Spedizione in abbonamento postale — Poštnina pi*Mim V pifaiiM Leto X«, št. 15 (,^jutrom st. 89a) Ljubljana, ponedeljek Zo. aprila 1942-XX Cena cent. 70 Uprav niàtvo. UjuDijana. Puccuujeva ulica 5 - Telefon àt 31-22. 31-23 31-24 taseratm oddelek: Ljubljana. Puccinl-Jeva ubca 5 — Telelon 31-25. 31-2isk;h vojakov, ki jih je postavlial pred Ruse. Aneleže. Američane. Avstralce in Tndijce. »Niči N;či« pa piše sedqi. da je treba to naziranie popraviti. List prioominia. da slabe borbene sposobnosti, ki so iih Japonci spoznali pri angleških in ameriških oddelkih na Daljnem vzhodu, izvirajo odtod, ker je glavni del sovražnikovih čet sestavljen iz domačinov, ki se bore brez ns»vdušer».'i, toda zadnje borbe med japonskimi in ame- Japonci zasedli mesto Cebn Lizbona, 19. apr. d. Iz Washingtona javljajo, da je ameriško vojno ministrstvo izdalo poročilo, ki pravi, da so japonske čete zasedle mesto Cebu na istoimenskem otoku na Filipinih. Nadalje pravi washing-tonsko poročilo, da so japonska letala tudi v petek ves dan brez prestanka napadala trdnjavo Corregidor. Otok Panay trdno v japonski oblasti Tokio, 19. aprila, d. S pristojne vojaške strani se je zvedelo, da je važno sovražnikovo oporišče Panay sedaj trdno v japonski posesti. Na otoku Panay je imel sovražnik pet velikih letališč, s katerih so sovražna letala lahko v dve uri trajajočem poletu dosegla Manilo. Verjetno je, da so sovražniku letališča na Panayu služila kot odletišče za zadnje letalske napade na Manilo. Drugih letališč se ameriški bombniki, odkar jim niso bila več na razpolago letališča v Balangi in odkar so popolnoma porušene naprave na otoku Cor-regi-dorju, niso mogli posluževati. Tokio, 19. aprila d. Prva poročila o japonski okupaciji mesta Ilo Ho na Filipinskem otoku Panayu, so trdila, da je mesto padlo docela nepoškodovano v japonske roke. Po zadnjih vesteh pa se položaj tamkaj kaže v drugačni luči. Izkazalo se je, da je sovražnik na umiku velike dele mesta Ho Ilo razrušil. Preden so ameriške čete mesto evakuirale, so mnogo poslopij zažgale. JTako js bilo uničenih tudi mnogo hiš, v katerih je prebivalo domače filipinsko prebivalstvo. V mestu Ho Ilo so japonske čete osvobodile tudi 360 Japoncev, ki so bili internirani v tamkajšnjem univerzitetnem poslopju. Ti Japonci pa so bili za časa internacije deležni ljudomilega postopanja s strani španskih misijonarjev. Okupacija otokov Siberut in Nias Tokio, 19. aprila d. S pristojne japonske vojaške strani je bilo objavljeno, da so se japonske čete 16. aprila izkrcale na otoku Siberut, naslednjega dne pa na otoku Nias. Oba otoka, ki sta sedaj trdno v japonsld posesti, ležita zapadno od Sumatre. riškimi četami so pokazale, da se Američani v enakih okoliščinah bore neprimerno bolje kakor kitajske čete. Premestitev siamske prestolnice Tokio, 19. apr. s. List »Niči Niči« poroča iz Bangkoka, da proučuje tajska vlada z namenom, da bi reorganizirala narodno industrijo, možnost, da bi se prestolnica prenesla v Pitsanoluk, ki je kakšnih 400 km od Bangkoka in ki je največje industrijsko središče Tajske. Sodelovanje francoske Indokine z Japonsko Tokio. 19. aprila s. Japonski veleposlanik v Francoski Indokini. ki odhaja nazaj v Saigon na svoje službeno mesto, je včeraj izjavil novinarjem, da zasedba Bataan-skega polotoka ne bo samo v znatni meri olajšala ustvaritve azijskega gospodarskega sistema, marveč bo ustvarila budi strateško podlago zanj. Dodal je. da je Fian-cosika Indoikina že pokazala svojo pripravljenost za sodelovanje in da je pričela izvažati na Japonsko večje množine riža in žita. Ojačenj e posadk v portugalskih kolonijah Lizbona, 19. apr. d. S portugalskim par-nikom »Cubango« je bilo včeraj iz Lizbon-ske luke odpremljeno portugalsko protiletalsko topništvo, namenjeno na Capvedr-ske otoke. Parnik »Cubango« je odpeljal tudi večjo množino vsakovrstnega oskrbovalnega materiala za portugalsko posadko na Azorih, na Capverdskih otokih in v Portugalski Angoli. Dne 23. aprila bo na parnik »Carvalho Araujo« vkrcanih še 6 nadaljnjih baterij protiletalskega topništva, namenjenih za portugalsko posadko na Azorih. Pred obnovo riomskega procesa Pariz, 19. aprila d. Po prekinitvi sodnega procesa v Riomu zahtevajo sedaj pariški listi tudi nekatere spremembe v samem bodočem sodnem postopku. Znani publicisit Maroel Deait pozdravlja v »Oeuvru«, da bo prišlo do obnove procesa v novih okoliščinah. v katerih bo dejansko prišla do veljave prava odgovornost za vojno, zahteva pa hkrati, da bi mora! biti tudi sodni dvor v Riomu drugače sestavljen. Deat pravi, da bi bilo zelo pravilno, ako bi bilo med člani sodnega dvora tudi nekaj francoskih vojnih ujetnikom, nekaj borcev s fronte in nekaj civilistov, ki so pretrpeli zadnje angle-alce bombni- 11*» .j a J c na Pariz. Bombardiranj e Sevastopolja Letalski napadi na pristanišča ob kavkaški obali — Brezuspešni sov jetski napadi ~ Velike angleške letalske izgube Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. apr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Uspešni letalski napadi so bili usmerjeni proti vojni luki v Sevastopolju in pristaniškim napravam <"h kavkaški obali. V srednjem in severnem odseku vzhodne fronte so prinesli lastni napadi nadaljnje uspehe. Na posameznih mestih je sovražnik nadaljeval svoje napade in sunke brez nspeha. Močni oddelki bojnih in strnioglavnih letal so napadali podnevi in ponoči vojaške naprave na otoku Malti. V ladjedelnicah v La Valletti, v oskrbovalnih napravah, v skladiščih goriva, torpedov in municije so povzročile mnogoštevilne bombe, ki so zadele v polno, najhujše opustošenje. Napadi na letališča v Luci, Halfarju in Calafrani so bili posebno uspešni. Nekaj letal je bilo uničenih na tleh ali pa poškodovanih. Oddelki bojnih letal so napadli v poslednji noči vojaško važno angleško pristanišče Grimsby. V velikih mlinih in pristaniških napravah so nastali večji požari in eksplozije. Po hudih angleških Izgubah letal, ki so bile javljene v včerajšnjem vojnem poročilu in ki so se povečale na 29 sestreljenih Nova vlada v Vichyju Vichy, 19. aprila s. Objavljen je bil uradni komunike, da je bila pod predsedstvom Pierra Lavala sestavljena nova vlada, v kateri je Lavai prevzel tudi portfelje za notranje in zunanje zadeve in propagandnega ministrstva. Novi kabinet je sestavljen takole: Predsednik vlade, minister za notranje in zunanje zadeve ter minister za propagando Pierre Lava!, pravosodje Josephe Barthelemy, finance Pierre Chatais, kmetijstvo in aprovizaclja Jacques Leroy Ladurie, prosveta Abel Bonnard, minister brez portfelja Lucienne Romi-ere, državni podtajnikl: v predsedništvu ministrskega sveta Moisset, v vojnem ministrstvu general Bridour, za vojno mornarico admiral Auphan, za letalstvo géneral Ja-nequinn, za delo Lagardelle, za promet Gibrat, za kmetijstvo in aprovizacijo Max Donnefoux, za kolonije generalni guverner Brevie, za družino in zdravstvo dr. Grasset, za javno varnost Rene Bousquet, v ministrstvu za notranje zadeve Georges Mllalre, za informacije Maion. Podtajniki v predsedništvu vlade so: de Brinon, admiral Platon, Jacques Benois Mechin, Jacques Gerard. Generalni delegat za francosko-nemške gospodarske odnošaje je postal Jacques Bernaud, generalni komisar za sport pa Pascaut. Vichy, 19. aprila d. Novi predsednik francoske vlade Pierre Lavai bo jutri na prvi seji svojega novega kabineta, na kateri bodo člani vlade predstavljeni maršalu Petainu, v posebnem proglasu obrazložil program svoje vlade. S poučenega mesta v Vichyju javljajo, da pričakujejo v političnih krogih, da bo imel maršal Petain drevi ob 20. po radiu govor, v katerem bo obrazložil, razloge, ki so dovedli do imeno. vanja Pierre Lavala za vladnega predsednika in do reorganizacije vlade. Vichy, 19. apr. s. Podtajnik v ministrstvu za informacije in propagando Marion je podal zastopnikom tiska naslednjo izjavo: Po razgovorih s predsednikom Lavalom in admiralom Darlanom je maršal Petain smatral, da vlada v dosedanji obliki ne ustreza več potrebam francoske zunanje in notranje politike. Upoštevajoč izredni značaj poslov admirala Darlana, morebitnega naslednika državnega načelnika, je maršal sklenil, da mu izroči vrhovno vodstvo kopnih, pomorskih in letalskih vojnih siL V tem svojstvu bo imel admiral Darlan-možnost, da bo prisostvoval sejam min. sveta, na katerih bodo obravnavali vprašanja njegovih področij. Državni načelnik je sprejel nato novo odločitev. Sklenil je, da bo francoski vladi zavoljo uspešnejše in krepkejše akcije dal posebnega vodjo. Predsednik Lavai je sprejel te posle pod visoko avtoriteto državnega načelnika, kateremu bo odgovoren in mu bo poročal o svojih pobudah ter svojih dejanjih. Lavai bo zagotovil efektivno vodstvo francoske zunanje in notranje politike in bo zastopal ministre pred državnim načelnikom. Razen tega bo osebno prevzel posle notranjega in zunanjega ministra ter ministra za informacijsko službo, pri čemer ga bodo podpirali podtajniki in generalni tajniki. Ostavka francoskega poslanika v Buenos Airesu Vichy, 19. apr. s. Iz pristojnega vira do-znavajo, da je francoski veleposlanik v Buenos Airesu Peyrouton podal ostavko. Njegov naslednik je postal Röchet, ki je bil doslej generalni tajnik v zunanjem ministrstvu. Poročajo nadalje, da je bil razrešen svoje službe generalni nadzornik francoska sodne policije Montane!. letal, niso angleška letala niti podnevi niti ponoči priletela nad nemško ozemlje. V času od 20. marca do 10. aprila je izgubilo angleško letalstvo 273 letal, izmed teh 97 nad Sredozemskim morjem in v severni Afriki.. V istem času smo izgubili v borbi proti Angliji 65 lastnih letal. Hude sovjetske izgube Berlin, 19. apr. s. Kakor poročajo iz vojaškega vira, je 33. sovjetski armadi, ki je bila po včerajšnjem poročilu delno uničena v srednjem odseku fronte, poveljeval general Jefremov. Med drugim so delno uničine 113., 160. in 338. pehotne divizije, kakor tudi pred kratkim ustanovljena gardna divizija m drugi oddelki novih divizij. čeprav je bil sovražnik popolnoma obkoljen, se je trdovratno branil v krajin, ki so bili zavarovani z vrsto utrdbic in za-kopov v gozdnih ozemljih. Ta odpor je bil dokončno zlomljen po 6 dnevih trdih in neprestanih bojev, med katerimi so nemške čete navzlic težavnim vremenskim in terenskim okoliščinam čim dalje bolj ožile svoj obroč okrog sovražnika, dokler ga niso razdelile v poedine skupine. V teku akcij v tem osrednjem odseku fronte, ki so