Listek. 4+3 nikom Ker je denarno stanje jako ugodno, moči bode prihodnje leto izdati še obširnejša izvestja. Društvo šteje sedaj 3 častne in 3 dopisajoče ude in 166 pravih družabnikov; svoje spise zamenjuje s 113 učenimi akademijami, zastopi in društvi. Po tem poročilu, ki se je vzprejelo pohvalno na znanje, vršila se je volitev od-borova. Pred njo je izrekel g. prof. Voss, da dosedanji predsednik g. Anton pl. Globolnik ne vzprejme nove izvolitve; zato predlaga, da bi se g. pl. Globočnik zaradi obilih svojih zaslug za muzejsko društvo izvolil za častnega člana. Zbor jednoglasno pritrdi in potem izvoli za društvenega predsednika g. gimn. ravnatelja Andreja Senekoviča, za odbornike pa gg. dež. odb. Otona Detelo, kurata Antona Koblarja, prof. Antona Kaspreta, posestnika dr. Jožefa Koslerja, prof. Alf. Pavlina, prof. S. Rutarja, ravnatelja obrtnih šol Ivana Subica in prof. V. Vossa. Odbor se je v poslednji svoji seji ustanovil tako, da je njega podpredsednik g. dr. Jožef Kosler, tajnik g. A. Koblar, blagajnik pa g. Ivan Subic. Kakor čujemo, sklenil je naprositi rodoljube po deželi, da bi mu poročali o vseh važnejših stvareh, tičočili se domozna.nstva našega v obče. Nadejamo se, da se bodo naprošeni zaupni možje drage volje odzvali temu vabilu, ki utegne izredno spešiti spoznavanje našega kulturnega razmerja. IV. izkaz darov za Prešernov spomenik. Prenesek . gld. 37409 Petošolci v Novem Mestu.................,, 10 — Neimenovanec v Kranji.................,, I"-—- v Cisti dohodek vrtne veselice pevskega društva ,,Slavec" dne" 13, rženega cveta...........,..........,, 52-57 Fr. Hrašovec, c. kr. okr. sodnik v p. v Gradci..........„ r— Prenesek . gld. 438(36 ,,Jager na lovu šraja" ... O tej stari cerkveni pesmi slovenski, tiskani v zagrebškem obredniku ,,Cithara octochorda" leta 1757., pravi g. J. Barle v ,,Lj. Zvonu" XI. 318: ,,Menim, da se je doselila z Dolenjskega in da je starejša od leta 1757., ker je izvestno prešlo nekaj časa, predno je z Dolenjskega priromala v Zagreb in se ondu udomačila." No, seveda je ta slovenska cerkvena pesem, privzeta v latinsko-hrvaški zbornik, starejša, dokaj starejša od 1757. leta. Tiskana je bila namreč dotična pesem ,,Od Divize Matere Mariae v' Adventu" že v slovenski Schoenlebnovi izdaji Chronove knjige : ,,Evan-gelia inu Lvstuvi" v' Nemshkim Gradzu v' tem leyti 1672. (Prim. J. Marn: Jezičnik XXI., 29, 30). Vender, ta res „prav originalna'.' pesem se je morala sčasoma i samim cerkven-jakom zazdeti le preoriginalna. Začetne nje kitice : Jager na lovu shraja v tim Tronu nebeshkim, v nebefih fe fprehaja farna fveta Trovca s'nim. Eno ferno loviti is nebes je poslan, ta lovez je en Angel Gabriel imenovan. Ta svejti Jager fpeftri perute pifane, » inu ferno dotezhe Marija imenuje. Jager v roshizh fapiska, en leip glas vunkaj fpusti, zhefena fi Maria, gnade si polhna ti . . , 444 Listek. prenaredili so namreč pozneje takdde: i Poslan je Angel Gabriel K' Divizi sarozheni Od Boga na ta fvejt: Is Svetim Joshefam: K' eni zhifti Divizi Od Davidove hifhe Noter v' tu mejftu