauche sind durch Erlässe des hohen k. k. Staatsministeriums folgende Bücher und Lehrmittel erklärt worden:
Latein. Uebungsbuch für I. und II. Classe, 1. und 2. Thl., von flauler. Wien bei Meyer. — Kurzer Abriss der latein. Syntax für die III. und IV. Classe, von Borger. 2. Aufl. Clausthal. — Aufgaben zum Uebersetzen in’s Lateinische für die III. Classe, von Vielhaber. 1. Heft. Wien. — Stilistische Uebungen für dio mittleren Classen, von Berger. Celle. — Aufgaben zum Uebersetzen in’s Griechische für dio oberen Classen, von Böhme. 2. Aufl. Leipzig. — Lehrbuch der Geographie und Statistik des Kaiserthums Oestorreich für Untergymnasien, von Nouhauser. Wien. — Leitfaden für die erste Stufe erdkundlichen Unterrichtes, von Grün. Wien, Beck. — Deutsches Losebuch für die oberen Classen, von liömacly. Bonn. — Deutsches Lesebuch für die mittleren Classen (V. VI.), von Pütz. Koblenz, Bädeker. — Lehrbuch der Arithmetik für dio I. und II. Classe, 14. Aufl. — Lehrbuch der Arithmetik für die III. und IV. Classe, 10. Aufl. — Lehrbuch der Geometrie für Obergymnasien, 8. Aufl., von Močnik. Wien, Gerold & Comp. — Naturgeschichte des Thierreiches, von Pokorny. 6. Aufl. Prag, Tempsky. — Statistik des östorr. Kaiser-staates, von Schmitt. 2. Aufl. AVien, Tendier & Comp. — Geometrische Tafeln, von Hillardt. Wien, Seidl & Sohn. — Deutsches Lesebuch, 1. 2., für die I. und II. Classe, von Pfannerer. Prag, Bellmanu. — Leitfaden der Naturgeschichte dos Thierreiches, von Kukula. 2. Aufl. Wien, Braumüllor. — Vorschule dor Botanik, von Vrečko. Wien, Gerold & Comp. — Atlas, aus 12 Karten bestehend, für dio 1. Classe, von Steinhäuser. Wien, Artaria & Comp. — Grundzüge dor Geographie, von Kozen, 4. Aufl. — Geographischer Schulatlas, von Kozen. 6. Aufl. Wien und Olmütz. — Klimatologischos Modell von Woldrich, Professor am k. k. Gymnasium in Salzburg.
IX.	Zur Chronik des Gymnasiums.
Laut hochlöbl. k. k. Landesregierungs - Erlasses vom	24. September 1866, Z.	8835,	wurde	das
Schuljahr 1867 aus Sanitäts - Rücksichten (Cholera - Epidemie)	den 3. November mit dem heil.	Geistamte
eröffnet	und den 4. begann der Unterricht in allen Classen.
Statt des suppl. Lehrers P. Eugen Heglar kam der Hauptschullehrer P.	Gregor Lušina.
Mit hochlöbl. k. k. Landesregierungs-Erlasse vom 26. October 1866, Z. 9799, wird der erspriess-lichen Wirksamkeit des Lehrkörpers im Jahre 1866 die verdiente Anerkennung ausgedrückt.
Vom 11. bis 16. Jänner inspicirte der k. k. Schulrath und Gymnasial-Inspector Dr. Anton Jarz die Lehranstalt.
Den 16. November starb Peter Dopelhofer aus Birkfeld in Steiermark,	ein neu	in die	Quarta
eingetretener Schüler, an der Cholera, und den 26. Februar Franz Šular aus Mirna,	Schüler	der 8.	Classe,
ein in jeder Hinsicht musterhafter, hoffnungsvoller Jüngling, am Typhus.
Den 2. März wurde das I. Semester mit einer gesungenen heil. Messe und Vertheilung der Zeugnisse geschlossen. Das II. begann den 8. März. Dem vormittägigen Unterrichte ging täglich das heil. Messopfer, das die Jugend mit Gesang begleitete, voraus. An Soun- und Feiertagen wurde die Exhorte um halb 8 Uhr und die gesungene heil. Messe um 8 Uhr abgehalten. Die Kirchenlieder und die latein. Messen, die recht gut aufgeführt und einige auch mit Streichinstrumenten sehr gut begleitet	waren,	übte	der
Gymnasial - Lehrer und Organist P. Innocenz Gnidovec mit der	Gymnasial-Jugend ein.
Die heil. Sakramente der Busse und des Altars empfingen die Schüler fünfmal: im November, Jänner, April, Juni und Juli.
Die dreitägigen Andachtsübungen wurden, statt wie üblich in der Charwoche, den 3., 4. und 5. April in herkömmlicher Weise begangen.
Mit dem Lehrkörper wohnte die Gymnasial-Jugend den feierlichen Processionen an dem Festtage des heil. Florian, in der Bittwoche und an dem Frohnleichnamsfeste bei.