trajale približno 3 mesece, so boljševiki, kakor poročajo naknadno objavljene številke, izgubili 11.335 ujetnikov, 130 oklopnih voz, 385 topov in 1400 metalcev granat ter stiojnic. Razen tega so pustili na bojišču 176 avtomobilov in veliko količino strelnega orožja ter drugih vojnih potrebščin. Število tu padlih sovjetskih vojakov znaša 57.100. Nemci so v teh borbah osvojili 170 krajev in uničili 1800 utrdbic, kakor tudi drugih utrdb. Oddelki nemške vojske so razen tega uničili 14 letal in druge zajeli. Tudi nemško letalstvo je uspešno pripomoglo k zmagovitemu zaključku teh operacij. Dentanti vesti o sovjetskih uspehih pri Brjansku Berlin, 19. apr. s. S pristone nemške strani zanikujejo popolnoma vesti iz sovjetskega vira. po katerih naj bi se bile v ozemlju Brjanska izvršile zmagovite boljše viške akcije. V Berlinu zatrjujejo, da je bilo v zadnjih dneh na tem ozemlju le malo vojnega delovanja. S finskega bojišča Helsinki, 19. apr. d Na Karelski ožini po sobotnem finskem vojnem poročilu ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Na ožini Aunus je sovražnik nadaljeval svoje brezuspešne napade. Na zapadnem delu finske fronte je en sovražnikov bataljon izvršil napad, ki pa je bil odbit in je veljal bolj-ševike 300 padlih in ujetnikov. Na področju neke električne centrale je sovražnik izvršil napad s svojimi tanki. Del teh tankov je bil razbit, ostanek pa se je umaknil. Sovražnikova pehota, ki je sledila tankom, je bila razkropljena. V spodnjem odseku fronte je finska pehota obkolila sovražnikov oddelek, ki je prodrl v finske črte, ter ga uničila. Na treh mestih vzhodnega odseka je finsko topništvo razkropilo sovražnikove oddelke. Na nekem mestu tega odseka je sovražnik izvršil v petek več napadov, ki so se vrstili podnevi in ponoči, ti napadi pa so bili odbiti in je bil sovražnik s hudimi izgubami prisiljen k umiku. Ob Stalinovem prekopu je finsko topništvo razbilo sovražnikove oddelke na postojankah, finska pehota pa je razkropila sovražnikov oddelek, ki se je približal sprednjim finskim črtam. Višje na severu so finske čete odbile napad sovražnikove stotnije. Na ostalih delih vzhodnega bojišča ni bilo nobenih važnih operacij. Finske letalske sile so se v preteklih dneh uč'nkovito udeleževale borb na ožini Aunus in so razkropile odnosno odbile napade sovražnikovega letalstva. Dne 16. aprila je finska protiletalska obramba sestrelila en sovražni bombnik. Ugotovljeno je bilo. da je bilo eno izmed finskih letal, ki je bilo javlieno za pogrešano, sestreljeno od sovražnikovega protiletalskega ognja. S področja madžarske vojske Budimpešta, 19. apr. s. Madžarska brzojavna agencija doznava iz pristojnega vojaškega vira, da izpolnjujejo madžarske čete, ki se bore na vzhodni fronti, trdno in častno svoje naloge, čete v prvih črtah so odbile poskuse sovražnih napadov na raznih točkah in so v sodelovanju z nemškimi ter drugimi zavezniškimi četami zboljšale svoje postojanke. Od prvih dri preteklega meseca do danes so izvršile napadalne akcije, ki so imele popoln uspeh. V Ukrajini so madžarske čete uspešno nadaljevale očiščevalne akcije. Te operacije so se vršile v posebno težavnih vremenskih okoliščinah. Zajele so mnogo vojnih potrebščin vseh vrst, med drugim nekoliko vlakov, ki so bili natovorjeni z municijo. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 10 sovjetskih letal. Napad na palestinsko luko Carigrad, 19. apr. d. Iz Jeruzalema javljajo, da je bilo snoči objavljeno uradno poročilo o napadu na neko obalno mesto v Palestini. Poročilo pravi, da je neka ladja obstreljevala neko ne podrobneje označeno mesto na obali. Podrobnosti o napadu poročilo ne navaja, marveč samo pristavlja, da ni bila povzročena nobena Skoda. Uspehi nemških podmornic v Sredozemlju Berlin. 19. aprila d. Odkar so sc- pred pod leta nemške podmornice prvič pojavile na Siedozemskcm morju, so potopile že 20 sovražnih vojnih ladij. O tem so- snoči v Berlinu objavili podrobno' poročilo, ki pravi, da je bilo večje število sovražnikovega vojnega brodovia tudi hudo poškodovanega. Poleg vojnih ladij so nemške podmornice potopile tudi mnogo sovražnikovih trgovskih ladij. Med vojnimi ladjami so bile potopljene angleška oklopnica »Barham«. nosilka letal »Are Royal«, 3 križarke. 7 ru-šilcev. 4 korvete. 4spreml j ovalne ladje. 11 oskrbovalnih ladij in 3 motorne iad;e. Nadalje je bila hudo poškodovana oklopnica »Malaya« Poleg teh so bile hudo poškodovane neka torpedna ladja, ena križarka. 7 rušil cev in 8 oskrbovalnih ladij. Obisk hrvatskega trg. ministra v Italiji Ljubljana, 19. apr. Danes se je vozil skozi Ljubljano trgovinski minister Neodvisne Hrvatske Države Toth. ki odhaja na obisk Milanskega velesejma. Visoki komisar Eksc. Grazioli je na postaji pozdravil odličnega gosta. Rim, 19. apr. s. Jutri bo prispel v Rim hrvatski minister za trgovino in obrt Dra-gutin Toth v spremstvu višjih funkcionarjev svojega ministrstva. Ostal bo v Rimu nekoliko dni in bo obravnaval z Eksc. Riccardijem važna vprašanja, ki se tiče.io gospodarstva obeh dežel. Vojvoda Aosta na Milanskem velesefmu Milan, 19. apr. s. Med pomembnimi obiski včerajšnjega dne na mednarodnem sejmu dela je zabeležiti obisk Kr. Vis. vojvode Aosta, ki je dospel v spremstvu pre-fekta in predsednika ustanove. Drug važen obisk je bil obisk sveta trgovinske zveze s predsednikom nac. svetnikom Molfinom, ki ga je spremljal tudi dr. Heiler, predsednik trgovinske organizacije Nemčije. Praznovanje 1. maja v Nemčiji Berlin, 19. apr. s. Po Hitlerjevi odredbi se bo nemški državni praznik, ki pade letos na petek, praznoval v soboto, 2. maja. Ankarski proces proti atentatorjem Carigrad, 19. apr. s. Poročajo, da je ležal eden izmed obtožencev ankarskega procesa, boljševik Kornilov, od avgusta do decembra 1940 v neki carigrajski bolnišnici. V tem času ga je redno obiskoval sovjetski generalni konzul v Carigradu Jak; movie. Že ti obiski sovjetskega funkcionarja so bili videti zelo čudni, pozneje pa je postala stvar naravnost presenetljiva, ko je bolnika obiskal tudi Stalinov veleposlanik Vinogradov. Ob tej priliki je sovjetski veleposlanik izročil Kornilovu nsko brzojavko. Ob Deki drugi priliki je sovjetski velepo-s.anik izrazil svoje obžalovanje, da Korni-lova zavoljo njegovega zdravstvenega stanja ni mogoče z letalom prepeljati v Rusijo. Gorsngov odposlanec v Sofiji Sofija, 19. apr. s. V Sofijo je prispel Peter Zeef, član gospodarskega vrhovnega stana maršala Göringa, ki mu je poverjena naloga za nabiranje novih oddelkov bolgarskih delavcev, ki se bodo uporabili v nemški industriji. Bolgarski parlamentarci obiščejo Budimpešto Budimpešta, 19. aprila, s. V kratkem prispe v Budimpešto posebna bolgarska parlamentarna misija pod vodstvom predsednika Sobranja. Bolgarskim parlamentarcem pripravljajo na Madžarskem prisrčen sprejem Gospodarska pogajanja med Bolgarijo In Turčijo Sofija, 19. apr. s. Glavni direktor v turškem ministrstvu za narodno gospodarstvo Naragioglu je v spremst.u visokih funkcionarjev istega ministrstva dospel v Plov-div, da v gospodarskih pogajanjih določi s pristojnimi krogi praktično podlago za bodoči razvoj trgovinskih odnošajev med Turčijo in Bolgarijo. Španski Rdeči križ za poplavljence v Bolgariji Sofija, 19. apr. d. španski poslanik pri bolgarski vladi Palencia je predsedniku bolgarske vlade Bogdanu Filovu izročil 200.000 levov kot dar španskega Rdečega križa, za oškodovance pri poplavni katastrofi v Vidinu ob Dunavu. Razlastitev Židov v Bolgariji Sofija, 19. apr. s. Organi finančnega ministrstva so začeli pregledovati nepremiö-nine, ki so bile last 2idov in ki jih bo država razlastila. Vrednost teh nepremičnin cenijo na 10 milijard levov« Rojstvo Rima Ljubljana 19- aprila Rojstvo Rima, praznik dela se bo praznovalo 21. aprila v vsej Ljubljanski pokrajini po Ducejevi besedi: »Praznovati rojstvo Rima pomeni praznovati naš tip civilizacije, pomeni povzdigovati našo zgodovino in naše pleme, pomeni opreti se trdno na preteklost, da se bomo lahko bolje pognali v bodočnost.« V mestu bo Zvezni tajnik ponesel ob 10. dopoldne ranjencem v vojaški bolnišnici zavitke z darili Zveze Fašijev, ob 11. pa praznik dela bo svečano, otvoril Prodajalno kmečkih gospodinj. Ob 11.30 se bo proslavil zgodovinski dan v dvorani raportov GILL-a« Popoldne ob 15. bo imel na sedežu Pokrajinskega Dopolavora Zbor Poveljništva Obmejne straže XI. Armadnega zbora predstavo v čast Oboroženih Sil. Istega dne bodo hierarhi in fašisti, določeni po Zveznem tajniku, proslavili praznik dela v najvažnejših pokrajinskih središčih. Zvezni podtajnik na inšpekciji v Črnomlju Ljubljana, 18. aprila Po odredbi Zveznega tajnika Je Zvezni podtajnik Ernesto Capurso izvršil pregled inšpektorata 5. okrožnega pasu v Črnomlju. Potem ko je obiskal sedež okrožnega inšpektorata in krajevnega borbenega Faši-ja, kjer je ugotovil pravilnost in skrb, s katero se opravlja vsakdanje uradno delo, je inspiciral v spremstvu okrožnega inšpektorja inž. Emilija Cassanega šolsko prehranjevalno akcijo v Črnomlju in pripadajoče fašistične organizacije, kjer je povsod izrazil svoje zadovoljstvo nad redno opravljenim delom. Hierarh je stopil nato v stik s krajevnimi vojaškimi oblastmi. Popoldne je obiskal šolo za kolonijo ciganov, ki bivajo v črnomeljskem okrožju že nad 300 let in je izrazil živahno zahva_ lo okrožnemu inšpektorju za lepo in človekoljubno delo. Vedno v spremstvu tov. Cassanega ie Zvezni podtajnik inspiciral borbene fašije v Vinici in Metliki ter center PNF v Semiču, kjer je obiskal pripadajoče sedeže ln se zanimal podrobno o rednem delovanju šolskih prehranjevalnih akcij. Zvezni podtajnik. ki je inspiciral tudi šolsko prehrano v občini Dragatušu, se je vrnil nato v Črnomelj in je izrazil okrož- nemu inšpektorju svoje živo zadovoljstvo za izborno delovanje fašističnih organizacij, ki pripadajo njegovemu območju, in za redni potek vsega delovanja. Nato je poda., v imenu Zveznega tajnika točne smernice za nadaljnje delo. Seja upravnega odbora Pokrajinske podporne ustanove Ljubljana, 18. aprila. Včeraj ob 13. se je sestal upravni odbor Pokrajinske podporne ustanove. Ko je predsednik prečital zapisnik o prejšnji seji, je podrobno poročal o orga-nizatornem delu, ki je bilo izvršeno v zadnji dobi. Za tem je poročal o načrtu za financiranje občinskih odborov in so sprejeli 17 proračunov teh odborov. Nadalje je informiral navzoče o načinih za ureditev podpornega dela v pokrajini, bodisi s podporami, bodisi z živilskimi in oblačilnimi boni. Poročal je tudi o izvršenem delu, ki obeta čimdalje bolj izboljšano podporno organizacijo v mestu Ljubljani. Odbor je sklepal nato o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo osebja in drugih internih zadev. Navzoči odborniki so spregovorili k raznim obravnavanim točkam. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 19. aprila Zadnjič smo nekaj govorili o sončnih pegah, ki so jih ugotovili na milanskem observatoriju in ki baje prineso razne vremenske spremembe. Vse kaže, da je milanska napoved točna, vsaj kar se tiče Ljubljane. Zadnje dni srno imeli neprijetno, hladno vreme, v noči od sobote na nedeljo pa je pestalo ozračje sipet milejše, a zato se je Ljubljana v nedeljskem jutru zbudila v dežju. Naši dežniki pač nobeno leto ne izgube svoje aprilske veljave. V Veselem teatru so v soboto zvečer vprizorili svoj 19. program. Po ljubeznivi uvodni pesmi so se člani ansambla pokazali v nekoliko daljšem sketehu »Pravi moški«. kjer igra glavno vlogo gospoda Mevže Danilo Gorinšek, v ostalih vlogah pj nastopajo Potušek, Podkrajšek, Pirnat in Remčeva. V stilu že dobro preizkušenih, ilustriranih pesmi je prirejena tudi »Igračka«, v kateri pojo in plešejo Kovi-čeva, Kovič, Kovareva in Verdonik. V lastni »Veseli telefonski tragediji« se je uveljavil Gorinšek, v stranskih vlogah pa nastopajo Gorinškova, Kovareva, Potušek ir Pirnat. Poglavitna tečka 19. programa j' enodejanska burka »Ojoj, štorklja«, ki je našla v članih Veselega teatra prav posrečene igralce. Kovič kot župan, Kovičevn v vlogi županje, Remčeva kot njuna nedolžna rejenka, Gorinškova v vlogi klepetulje. Verdcnik kot učitelj pa Pirnat in Potušek v dveh manjših vlogah so posrečeno in učinkovito privedli zamotano zadevo z nezakonskim sinčkom do srečnega konca. Božo Podkrajšek tokrat ni utegnil iztresa*i dovtipov, ker so se morale točke naglo vrstiti. Režiral je Edo Verdonik, igral pa je spet Adamičev jazz. Dvorana sicer ni bila polna, vendar zadovoljivo zasedena. Setev j arih žit je na Dolenjskem izostala Novo mesto, aprila. Sedanje razmere in splošno vprašanje prehrane so marsikoga prisilile, da se je lotil obdelovanja zemlje. Marsikateri kos zemlje, ki do sedaj ni služil za obdelovanje hranilnih rastlin, je letos skrbno obdelan. Mnogi pa so nameravali sejati tudi jara žita. kar do sedaj na Dolenjskem ni bila splošna navada. S sejanjem jarih žit bi Dolenjci pridelali mnogo več žita, zlasti pšenice, pa tudi ječmena in rži, ker je bilo povpraševanje po vseh vrstah jarih žit precejšnje. Toda jarih žit ni bilo dobiti in tako je ta setev skoraj izostala, kar je za Dolenjsko škoda. Temu nedo-statku bo potreba v bodoče odpomoči. Kakor ozimina, tako bi tudi jara žita na Dolenjskem ugodno uspevala, zato bi bilo prav. če bi Dolenjci sejali tudi več jarih žit Kolikor več žita bo vsejanega, tolikanj lažje bo vprašanje prehrane. Namesto jarih žit bodo Dolenjci sadili več krompirja in koruze, ki spadata tudi med glavno prehrano. Sadjar v aprilu Zaradi dolgotrajnega snega in neugodnega vremena je letos v sadovnjakih marsikatero delo, ki bi moralo biti izvršeno že v marcu, zaostalo in ga je treba izvršiti v aprilu. V aprilu začne drevje ob ugodnem, toplem vremenu zeleneti. Tedaj se začenja važna doba zatiranja škodljivih glivičnih bolezni. Proti tem se obvaruje sadno drevje s škropljenjem z modro ga-lico ali nosprasenom, ki sta preizkušeni in zanesljivi sredstvi. Nosprasit ima v sebi baker in arzenik in učinkuje, zmešan z vodo, na živalske zajedavce in glivične bolezni. Uporablja se z 1% brozgo. Pripravi se za škropljenje na ta način, da se odtehta 1 kg nospra-sena ter se ga razredči v nekaj litrih vode v kašo. Kaša se zlije nato v 1001 vode in se brozga dobro premeša. Brozgi ni potrebno dodajati apna. Brozga z nosprasenom se dolgo drži in jo je potreba le pred uoorabo dobro premešati. Ker se v sedanjih časih galica težko dobi, bo kazalo brizgati drevje z nosprasenom in ga je tudi lažje pripraviti nego galico. Takoj, ko se ozračje nekoliko ogreje, je treba paziti na cvetožera, ki je nevaren zajedavec jablan. Včasih uniči polovico ali pa še več sadnih cvetov. Pojavi se aprila, ko se začne cvetno brstje razpuščati. Samica obletava jablane in polaga jajčeca v jamico, ki jo naredi cvetni brst, ko je še zaprt. Ena sama samica navrta in zaleže do 50 cvetov. V 8 dneh se izleže mala ličinka. ki se zavrta v cvet in razjeda praš-nike in pestiče. Od cvetožera napadeni cvetovi se ne odpro ter porjave in so videti kakor bi bili osmojeni. Ako tak cvet odpremo, najdemo na dnu čašice črvička; glavnih delov cvetov, prašnikov in pesti-čev pa ni nikjer več. Ličinka v 2 do 4 tednih doraste, kakršno je pač vreme, in se potem na dnu čaše zabubi. V nekaj tednih zleze mali hrošček rilčkar, ki leta po sadovnjakih in objeda listje. Potem si poišče zavetišče, najrajši pod lubjem sadnega drevesa, kjer prespi jesen in zimo do aprila. Zatirati tega škodljivca je težko. Največ ga pokončaš, če se zgodaj spomladi drevje otrese (na razgrnjene plahte) in se trebež sežge. Najboljši uspeh pa je, če se vse drevo dobro poškropi z arborinom. Tudi na sukače v razvijajočih se brstih in na listne ušice je treba paziti. Zato naj bosta mazavo milo in tobačni izvleček vedno pripravljena. Škropilo tobačnega izvlečka z mazavim milom se pripravi takole: v 50 litrih vode se raztopi IV» do 2 kg tobačnega izvlečka, v drugih 50 litrih vode pa se zmeša do 2 kg mazavega mila, ki ga prej raztopiš v vroči vodi. Nato se obe raztopini zlijeta skupaj in se vso zmes dobro premeša. Brozga naj se hitro uporabi, ker sicer preveč izhlapi. Bengalski zaliv Bengalski zaliv je postal vojno prizorišče odkar je njegovo primorje na vzhodu od Basseina na ustju reke Iravadija do Velikonočnih otokov južno od Jave obkroženo in obvladano od japonskih vojaških sil. Od Basseina do otoka Timor j a, severno od Avstralije, imajo Japonci v dolžino nič manj kakor 4000 km obale Indijskega oceana v svoji posesti. Japonske podmornice operirajo že v Bengalskem zalivu in potapljajo sovražne ladje pred Ceylonom. Ma-drasom in celo na najsevernejšem delu, pred Kalkuto. Za Andamani in Nikobari leži vedno modro morje Bengalskega zaliva, ki ga Angleži imenujejo tudi notranje morje Indijskega oceana. Prednja Indija štrli kakor široka zagozda iz ogromnega azijskega kopnega masiva v Indijski ocean in je na za-padnj strani ustvarila Indij sko-arabsko morje, na vzhodni strani pa Bengalski zaliv. Najdragocenejša angleško-indijska kolonialna posest, Bengali ja, mu je dala svoje ime. Zapadna obala Bengalskega zaliva je malo razčlenjena, za njo pa se dviguje ogromno pogorje Dekan. Samo eno večje pristanišče najdemo na zapadni obali zaliva: Madras. Toda vzdrževanje tega zahteva ogromnih stroškov. Z velikanskimi težavami morajo odstranjevati pesek, da ostane pristanišče dovolj globoko in sposobno za promet V severnozapadnem kotu Bengalskega zaliva leži pristanišče Kalkuta, ki je najpomembnejše zbirališče najraznovrst-nejših proizvodov dežele, ki ima zaliv po njej iime. Na vzhodni obaii Bengalskega zaliva so primerni prostori za pristanišča le tam, kjer struge rek prodro visoko pogorje. Tako so nastala trgovinska središča Bassein, Rangun in Mulme^n. Plovba po Bengalskem zalivu je zvezana z različnimi težkočami, ker se morski tokovi po smeri monsumskih vetrov vedno menjajo. V prehodnih časih obiskujejo morje in obalo uničujoči cikloni, ki so že marsikateremu po Bengalskem zalivu vozečemu pamiku prinesli zlo usodo in ki tudi obalni plovbi povzročajo težke izgube. Za uspešnost vojaških operacij v Bengalskem zalivu je zanimivo vedeti, da je razdalja med Port Blairom na Andamanskih otokih in indijskim pristaniščem Madra-som tolikšna, da jo lahko letalo preleti v treh urah. Zračna pot med omenjenima mestoma znaša 1400 km. Le za 100 km manjša je razdalja med Kalkuto in Port Blairom. Zasedba Andamanov po Japoncih je ustvarila novo pomorsko in zračno operacijsko bazo proti indijski obali. Andaman-ske otoke tvorijo štirje večji in 200 manjših otočkov, ki merijo skupno 6495 km* in imajo 17.900 prebivalcev. K napadu ameriških letal na Tokio Tokio, 19. aprila (Domei). Prvi sovražnikov letalski napad na japonsko prestolnico v soboto popoldne ni mogel v ničemer izpremeniti dnevnega reda. ki se ga strogo drži japonski cesar v svoji rezidenčni palači. "še v teku popoldneva je cesar dvakrat sprejel v avdienci notranjega ministra Mičio Jazavo, ki mu je poročal o škodi, ki so jo povzročila sovražna letala. Nobeno izmed napadajočih letal, ki so brezciljno sipala bombe na Tokio, ni moglo povzročiti kake škode na objektih v bližini cesarske palače. Noben član cesarske dnu žine ni bil med napadom izpostavljen nikakršni nevarnosti. Nase gledališče DRAMA: 20. aprila, ponedeljek: Zaprto. 21. aprila, torek, ob 17.30: Konto X. Red Torek. 22. aprila, sreda, ob 17.30: Ifigenija. Red Sreda. 23. aprila, četrtek, ob 17.30: Vdova Roš-linka. Red Premierski. V četrtek 23. t. m. bo prva letošnja uprizoritev Golarjeve veseloigre »Vdova Rošlinka« v režiji Frana Lipaha. To delo spada med posebno popularne domače igre in je imelo tekom let na najrazličnejših domačih odrih veliko število repriz. Letošnja zasedba vlog bo sledeča: Rošlinka-P. Juvanova, Manica-V. Juvanova, Tonč-ka-Simčičeva, Rožmanov Janez-Presetnik, Balantač-Cesar, Jernejee-Bratina. Gašpar-Košič, Tomažin-Plut Blažon-Raztresen, Tinče-Starič. OPERA: 20. aprila, ponedeljek: Zaprto. 21. aprila, torek: Zaprto. 22. aprila sreda ob 17.: Madame Butter-fly. Red A 23. aprila, četrtek, ob 17.: Orfej in Evri- dika Red Četrtek. * Opera pripravlja Mascagnijevo delo: »Prijatelj Fric«. Premiera bo proti koncu meseca. Peli bodo: Suzo-Vidalijeva, Frica-Francl, cigana-Golobova, doktorja-Popov, Haneza-Dolničar, Federica-Kristančič, Ka-terino-Poličeva. Dirigent: D. 2ebre, režiser: R. Primožič, inscenator: ing. Franz. SPORT Španija in Italija na zelenem polju Včeraj je bila v Milanu odigrana največja nogometna tekma te sezone Radio Ljubljana PONEDELJEK, 20. APRILA 1942-XX 7.30 : Poročila v slovenščini 7.45: Slovenska glasba — v odmoru (8.) napoved časa. 8.15. Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert altistke Bogdane Sturm-Stritar-jeve (pri klavirju Marijan Lipovšek). 12.40: Duet harmonik Malgaj. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.20: Filmska glasba — Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Radijski orkester vodi dirigent D. M. Šijanec: Slovenska glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert violinista Alberta Dermelja in pianista Marijana Lipovška. 19: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v itaiijan-ščini. 19.45: Lahka glasba. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Pesmi vojnega časa. 20.40: Simfonično vokalni koncert vodi dirigent Armando La Rosa Parodi, sodeluje sopranistka Jolanda Magnoni in tenorist J. Lauri-Volpia. 22.15: Koncert Adamičevega orkestra. 22.45: Poročila v italijanščini. PRED SODIŠČEM Razmišljen in raztresen sodnik je dal pričo nazaj poklicati in je rekel strogo: — Gospod Krivec, v nevarnosti ste, da vas bomo preganjali zaradi krive prisege. Pravkar ste tu izjavili, da imate samo enega brata Zdaj pa je vaša sestra pod prisego izpovedala, da ima dva brata. Rotim vas, povejte nam, kako je prav za prav s to reč jo! TAST IN ZET — Jaz niti kapljice ne pijem, ae je pohvalil mladenič, ko je prišel prosit za roko lepe hčerke. — Ah! — je menil oče njegove obože-vanke. — Jaz ne kadim! — Hm!... — Jaz se ne dotaknem kart. — Tako, tako! — Jaz živim solidno in ne grem noben večer z doma. — Tudi to še! je rekel oče. — Ali mi torej hočete dati svojo hčerko za ženo? — Nikakor ne! — Zakaj pa ne? — Ker nočem, da bi ml moja žena venomer dajala svojega zeta za zgled. Ko boste imeli te vrstice v rokah, se bo v velikem nogometnem stadionu San Siro v Milanu, ki je bil za včerajšnjo prireditev nalašč povečan in nad vse skrbno pripravljen, že odigravala druga polovica z napetostjo pričakovanega nogometnega dvoboja med Španijo in Italijo. Italijanska reprezentanca, ki se je včeraj po presledku osmih let že trinajstič sestala z nogometnimi tovariši iz Španije, je morala v tej tekmi braniti oficielni naslov svetovnih prvakov, mlado špansko moštvo pa je v njej prestalo najtežjo preskušnjo za zopetni vstop v mednarodno areno nove Evrope. Vse, kar smo dozdaj slišali o španskih nogometaših, se ujema v sodbi, da bo pomlajeno špansko moštvo z vsemi vrlinami in pravicami prevzelo nasledstvo nekdanjih nogometašev 3 Pirenejskega polotoka, ki jim po prvi svetovni vojni celo desetletje in še več ni bila kos nobena nogometna sestava z naše celine. Italijanska nogometna elita, ki je zadnji čas ali več kakor leto dni igrala samo sama med seboj, je pred 14 dnevi spet obnovila svoje mednarodne odnošaje, ko je na lastnih tleh sprejela poletno enajstorico iz Nezavisne Države Hrvatske in jo bÄz velikih težav poslala domov poraženo s 4:0 Ta visoki izid daje brez dvoma upravičeno podlago za ugodne napovedi o včerajšnjem drugem mednarodnem nastopu nogometna Italije v letošnji sezoni, vendar je treba vzeti v poštev, da so Španci nasprotnik: drugačnega kova kakor so bili Hrvati. Tc so dovolj dokazali pred tednom dni v Berlinu, kjer so bili čisto enakovredni partnerji za težko in preudarni sestavo, ki jo ie postavila njim nasproti Velika Nemčija. Nogometni strokovnjaki jz Italije so ves pretekli teden napovedovali, da bo srečanje med italijansko in špansko reprezentanco velik dogodek za nogometne gurmane, in sicer predvsem zaradi tega, ker bodo Italijani poleg tehničnega znanja vložili v to Igro še nekaj čisto lastnega, česar v Berlinu nI bilo videti. To sta hitrost in bliskovitost igre, ki gta obema južnjaškima narodoma tako svojstvena, da ju ne more posneti nihče drugi. Bistveno za včerajšnjo tekmo pa je bilo še to. da sta obe reprezentanci nastopili prav za prav s čisto novimi ljudmi, ki pa so se prav tako izšolali in priučili svoje igre v svojem okolju, kar pomeni, da je bila ta tekma največja preskušanja latinskega nogometa, kakršnega igrajo Španci in drugega latinskega nogometa, kakršnega so uvedli ter ga s pridom in dosego naslova svetovnih prvakov izvajajo Italijani. * Po zadnjih napovedih sta se obe enajsto-rici sestali v bolj ali manj znanih sestavah, , , - __.. . __„j v^chcpvuu ua vcuji uuii\.3.ai-»M pniüuiivi. »t ° 8iClr If^LlZT l^Tn^ll VZd <> Slede na to. da je bila prirednev tudi prav tednom dni dosegla remis v Berlinu, ra zen srednjega napadalca Martina, ki jc tamkaj vstopil v moštvo šele tik pred odmorom, medtem ko je italijansko moštvo začelo tc borbo v glavnem tudi s predstavniki, ki so slavili svoj nedavni uspeh v Genovi. Edino okrepitev so imeli Pozzovi učenci v Pioli, ki je kot edini pravi mož vodil napadalno vrsto, razen tega pa je bil izmenjan tudi desni krilec Grezar iz Triestine s Torincem Depetrinijem. Kakor znano, je tekmo vodil nemški sodnik dr. Bau-wens. Italijanski izbranci za milansko tekmo 90 imeli svojo zadnjo preskušnjo pretekli petek v svojem taborišču Chiavariu. kjer 90 nastopili v tekmi proti podeželskemu moštvu Entelli ter zmagali zelo visoko z 9:2 (4:0). Ne glede na dosežene gole, ki jih je bilo več ko preveč, pravijo očividci, da je bil nastop reprezentance v vseh pogledih zadovoljiv. Vsi igralci so se pokazali z najboljše strani, tako da jim je tehnični komisar Pozzo mirne duše prepustil v izvršitev težko nalogo, ki so jo reševali to nedeljo popoldne v milanskem stadionu. Okrog »metuljčka« v vodi Že večkrat so se strokovnjaki iz plavalnega tabora pričkah o tem, aLi naj bi se »metuljčkov« stil uvedel v plavanju ali ne in te dni so sc spet pojavili nov: zagovorniki zanj. in sicer v zvezi z evropskim rekordom Francoza Na.kachea. ki je p v d O'! nji Savi v! ovili prve ameriške ostri -•e svetlikavce. ki so uhajali iz ribnikov na Irvatskem, je neki gospod resino trdil, da o te ribe križanke med k cresi jem m oistri-em, kar je seveda nemogoče. V tihem in velikonočnem tednu je bila »atba pri prulskem roceitu v Ljubljanici — vatba lipanov. ki se blešče v soncu v kras-ìih ma v ricanti h barvah. Zanimalo iti gani-o bo^ ljubitelje vodožitja, da je huda zima mičila ribji raj v bajerju na koncu Opekarske ceste. Pom rlo je vse. zlate ribice, -.vetlikavoi, krapi in raki. V času srnio že, ko bingljajo na jasah n ob grmovju bele vetrnice, odete v čipkaste halje, na livadah cingljajo veliki zvonci tulipanov. potoke in jarke spremljajo mehkorumeni venci kalužnie. na vrbah in drugem drevju se pa smejejo raznolik e rfačice v topilem soncu. Urne lastovke švigajo okoli domov in nad livadami ter love hrane, saj se Je pre-Nudilo že vse življenje. Metuüöki frfotajo, hrošči brenče po travnikih, v vodah se pa orelevljaijo neprenehoma neštett ličinke in se dvigajo soncu naproti. Okoli zvonikov ;n nad njivami se sučejo1 vitke positovke. ki so se vrnile v rojstni kraj. Pcc grmih v gozdičkih in na dobravah poizkušajo .številni mali pevci svoj glas. Ščinkavec zažvižga vedro svoji izvoljenki, kalin s črno čepico in v rdečem telovniku fifika otožno, kakor da bi mu kaj manjkalo1, sinioe razigrano in veselo ščrle, škrjančki se dvigajo žvrgo-leč v višave, vedno bodri vrabci cvrlikajo v večnem nesoglasju okoli skednjev. na ploteh in v otapotnem grmovju. V lokah za-žgoli kak kratek n ape v, krotki škorčki go-sitole v prijazni dan. črni rumcnoklljunasti kos poje zaljubljeno na leski, kje" se zi'b-Ijejo na vejah rumene abranike. Kakor da bi bil velik, glasno zaščrkuje v robid ju palček, na drevesih bli'zu naselij čebljajo »rake tja v en dan. vrane krekečejo stopicajoč za plugom ali pa se prepirajo na-vprek; ob potekih se gugajo na dolgih no-žicah in s še daijšim repkom prijazne stiriee, povsod cvrkotanje in prepevanje, povsod volja po življenju. j^. oarsiKa ravan pretkana z ueš-lc i.mi otročički boginje Flore, pisan svet. paša za oko, paša za srce, ki vzkipi cd vzvišenih čustev o'b čarobni lepoti. Tudi vede so se oživele in i'z trohnobe na dnu stremi k soncu. h gladini listje raznih vodnih rastlin. Ribice se že podajajo v svate lepo po> rodovih. vrstah in velikosti. Kakor povsod, se tudi pr,i ribah posebno med krapovci pripeti. da se zmoti kak mlečjiik (samec), ko mu zavre kri in ga ljubezen zaslepi ter se ženi z ikrnico kake druge vrste. NTa ta način so nasta-le med k napove i, ki svatu jejo od aprila do začetka julija, križanke, ki jih navaja dr. Munda v knjigi o naših ribah in ki delajo akvaristom marsikake preglavice. Razumljivo bi še bilo, ko bi se križale ribe iste vrste ali pa ribe medsebojno! podobne. Preseneča nas pa, če se na primer križa vitka zelen i ka z okroglo, trebušasto androgo a.li pa postaven ploščic z njemu nič podobno rdečeokico. V gornji Ljubljanici, zlasti v bajerju pri Sinji gorici in v tamošnjih jarkih in potekih naletimo često na take križanke, ki jim ne moremo takoj določiti pokol ernja. Ker je ponekod razširjeno mnenje, da se celo ribji rodovi križajo, je treba nagla seti da se krapovci ne križajo na primer z ostriži ščukami, piškurji, merniki, ščuke in ostali rodovi pa ne z drugimi. Ko ite© nad Furlanljo Udine, v aprilu Od starodavne Aquileje sem se razgrinja plodna, prostrana, krasna furlanska ravnina. Monfalcone, Ronchi, Redipuglia, S abrado. Gradisca, Gorizia, Cormons, S. GiovJinni al Natisane, Buttrio. Z bliskovito naglico drvi tod mimo litorino, v bežnih vtiskih se odpira prelepa ravnina, ki je vsa v čaru vesne. In tam zadaj za buttrij-skimi \-inogradnimi griči uzrež v daljavi Udine: znamenito osrčje mesta mogočno poslopje, ki se vzpenja nad morjem hiš, ki so posejane naokoli. Udinski grad. Tukaj je biser Furlanije, njeno živahno središče: Udine. ' Starinska slikovitost, ubrana sodobnost se družita v tem prijetnem mestu. Ne prepletata se, kakor na primer v Triestu. Zgodovina in sedanjost se zgrinjata druga ob drugi ter povzdigujeta na ta način še bolj veljavo furlanske prestolnice, ki se je v pol stoletja glede na obseg in število prebivalstva podvojila in nemara celo po-trojila. Prijetno domačnost razodevajo majhni tramvajska vozovi, ki krčijo razdalje med periferijo in mestnim središčem. In to je tista domačnostna poteza, ki pre-paja vse mestno življenje na ulici, doma in v gostilni, Nad mestom kraljuje grad. Nekoč je bil tukaj sedež oglejskega patnarhata. Danes je nastanjen v monumentalni stavbi muzej. V njem so bogate zbirke. Z grajskega razgledišča se širi pogled tja do Karnijskih in Julijskih Alp. Najmarkant-nejši spomeniki stavbne, umetniške udin-ske preteklosti so nanizane v samem središču, na trgu Piazza Vittorio Emanuele. Sedež mestne občine je v slikoviti Loggijj iz 1456, zgrajeni v beneško-gotskem slogu. Nasproti je znamenita Loggia di San Giovanni s stolpom z uro iz 1527. Na stolpu sta zamorca, tei oznanjata ure. Cerkvica sv. Ivana je bila določena za Panteon padlim. Med obema prekrasnima stavbama občuduješ na trgu med drugim ponosni kraljevski spomenik, potem mirovni spomenik iz Napoleonove dobe, visoka stebra s simbolom pravice in svetomarkovskim levom, pa starinski vodnjak, zasnovan po Giovami da Udine. Ljubitelj umetnosti bo našel dovolj prilike, da si ogleda še nešteto drugih umetnin, ki krasijo romansko gotsko udinsko stolnico z macivnim zvonikom, nadékofovo palačo s pomebno galerijo, deželno palačo, pa cerkve sv. Jakoba, sv. Petra Mučenika. in sv. Kristofora. Kdor kol] pride v Udine, bo z užitkom in posebnim zanimanjem motril v starinskem mestnem središču značilno Via Mercato Vecchio, ki jo -je opeval znani furlanski pesnik Pietro Zorutti. Sredi neštetih zgodovinskih -stavb in palač se odraža v prvi vrsti palača Monte di Pietà. Pa tudi Mercato nuovo s svojskim tržnim koljem, Via Mann, Via Aquileia, Via Gemona s hišo Giovanna da Udine in še druge starinske ulice krasijo polno stavbno znamenitih ter redkih posebnosti. Ud ne pa se lahko ponaša tudi ^ celo vrsto pomembnih stavb iz novejšega časa. Med njimi vzbuja posebno zanimanje mar-kantna stavba templja-kostnice na Piazzale XXVI luglio, kjer so shranjeni zemski ostanki v svetovni vojni padl h častnikov in vojakov. Furlanska prestolnica, ki ni samo zgodovinsko in upravno, ampak tudi industrijsko, agrarno in prometno sredšče pio- strane furlanske ravnine, priteguje zanimanje vsakega obiskovalca s svojimi mič-nimi znamenitostmi, s posebno, melodioz-no furlansko govorico. »O ce biel cis'cél a Udin« je znana rečenica, s katero se ponašajo meščani. Pa lepo ni samo nebo, ki se boči nad furlansko prestolnico, ampak tudi ugodje v prikupnih, udobnih gostilnah, od katerih ima vsaka zase svoje značilnosti po opremi in postrežbi. Pri »Colorni« v ulici Via Gemona lahko uživaš izvrstna vina z Prepotta in Lonzana, ki jih je imel pesnik Pietro Zorutti tako zelo v činih. Duh po polenti (odor di polenta) napolnjuje prostore gostilne »Ai frati«. Vsako nedeljo si lahko privoščiš tukaj svalke ln znana vina iz S. Giovanni al Natisone. Z značilno furlansko notranjo opremo s? odlikuje gostilna »All'ortolan«, najstarejše družabno shajališče pa je »Croce di Malta«, ki ohranja spomin do XV. stoletja. Vne te in še druge znamenitosti so večale in množile sloves zgodovinske furlanske prestolnice, ki je med najlepšimi mesti sodobne Italije. Meh za smeh Dvogovor v Tičistanu Kos: »Že davno minil je veseli predpust in ti si takó se ga bala, si mislila: druga izpeljala ga bo, bom slamnata vdova ostala.« Kosovk a: »Kako bi ne bala za tebe se jaz, ko vem za vse tvoje navade, poklon narediš, pa na krempelj poljub, zato vse imajo te rade.« Kos: »Ce malo poočkam na druge strani, to vendar še ni nezvestoba. Ko pridem domov, jih preslišim dovolj, ko zmerjaš me: črna grdoba!« Koso vka: »H, košek, ne veš, kako je hudó, če možek ženo zanemarja, nesrečna je vsa in sama doma, on z drugo drugod se ukvarja.« Kos: »Ce malo podvorim, ženička moji, nobene ne bom več zasnubil, se vedno kesam, da tebe sem vzel, ker zlato svobodo sem zgubil.« Koso vka: »Moj tiček preljubi, kako govoriš, saj sva se presrčno ljubila, ko spletala gnezdo za mladi sva rod, oba sva svobodo zgubila.« Kos: »Ti stare nazore še vedno imaš, svoboda le možu se reže, dovršen takrat sem bil res idiot, ko ujél sem pri tebi se ,y mreže.« • V odgovor je tička odprla svoj kljun, beseda je v grlu ostala, užaljena skrila je glavo v pero* in v pernico svojo jokala. Odletel je košek brž dol na zemljo, na veji ostala ženička, in da je osušil ji grenke solze, prinesel ji v dar je črvička. Mara J.Tavčarjeva. CISTO PREPROSTO — Poslušaj! Kako pa razločiš svoja dvojčka drugega od drugega? — čisto preprosto. Rečem jima, naj štejeta. Eden zna do sto, drugi pa do devetdeset. OLAJŠEVALNA OKOLNOST — Hčerka, zvedel sem, da tvoj zaročenec baje vse zapije, kar zasluži. — Ampak oče, to ni tako strašno. Saj ne zasluži dosti. O KUHARICAH — Ali je tudi tvoja žena obiskovala kuharski tečaj? — Je, seveda. Kakor tvoja. — Pa se je tam naučila kuhati? — No, da povem resnico — naučila se je. Ampak to se še ne da jesti. RIBIŠKA — Tako veliko ribo si ujel, pa praviš, da si jo hotel vreči nazaj v vodo? — Kaj hočeš, sem si pač mislil: če jo prinesem domov, me boš, stara, ozmerjala, da sem dal bogve koliko zanjo. DOMAČA NALOGA IZ FRANCOŠČINE — Očka, kako se pravi: le coeur ali la coeur? — Kakšne novotarije so pa spet to? Kolikor jaz vem, smo zmerom rekli samo: likér. PONOČNO SREČANJE Bilo je nekoč pred vojno. Pod uro pred Figovcem sta se srečala dva že skoraj proti jutru. — Prosim, koliko je prav za prav ura? — Oprostite, nimam ure, ampak ko sem šel snoči mimo kolodvora, je bilo točno pol enajstih. TO NI NIC Gospod Jaka je slednjič vendarle pove-del svojo zaročenko in svojo bodočo taščo v družbo. Starejši Izkušeni gospod, s katerim sta sedela za mizo, ga je vprašal: — Vi ste oženjeni? — še ne, samo zaročen. — In kako dolgo ste zaročeni? — štiri leta. Stari gospod je zmajal z glavo, nato pa vprašal: — In koliko otrok že imate? — No, oprostite, otrok? Sem vendar samo zaročen... — 2e, že prijatelj, ampak takole ne boste nikoli prišli do otrok. Pjér: Sanje — Ivan Ivanovič! Ivan Ivanovič ni slišal. Spal je. Lahek smehljaj mu je krasil okrogli, neobriti obraz. Košate obrvi so se mu dvignile kakor bi se hotele čuditi, ali pa so želele skočiti pod črne, dolge kodre, ki so se spuščali raz čelo, visoko in široko, kakršna so bila tudi njegova rdeče vijoličasta usta. — Ivan Ivanovič! Ne, Ivan Ivanovič je spal! Ni slišal glasu, ki ga je budil, ni se premaknil, niti mu ni izginil smehljaj. O čem je sanjal? Nekaj prijetnega je moralo biti!... Prsi so se mu naglo dvigale in spuščale; odeja, debela in volnena pa je visela z enim robom preko postelje in je radovedno zrla v tla. Tla so bila parketna, bleščala so se v jutrnjem svitu, kajti sonce je ravnokar prodrlo skozi okno. Mehki, svetli žarki so se odbijali od parketa in se poigravali, se lovili in se podili po belem stropu. Ob oknu je stala velika, okrogla kletka, spletena iz žice. Na visečem in gugajočem se obročku je bingljala na dolgi, rumeni verižici velika, sivomodra papiga in kričala: — Ivan Ivanovič! Ivan Ivanovič! Ivan Ivanovič pa je spal kakor mrlič, a nasmeh mu je že izginil. Njegov obraz je bil tako resen, kakor bi nečesa pričakoval, nečesa žalostnega, neprijetnega, temnega in hladnega. Obrvi so mu zlezle nad oči. dolgi kodri pa so podali na belo blazino. In res se je nekaj zgodilo, nekaj tragičnega, mrkega, vsakdanjega: Ivan Ivanovič se je zbudil. Ko je odprl oči, ni zehnil, kakor je sicer bila njegova navada. Popravil je le odejo, ki je med tem časom spolzela na tla in se zagledal v strop. Kaj je tam videl? Ali je morda opazoval mehke žarke, ki so se nedolžno plazili nad njegovo glavo? Ali je razmišljal o postanku temnega, rumenega madeža, ki se je pojavil v levem zgornjem kotu? Ne, prav gotovo ga to ni zanimalo, kajti njegov pogled je bil otožen, sanjav, a ne zaspano len. — Ivan Ivanovič! Ivan Ivanovič! Ivan Ivanovič se je stresel kakor bi nenadoma čul strašen pok poleg sebe in je nejevoljno kriknil: — Kaj hočeš?! — Dobro jutro, Ivan Ivanovič! Ni mogel, da se ne bi nasmehnil. Za trenutek ga je nejevolja minila. Rad je imel to živalco, ki ga je vsako jutro enako, enolično, hreščeče, a vendar mehko in milo pozdravljala. Imela je majhno glavico z drobnimi možgančki, a kako so bili prevejani! Vsako besedo, ki je bila jasno in ostro izgovorjena, so sprejemali, vsrkavali vase, jo tam zapirali, da nikdar več ni mogla uiti iz njihove shrambe. In če je prihajala včasih kaka žaljivka iz njih po majhnem, zakrivljenem kljunu, žaljivka, ki je bila pobrana iz človeških ust, je zvenela mehko, brez zlobe, nedolžno in čisto. Ni bilo besede, ki je ne bi znala ta nežna stvarca izgovoriti tako prijetno in milo, da je toplo postajalo pri srcu, pa naj je bila beseda še tako groba, zlobna in nezmiselna, kakršne so mnoge besede, ki jih izgovarja v srdu ali plehkem smehu človeško bitje. Sele zdaj je Ivan Ivanovič zehnil. A ni zehnil zato, ker je premalo ali preveč spal, temveč je zehnil iz navade kakor je pač zehal vsako jutro, preden se je dotaknil z golimi petami mrzlih, povoščenih tal. Zehnil je in se nasmehnil. Njegov nasmeh pa se je zelo razlikoval od onih, ki jih je često uporabljal v službi, pri kosilu v restavraciji. (Ivan Ivanovič ni jedel doma, ker je bil še samec) ali na banketu, ko je sedel v veliki, široki, plitvi družbi pobarvanih dam in oblizanih gospodov. To je bil nasmeh, ki je prihajal iz sanj. V sanjah se je rodil, a mu ni bilo sojeno, da tam tudi umre. A ker se je rodil v sanjah, se je moral pač nanje nanašati, čeprav so bile sanje skrivnostne, zapletené in — prijetne. — K-r-r-r! Ivan Ivanovič! K-r-r-r! — Kaj je, Gladiator? Kaj hočeš? — K-r-r-r! Vode, Ivan Ivanovič! K-r-r! — Počakaj malo... — K-r-r-r! Kaj sem sanjal danes? To je tudi bila ena izmed naučenih fraz, ki si jo je modra papiga zapomnila. Vsako jutro, preden je Ivan Ivanovič vstal, se je izpraševal: — Kaj sem sanjal danes? Druga jutra bi se bil Ivan Ivanovič zaradi oponašanja, čeprav ni bilo prav nič žaljivo, nemara razjezil in kriknil: — Molči! Bedak! — Bedak! — bi ponovila papiga kakor odmev in bi pomolčala. A danes Ivan Ivanovič ni jezno zakričal nanjo, marveč je povzel: — Kaj sem sanjal? O. čudovito, krasno! O. če bi bile sanje resnica ali vsaj znanilke resnice!... Ivan Ivanovič si je pomel roke. z glavo je potlačil blazino in vzdihnil: — Oh, če bi bila resnica!... Sanjal, sanjal sem... Ona je prišla k meni in dahnila: »Smeš...« Samo to je rekla, da smem ljubiti, in mi je zadostovalo, da sem bil srečen, prerojen in vesel. Bila je tanke, vitke postave, v svetlo modri jopici, z belimi rokami in temnimi lasmi. »Smeš...« — je dahnila, tiho in nežno, da sem po tej besedi občutil na obrazu njen topli, sladki dih in mi je v prsih močno zadonelo. To je bflo srcé, ki je zdaj spoznalo, da ne utriplje zaman, da se ni rodilo zato, da bi nikdar ne ljubilo ... Prijela me je za roko in me nekam vodila. Kam, nisem vedel, a tudi nisem hotel. Vodila me je dolgo, molčala je in me venomer gledala v oči. In v njih sem zagledal senco njenega srca, ki je bila svetla, blesteča, od nje pa je prihajal sladek vonj. Senca se je bleščala, se lesketala in se prelivala v štirih črkah, ki so bile zame vse: »Smeš...« Vedel sem, da je zdaj moja, da mi je s to besedo odprla vrata svojega srca, ki so bila za mnoge pred menoj trdno zaprta... Torej, vendar se je uresničilo! Moje upanje, moje sanje! Ona!... »Smeš...