Nazareth. Maria je is imenam. Angel noter k' nje pride. Nu toku govory: Zheshena si MAria, Gnade fi ti polhena. Nastopni dialog: ,,Gofpud Bug ta je ftabo" i. t. d. in vse do konca: ,,da niega miloft gnada bode vfelei per nas. Amen" — pa je ostal neizpremenjen v pesmi, razven nekaj posameznih besed — menda zaradi boljše metrike, in da so prvotne dvovrstične kitice preosnovane v štirivrstične. V navedeni obliki se nahaja predelana — v uvodu — pesem naša vsaj v knjigi (pred menoj ležeči): ,,Branja inu Evangeliumi", v' Lublam, 1777. Ali, primerjajoč ostale pesmi v tejde knjigi razvrščene (s pripomočjo Marnovega Jezičnika XXII. 14) pesmim v starejših istovrstnih knjigah slovenskih, soditi se more, da je ta prenarejeni začetek naše adventne pesmi bil natisnjen že v knjigi - menda Paglovčevi: ,,Evangelia iuu Branie", Labaci,. 1741. A kaj in kakd bi torej po vsem tem bilo z ono, v istem zagrebškem obredniku ,,Ci-thara octochorda", 1757. priobčeno pesmijo: ,,Pofzlan je Angel Gabriel", o kateri veli omenjeni izvestitelj v ,,Lj. Zv." 1. c,, ,,da se je do danes ohranila med narodom hrvaškim" ? Gotovo bi bilo zanimivo, da znamo to pesem tudi vso ,,hrvaško" ter bi jo tako mogli primerjati po besedi naši ,,kranjski" ! Ali ni morebiti tudi upravo z Dolenjskega pri-romala v Zagreb ter v nji bas oni isti , Jager na lovu šraja" ?! A. Fekonja. ,,Matica Hrvaška" je imela dne" 14 rženega cveta t. 1. svoj letošnji obči zbor. Prvosednik prof Smičiklas je v svojem govoru omenil smrti mnogoletnega »Matičinega« predsednika, pesnika bana Mažuraniča in naštel velike njegove zasluge za razvoj hrvaške knjige in omike. Spominjal se je tudi vprašanja, zakaj je Mažuranic-pesnik umolknil tako nenadoma ter odgovoril, da je bila temu po njega sodbi kriva germanizatorua slana, ki je za absolutiške dobe poparila narodno gibanje na Hrvaškem. Nato se je hvaležno spominjal rajuega kardinala Mihaloviča, ki je »Matici« zapustil 2000 gld. in še nekih drugih dobrotnikov, ki so v oporoki svoji volili po 100, po 50, po 30, po 25 in po 20 gld. hrvaški »Matici«, katere pred smrtjo ne pozabi skoro noben zaveden Hrvat. Zahvalil se je tudi deželni vladi za letno podporo 1300 gld., od katerih je 300 gld. izrecno namenila prevodom grških in latinskih klasikov. Mnogozaslužni in neutrudni tajnik in blagajnik Kostrencic je poročal o »Matičinem« delovanji leta 1890. in o nje denarnem stanji. Prejšnja leta je »Matica« zaostala, in izdajala društvene knjige za leto dnij nazaj. Da bi se popravila ta nerednost, izdala je lani najprej knjige za 1889. in takoj potem za 1890., kakor je »Zvon« že poročal. Za leto 1890. so dobili udje za navadni donesek 3 gld. sedem raznih knjig, a po znižani ceni še zvezek izbranih De-mostenovih govorov. Prvih sedem knjig je tiskano v 7.800 iztisih, ali v šestih tednih so pošle do zadnjega zvezka, in še so ljudje povpraševali po njih, toda prepozno. Takšne le"tiue »Matica Hrvaška« še ni učakala, odkar živi. Knjige za leto 1891. se pridno tiskajo in se bodo razpošiljale o božiči. Bode jih 8—9 zvezkov. Prof. Kučem je spisal