Vom 3. bis 23. Juli wurden die schriftlichen und mündlichen Versetzprüfungen gehalten.
Am 31. Juli wurde das Schuljahr mit einem Dankamte geschlossen, worauf im Gymnasial-Saale eine slovenische und eine deutsche Rede, Gesang, Vertheilung der Prämien, Zeugnisse und Programme an die Schüler folgte.
Das Schuljahr 1868 wird am 1. October mit dem heil. Geistamte eröffnet. Die Aufnahme in, das Gymnasium findet den 28. und 30. September statt. Die Schüler sind von den Eltern oder deren Stellvertretern vorzuführen und haben, wenn sie neu eintreten, den Taufschein und das letzte Studienzeugniss vorzuweisen und die Aufnahmstaxe von 2 fl. 10 kr. für die Lehrmittel zu erlegen.
X.	Namens - Verzeicliniss
der Gymnasial-Schüler in ihrer Rangordnung am Schlüsse des Schuljahres 1867.
VIII.	Classe mit 18 Schülern.
Kramarič Martin aus Radoviča. Komlanec Johann aus St. Cantian. Marešič Franz aus Kostanjevica. Šalehar Ignaz aus St. Ruprecht. Pazlar Mathias aus Grad.
Plevanič Johann aus Leskovec. Steklasa Johann aus St. Ruprecht. Rostahar Johann aus Leskovec.
Kutil Josef aus Rudolfswerth.
Hrovat Andreas aus Begne. Mervec Johann aus Vodice. Barbo Michael aus Mirnapeč. Šenica Johann aus Toplice. Šuflaj Sigmund aus Žakanje. Bukovec Franz aus Soteska. Sitar Anton aus Toplice. Dekleva Blasius aus Zarečje. Gorec Franz aus St. Veit.
VII.	Classe
Ritter v. Scheuchenstuel Josef aus Laibach. Golja Ludwig' aus Metlika.
Ivanetič Franz aus Tržič.
Kinski Johann aus Rudolfswerth.
Hrovat Johann aus St. Lorenz.
Bahovec Josef aus Žalina.
Grivec Johann aus Ajdovca.
Pajek Anton aus Višnjagora.
Rozina Josef aus Rudolfswerth.
Ferlin Ignaz aus Zagradec.
Venedig Maximilian aus Kostanjevica.
Jančar Franz aus St. Cantian.
Omejec Franz aus Laibach.
VI.	Classe
Molek Jlartin aus Hiue.
Koiiilaiiec Johann aus Bučka.
Vohinc Sigmund aus St. Cantian.
Korbič Anton aus Smlednik.
Mikoli Franz aus Metlika.
Jančar Matthäus aus Polica.
Ferjančič Jacob aus Slap.
Leskovec Franz aus Unteridria.
Kersuik Johann aus Rudolfswerth.
Brezovar Josef aus Lipoglav.
Jereb Lorenz aus Preska.
Pučnik Michael aus Kraiuburg.
V. Classe
Haus Anton aus Tomin.
Ogrinec Josef aus Laibach.
Šuflaj Daniel aus Žakanje.
Petrič Josef aus Semič.
Fabčič Anton aus Orehovca.
Jošt Josef aus Rudolfswerth.
Omahen Gustav aus Zatična.
Geržin Mathias aus Öernomelj.
Kotnik Franz aus Trebolno.
Zhuber Emil Edi. v. Okrog aus Litija.
Fuks Jacob aus Semič.
Malior Johann aus St. Paul bei Pragwald.
Luzar Josef aus Rudolfswerth, llec Johann aus Ribnica.
Klein Johann aus St. Michael.
mit 26 Schülern.
Paternoster Josef aus Kramburg. Koprivec Anton aus Kopanje.
Jevnikar Ignaz aus Žužemberk. Gomilšek Josef aus Leskovec.
Bartel Johann aus Mirnapeč.
Pogačnik Josef aus Breznica. v. Rus Edwin aus Moravče.
Štukelj Josef aus Semič.
Stepic Anton H. aus Trebno.
Zajec Anselm aus Soderšica.
Vanič Franz aus Kerško.
Kuralt Franz aus Mengiš.
Pavlešič Mathias aus Vinica.
mit 23 Schülern.
Vidic Theodor aus Rudolfs werth. Linhart Hermann aus Losensteinleiten. Germ Franz aus Rudolfswerth.
Strah Josef aus St. Kreuz.
Peče Leopold aus Trebno.
Stergar Stanislaus aus St. Barthelmä. Stermole Franz aus Zatična.
Sattner Franz aus St. Michael.
Koršič Michael aus Salcano.
Skedelj Franz aus St. Michael.
Premru Franz aus Radolica.
it 30 Schülern.
Trenc Franz aus St. Barthelmä.
Pirec Georg aus Kropa.
Potočnik Benjamin aus Iirainburg.
Paulič Franz aus Glogovec.
Rifelj Michael aus St. Peter.
Gapp Johann v. Tammerburg aus Rudolfswerth. Mayr Franz aus Rudolfsworth.