« so pela njena usta, ki so se nenadno približala k mojim in na njih zamrla... In zadišalo je še bolj opojno, da se mi je zatreslo srce in sem kriknil: — Srečen sem! »Smeš...« so govorile njene roke, ki so se iztegnile k meni in me objele. In spoznal sem. da sem zdaj človek in da prej nisem bil tak. Nežen je bil objem, spominjal me je na mater in na moja mlada leta. Zdaj mi je bila ona mati, dekle in žena... Zaupna posvetovalnica štirinajst odgovorov smo objavili v petek, 18. t m. Kupon za odgovor v »ZauP™ posvetovalnici« dobite v nedeljski številki »Jutra«. Kaj je prav. Rad imam dve dekleti m ne vem, kaj storiti. Težko bi mi bilo eno ali drugo pustiti, najraje bi imel obe, a nekaj mi pravi, da to ni prav. — Seveda ni prav! Odločite se za eno ali drugo m jo osrečite. Pomorščak. Kadar je govora o hitrosti kake ladje, berem v dnevnem časopisju, včasih besedo milja, včasih pa vozel. N. pr.: rušilec razvija hitrost 38 milj na uro, ali pa: križarka razvija največjo hitrost 30 vozlov na uro. Ali je med vozlom in miljo kaka razlika? Kaj je več? •— Beseda vozel je pomorski izraz in pomeni; milja na uro. Vozel na uro je torej napačno. Pravilno je torej: križarka razvija največjo hitrost 30 vozlov. Lahko pa taii rečemo: 30 milj na uro. Obupana mati. Moj otrok je 18 mesecev star in hodi. Bil je dobro re jen in je imel ravne noge. V zadnjem času pa je snuj-šal, dobil je veliko glavo ii zelo krive r.o-ge. Bojim se, da mu bodo ostale vedno krive. — Dajte otroka zdravniško preiskati, ker je najbrže rahitičen. Vse se bo dalo lepo popraviti in tuli vaš otrok bo spet dobil ravne noge. Kaj bo z menoj? Nič hud;ga. Nimate vzroka obupavati. Tudi to bo prešlo. Izpuščaji po obrazu se kaj radi pojavijo po 15. letu in čez nekaj let navadno sami izginejo. Umijte si vsak večer obraz z vodo in boljšim milom, nato se na.ns."/.te s kremo »Lanolin«, ki jo dobite v lekarni. Zjutraj pa si obraz umijte s top.o vodo in milom. Vztrajajte pri tem, in v teku let boste dosegli uspeh, ker ste mladi, če bi vam pa tudi to ne pomagalo, se obrnite na zdravnika specialista za kožne bclerri. Zaradi tega se vas ljudje ne bojijo kvečjemu kak nespametnik. Ste poote. in zmožni, to je najvažnejše. Zunanjost je minljiva, uspeh boste prav tako imeli. Brez značke. Izvoljenka me zapušča, zato nameravam prodati svojo obrt in se podati po svetu. Postal sem nemiren in prosim za svet. — Kam po svetu? Va Sa »nesreča« se vam bo kmalu zJela tako majhna, da bi niti šivanke ne prodali in niti koraka ne storili v svet. Vse se bo lepo izteklo brez selitve. Kar pustite jo, naj gre. če hoče. Vi si pa poiščite dekle, ki ne bo tako domišljavo, kakor je sedanja. Srečni bodite, da se je rešite! Morje. Ali mi morete razložiti, zakaj se Veliki ali Tihi ocean tako imenuje ? — Ime »Tihi« je največjemu morju naše zemlje dal raziskovalec Magalhaes leta 1521., ko je s svojo ladjo prvič zaplul v njegove vode in je bilo slučajno gladko kakor zrcalo. Ime »Veliki« ocean je francoskega izvora. Sreča. Sreča in želja nikdar skupaj ne nastopata. V vašem primeru ste svoje 2 nesreče« sami najbolj krivi. r'reveč zahtevate. Skromnost vam je tuja. Herkul s>e ni smatral za nesrečnega, čeravno ga je tiran kruto mučil. Storil je mirno vse, kar mu je okrutnež naložil. Vedite: moder človek je tisti, ki se zna sprijazniti tudi z nesrečo! V sreči nesrečna. Mesec dni ža imam fanta, ki me zelo ljubi, a ne vem, kaj naj storim, da mu bom še bolj /šeč. — Zakaj vam ne zadostuje, da vas zelo ljubi? Najbolj potrebno in koristno bi bilo, da ženske končno vendarle uvidijo, da bodo najbolj spoštovane in cenjene, če s 3 krepostne in skromne. Ljubljana. Ste inteligentni, primerno čustveni, imate trdno voljo, vztrajnost in mnogo smisla za urejeno življenje, slabosti zlahka premagujete in si stalno želite napredka. Ostalim. Vsi, ki še niste prejeli zaželenega odgovora, po trpite. Nadaljevanje v četrtek. Utrinki Okovi zakona so težki, tla jih morata nositi dva. Včasih tudi trije. Nesrečni zakonci pravijo, da je zakon edina neumnost, ki je ni mogoče storiti vsak dan. Mnogo moških je zaljubljenih v ženske, toda blagor tistim, ki so zaljubljeni v svojo ženo. Nobena žena ni popolna, ako bi se ne hoteli z njo še enkrat poročiti. Večkrat vidimo, da se zakoni iz ljubezni končujejo s sovraštvom. Zakaj ne poskusimo narobe? Zakaj se ne bi poročila enkrat dva človeka, ki drug drugega niti videti ne moreta? Morda bi se vzljubila in ustvarila najsrečnejši zakon ! Samo tistemu pokažite trnje, ki ima oči za rože. Srce žene mora zdraviti tam, kjer ranijo drugi. če je srce ranjeno, si zaman obvezujemo nogo. Mnogo ljudi pleše okrog zlatega teleta, še več telet pleše okrog zlatega človeka, 111 ------------------ - M »Smeš...« je šumeče kakor studenec utripalo njeno srce. In moje je zajokalo od veselja. Začutil sem v sebi božansko silo in peklensko moč, katerih prej nikdar nisem poznal, in sem se čudil samemu sebi. »Smeš...« »Smeš...« — sem ponovil in jo objel. A poljubil sem jo le enkrat, kajti izvila se mi je in zaklicala: »Vrnem se!« Potem je zbežala. Zajokalo je moje srce, ker je spoznalo, da je ostalo sàmo in da so bile te zadnje njene besede neresnične, lažnive, kakor je bila lažnva sreča, katere sem se vedno nadejal, nestrpno pričakoval in je ne poznal, sploh, kakor so bile lažnive te sanje... — Ivan Ivanovič! Ivan Ivanovič je prekinil samogovor in skočil iz postelje. Ura je bila osem. Zamudil je v službo, kar se je redko kdaj zgodilo. Sramežljivo je zardel, ko si je predstavil, kako bo moral stati pred šefom in lagati. Ni rad lagal, a tudi ni rad govoril resnice, rajši jo je zamolčal. Ivan Ivanovič se je hitro umil in se oblekel, prinesel papigi vode in zrnja in se obuL — Ivan Ivanovič, zbogom! — Zbogom! — je rekel in že hitel po stopnicah. A papiga se je zagugala na obročku, zmajala z glavico in kriknila: — K-r-r-r! K-r-r-r! Zbogom! K-r-r-r! — Bom! — je udarila ura. Bilo je četrt na devet. Polet z brzim letalom ni igrača Skupina izšolanih vojnih pilotov pred jutranjim poletom Največja težkoča današnjih hitrih letal je pač v tem, da je startanje in pristajanje mnogo bolj nevarno, kakor pa je bilo z letali, ki so bila zgrajena v prejšnjem desetletju. Velike hitrosti, ki jih dosegajo sodobna letala, so izzvale potrebo po posebnih napravah, ki naj bi pr; startu in pristanku hitrost toliko zmanjšale, da bi letenje ne bilo nevarno. Pri teh dveh fazah poleta se najrajši zgodijo nesreče, zato je jasno, da je v tem pogledu bilo nujno treba nekako rešiti vprašanje velikin hitrosti. Najti je bilo treba izhod, po katerem naj bi'se vsa odvišna hitrost nekako odstranila, kar bi startanje in pristajanje dosti razbremenilo in olajšalo. Rekordi, ki so bili pred nekaj leti doseženi v hitrostnih poletih, so uspeli večinoma z vodnimi letali. Vzrok zato je popolnoma jasen. Ta brza letala so potrebovala velik prostor, da so se mogla dvigniti. ali pa spustiti nanj Včasih je b:lo od suhozemskih letališč nemogoče zahtevan kaj takega, zato je pač bilo potrebno, da se je te vrste letenje omej lo predvsem na vodna letala, ki imajo neskončne morskfe površine na razpolago in se lahko nemoteno spuščajo nanjo Tedaj so nekateri kon-strukterji šele mislili na priprave, ki bi jih bilo treba izumiti, da bi se odvšna hitrost pri pristanku takega hitrostnega letala dala nekako odpraviti. Do uresničenja teh njihovih zamisli pa je žal prišlo šele pred kratkim, tako. da je prav v zadnjem času ta novost letalske tehnike prodrla na površje. Pri starejših letalih je znašal odnos med največjo hitrostjo in hitrostjo pristajanja 1:3. kar bi značilo. da je na primer hitrost lelala pri pristanku 12o km/h, če znaša njegova največja hitrost 360 km. Pri novejših letalih pa se je ta odnos močno Iz-premenil, znaša nekako 1:4. kar b: se reklo, da ima letalo z maksimalno hitrostjo 600 km ;h hitrost 150 km/h pri pristanku. Ta pridobitev je, kakor vidimo, že precej važen činitelj, ki omogoča tudi pilotom srednjih sposobnosti popolnoma varno pristajanje na letališčih ki so bolj skromniti mer. GSavsae ras&lce sd starimi in novimi letali Bitna razlika med letali sodobne letalske tehnike in med letali prejšnjih t:pov je v tem: 1.) Vsa sodobna letala so opremljena s tako imenovanimi zakrilci. s katerimi pri pristanku manevrira pilot sam, ali pa njegov pomočnik, medtem, ko tega na starejših letalih nj bilo. 2.) Večina mo-dern.h letal je opremljena s posebnimi pripravami, ki omogočajo, da se propeler vr-tj v različnih fazah poleta, z različno M-trostjo in v različni smeri, kar potem omogoča, da motor letala sam nekako zadrži preveliko hitrost, s katero se pristajajoče letalo približa zemlji, in tako zmanjša nevarnost nesreče pri d o ti leu z zemljo. 3.) Novejša letala imajo dalje tudi pripravo, katere naloga je, da potegne kolesa bodisi v trup al; pa v krila letala. To pomaga, da med poletom nudi letalo čim manjši odpor, pri pristanku pa avtomatično zmanjša hitrost za najmanj 30 km/h. Poglejmo si zdaj, kakšna so z a k r i 1 c a in kak je način njihovega delovanja. Po dolgih in zamudnih poizkusih se je sodob- nim letalskim konstrukterjem posrečilo, da so prav dobro rešili vprašanje zmanjšanja hitrosti letala pri pristanku: iznašli so pripravo, ki z gibljivo zadnjo stranjo krila zmanjšuje hitrost s tem, da povečuje zračni odpor letala. Pri nekaterih letalih se giblje na ta način ves zadnji del. ki sega od trupa pa do dela; giblje se tako, da omogoča letalu nagib. Zakrilca se v razliko od krilc gibljejo samo navzdol ali pa samo navzgor, kakor so pač konstruirana. Druga vrsta zakrile pa je taka, da je krilo samo razdeljeno v dve horicon-talnj polovici ter se pri njih giblje samo spodnji del krilnega profila. Ta vrsta zakrile, ki jo je skonstruiral inž. Northrop, ima gotovo premoč nad prvo vrsto. Pn uporabi prvih zakrile se namreč hitrost letala resnično zmanjša, vendar pa letalo neprimerno močneje propada proti zem ji in je zato treba bolj paziti pri manevriranju s tako opremljenim letalom. Nor-thropov izum pa omogoča, da se letalo obdrži v razmeroma ist; višini, kljub remu, da se hitrost dosti zmanjša. Seveda je še takih vrst zakrile dovolj toda ta pridejo v poštev samo za posamezna letala. Katt>-rim pač odgovarjajo po konstrukciji, medtem ko sta najvažnejši omenjeni vrsti. Dalje nas bo zanimalo še to, kako se sploh vrši pilotaža sodobnih letal, ki dosegajo vedno večje hitrosti. Torej, kak Je start modernega letala? Predvsem zahteva zelo fine pilotove roke, kj zna z občutkom iin s popolno mirnostjo uravnavati krmilje letala. Najnevarnejše je pri startu tisto, kar se dostikrat zgodi manj izvežba-nim pilotom. Tako hitro letalo kaj rado »pobegne« iz prave smeri. To se pravi, aa pri startu rado postane neposlušno in s>e izmuzne gibom krmilia. k; ga uravnava pilot. Ta nevarnost se pač še poveča, če se start vrši pri polnem plinu mo:orja. Tedaj navadno prične letalo opletati zdaj na to. zdaj na ono stran in je nevarnost, da ne bo ubogalo pilota im se bo zaletelo bodisi ob kako drugo letalo, ki se je pravkar tudj dvigalo z zemlje, ali pa celo v hangar. Zato je pač najvažnejše, da ima pilot mirno in fino roko, da se vsaka preteča nesreča prepreč\ Druga zapoved pravi, da je treba startati vedno nekako s polovico plina, ker je metor vedno tako močan, da tudi v takih okolišč;nah daje dovolj hitrosti za start. Start modernih letal. posebno še. če so do skrajnosti obtežena, je navadno zelo dolg. zato je treba letalo postaviti na mejo letaVšča, da se tako pridobi čim večja površina za dvig letala. Nadalje je odločujoče važnosti dviganje letalovega repa pr; startu. Hitra sodobna letala imajo zelo maihne noseče površine (krila in ren!i zaradi črsar je treba, da se prav nrj startu najde pravilen kot dviganja. =e letalu omo?oč' potreben vzgon. Prevelik, odnosno preh'ter dv;g letala b; v tem primeru utegnil letalu ub:ti vso hitrost in natopila b; možnost, da se postavi na rep. Ce pa bi pilot or od zemlje bi spet nastala nevamn«t. ia a propelerjem udari ob zernMo: zato ie jasno. da je treba pri sodobnem starteniu hitrih letal največie preciznosti in pažrie. poleg tega pa izredne sposobnosti n izvež-banosti. Ko se je letalo že odlepilo od zemlje, je treba najti čim bolj majhen kot nadaljnjega vzpenjanja, ker hitrost, ki jo je do- slej pridobilo letalo samo, že itak dovol) dviga letalo in bi bilo vsako povečavanje nepomembno in celo nevarno, poßebne še, če se je start izvršil v močnem vetru Start dvo- ali večmotornih letal je mnogo daljši in zahteva še več pazljivosti in iz-vežbanosti. Pristanek je najtežji Pilotiranje v zraku je povsem normalno, kakor na letalih starejših tipov tako da skoraj ni omeniti nikake razlike ali posebnosti. Samo eno je. da je letenje v zvezi s popolnim obvladanjem letala in da se od pilota zahteva maksimum lzvežba-nostj ln finese pilotiranja. Starejša letala so prenesla mnoge divje gibe krmilja. ne da bi se pri tem znašla v nevarnosti, medtem ho sodobna letala zahtevajo popolno mirnost in pazljivost pri premikanju krmilja. Sodobna letala prekašajo starejša po občutljivosti smernega krmila. Zato v zavojih pilot ne sme napraviti drugega, kakor samo nagniti svoje letalo, medtem, ko se smemo krmilo sploh ne sme uporabiti. V začetku se piloti kaj težko navadijo zavojev te vrste, toda kmalu pridejo do zaključka, da se drugače sploh ne sme obračati, ker se s tem povečuje možnost padanja v vijak. Dalje je vsa neprijetnost letenja z novimi letali v tem, da so preobložena z množico različnih instrumentov. kar močno otežuje pilotovo delovanje, ker mora posvečati pažnjo že letalu samemu, potem pa še vsakemu izmed instrumentov posebej. Najtežja je vsekakor naloga pristanka, posebno še. če pilot ne pozna tal. na ka- tere pristaja. Pristajanje s pomočjo zakrile mu omogoča strmejše spuščanje, kar posebno olajšuje pristanek na majhnem letališču, ki ga obdajajo višje ovire, h-še, drevesa itd. Nevarnost pristajanja pa je tudi v tem. če se pilot ne razume dovolj na uporabo zakrile Pilot mora opustiti staro tehnko »pristajanja na občutek« ter popravljanja s plinom. Največjo pažnjo mora posvečati brzinomeru in višinomeru. Pred pristankom pa mora sodobni pilot napraviti še nekatere druge priprave. Zavreti mora hitrost svojega letala na minimum, ki je določen za dotično vrsto letal, potem mora usmeriti propeler v »smer za pristanek« in slednjič mora že izprožiti kolesje. Da se je kolesje resnično postavilo v položaj, primeren za pristanek, se lahko prepriča s tem, da se na tabli, kjer so pritrjene raznovrstne ure, prižgeta dve zeleni žarnici. Kolesje pa je treba izvleči prej, preden pride letalo v položaj in na mesto odkoder se potem usmeri proti pristanku. Poslednje, kar je treba izvršiti, je to, da pilot do konca izvleče zakrilca in odvzame motorju plin. Važna je tudi ocena tal iz višine. Ko se je letalo približalo zemlji do kakih 3 do 5 m, mora pilot polagoma, popolnoma mirno in z lahnimi gibi letalo :zravnati. nakar se samo spusti na tla, ne da bi zahtevalo kakih posebnih manevrov. Hitra letala niso toliko občutljiva za veter, ki pih». s strani protj smeri letalovega gibanja, zato je pač v tem pogledu pristanek manj nevaren. Zaradi velikih hitrosti pristajanja Je jasno, da pristanek z bočnim vetrom ni težji od onega s protivetrom. To in pa še polno drugih manjš'h činiteljev mora poznati sodobni pilot, da vé do podrobnosti vso razliko med starimi »škatlami« in modernim:', brzimi letali. S. S. Angleška mornarica Stopnjujoče se izgube manjših enot angleške mornarice zmanjšujejo možnost oboroženega spremstva konvojev Velike izgube, ki jih je utrpela angleSca vojna mornarica v zadnjih dveh letih v boju z nemškimi pomorskimi silami, je zadela predvsem one enote angleške mornarice, ki so jih uporabljali za zaščito trgovskih poti in za silužbo kot spremljevalce konvojev ter za sdične operacije kakor je bil napad na francosko luko Št Nazaire. nemško podmornitško oporiSče na Atlantskem motriti. V »Frankfurter Zeitung« čita-mo dajši sestavek o lahkih enotah angleške vojne mornarice, ki ga v izvlečku objavljamo tud,i za naše črtate! je. Po svetovni vojni so v Angliji let? 1920 spustili v morje zadnjo lahko križarke. Potem je nastopil odmor v gradnji več kakor 10 let in Šele leta 1931 jc bfta srauščena v morje 7270tonska kriiarka »Leander«, ki je dala križarkam tega razreda tudi imt. Bila je največja ladja tega tipa. od katerega je bilo do leta 1934 zgrajenih skupno pet ladij. Na to vrsto bojnih ladij se je priključil razred križark »Svdinev«, ki obsega tri ladje Vse so bile zgrajene leta 1934 in so se razlikovale od križark razreda »Leander« le v silhueti. V oborožitvi pa tfa bila oba razreda enaka Imata 8 topov kalibra 15.2 cm. 8 topov kalibra 10.2 cm in etuako število orožja proti zračnim napadom in strojnic; vsaka cd teh 'ladij ima 8 cevi za torpeda v dveh vrstah po štiri Največja hitrost teh ladij zna.% 32.5 morskih milj (okoli 60 km) na uro, lahko pa se tudi poveča Brzina za namen, ki ga imajo te vrste ladii;. ni posebno velika: ma v tako tudi oborožitev iti jekJeni oklop nista tako močna. kakor orožje rn jokileni plašči poznejših konstrukciij. V vojnih poročilih ni bilo objavljeno, katere cd petih knžark tipa »Leander« so bile potorcljcmc, znano pa je. da dveh od njih, »Orion« m »Leander«, opravi;ata službo v južnopacifiškib vodah. Posebno velike so doslej 'zeube. k; jih je pretrpelo brodovje angleških rušrflcev. Od začetka vojne morajo nositi glavn delež v pomorskih bojih m so zato med njimi tudi žrtve največje Leta 1939 je razpo laga-la Anglija z okoli 300 rutici Od njih je bilo že v prvem letu vr/ne potopljenih nad 40 Uporaba rušiilcev za varstvo trgovskih ladij, za opazovalno silužbo in za ob rambo proti stopnjujočim sc nanadoir pod mornic je zahtevala tudi v dmgerr letu se danje vojne zel.; visoke izgube G«~*rvo se še vsi spominjate, da ie v prvem letu vojne Anglija odstopila Ameriki daaocenc zemeljsko posest za 50 starih ameriških ru-silcev, ki jih je tako nuino notrob«wa'a Po svetovni vojni je bila v Angliji starno kratka pavza v gradnji nišilcev. Od leta 1926 naprej pa s«, začeli graditi rušile«, v vedno večjem številu in tudi v vedno večiem obsegu. Zlasti od začetka vojne dajejo Angleži pri gradnji vojnih ladii prednost ru^-ccm. Razvr:čajo jih v skupine po 8 ladij ki pod vodstvom poverini-'kcca broda opravljajo ofenzivno, stražno in spremljevalno službo. Nove edinice imajo okof 2000 ton. medtem ko večina rušHlcev starejšega tipa izpodriva le 1500 ton vode Njihova oborožitev obstoji iz ^centimetrskih topov. od katerih imajo starejše ladje naj večkrat po 4. novejše pa po 6 do 8 topov. Razpolagajo poleg tega še s posebno močno protiletalsko obrambo rn ima-o tud; tor-pedne cevi, čeprav ta vrsta orožja pri ruši leih nima več tolikšnega pomena kakor ga je imeia v začetku razvoja ladij tega tipa. ki so jih nekdaj imenovali tudi torped-ne ruši I ce. Bistvena prednost rušilcev je njihova hitrost, s katero prekašajo druge večje vojne ladje. Novejše vrste rušiflcev dosežejo 36.5 morskih miiflj na uro (okoli 68 km). Posadka sestoji iz 150 do 200 mornarjev. Mail e korvote. stražne lad je- torpedovke in topovske ladje, kdaj pa kdai tudi motorne torpedovke Angleži po večini uporabljajo za spremljevalno službo v obalnih vodah Razen toga so te vrste ladij posebno primerne za prepadna dejan ia Korvote. ki so se v teku vojne zlasti izkazale kot spremljevalne ladje imajo cko'ì 500 ton rn majhno oborožitev Najmanjše edinice imajo siamo en 10.2-centimetrbki top in strojnice za letalsko obrambo Opremljene pa so z vsemi pripravami za odmetavanje vodnih bomb ki se najpogosteje uporabljajo preti podmornicam Korvete so hitre, čeprav ne dosežejo hitrosti motornih tomedovk. Primerjamo jih lahko nemškim hitrimi čolnom, ki imajo brzino 40 morsfcih rrniflj m več na uro (preko 75 km) Veliko število potopljenih ladij te vrste je zgovoren dokaz, da jih pogosto uporabljajo za prenadna deianja Njihov nedostatek je. da samo v temni noči in v varstvu megle lahko operirajo uspešno; nimajo namreč nikakega oklepa in tudi pomembne topni "ke obrambe jim manjka Njih obramba ie hitrost, okretnost in majhna tonaža: izpodrivajo namreč samo ofcoJi 30 ton vode. Motorne tmpoaske ladje ki jih iura angleška moTianca. 