Vodir Marcus aus Besnica.
Koprivec Josof aus St. Veit.
Kastelec Johann aus Metlika.
Košir Emil aus Lože.
Ipavec Wilibald aus Rudolfswerth.
Treitz Wenzel aus Gottschoe.
Šušteršič Franz aus Toplice.
Radešič Alois aus Studenec.
IV. Classe
Modic Mathias aus Lašče.
Smola Albin aus St. Michael.
Taučar Johann aus Poljane.
Zhuber Amon Edi. v. Okrog aus Laibach. Klemenčič Ignaz aus Trebno.
Mahorčič Johann aus Budolfswerth.
Pfefferer Adolf aus Mokronog.
Koncilja Franz aus Žužemberk.
III. Classe
Bartel Anton aus Mirnapeč.
Schweiger Franz aus Černomelj.
Ziegler Josef aus Budolfswerth.
Borstnar Josef aus Mokronog.
Btrvar Johann aus Budolfswerth.
Eiuber Franz aus Budolfswerth.
Psruci Johann aus Prem.
Oinahen Franz aus Žužemberk.
Amßchl Johann aus Mureck.
Kožir Anton R. aus St. Yeit.
Barihel Mathias aus Mirnapeč.
Kranar Johann aus Toplice.
Zajtf Franz aus Belacerkev.
Bohmann Adolf aus Bučka.
II. Classe
Nefianič Martin aus Metlika.
Šaor Johann aus Eadovica.
Piočnik Otto aus Adelsberg.
V'vk Franz aus St. Michael.
Kimp Josef aus Černomelj.
Sanide Josef aus Kinndorf.
Viksel Johann aus Leskovec.
K>vač Josef aus Žužemberk.
Lhajner Eduard R. aus Laibach.
Iipajne August aus Budolfswerth.
Sbrko Mathias aus Belacerkev. ilokar Ferdinand aus Metlika.
I. Classe
Verdau Andreas aus Bibnica.	#
JaohtiRull Franz aus Žužemberk.
'Jemc Victor aus Gottschee.
Kaman Andreas aus St. Cantian.
Frančič Michael aus Laibach.
Seidl Ferdinand aus Budolfswerth.
mit 16 Schülern.
Voglar Andreas aus Naklo. 1 Mauser Josef aus Pöllandl.
Mešiček Franz aus Heiligenkreuz.
Prus Marcus aus Metlika.
Darovec Franz aus Ločna.
Plantan Johann aus Gottschee.
Baktelj Josef aus Bibnica.
Sertič Friedrich aus Trebno.
mit 28 Schülern.
Nadrah Johann aus Višnjagora.
Ferlič Josef aus Budolfswerth.
Šekula Franz aus Budolfswerth.
Premru Carl aus Budolfswerth.
Sluga Josef aus Dole.
Kos Franz aus Ločna.
Jerovšek Oskar aus Žužemberk.
Skušek Johann aus Bateče.
Kutnar Johann aus St. Veit.
Grebenc Otto aus Budolfswerth.
Jeriček Florian aus Stopiče.
Parkei Johann aus Prečna.
Vrimšak Alois aus Budolfswerth.
Ilovski Franz aus Budolfswerth.
mit 24 Schülern.
Merlin Maximilian aus Klagenfurt.
Jošt Ludwig aus Bateče.
Vidmar Mathias aus Mirna.
Pernišek Blasius aus Svibno.
Flere Franz R. aus St. Veit.
Čerček Johann aus Žužemberk.
Bajar Barthel aus Heiligenkreuz.
Bozina Hildebert aus Budolfswerth.
Gornik Marcus aus Metlika.
Jakše Mathias aus Černomelj.
Mohar Franz aus Žalina.
Kulovec Franz aus Vavtavas.
mit 33 Schülern.
Rozina Julius aus Trebno.
Orešnik Johann aus St. Cantian. Bohrmann Budolf R. aus Budolfswerth. ^ Kastrevec Franz R. aus Černomelj.
Bežek Georg aus Badovica.
Kastrevec Aegid aus Černomelj.
Šetina Franz aus Mokronog.
Valenta Theodor R. aus Trebno.
Kolar Franz R. aus Trebno.
Arkar Josef aus Žužemberk.
Makuc Johann aus Mokronog.
Vrezec Johann aus Leskovec. Kohrmann Josef aus Bučka.
Stermole Franz R. aus St. Veit. Tomec Wilhelm R. aus Rudolfswerth. Sturm Johann aus Metlika.
Leske Ferdinand aus Pettau.
Smrekar Ignaz aus St. Ruprecht. Dolar Franz aus Prečna.
Skaberne Gustav aus Rudolfswerth. Skrem Franz aus Metlika.
Sattner Wilhelm aus Rudolfswerth. Kersnik Albin aus Rudolfswerth. Medved Franz aus Graz.
Mehora Johann R. aus Rudolfswerth. Merkuš Franz aus Prečna.
Pleničar Franz aus Rudolfswerth.
P. Bernard Vovk.