90 neke vrste motornih tor-pedovk, ki imajo močnejšo oborožitev zlasti proti letalskim napadom. So maihne in hitre toda prav rako nezavarovane kakor prej omen ene ladje Izguba treh lovcev na podmonvce je morala angleško mornarico še posebno hudo prizadet-, kaiti v začetku vojne ie imela samo 7 ladij *ega specialnega tipa, lei so bile po izkustvih iz prve svetovne vojne posebno dobn» popravljene za boi prr.ti podmornicam Ladte so bile sr»u«čene v morje od leta 1937 do 1939. torej najnovejšega tipa Nimajo posebno vel'ke hitrosti, ker jc zaradi počasnosti podmornic rudi ne potrebuje:o. Oborožene so z 10.2-centimetrskim topom m t napravami za odmetavanje podvodnih bomb Se nek manjši top ladje, ki ima samo oko-li 20 ton. so začeli uporabljati Angler. Seveda pa te vrste ladij ne moieio iipoiablja-ti za borbo na odprtih oceanih. KoMk'- teh malih enot ima angleška vojna mornarica, se ne more točno povedati. Njih pomen nd v borbeni muči ampak služijo v glavnem za obrambo. Anglija, ki lahko vodi pomorsko vojno samo defenzivno, ker mora varovati svoje trgovske poti. je od izbruha vojne imela že tako velike izgube lažjih wjnib edinic, da je spremstvo njenih konvojev vedno bolj ogroženo. To je eden izmed krepkih mož Ze kot otrok se nikoli ni jokal. »Ker n- če. trmo-glavec«, je rekel oče. »Ker ne more.« je rekLa mati. In nežno in tiho ga ie pobožala po glavi: »Da se ti iokan'a le ne bo treba kdaj naučiti!« Postal je izvrsten mož Premožen časti vreden. Ni bil nikoli zelo ljubljen a vedno visoko spoštovan. V zakonu n niti srečen niti nesrečen. Njegova dobra žena živi bolj s svojimi otroki in v nnh kakor z njim m v njem. So lepi. zdravi aadarjeni otroci. In on se ih veseli, ampak vendar samo tako. kakor se veselimo ntčesa kar se samo po sebi razume. Saj drugačn kakor lepi in dobri pač njegovi otroci m otroci žene. ki si jo je sam izbral, ne morejo biti. Imel je ljubljenčka v tei družbici Tega mu pa niso zamerili, kajti njegov liublien-ček je bil tudi ljubljenec vsth drugih BiH je petleten sinko, ki se je zdel rojen da že s samo prisotnostjo razveseiruje vsa srca. Kakor včlovečeno življenjsko veselje je vplival njegov pogled povsod je že' ljubezen in jo prepoflnega srca razsipal nad ljudmi. živalmi in cvetlicami Izprva :e sinek cvetel v polnem zdravju, kar ga je nenadno z grozno silo zahrbtno napadla huda, mučna bolezen Jezno se je vzpenjal in se branil nasproti tu i emu sovražniku z vsemi močmi, stiskal je drobne pesti, stokal ja-dikoval in jokal. Oče je pristopil k njemu ga prijel za roko in mu prigovarjal: »Ne joči! Tak ko-renjaček ne ječe. če ga kaj boli. Korenjak poje. pa je bolje!« »Resda?« Otrok je pogledal očetu v obraz. Nekaj časa je čisto mirno ležal, globoko vzdihnil in začel peti. Tiho mučno, stisnjeno, potem na vedno či-st©je in či.ste>-je je prihajal iz malih, sopihajočih prs' začetek vesele otroške pesmi: srebrno je za-zvenel in ugasnil v ihtenju. Sinek je kmalu nato umrl 'n oče je prenašal najtežjo izgubo, ki ga je mog'a zadeti. s skoraj žaljivim juna:tvom. Močni mož nadaljuje v strogem izpolnjevanju dolžnosti svoje običajno, deia polno življenje. Njegovi otroci uspevajo in sc mu v čast. Mnogi ga zavidajo, čuti. da mora biti hvaležen in se ima za srečneaa A včasi se poneči zbudi Začetek vesele otroke pesmi mu zveni v ušesu L juh! jen glasek se je povzdignil, poje z močno voljo svetlo in srebrno čisto, nenadno pa preobrne in izzveni v vzdihu muke in tožbe. In tedaj se v tem železnem öloveku stopi nekaj, kar je vse njegovo življenje ostalo trdo. Lz oči mu privre tok vročih solza. M. E. E. NAPOLEON in. Napoleon m. je nekoč ogledoval v vojni luki Cherbourgu pristaniške naprave. Z njim sta bila minister mornarice in izkušen pristaniški kapitan. Ko so prišli do velike zatvornlce. katero je bil ukazal napraviti minister, je cesar vprašal kapitana: — Kako pa vi sodite o tej zatvornici? — Kako neki! Jaz mislim, da je to proč vržen denar. — Drugi pa trdijo, da je denar za to zatvornico izvrstno naložen — ugovarja cesar. — Kdor to pravi, je osel! — se kratko odreže stari kapitan. — Ali ste slišali, gospod minister? se cesar Napoleon III. brž obrne k mornariškemu ministru. KONJ IN OSEL Neki francoski plemič bi si bil rad pridobil Ime v književnosti. Zato je pisal dramatika Evgenu Scribejn: — Ali bi hoteli, da bi midva izdala dramo pod skupnim imenom. Vi bi jo spisali, jaz pa bi prevzel vse stroške, ki so v zvezi s premlero. oziroma s tiskom. Vse dohodke, ki bodo pozneje izvirali iz te drame, prepuščam vam. — Gospod grof. vašo ponadbo moram odkloniti, ker ne morem vpreči v svoj voz konja in osla skupaj, — je precej naduto odgovoril Scribe. Grof pa mu odgovora ni ostal dolžan. Pisal mu je: — Vašo odklonitev, jrospod Scribe, sem vzel oa znanje. Ce nočete dobička, je to vaša zadeva. Ampak zaradi tega me še nI treba primerjati s konjem. Kako žive m kaj afdsfs f»ov! vrtnarji (Iz Čapkove knjige »Vrtnarjrvo !eto«) Nemški »Messerschmitt« in angleški »Wellington« Dokler sem opazoval vrtove le zdaleč in površno, se mi -'e zdelo, da so vrtnarji bitja posebno pesniškega in nežnega duha, ki vzgajajo cvetliörie vonjave in prisluškujejo ptičjemu petju. Sedaj, ko gledam zadevo bolj od blizu, sem spoznal, da temu ni tako. Pravi vrtnar je človek, ki neguje zemljo in rije po zemlji, prepušča pa ono, kar je nad njo, drugim, ki po cestah prodaiajo zijala. Mož živi v zemljo pogreznjen. Gradi si spomenik v kompostnem kupu. Ce bi prišel v paradiž, bi takoj začel omamljen vohljati sem in tja in bi povedal: »Moj ljubi, to, — to je humus!« Naibrž bi pozabil jesti od sadu z drevesa spoznanja; prej bi ga zaskominalo. kako bi Gospodu izmuznil samokolnico rajske žemljice. Ali pa bi njegovo oko spazilo, da okrog drevesa spoznanja ni, kakor je predpisano, pravilnega kolobarja; in bi takoj začel kopati, ne da bi vedel, kaj mu visi nad glavo. »Adam, kje si?« bi zaklical Gospod, »že grem, že grem,« bi se odzval vrtnar kar čez ramo »ampak zdaj ne utegnem.« In bi lepo dalje prekopaval kolobar pod drevesom. Če bi bil človek — vrtnar že od začetka sveta, nastajajoč po priredni odbiri, bi s? bil razvil najbrž v brezvretenčarja. Oamu sploh Ima vrtnar hrbtenico? Menda le zato, da se zdaj pa zdaj vzravna in zastoka: »Kako me ta hrbat boli!« Noge zlagaš na razne načine; lahko čepiš, klečiš ali jin kako drugače ulekneš pod sabo; prsti so pripravne tačice, ki z nlmi izkoplješ ma!® jamice, s pestmi drobiš grude in tudi glava ni brez haska. če hočeš nekam vtakniti pipo. Le tilnik, ta se noče nlf1 ukloniti, čeprav si vrtnar še tako prizadeva, da bi ga pošteno prepogni!. Gliste na vrtu pa nimajo nič hrbtenice! Navzgor se vrtnar končuje navadno z zadnjico; noge ln roke gredo široko vsiksebl. glavo pa drži — kot kobila na paši — nekje med koleni. Vrtnarski človek je proizvod kulture, ne pa prirodnega razvoja. Narava sama bi ga bila obdarila vse drugače; predvsem b" imel noge kot hmš?, da bi ne moral čepeti, in imel bi repetničke. krila, zaradi lepote in zato. da bi kar frfotal nad svojimi gredicami. Kdor tega še ni doživel, niti ne sluti ne, kako so noge človeku včasih odveč, ko ne ve, kam bi jih postavil, kako so strašno dolge, kadar jih moraš spraviti podsé. in kako so preklemansko kratke, kad^r hočeS doseči nasprotni krai gredice in ne smeš pri tem stcplti na zeleno blazinico maternih drobtinic in ne pohoditi brstečih orlic. Tedaj bi bil najraje p ripe* na jermenu, tako da bi plaval nad gredico sem in tja, ali pa bi imel vsaj Stiri roke in zraven glavo, čepico ln nič drugega; ali pa ude. ki bi se izvlačlli ln nazaj potiskali kot fotografski stativ Toda, ker je vrtnar po svoji zunanjosti prav tako nepopolno ustvarjen kot vsi drugi, n« more drugače, nego da pokaže, kar zna: balansira na vr. šičku ene noge kot carska baletka, razče-peri svoje okončine po štiri metre v Sir, ae lahno kot metul ček ali pastlričica dotika tal. se zmesti, kjer je komaj par kvadratnih centimetrov prostora, ostane v ravnotežju navkljub vsem zakonom ln predpisom o nagnjenih telesih, prihaja do vsega in «e vsemu izogiba in se mora zraven še truditi, da ohrani sebi neki častitljiv videz 'n obraz, da se mu ne bi — saj veste — ljudje nazadnje še sme'ali! Seveda, če samo mimogrede pogledaš iz daljave, ne vidiš oj vrtnarja nič drugega kot zadnji kraj; vse drugo, glava, roke, noge, je enostavno pod njim. Skrivnosti, kako se vrtnarji med seboj prepoznajo, vam ne Izdam, bodisi po vonju. s posebnim' geslom ali po nekem tajnem znamenju. Toda dejstvo je in drži, da drug drugega brž spoznajo ob prvem srečanju, na hodniku gledališča, pri kupici pijače aH v čakalnici pred zdravnikom. S prvim stavkom, ki ga spregovore, Izmenjajo svoje nazore o vremenu (»ne, dragi gospod, takšne pomladi sploh ne pomnim«), na kar preidejo na vprašanja vlage in padavin. nato h georginam, umetnim gnojilom. holandsklm čebulicam, na jagode, razne cenike, Škodo, ki jo je povzročila letoi-nja zima, k ščitastlm ušem, astram in slič-nlm predmetom. Ja. in danes ne bi smele deklice kar tja v dan prepevati: »Tam na vrtni gredi raste rožmarin«. RajSi naj bi pametno popevale, da je treba po gredici trositi pepel ln so-liter. Rožmarin in rože so tako rekoč ie za dlletante; radost vrtnar jeva pa izvira globlje. Iz naročja zemlje. Po smrti se vrt-nr4- bržkone k da' spremeni v glisto, ki pokuša v zemlji vse črne, dufličnate in dl- šavne s!asti. Zdaj spomladi vabi vrt in kliče vrtnarja, kakor se pravi, z neodoljlvo močjo; komaj posreblje juho, že je spet pri svoiih gr1-dičkah, stegajoč svoj zadn'i kraj pod čudovito nebo. Tu diobi med prsti grudico teple zemlje, ondi pridevlje sprhninasi, dragocen košek lanskega gnoja bliže na korenine, tam izpukne plevel in tu spet pobere kamenček; zdaj prerahlja prst krog jagod, potem pa se skloni, z nosom prav do tal, pred solatnimi sadikami in jim zaljubljeno žgečka v nežno gnezdeče koreni, nie. V takšnem položaju uživa pomlad, medtem ko nad nim kroži sonce po svil lavni poti. jadrajo oblaki 'n se ženijo 'z-podnebne ptice, že se odpirajo češnjevi popki, ljubko se razvijajo mladi listi ln kosi razgrajajo kot ponoreli; tedaj se pravi vrtnar vzravna, pogleda naokrog, in veli otožno: »Jeseni bom pošteno pognoji! n pridejal nekoliko peska.« Oe se ura ustavi, jo razdeneš in potem neseš k urarju; če kdo s svojim avtom obtiči. dvigne pokrov nad motorjem, vtakne vani svoje prste in nato pokliče na pomoč monterja. Povsod ln pri vsem, kar je na tem svetu, že kaj potuhtaš, da vse lahko poravnaš ln popraviš, — ampak vremenu ne moreS biti kos nikdar. Tu ne pomaga ne ihta ne prizadevnost ne Iznajdljivost ne zvijača ln ne greh Popek se razpoči, klica vzbrsti. ko pride za to čas ln se dopolni postava. Tako se ponižno zaveš človeške nemoči ln razumevaš da je potrpežljivost mati vse modrosti. Sicer pa drugega tudi ne moreš. (Iz »Sadjarja in vrtnarja«) Urejuje Davorin Ranjen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jer&n. — Za imenitni del Je odgovoren Ltfubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani