SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 28 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 23 de julio - 23. julija 2009 KATYN SLOVENIJA-HRVAŠKA Jadranka kaj drugače? FRANCI MARKEŽ Gledal sem film Katyn, ki ga je mojstrsko in prizadeto - njegov oče je bil tam ubit - posnel znani poljski režiser Andrzej Wajda. Kaj se je v Katynu (kraj v Rusiji) zgodilo je znano: poboj 12.000 oficirjev poljske vojske in več tisoč profesorjev, duhovnikov, akademikov, ljudi, ki so imeli v družbi vplivno vlogo, ki jih je zajela Rdeča armada, ko je vdrla na Poljsko nekaj dni za svojimi takratnimi zavezniki Nemci. Pobili so jih Sovjeti leta 1940 in potem ta zločin naprtali Nemcem, - takrat že vojnim nasprotnikom - ki so ta grobišča odkrili tri leta kasneje, ko so pri vdoru v Sovjetsko Zvezo prišli do tega kraja in so o tem obvestili svet. Iskal sem morebitne podobnosti z dogajanji pri nas doma, a ta so potekala v precej različnih okoliščinah. Dal mi je pa misliti naslednji prizor, da sem ga povezal s stanjem ki vlada v naši domovini že od konca vojne in revolucije pa do danes: Razvija se že po vojni, pod komunistično vlado na Poljskem. Nastopata dve sestri, mlajša, ko pelje nagrobno ploščo, da bi jo dala na družinsko grobnico, z imenom v Katynu ubitega brata, in navedbo kraja in obletnice smrti - 1940, kar je pa bilo prepovedano pod strogo kaznijo, ker je uradna zgodovina postavljala te umore tri leta kasneje. Na njeno povabilo je prišla tudi starejša sestra, ki se je pa, zaradi oportunizma ali strahu, vključila v novo nastali politični sistem in jo zato hoče na vsak način prepričati, naj to namero opusti. Ker mlajša ne odneha, ji očita, preden jo pusti samo: ,,... ti si v življenju izbrala pobite". ,,Ti pa pobijalce", ji odvrne sestra. Prav to se je dogajalo in se še dogaja v Sloveniji. Vsi dobro vemo, eni in drugi, kaj se je v resnici dogajalo med vojno in po njej. A eni smo se odločili za resnico, ki jo predstavljajo pobiti, drugi pa za laž - iz strahu ali iz oportunizma - ki jo še kar naprej ponavljajo pobijalci. Naših sedem poslancev „Malim državam bi morali zagotoviti, da imajo možnost priti do vidnejših mest v Evropskem parlamentu in s tem bi institucija postala bolj zanimiva tudi v teh državah" - tako vidi novi evropski poslanec Milan Zver eno od rešitev za problem vse nižje udeležbe na evropskih volitvah, čeprav je vpliv Evropskega parlamenta vse večji. Eden od argumentov, zakaj je v majhnih vzhodnoevropskih državah tako nizka udeležbah na volitvah, je po njegovih besedah dejstvo, da poslanci majhnih držav težko pridejo do nekega vidnejšega položaja. A po Zverovih besedah ne gre samo za delitve položajev, temveč še za marsikaj drugega, na primer za dejstvo, da je evropska dimenzija v razmeroma mladih državah še premajhna, ker te še vedno precej poudarjajo nacionalni interes. Evropska poslanca Milan Zver in Romana Jordan Cizelj (EPP/SDS) sta imela v Ljubljani prvo novinarsko konferenco po konstituiranju novega sklica Evropskega parlamenta v minulih dneh. Poslanca sta na njej izrazila zadovoljstvo s tem, kako so se stvari razpletle. Znotraj posameznih političnih skupin - Jordan Ciz-ljeva in Zver pripadata največji politični skupini, Evropski ljudski stranki (EPP) -so se medtem delila članstvo ter predsedniška in podpredsedniška mesta v posameznih odborih in delegacijah. Kot sta pojasnila, se mesta najprej med različnimi političnimi skupinami nato pa še med nacionalnimi delegacijami znotraj posameznih skupin delijo po t. i. D'Hondtovem sistemu. Slovenija je zaradi svoje majhnosti izpadla iz vseh pomembnih odborov parlamenta, zato je bila potrebna „posebna pogajalska spretnost", da so se kljub temu prebili v nekatere od njih. Zver bo namreč član odbora za kulturo in izobraževanje ter nadomestni član odbora za kmetijstvo, Jordan Cizljeva bo tako kot že v svojem prvem mandatu članica odbora za industrijo, telekomunikacije, raziskave in energijo ter nadomestna članica odbora za okolje, javno zdravje in Hrvaški predsednik Stipe Mesič in premierka Jadranka Kosor sta se sešla na prvem srečanju, odkar je Kosorje-va prevzela položaj. Med drugim sta se pogovarjala tudi o slovenski blokadi hrvaških pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Mesič je spomnil, da je voditeljem držav v regiji poslal predlog za sprejetje določenih načel sodelovanja v regiji. Poudaril je, da je dvostranska vprašanja treba urejati dvostransko ter na ta način sprostiti pogajanja, da bi lahko vsaka država pospešila vstopanje v EU. ,,Če bodo prijatelji iz Slovenije sprejeli predlog, bo lahko storjen nov korak naprej," je Mesičevo izjavo povzela hrvaška tiskovna agencija Hina. Mesič je še dejal, da Hrvaške ne bodo prepoznali kot resnega partnerja v Evropi, če ne bo sodelovala z državami v regiji. Hrvaška premierka Jadranka Kosor je vnovič dejala, da je vstop Hrvaške v EU poleg reševanja gospodarske krize ena izmed temeljnih nalog njene vlade. Po srečanju s predsednikom spodnjega doma irskega parlamenta Johna O'Donoghuea je ponovila, da bo Hrvaška lahko še letos sklenila pogajanja z EU, če bo Slovenija umaknila blokado. Kot so še zapisali v vladnem sporočilu za javnost, je Kosorjeva O'Donoghueu povedala, da Zagreb pospešeno končuje izvajanje reform in prilagajanje svoje zakonodaje standardom EU. Poudarila je, da Hrvaška ,,v tem smislu izpolnjuje svojo domačo nalogo". Hrvaška premierka Jadranka Kosor je za Hrvaško televizijo (HTV) dejala, da bo delala na reševanju problema slovenske blokade hrvaških pogajanj z EU v okviru znanih stališč hrvaškega sabora, ki so jih podprle vse parlamentarne stranke. Kot je dodala, prostor za reševanje spora o meji obstaja, pogovore pa je treba nadaljevati. Kosorjeva je v pogovoru za Dnevnik plus izrazila upanje, da bosta Hrvaška in Slovenija uredili problem meje. Kot dobro pa je ocenila, da sta se slišala s slovenskim premierom Borutom Pahorjem, ki ji je po prevzemu premierskega položaja prejšnji teden čestital med prvimi. Hrvaška premierka je ponovila tudi predlog svojega predhodnika Iva Sanaderja, da bo Hrvaška umaknila katerikoli dokument iz pogajalskih stališč, če bodo strokovnjaki iz Evropske komisije ali Sveta eU ugotovili, da ta prejudicira meddržavno mejo, ter ob tem pričakuje, da bo Ljubljana še v isti sekundi umaknila blokado hrvaških pristopnih pogajanj z EU. „Ideološka zastrupljenost nas bo pokopala" Ujetost v povsod prevladujočo, povsem preživeto ideologijo, v kateri se individualistični liberalizem prepleta z ostanki socializma, nas lahko pokoplje, meni mariborski nadškof koad-jutor Anton Stres. ,,Zaradi ideološke zastrupljenosti raje govorimo o NOB, domobrancih in Cerkvi kot pa o stvarnih in današnjih problemih," je dejal za Reporter. Obenem krščanska vrednostna usmerjenost še naprej ostaja izključena iz javnega prostora, v medijih pa se, kot opozarja Stres, vrstijo grobi napadi na Cerkev, med njimi zlasti sistematične laži o njenem bajnem bogastvu. Po njegovih besedah se namreč Slovenija uvršča med tiste države, kjer je vera najbolj porinjena na rob. Javna glasila, posamični mnenjski voditelji, celo nekatere politične stranke, ,,se velikokrat postavljajo v sovražno držo do vere in še posebej do Cerkve". Še vedno nismo prerasli tistega stanja, ki smo ga podedovali iz časov komunizma, ko je bila vera tudi po ustavni definiciji izključena iz javnosti ter opredeljena kot zasebna zadeva. Ta miselnost kar traja in marsikdo noče tistega, kar bi Cerkev lahko prispevala, meni nadškof. Po njegovem mnenju se tudi s predlogom novele varno hrano, Lojze Peterle (EPP/NSi) pa bo član zunanjepolitičnega odbora in nadomestni član odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano. Poleg tega si je Slovenija znotraj EPP priborila še eno vodilno funkcijo - mesto podpredsednika delegacije za Rusijo, ki je pripadlo Peterletu. Tako Zver kot Jordan Cizljeva sta na konferenci tudi na kratko predstavila glavne poudarke dela njunih odborov v prihodnjih mesecih in letih ter izpostavila področja, ki se jim bosta sama posebej posvetila - Jordan Cizljeva boju proti podnebnim spremembam, Zver pa šolstvu. Med odbori, ki so se že sešli na ustanovnih sejah, so tudi vsi tisti, v katerih delujejo poslanci iz Slovenije, razen odbora za promet. Tako so predsednike in podpredsednike že izvolili v odboru za zunanje zadeve, katerega člani so tudi kar trije poslanci iz Slovenije - Jelko Kacin (ALDE/LDS), Lojze Peterle (EPP/NSi) in Zoran Thaler (S.D/SD). Milan Zver (EPP/SDS) je član odbora za kulturo in izobraževanje, Romana Jordan Cizelj (EPP/SDS) pa je že drugi mandat članica odbora za industrijo, raziskave in energetiko. Tanja Fajon (S.D/SD) je s potrditvijo sestave odborov postala članica odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, medtem ko je Ivo Vajgl (ALDE/Zares) član odbora za razvoj. zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ,,spet uveljavlja anahronističen, ideološki, etatističen partijski model; država in partija - vladajoče stranke se hočejo postaviti na mesto staršev, ki so po naravnem pravu in vseh mednarodnih dokumentih prvi nosilci pravic vzgajanja svojih otrok". Stres je tudi prepričan, da imamo v Sloveniji ,,kar precej smešnih in hkrati škandaloznih poskusov rehabilitacije komunizma, češ da se je komunizem končal že leta '53. Sprejetje imena Titove ceste v času, ko je Evropski parlament sprejel resolucijo o izenačitvi vseh totalitarizmov, pa kaže na norčevanje iz vsega ali pa na brezupno željo, da bi preprečili pohod resnici". Na vprašanje, kako gleda na razdivjane pojave tajku-nizacije v gospodarstvu, je odgovoril, da je ta pojav vezan na ves svet in da gre za prevlado neoliberalizma v gospodarstvu. Pri nas so bili, je nadaljeval, v času tranzicije, na področju privatizacije sprejeti takšni zakoni, ki so nekdanji politični eliti omogočili polastitev družbenega premoženja. ,,Gre za vedno iste ljudi, ki so od nekdanjih politično vplivnih postali gospodarsko vplivni, s tem pa so spet politično vplivni. Gre za met, ki se je posrečil naši levici. Družbena moč, ki pa ni samo politična in gospodarska, temveč tudi vzgojno-izobraževalna in medijska, se tako sploh ni porazdelila in je še vedno v rokah istih ljudi," je prepričan nadškof. Pri reševanju gospodarske krize pa se sedanji vladi po njegovih besedah kaže njena ujetost v preživele socialistične, monopolistične in etatistične vzorce z izrazito negativnim odnosom do pluralizma v šolstvu. Izpostavil je primer Mure: namesto da skušajo za vsako ceno ohraniti obstoječe, bi bilo veliko bolj perspektivno v Prekmurju bistveno dvigniti raven izobraženosti, kar bi omogočilo nove investicije, nova podjetja z višjo obliko proizvodnje in s tem tudi nova in boljša delovna mesta z boljšim zaslužkom. ,,Bojim pa se, da ne bomo tega sposobni narediti zaradi levičarske ideologije, ki prevladuje v politični eliti, v sindikatih, v izobraževanju in v medijih, in s tem povezanimi skupinskimi interesi. Lahko nas pokoplje ujetost v popolnoma preživelo ideologijo, ki prevladuje povsod," je dejal. Ker je Slovenija sorazmerno majhna, je toliko lažje v njej vzpostaviti - ali bolje - ohraniti stare monopole. To nas lahko pokoplje, še dodaja Stres. GLEJ_ PRISTAVČANI V SLOVENIJI..................2 KAJ PA DELA RAST XXXVIII?................3 ,,ČEFURSKA" KULTURA?.......................4 Stran 2 23. julija 2009 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Uspela turneja TONE MIZERIT (OD NAŠEGA DOPISNIKA). Vsaj eno leto nazaj si je Folklorna skupina Pristava zadala cilj, da po štirinajstih letih ponovi gostovanje v Sloveniji. Naslov skupine je isti, a plesna skupina je močno pomlajena, med njimi kar nekaj takih, ki so sinovi in hčere tistih, ki so po Sloveniji plesali leta 1995. Tako so v mesecu juliju v organizaciji Izseljenskega društva Slovenija v svetu in s podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dosegli zadani si cilj. Plesali so od Lenarta pa do Trsta, od Škofje Loke do Iga, pa tudi na Ptuju, v Šentjoštu, v Ljubljani, v Šentjakobu in povsod želi aplavze in pohvale. Gledalci so bili veseli njihovih nastopov, pa tudi možnosti, da so se z njimi lahko pogovarjali f^*-- in navezova-I fj ) Ii stike v slovenskem jeziku. Znano je, da je folk l o r n a V družbi mag. Janeza Kramberger-ja, župana občine Lenart dejavnost eden izmed zadnjih javnih znakov narodne zavednosti, ki jo je mogoče gojiti tudi brez znanja jezika. Približevali so se jim taki, ki že dobro poznajo dejavnost slovenske skupnosti, pa tudi drugi, ki so bili začudeni nad njihovim navdušenjem do slovenske kulture in so jih spraševali, kako jim to uspe. Publiki so se predstavljali s plesi iz raznih slovenskih pokrajin, zaplesali pa so tudi argentinski tango in venček argentinskih folklornih plesov, ki so jih bili gledalci še posebej veseli. Še pred nastopanjem so se v Ljubljani udeležili dvodnevnega seminarja o slovenskem plesnem in drugem izročilu, pri katerem so spoznavali ali utrjevali znanje plesnih korakov in drže, pesmi in različnih noš. Vsebino seminarja je preskrbel Javni sklad RS za kulturno dejavnost s kooordinatorjem Bojanom Knifi-cem. v tem času so bili skupaj s svojimi kolegi iz Plesne skupine Triglav iz kanadskega Winnipega. Gostitelji jih niso pustili, da bi samo plesali, ampak so jim razkazali značilnosti vsakega kraja ali mesta. Skupaj z dijaki RASTI38 pa so obiskali tudi tovarno Hidrio Rotomatiko v Idrihi, tamkajšnji rudnik živega srebra, Am%it Številna publika spremlja nastop na Igu kobariški muzej prve svetovne vojne in si ogledali Tolminska korita. Po turneji pa so se razbežali, eni hitro domov, drugi pa so si privoščili še nekaj potepanja, saj Evropa ni vedno dosegljiva. GB Svetovni slovenski kongres Druga literarna pomlad Svetovni slovenski kongres (SSK) je imel v soboto 11. julija svoj redni občni zbor. Udeležili so se ga delegati konferenc, ki delujejo po različnih država po vsem svetu. Po podanih poročilih in debati so izvolil novo vodstvo, ki povezuje devet konferenc SSK iz vsega sveta. Novo vodstvo je sestavljeno takole: Predsednik prof. dr. Boris Pleskovič (ZDA), prvi podpredsednik prof. dr. Dušan Povh (Nemčija), podpredsednik za Evropo Marjan Terpin (Italija), podpredsednik za zamejstvo prof. Tomaž Pavšič (Slovenija), podpredsednik za čezmorske dežele prof. dr. Mateja de Leonni Stanonik (ZDA), podpredsednik za finance dr. Carlo Bresciani (Italija). Izvoljeni ostali člani UO: Jana Čop (Slovenija), dr. Andrej Fink (Argentina), Gregor Jesenko (Avstrija), Jože Kastelic (Kanada), dr. Majda Kregelj Zbač-nik (Slovenija), Frank Rihar (Kanada), Hugo Šekoranja (Slovenija), dr. Martina Valen-tinčič (Italija)). Nadzorni odbor: Darja Čopi (Slovenija), Jaka Okorn (Slovenija), prof.dr. Peter Šuhel (Slovenija). Nadomestna člana NO: Dominik Humar (Italija), prof. dr. Anton Perdih (Slovenija). Častno razsodišče: dr. Marija Bernik (Slovenija), dr. Janez Dular (Slovenija), dr. Marko Dvo0ak (Nemčija). Na zboru pa so sprejeli tudi več pobud. Ena od njih je, kot so povedali na novinarski konferenci v Ljubljani, vzpostavitev spletnega foruma, ki bo omogočil še tesnejše sodelovanje Slovencev v tujini. Oktobra letos bo SSK organiziral šesto konferenco slovenskih znanstvenikov v tujini, je napovedal predsednik SSK Boris Pleskovič. Poudaril je, da je zanimanje znanstvenikov za tovrstne dogodke čedalje večje, številni v tujini živeči slovenski znanstveniki pa se jih udeležijo celo na lastne stroške, saj je zanje stik z domovino zelo pomemben, veliko pa jim pomeni tudi pozornost visokih predstavnikov države ob takšnih priložnostih. Pleskovič je tudi povedal, da bodo jeseni začeli razmislek o delovanju v prihodnje, saj se SSK bliža dvajsetletnici ustanovitve. Napovedal je še, da bo SSK državni zbor pozval k spoštovanju aprila letos sprejete resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Tržaški pisatelj Boris Pahor, ki v zadnjih letih z vse večjo mednarodno prepoznavnostjo doživlja svojo drugo literarno pomlad, bo te dni praznoval 96 let. Na ta dan bosta Mladinska knjiga in Cankarjeva založba izdali pet knjig Pahorjevega izbranega dela. Večno polemični Pahor je s številnimi medijskimi nastopi predvsem Italijanom razkril nekatera zgodovinska dejstva o fašizmu, ki jih je Italija pometla pod preprogo. Pahor je kritičen tudi do slovenske zunanje politike, a v prvi vrsti je še vedno literat; doslej je napisal kar 30 knjig, med najbolj odmevne pa še vedno sodi Nekropola, v kateri je opisal svojo medvojno taboriščno izkušnjo. Urednik pri Cankarjevi založbi Zdravko Duša je ob projektu izbranih del zapisal: ,,Pet izbranih knjig iz pisateljevega opusa zarisuje lok zgodbe, ki povzema prvo polovico krvavega evropskega dvajsetega stoletja med Trstom, nemškimi taborišči in povojnim Parizom. Od Grmade v pristanu do Spopada s pomladjo se srečujemo z liki, ki jih je zgodovina oblikovala in dobesedno žgala. A ob tem Pahorjevo delo presveti tudi bolj mila svetloba: mediteranska luč njemu ljubljenega Trsta. Res je, da so mu največ spoštljivega priznanja prinesli opisi taborišča v Nekropoli; vendar je ta zgodba okrnjena brez njegovega tržaškega opusa. Šele Grmada, Par-nik trobi nji in Zatemnitev ter v tem izboru sicer izpuščeno Mesto v zalivu dajejo vzročni in duhovni okvir sloviti taboriščni pripovedi." Predstavitev knjig in pogovor s slavljencem bo v Cankarjevem domu prav na Pahorjev rojstni dan, 2 6. avgusta. Kar nekaj časa je že preteklo od zadnjih volitev, vlada je sicer podvzela različne korake, a še vedno ni jasno, ,,kam pes taco moli". Stranke in skupine posedajo za mizo dialoga, a nihče ni gotov, če bo to služilo skupnemu blagru, ali je le izguba časa. Položaj ni ugoden in, medtem ko ura teče, raste zaskrbljenost tistih, ki jim je mar usoda naroda in države. Vladna omamljenost. Nek izkušen politični opazovalec je te dni menil, da je najhujše v nastalem položaju to, da še sedaj nihče ne ve, ali je vladno vabilo na dialog resno, ali le zavaja z namenom, da bi pridobili na času in si opomogli po porazu. Predsednica je dialog napovedala na državni praznik 9. julija. Obenem je vlada napovedala tudi zasedanje nekakšnega ,,gospo-darsko-socialnega sveta". Ni še jasno, če bodo v ta svet poklicani tudi predstavniki kmečke dejavnosti. Sploh je problema kmetov ponovno v ospredju, pa nihče v vladi ne izreče jasne besede. Podjetniki so pretekli teden na vlado naslovili posebno poslanico in zahtevali od vlade konkretne ukrepe. Ni bil to prazen pritisk. Njihove zahteve sovpadajo z zahtevami celotne družbe: cene, ki naj jih določa trg ne pa državni tajnik za trgovino, znižanje davkov na izvoz, ureditev statističnega zavoda, da bo merjenje gospodarske dejavnosti odgovarjalo resnici ne pa vladni fantaziji, itd. Ob vseh teh pojavih vlada samo kima, pa nihče ne ve, če soglaša, se spreneveda ali se niti ne zaveda, o čem govorijo. Medtem pa je novi gospodarski minister potrdil spornega in osovraženega državnega tajnika za trgovino (Guillermo Moreno), s čimer je priznal svoj prvi poraz na mestu. Ni pa še objavil ostale sestave svoje ekipe. Tudi ne, kakšna bo smer vlade na gospodarskem področju v novem obdobju. Je bil prehud udarec volilnega rezultata in zakonca Kirchner še nista prišla k sebi? Sedaj bo šlo zares. Ta teden pa se začenjajo srečanja predsednice z guvernerji. Tukaj pa se ne bo dalo samo kimati z glavo. Guvernerji namreč prihajajo z zelo konkretnimi problemi: hočejo denarja. Sedanji sistem je namreč tako izprijen, da le del javnih sredstev teče preko skupne blagajne, iz katere je zakonsko določeno koliko sredstev pripada enemu in koliko drugemu. Poleg tega pa obstoja še druga blagajna, iz katere vlada prostodušno deli po kriteriju: vse za prijatelje, nič za sovražnike. In danes so sovražniki vsi, ki so po mnenju bivšega predsednika ,,krivi poraza". Zanimivo je to, da bo eden prvih obiskovalcev prav guverner province Buenos Aires, Daniel Scioli. Stvarno se lahko vprašamo, ali je on sovražnik ali prijatelj. Vsi opazovalci soglašajo, da Kirchner ni imel bolj zvestega (ubogljivega?) sodelavca med volilno kampanjo kot je bil ta človek. A poraz je danes kruta stvarnost. Kakšen bo torej odgovor na prošnjo sredstev? Teh pa je treba veliko, ker se provinca nahaja v obupnem finančnem stanju: potrebuje med 3 do 4 tisoč milijonov pe-sov, da prebrodi deficitno močvirje, ne da bi se po-greznila in zadušila. Suhe krave. Dejstvo je, da se je položaj države popolnoma spremenil, če ga primerjamo s trenutkom, ko je Nestor Kirchner prevzel vlado leta 2003. Takrat (hvala, Duhalde) in še nekaj let potem, je gospodarstvo raslo in država bogatela. Denarja je bilo dovolj, da je vlada izvajala javna (in privatna?) dela, kupovala voljo in glasove. A še pred pojavom svetovne krize se je nekaj zataknilo. Kmečki upor ob vladni prevzetnosti in nenasitnosti je bila prva groba poteza, ki je vrgla gospodarstvo iz ravnotežja. Svetovna kriza je potem le razgalila vse skrite težave. Danes, ko bi vlada najbolj potrebovala dodatnih sredstev za uravnovešenje politične barke, je nastopila doba suhih krav. Zato je precej verjetno, da bodo guvernerji odhajali nejevoljni in zaskrbljeni. Verjetno je tudi, da se bo položaj v parlamentu spremenil celo v sedanji sestavi, ki je bila vedno poslušna vladi. Do nastopa novega parlamenta manjka še pet mesecev, a ti bodo prav tako težki kot potem. Dejanska oblast namreč ni več v rokah predsednice, ali njenega moža, temveč guvernerjev, ki imajo večje ali manjše število poslancev in senatorjev. Vsak glas bo vlado drago stal, in treba je prihraniti denarja za tiste ključne trenutke, ko bodo ponovno debatirali predvsem o usodi javnih sredstev za prihodnje leto. Povsod škriplje. Skoraj naravno je, da med opozicijo ni enotnosti. Polemika trenutno teče okoli vprašanja udeležbe na vladnem dialogu. Ima pa gospa predsednica težave na sindikalnem področju. Mogočni sindikalni vodje so navalili na glavnega tajnika CGT. Hugo Moyano je zapravil precej političnega kapitala, ko je tako zvesto podpiral vlado pred volitvami; sedaj mora z njo deliti usodo poraza. Uporni sindikati so že izjavili, da on ne predstavlja celotnega sindikalizma. Zavzemajo se torej za novo vodstvo glavne delavske konfederacije. Ker pa preko Moyana ne morejo, bo verjetno nastopilo kolegialno vodstvo, morda novi triunvi-rat. Tragična komedija se nadaljuje. SLOVENCI V ARGENTINI RAST XXXVIII PRISTAVA Doživeta domobranska proslava Kaj počnejo petošolci po Sloveniji? (1) V nedeljo 28. junija smo priredili na Slovenski Pristavi domobransko proslavo, ki je potekala v dveh delih. V prvem delu je g. Janez Kokalj pričal o svojih doživetjih med komunistično revolucijo na Slovenskem ter o prestanem trpljenju, ko je bil vrnjen v Slovenijo. Pripovedo- vanje je pričel s tem, kako so komunisti ubili njegovega očeta. Enkrat je njegov oče delal v hlevu in videl senco. Vrgel se je na tla in se rešil ko je nekdo streljal nanj. Drugič so partizani prišli zvečer trkat na vrata, da želijo hrane, kar so jim dali skozi okno. Nato so zahtevali, da naj jih spustijo notri. Ker jim niso hoteli odpreti, so razbili vrata, vdrli v hišo ter šli iskati očeta, ki je spal. Ukazali so očetu naj gre z njimi, a on ni hotel. Nato so ukazali družini naj zapusti sobo in mu ustrelili rafal v glavo. Po končani vojni se je g. Kokalj kot domobranec umikal v Avstrijo, od koder je bil z ostalimi vrnjen v roke komunistov. Po vrnitvi je bil mučen in prestal mnoga zasliševanja, dokler ni bil navsezadnje izpuščen. Vrnil se je k stricu, pri katerem je nekaj časa delal, nato pa ob prvi priložnosti s spremljevalcem pobegnil v Avstrijo. Vendar, ker nista imela dokumentov, sta s spremljevalcem pristala v angleškem zaporu. Angleži so imeli nalog, po katerem bi ju morali vrniti v Slovenijo. Po nekaj dneh so ju prepeljali nazaj čez mejo. Od tod je g. Kokalj ponovno poskusil pobeg, ki pa se mu je to pot posrečil. Hvaležni smo za pričevanje in zgled, ki nam zapušča: odpuščanje do tistih ki so prizadeli toliko gorja. Sledile so recitacije, ki jih je izbrala in režirala ga. Nadica Grohar. Recitatorji (Marjanka Grohar, Pavel Grohar, Kristjan Kopač in Marjana Rožanec) so nam lepo, čustveno in brez pretirane dramatičnosti podali poezije. Vrstili so se Jakopičev ,,Sonet", v katerem se iz tujine spominja na domovino in tistih dni, ko so prijatelji padali v kraške jame in umirali za domovino Sledila je poezija ,,Ta grobišča" Stanka Janežiča, kjer avtor v imenu naroda prosi Boga odpuščanja zaradi grozotnega zločina in prosi, da bi prihodnji rodovi mogli živeti spravljeni med seboj. Ni sprave brez priznavanja resnice. Ta je zahteva pravičnosti: vrniti čast tistim, katerim je bila odvzeta. Počastiti tiste, ki so dali življenje za vero in narod; iz spomina na nanje in njih žrtev raste in zori narod. Te misli so nam podane v poeziji „Kjerkoli trohnite" Janeza Kranjca in tekstu ,,Ne pozabi...!" Karla Mauserja. Moč za ohranjevanje slovenstva v tujini črpamo iz krvi mučencev, nas nagovarja France Papež preko svoje poezije ,,Mir". ,,Niso mrtvi" nam zagotavlja Tone Kuntner: padli so iz ljubezni in zvestobe do vrednot; a vračali se bodo kot kruh svobode in časti. Za konec smo vsi prisotni zapeli ,,Oče, mati"; nato pa se razšli. Ob priložnosti gre posebna zahvala tudi našemu nadarjenemu scenografu Martinu Zarniku za sceno; ter Tomažu Kendi in Pavlu Groharju, ki sta poskrbela za luči in zvok: skrbno sta pripravila vse zvočne naprave in med nastopom poskrbela da ni prišlo do tehničnih težav. Jože M. Rožanec Abiturijenti srednješolskega tečaja se še naprej potepajo po Evropi. Petnajst let nazaj je bil telefon edina vez s starši v Argentini, pet let kasneje je že bila e-pošta in, če si poznal pravi kotiček si lahko pisal doma celo brezplačno. Zadnje leta pa tehnologija se je razvila in domačim nudila možnost, da sledijo korake RASTi skoraj ,,on-line". Vsak dan pišejo po b I o g u , pošiljajo slike, da se vidi, kako lepo se imajo, po drugi strani pa, da ni mamicam in očkom preveč dolgčas po petošolcih. Tudi RAST 38 ima svoj virtualni kotiček. Pokukali smo vanj in marsikaj zvedeli, zdaj pa prenesemo to na papir, da bo tudi drugim dosegljivo. Ponedeljek, 29. junija je bil prvi dan programa (prejšnjo noč so dospeli z zamudo). Prvi dan pouka so tudi izrabili in spoznali Ljubljano z vodičem. Zvečer pa spoznali druge dijake iz 15 držav. Drugi dan. Šola je šola, in morali so vstati zgodaj zjutraj. Po kosilu pa hitro na avtobus. Točki za ogled sta bili Predjamski grad in Postojnska jama. Zimsko napravljene jih je vlak popeljal v čarobni svet, kjer ni dovoljeno slikati ... Za večerjo pa lunč-paketi in ,,domača" naloga. Sreda, 1. julija. Po pouku so se napotili v Brezje. V romarski cerkvi so prepevali in molili Brezjanski in Lujanski Mariji. Po nakupu spo-minčkov pa so se z avtobusom odpeljali proti Bledu. Veslali so do otočka, pozvonili z zvonom želja in nato ob spremljavi sončnih žarkov plavali nazaj. Imeli so še čas in se žogali, dokler jih niso ponovno klicali na avtobus. Ko je vse kazalo, da gredo nazaj v Dijaški dom, so zavili proti Blejskemu Golfu in se srečali z Aleksandrom Mežkom ter še nekaj zapeli. Ob kateri uri so se vrnili? Brez komentarjev. V četrtek so pa morali zgodaj vstati in se lepo obleči, saj so obiskali slovenski parlament, kjer se je vršilo XI. Vseslovensko srečanje. Obiskali so še tednik Družina in se vrnili v Dom. Kaj pa pouk? Četrti dan, pa že špricajo! Ne, premestili so ga na popoldanske ure, zvečer pa ... v kopališče Atlantis k zabavi. Po točnih navodilih voditeljev, so se odpravili spat^.. Peti dan. Že ob 7ih so vstali. Pridno so se učili, skupno vadili petje, potem pa z dijaki Doma odšli (peš in v močnem soncu) v Kodeljevo kopališče. Prilegel se je hladen okusen sladoled in dobili so ga, nad njimi pa se je pripravljala močna ploha. Vsi premočeni so pritekli v dijaški dom, se skopali in odšli v gledališče. Po filmu pa na pico in lahko noč. Sobota, 4. julija. Tudi med „počitnicami" je treba vstati ob 6ih. Odp^eljali so se proti Šmarjets-kim toplicam kjer je potekal XVI. Tabor za Slovence po svetu. Prepevali so med mašo. Pred kosilom so lahko uživali bazen ... Na vrsti je bil njihov prvi nastop. Ob koncu prireditve pa na Trubarjevo domačijo pri Velikih Laščah na gasilsko veselico (igrala je skupina Kingston). Plesali, jedli in smejali so se do poznih urah. V nedeljo so lahko malo več spali. V Ljubljanski stolnici so se udeležili sv. maše in potem se sprehajali po mestu. Po kosilu so se odpravili na kmetijsko veselico v majhni vasi Volavje. Na Prežganju pa jim je pater Jože Petek razkazal cerkve in blagoslovil potovanje. Minil je prvi teden RASTi 38 v Sloveniji. Ponedeljek, 6. julija. Po zajtrku so šli v šolo in se „veliko jiovega naučili". Po kosilu pa so se odpeljali v Škofjo Loko. Tam jih je sprejel nadškof Alojz Uran in jim razkazal kapelo. Malo so se odpočili z vajo za nastop in po večerji šli na Ljubljanski grad in se dolgo sprehajali po mali Ljubljani. V torek je bil pouk, po besedah poročevalcev, ,,kot vedno 'zabaven'". Ta dan so imeli prosto do 16. ure. Razen Nataša in Bojan, ki sta imela intervju z dr. Kristino Toplak (SAZU). Fantje, kaj med prostim časom? Nogomet, tudi če dežuje. Dekleta pa so prepevala ali počivala. Ob določeni uri jih je pot peljala v Šentjošt in dež je pojenjal, da so lahko si lepše ogledali okolico. Obiskali so obe cerkvi. Tudi nastopili so v kulturnem domu. Ker je dobro izpadlo so ostali še na zakuski. Potem so samo želeji spat. Pa naj bo, lahko noč do jutri. Že deseti dan. Za blagoslov je zjutraj lilo kot iz škafa, a popoldne jih je sonce spremljalo pri turnirju odbojke. Argentina je imela kar tri ekipe, ki so osvojile prva tri mesta - pravi talenti, kot se temu reče. Po večerji pa je bil na programu nastop v dijaškem domu. Med publiko so bili dijaki in sorodniki. Po nastopu so nekateri šli z domačimi na okrog ali pa na sprehod po Ljubljani. Vseeno, Prešernov trg je bila točka snidenja. (Dalje prihodnjič) SLOVENCI PO SVETU Slovenski dnevi v Kanadi (1) Letos mineva pol stoletja od dneva, ko smo se kanadski Slovenci prvič zbrali na Slovenskem letovišču, z namenom praznovanja Slovenskega dneva. V tistem, zdaj že oddaljenem času, je bilo to naše srečanje na kanadskih tleh še polno svežih spominov na leta, ki smo jih preživeli v begunskih taboriščih. Srečali smo se s starimi znanci, si segali v roke in obujali spomine na burne čase in doživetja. Mesec maj, Marijin mesec, je bil takrat, kot je še danes za nas Slovence, zaznamovan s spominom na konec komunistične revolucije. Program, ki so ga za Slovenski dan pripravili člani takratnega Društva Slovencev, nam je obrnil pogled v prihodnost. Po akordih himne stare in nove domovine je sledila sveta maša, pri kateri sta pela zbora Marije Pomagaj in Brezmadežne. Po kosilu je bil kulturni program, po slavnostnem govoru so nastopili telovadci pod vodstvom Franka Gormeka in Oskarja Korena, za njimi pa pevska zbora Fantje na vasi iz Toronta in Clevelanda; temu pa je sledila plesna skupina Nagelj in rajanje otrok več plesnih skupin. Takrat nismo slutili, da se je s to prvo prireditvijo pričela dolga veriga Slovenskih dni, ki je letos dobila svoj petdeseti č en. Že ob tej priliki je g. Janez Kopač, eden od organizatorjev Slovenskega dneva, izrazil upanje, da bodo morda prireditelji v bodočnosti nadaljevali s pripravo takšnih srečanj. Ni se motil. Pobudo je prevzel in nadaljeval Slovensko Kanadski Svet ter ustvaril tradicijo, ki je bogatila tako našo slovensko kakor kanadsko identiteto. Ob 25-letnici je Slovensko kanadski svet izdal tudi knjigo Slovenski dnevi 1960 - 1984. Pred nekaj leti pa so se organizaciji slovenskih dni pridružili še Vseslovenski kulturni odbor in Slovensko letovišče. V teku let se je pričelo zbirati na ta dan vse več rojakov ne le iz Kanade, ampak tudi iz Združenih držav Amerike, matične domovine Slovenije in od drugod. Obiskovalce smo poskušali navduševati s slavnostnimi govorniki, ki smo jih vabili iz raznih delov slovenskega zdomstva. Naj se spomnimo le nekaterih od teh gostov: Leta 1981 je bil na Slovenskem dnevu slavnostni govornik torontski nadškof, naš rojak dr. Alojzij Ambrožič. Potem smo ga še večkrat povabili in vedno, kadar je on daroval sveto mašo, je ostal še na kulturnem programu kar je bilo posebno slovesno. Na naslednji Slovenski dan je bil glavni govornik pisatelj Mirko Javornik; članek Vinko Beličiča pa je prebral Vili Čekuta, leto 1983 je bil govornik naš neutrudni javni delavec Vinko Lipovec. Leto 1984 je bilo namenjeno ohranitvi slovenske besede, vodila ga je gospa Helena Ambrožič - Golob. Slavnostni govornik je bil univerzitetni prof. iz New Yorka dr. Peter Remec. Obeležili smo tudi 200-letnico Ontarija in 150-letnico mesta Toronta. Ko smo leta 1985 praznovali svetovno leto mladine, nam je govorila prof. dr. Branka Lapajne, program pa so popestrili pevski zbori pod vodstvom Blaža Potočnika, Erika Sajnovič s svojo harmoniko ter plesne skupine iz Toronta in Hamiltona. Naslednje leto nam je v slavnostnem govoru dr. Rudolf Sušelj priklical v spomin, kako so naši dedje in babice v preteklosti ohranjali slovenski jezik in nas opozoril, da je sedaj naša naloga in odgovornost, posredovati to izročilo naši mladini. O Sloveniji včeraj, danes in jutri nam je leta 1987 govoril dr. Ciril Žebot, profesor na univerzi v George-town-u, ki je o tej temi napisal tudi knjigo. 1988 nam je govoril dr. Marko Kremžar, načelnik SLS in član SNO iz Argentine. (Dalje prihodnjič) G. JOŽE RAZMIŠLJA Zgodba o prijateljstvu Strpnost in razumevanje V skupnem življenju je potrebno oboje. Smo zelo različni, že na prvi pogled. Kaj šele v notranjosti. Skupno življenje je res lepo in prijetno ravno za to, ker smo tako različni. Potrebno je samo pravilno misliti o sebi in tudi o drugih. Ker se tako dopolnjujemo, se moramo tudi razumeti. Strpnost in razumevanje pomeni prenašanje sebe in drugih. Različno imamo osebno preteklost. Eni imajo višje študije kot drugi. Poklici so mnogi. Prav tako darovi in sposobnosti. Ti so večkrat neznani. Pa moramo živeti, delati, se veseliti in trpeti skupaj z drugimi. Zato nam je velika potreba po skupnosti in razumevanju. Druži nas slovenstvo, enak proti-komunistični upor vseh, ista vera in ista usoda. Ta pa ni na vse enako vplivala. Nekateri to pokažejo na zunaj s svojim nastopanjem. Različne so starosti. Nihče naj ne misli, da vse ve in zna. Vedno bolj, ko se naš ,,exodus" razteza v zgodovino, bolj prihaja do izraza in bolj nam je potrebna strpnost in razumevanje. Starejši gospod, z mnogimi izkušnjami, mi je nekoč odprl oči, ko sem mu potožil neke človeške slabosti in mi je rekel: smo pač ljudje. Do takrat na to nisem mislil. Od takrat pa že velikokrat. Ne pozabimo, da smo vsi ljudje. Skušajmo se razumevati. Ne imejmo ne sebe, ne druge, za kaj več kot za ljudi. Nihče ni brez dobrih in ne brez slabih lastnosti. Bodimo strpni. To, da smo ljudje nepopolni, nas ne opraviči, pač pa nam manjša odgovornost. Zato se razumevajmo med seboj in skušajmo biti strpni. ZA DRUŽINSKI UŽITEK Žlikrofi - žepki presenečenja Žlikrofi veljajo za značilno idrijsko jed. Na mizi so bili v glavnem ob nedeljah zraven pečenke, golaža, ali pa so jih jedli kot samostojno jed, zgolj zabeljene z ocvirki. Kuhali so jih enkrat ali dvakrat na mesec. Priljubljeni so (bili) tudi drugod po Sloveniji; nekateri so mesni nadev celo zamenjali s kislo repo ali kislim zeljem. IDRIJSKI ŽLIKROFI Sestavine: 25 dag bele moke, 5 jajc, 1 dl vode, 5 dag masla, 2 dag drobtin za zabelo. Nadev: 70 dag kuhanega in pret-lačenega krompirja, 2 jajci, 5 dag zaseke, sol, poper, sesekljan peteršilj, majaron. Iz moke, jajc in vode naredimo ne preveč trdo testo za rezance. Počiva naj okoli pol ure, nato ga razvaljamo in narežemo na pravokotne krpice. Na vsako pravokotno krpico damo žličko nadeva, krpico prepognemo in robove stisnemo. Nadev pripravimo tako, da v pretlačen krompir zamešamo vse sestavine in začimbe. Žlikrof nato še obrnemo, da so robovi spodaj, zgoraj pa naredimo v vsak žlikrof vdolbino. Kuhamo jih 15 minut v slanem kropu. Nato jih odcedimo, stresemo v skledo in zabelimo z drob-tinami. SADNI ŽLIKROFI Sestavine: 0,5 kg bele moke, 3 jajca, sol, voda po potrebi, 1 žlica olja, maslo za zabelo Nadev: 0,5 kg suhega sadja, 10 dag masla, 10 dag drobtin, 1 žlička cimeta, 5 dag sladkorja. Naredimo bolj mehko testo za rezance. Testo razvaljamo v podolgovat pravokotnik. Nanj polagamo v vrsti (z žličko) kupčke nadeva. Nadev pripravimo tako, da zmeljemo sadje in dodamo sladkor, cimet in maslu prepražene drobtine ter vse skupaj premešamo. Testo nato razrežemo na enake kvadrate in vsako krpico prepognemo čez nadev, robove pa stisnemo. Skuhamo jih v slanem kropu. Kuhane in odcejene zabelimo z maslom. Ne vem, kako je z vami, a meni se zdi tale julij nadvse imeniten. Pravkar sem po telefonu govorila z mamico in zdi se mi, da je dobre volje. Gotovo ji pomaga tudi hrana v bolnišnici, pri nas pa je glavni kuhar dal odpoved. Konec tedna bomo tako odvisni od babičine kuhinje. Končno! Mislim, da dobri Bog vendarle vidi, da potrebujemo malce pomoči. Včeraj je malodane zagorelo v kuhinji, ko je očka pripravljal palačinke, in danes je že navsezgodaj skipelo mleko. V tistem trenutku je poklicala babica in nas vljudno povabila na sobotno kosilo. Očka se je ogorčen upiral, zatrjujoč, da ima sam že vse pripravljeno in da namerava preizkusiti nov recept. Pred njim pa je stal Peter in odprtih ust poslušal pogovor. V zadnjem hipu je slušalko iztrgal očetu iz rok in zakričal: „Pridemo, babi. Ne skrbi! Kar pripravi kaj okusnega!" Osupli očka se je vdal v naše skupno dobro, sama pa mislim, da se je Peter tokrat resnično izkazal. Končno je vsaj v nečem moj zaveznik. Peljali smo se mimo Novakovih. Na vrtu sem zagledala Luka in njegovega očeta. Dva mestna gospodiča sta se pripravljala k delu na gredicah v vrtu. Izgubljeno sta stala pred kupom gnoja, ki ga e pripeljal sosed Lojze. Ravnokar jima je razlagal, kaj je gnoj in čemu služi. Pomahala sem jima in upala, da bosta do popoldneva, ko se vrnemo, ugotovila, kaj so spomladanska opravila na vrtu. Babica nas je presrečna sprejela. Dedek je bil kot vedno zunaj in Peter je že stekel za hlev, da bi ga poiskal. Tako rada imam babico! Vesela sem bila, da bom vse popoldne preživela pri njej, gotovo se bova o marsičem pogovorili. Ko sem stopila v kuhinjo, pa sem obstala. Prvi hip niti nisem vedela, kaj je narobe ali drugače. A v kuhinji je bilo gotovo nekaj nenavadnega. Sredi prostora je stal invalidski voziček, na katerem je sedelo mlado dekle, staro dobrih dvajset let. Prijazno mi je pokimalo, sama pa sem v naglici tuhtala, kaj vse to pomeni. Kdo je ta ženska in kaj dela pri MOJI babici?! Mar ni slišala, da pridemo MI na obisk in da babica ZA NAS pripravlja kosilo? Veste, res se ne spodobi biti pri babici, ko pridemo MI! Komaj opazno sem pokimala v pozdrav. Najbrž bo vsak hip odšla, zato je bolje, da sem navidezno prijazna, kajne? „Pozdravljena, Maruša. Pa si res tako postaven deklič, kot vedno rada pove tvoja babica." Že ta stavek je bil dovolj, da me je spravila v zadrego. V takih trenutkih, kot veste, me vedno postane sram. Gotovo je gospa prav prijazna. ,,Dober dan," sem rekla in ji podala roko. Nekaj časa se ni zgodilo nič. Potem je mladenka z muko dvignila svojo desnico, pri čemer si je pomagala z drugo roko, in mi jo breztežno položila v odprto dlan. Nisem vedela, kaj naj storim. Končno sem narahlo stisnila ponujene prste in dekle je ponovno, povsem enako in počasi, potegnilo svojo roko k sebi. ,,To je Mojca," je rekla babica. ,,Prav pridna študentka Mojca. Danes bova ponovili nemščino. Veš, pripravlja se na pomemben izpit. Še malo pa bo pred diplomo." Babica je Mojci prijazno in spodbudno poki-mala. ,,Morda bi šli pred kosilom malo ven, Maruša. Zelo ti bom hvaležna, če gresta z Mojco na sprehod okoli hiše. Med tem bom pripravila vse potrebno za kosilo." No, že spet. Najbrž sem edino dekle na svetu, ki je tako prikladno za pomoč drugim. Doma moram pomagati Petru, tukaj pa neki Mojci. ,,Ne vem, no," sem se poskušala izmotati, ,,saj nisem še nikoli nikogar peljala na vozičku. Ravno sem hotela za računalnik in Babica^ me je potisnila pred voziček in v smehu rekla: ,,Če se je vozička privadila Mojca, ki je bila vrhunska športnica, potem tudi zate ne bo prehudo. Le pojdita!" In znašli sva se pred hišo. Voziček sem potiskala po potki proti robu gozda. Mali kamenčki, še vlažni od jutranje rose, so se lepili na gumijasta kolesca. Dobro, da me nihče ne vidi, sem pomisji-la. Le kaj bi rekla Petra, če bi me videla? Še predobro sem se spomnila njenih pripomb na Anjini rojstnodnevni zabavi: ,,Oh, Maruša, se ti ne zdi, da ^si že kot prava stara mama? Stalno čepiš doma. Če ne bereš, pa pomagaš staršem in tistemu Luku. Čudno, da imaš danes čas za nas! Saj sploh ne veš, kaj se dogaja po svetu. Takšna si kot kakšen invalid!" Zazdelo se mi je, da je Mojca brala moje misli, saj je rekla: ,,Ja, res, Maruša, bila sem dobra, najboljša plavalka. Vsi so govorili, kako lepa športna kariera je še pred menoj. A en sam napačen gib, napačna odločitev in skok v nepravem trenutku je podrl vse moje sanje. Nisem postala vrhunska športnica, še korak ali dva komaj zmorem brez pomoči. Toda prav moja nesreča je spremenila to iko stvari! Kar verjeti ne morem, koliko dobrih in plemenitih ljudi, ki mi pomagajo, je ob meni. Na primer tvoja babica, ki mi pomaga pri težkih slovničnih vajah. Poglej, še celo ti, ki si mlada in polna zdravja, imaš čas zame. Res lepo od tebe. Pojdiva do gozda, bova pogledali za jagodami!" Nabrali sva polno skodelico rdečih jagod. Iz jagod Mojčine zgodbe pa se je spletel venec, ki me je pretresel in navdušil. Nobene žalosti, en sam smeh naju je pripeljal nazaj, ravno na kosilo. Petru so se zasvetile oči ob pogledu na prve jagode, očka pa je posegal po babičinih dobrotah, ki se, kot je rekel, res na morejo primerjati z njegovimi, a ko je človek lačen ^ Ko smo popoldne prihajali domov, je bil Novakov vrt urejen in gredice polne sadik. Za kuhinjskim oknom sem zagledala Luka in njegovega očeta, ki sta se nečemu ravno na vso moč smejala. Spomnila sem se Mojce in sedla za računalnik. „Invalid je človek, ki je čudovit. In stara mama je najlepša na svetu!" Besede sem natipkala in jih poslala Petri. „Žlahtna čefurščina" Komu podeljujemo žlahtne nagrade za slovensko literaturo? JOŽE BARTOLJ_ Stal sem na recepciji policijske postaje in si brisal solze. Pred policijsko sta stala Radovan in Marina, Acotova matka. Ni bilo šans, da grem ven, dokler se mi še pozna, da sem cmizdril. En bumbar pandurski me je pa gledal pa neki mahal z rokami, da naj se poberem. Ampak ni bilo šans. Odpihoval sem in se poskušal umiriti. Vprašal sem, kje imajo vece, pa mi je debil rekel samo: „Vozi!" Neki sem se brisal v rokav pa gledal Radovana. Bil je bjesan ko pas./.../ Po mojem sploh ni hotel na policijsko postajo, ker mu panduri stanu na živac in potem se ne more zadržat in bi se najbrž začel fajtat. Zdaj, ko je mator, se že pozna in potem malo izbegava take situacije. Zato najbrž stoji zunaj z Marino in ne gre na policijsko. Nervozen je pa za popizdit. Saj ga kar vidim. Goran Vojnovič: »efurji raus (Nagrada Prešernovega sklada 2009, nagrada Kresnik 2009). Citat je iz knjige, ki je bila letos nagrajena z najvišjo državno nagrado za kulturo. Po besedah urednika založbe Beletrina Mitje Čandra, se pravi stroke, gre za eno boljših del v zadnjem času. Stroka dodaja, da „Ljubljanske Fužine se razodevajo čez barvito čefurščino, v kateri sledimo Markovemu odraščanju in njegovemu spopadanju z identiteto, starši, stereotipi okolja ..." Naj povem še to, da so avtorja pred tem kazensko ovadili policisti. Po velikem pompu so na ukaz ministrice kazensko ovadbo umaknili ^ /^/ Slovenci se večkrat radi pohvalimo, kako častimo kulturo, kako nas je naš jezik ohranil, kako se lahko kulturnikom zahvalimo za naš današnji obstoj. /^/ Z vdorom sodobnih tehnologij, ki so iz sveta naredile globalno vas, si tudi sodobna umetnost in kultura želita delovati ,,nadnacionalno", globalno. Zato teženje k jezikovnemu unitarizmu, preseganju meja, nagovarjanju ne več samo svojih rojakov, ampak širše. V tem kontekstu vidim letošnjo nagrado Prešernovega sklada in nagrado Kresnik omenjenemu delu »efurji raus, ki se v več vidikih približuje trendu podiranja nacionalnih mej in mitov. Pisatelj tu ne more več nastopati kot ohranjevalec neke narodne identitete (saj je njegova identiteta drugačna, tuja, le rodil se je tukaj). Njegov jezik je parodija na materinščino. Ne uporablja niti našega jezika niti jezika svojih staršev, ampak mešanico, spakedranščino, ki diši po preseganju meja, globalizmu. Važna je iskriva zgodba in problem, ki se čimbolj približa bolj ali manj uspešnemu zlivanju kultur in bi nanj lahko naleteli tudi kje drugje. Ob tem pa se mi, kot pripadniku tega naroda, seveda zastavlja nekaj vprašanj: Kaj bi bilo, če bi jaz kot Jože Bartolj napisal knjigo s tem naslovom? Zakaj v šolah še ne poučujejo „žlahtne čefurščine" (kot se je nekomu zapisalo v kritiki omenjene knjige), saj bi mladi potem lažje prišli do kakšne slovenske literarne nagrade? Kako je moč kot kulturni presežek nagraditi besednjak iz zadnjega dela avtobusa? (Mimogrede, že na prvih treh straneh smo našteli trideset besed, ki se jim v kolikor toliko spodobnem pogovoru Slovenci izogibamo. „Sočnost" najnizkotnejšega besedišča pa je zgoščena na prav vseh od 178 strani knjige ^ Ali je upravni odbor za podelitev Prešernovih nagrad zaradi tega skrival nominiran-ce? Ali so bili policisti in kazenska ovadba pravzaprav del plana, kako to izpeljati? Kako bi ta zgodba zvenela, če bi bila napisana v slovenščini? Na ta vprašanja niti ne želim odgovarjati in vam jih le ponujam v razmislek ali razpravo. Sam pa vidim v tem še korak dlje v odtujevanju kulture in umetnosti človeku. Ker če je to delo, ki je izpostavljeno in nagrajeno kot presežek, potem res ne vem več, kje je meja? Če danes država nagrajuje estetsko tako pomanjkljiva dela, kako naj se ljudje s tem sploh še identificiramo? Zanima me, kaj na zapisano pravi jezikovni gurman Saša Vuga, ki v zadnji knjigi lektorici ni dovolil popraviti ene vejice, ker bi sicer stavek ne zvenel tako, kot si ga je zamislil. Kako je z lekturo Vojnovičeve knjige, ste lahko slišali. Ne policisti, tisti, ki imajo radi slovenski jezik, bi ga morali ovaditi. Ampak komu? Uradu za jezik? Tu mi pride na misel še pokojna Zmaga Kumer, ki je na vprašanje, kaj pa ona rada bere, povedala, da je zelo izbirčna. Da mora biti knjiga predvsem „snažna", kot se je izrazila. Tisto, kar se ne govori na ulici, ali kar se ne dela javno, po njenem mnenju v knjigo ne sodi, ker se ne spodobi. In spodobnost je nekaj, kar v tej knjigi nedvomno nima mesta. (Članek je iz daljšega zapisa z naslovom „Kultura nas je nekoč držala pokonci, kaj pa danes?" v novi številki revije Tretji dan, maj/junij 2009) (Čefur je slogovno obarvana beseda, ki \o «Slabšalno označuje prebivalce Slovenije, ki so po narodnosti po navadi iz držav bivše republike Jugoslavije.- Op. ur. po Wikipediji). NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI NOVI X33 TUDI S SLOVENSKIM DENARJEM Vlada je sprejela sklep, da se Revozu dodeli finančna spodbuda za investicijski projekt proizvodnje novega vozila z delovnim imenom X33 v višini 14,3 milijona evrov. «Gre za uvedbo^ novega vozila X33 v proizvodni proces podjetja Revoz,Č je dejal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in dodal, da se to vozilo uvršča v segment majhnih vozil. «Gre za moderno urbano vozilo z visokim nivojem dodelave,» je še dejal. V Revozovi novomeški tovarni bodo tako ob cliu in twingu začeli izdelovati še tretji Renaultov model. NOV DEL AVTOCESTE V Slivnici pri Mariboru so odprli nov avtocestni odsek Slivnica - Draženci. 19,8-kilometrski odsek bo pripomogel predvsem k večji prometni pretočnosti, k manjši onesnaženosti in k večji varnosti udeležencev v prometu. Kljub temu pa problem ni še popolnoma odpravljen, saj odsek ne pride do hrvaške meje. NA LENTU POL MILIJONA OBISKOVALCEV Festival Lent je letos s svojimi 429 prireditvami privabil več kot 500.000 obiskovalcev, na skupno 42 prizoriščih pa je gostil več kot 4300 nastopajočih iz 43 držav, je statistiko festivala posredoval njegov organizator, Narodni dom Maribor. Festival je na Dravskem nabrežju potekal od 26. junija do 11. julija. IZ GRČIJE PRINESLI GRIPO A V nacionalnem referenčnem laboratoriju za influenco Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) so potrdili še 15 primerov okužb z novim virusom gripe A (H1n1). Gre za skupino srednješolcev, ki so se vrnili z maturantskega izleta v Grčiji in so jih v soboto pregledali v novogoriškem zdravstvenem domu. Vsi zaradi blage klinične slike bolezni okrevajo v domači oskrbi. Skupno število doslej obolelih v Sloveniji je tako naraslo na 63. PO SVETU NOVI PREDSEDNIK EP Pretekli teden je minil v znamenju konstitutivnega zasedanja novega Evropskega parlamenta. Ta je prinesel tudi novega predsednika. To je postal Jerzy Buzek, ki je poljski evropski poslanec in je dobil podporo treh največjih parlamentarnih skupin. Kdo je torej novi mož, ki zdaj vodi Parlament? Jerzy Buzek se je rodil 3. julija 1940 v Zgornji Šleziji, poljski vasi, ki so jo takrat okupirali nacisti. Zgodaj se je odločil, da se bo posvetil znanosti. Opravil je doktorat iz kemije in enoletno prakso v Cambridgeu, kjer so mu ponudili štipendijo, da bi ostal v Veliki Britaniji. Ponudbo je zavrnil in se vrnil na Poljsko, kjer je predvidel propad komunističnega sistema. Kot najstnik je Buzek sanjal o tem, da bi bil poslanec na Poljskem brez socializma. Od padca komunizma leta 1989 so štiri leta rekordni čas na tem položaju. Kot premier je Poljski pomagal, da je vstopila v zvezo NATO leta 1999, državo pa je pripravil tudi na vstop v EU. Jerzy Buzek je nastopal na konferencah: energetska varnost in mednarodna politika so njegove najmočnejše teme. EVROPSKA POLITIKA Evropska komisija bo v letošnjem letu namenila 70 milijonov evrov v sklad za spodbujanje naložb v državah evropske sosedske politike. To je ključni finančni mehanizem evropske sosedske politike, ki je bil ustanovljen pred dvema letoma, in je namenjen financiranju večjih naložbenih projektov na področju energetike, prometa, okolja in socialnega sektorja. Sredstva sklada so prvenstveno namenjena državam, ki so z EU že podpisale akcijski načrt v okviru evropske sosedske politike, to so Armenija, Azerbajdžan, Egipt, Gruzija, Jordanija, Libanon, Moldavija, Maroko, Palestinska uprava, Tunizija in Ukrajina. Sicer bo za celotno obdobje med letoma 2007 in 2013 Evropska komisija skladu namenila 700 milijonov evrov. HONDURAS Pogovori o končanju politične krize v Hondurasu, ki potekajo ob posredovanju kostariškega predsednika Ariasa, so se v nedeljo spet končali brez dogovora. Začasna honduraška vlada, ki jo vodi Micheletti je namreč zavrnila Ariasov predlog, ki med drugim predvideva oblikovanje vlade narodne enotnosti pod vodstvom odstavljenega predsednika Ze-laye. Predstavnik Michelettijeve delegacije je predlog označil za povsem nesprejemljivega, še posebej zato, ker predvideva vrnitev Zelaye kot predsednika, in poudaril, da to pomeni neposredno vmešavanje v zadeve Hondurasa. Sicer pa je Zelaya novinarjem v Nikaragvi sporočil, da v Hondurasu organizirajo notranji odpor, ki naj bi ga pripeljal nazaj v državo. Kot je znano, ga je namreč vojska pred tremi tedni izgnala iz domovine. ZDRAVSTVENA KARTICA Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki poenostavlja dostop do nujnih zdravstvenih storitev na potovanjih oziroma med začasnim bivanjem v drugih evropskih državah, uporablja 180 milijonov Evropejcev oziroma 35 odstotkov državljanov 31 evropskih držav, v katerih je kartica v veljavi. Sem DUH. SVETNIK AL. KOŠMRLJ - 60 LETNIK V soboto dne 25. julija t. l. bo dopolnil 60 let svojega življenja g. duhovni svetnik Alojzij Košmrlj. Življenjski jubilej bo slavil v polnem zdravju in delavnosti, ki je bila značilna za vse njegovo življenje. (... ) SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES V. kulturni večer Slov. kult. akcije je bil v petek dne 17. julija ob pol osmih zvečer v Slovenski hiši na Ramon Falconu. Bil je v okviru literarnega odseka SKA ter ga je vodil predsednik tega odseka dr. Tine Debeljak, predaval je pa prof. Alojzij Geržinič o temi: Kaj je in kakšna je slovenščina. Snov se je nanašala s posebnim ozirom na pravopis in pravorečje in je zajemala: 1. nazore o slovenščini, 2. razvojne tendence in 3. lingvistične značilnosti z njih pravorečni-mi in pravopisnimi odsevi. (...) OBČNI ZBOR FEDECE Mlado mednarodno društvo akademikov FEDECE (Federacion de Estudiantes Exiliados del Centro y Este Europeo) je dopolnilo prvo leto svojega delovanja. (... ) OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Jožeta Podgorelca in njegove žene ge. Francke roj. Zor v San Justu se je rodila hčerka Vanda-Frančiška. Srečni družini naše čestitke. BERAZATEGUI Poročilo o slovenskem tečaju Ivana Cankarja Pouk se je pričel 7. marca. Šola je pri Šterbenče-vih - v novem prostoru, ki služi trenutno samo šolskemu pouku. Krajevni šolski svet, ki ga sestavljajo gg. Škerelj Stane, Šterbenc Janko, Vidmar Jože in ga. Olga, je s straši otrok oskrbel jako udobne šolske klopi. Pouk se vrši ob sobotah. Tečaj vodi požrtvovalna učiteljica gdč. Anica Šemrov. Poučuje vsakih 14 dni od 15. do 17. ure, verouk pa č. g. Stanko Škrbe vsakih 14 dni od 15.30 do 17.30. Tečaj šteje 17 otrok, ki so razdeljeni v 3 skupine. Nižjo skupino obiskujejo: Dolenc Rudi, Hribar Tonček, Omahna Matjaž, Pucko Andrej, Vidmar Andrej, Vitrih Franci, Ogrin Stanka in Škerlj Andreja; srednjo skupino: Šterbenc Friderik, Dolenc Marija in Vidmar Nevenka; višjo pa: Dolenc ^ Marta, Ogrin Marta, Poželnik Marta, Pucko Jelka, Šterbenc Lučka in Marjetka. MAR DEL PLATA G. Boris Koman župnik v Mar del Plati V ponedeljek, dne 6. t.m. nas je Slovence v Mar del Plati veselo presenetila vest, ki smo jo brali v tukajšnjem časopisju in slišali med novicami obeh radijskih postajah v Mar del Plati, da je naš rojak, g. Boris Koman prejšnji dan, to je, v nedeljo 5. t.m. prisegel pred pristojnimi cerkvenimi oblastmi kot novi župnik stolne župnije sv. Petra in sv. Cecilije v Mar del Plati. (...) Svobodna Slovenija, 23. julija 1959 - številka 30 RESUMEN DE ESTA EDICION spada 27 držav članic Evropske unije, pa tudi Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica. V Sloveniji je ob koncu lanskega leta kartico uporabljalo 27,7 odstotkov državljanov. POD VODO Močne padavine in poplave so v Indiji od začetka monsunskega obdobja terjale že več kot 400 življenj. Po navedbah oblasti je poleg tega po vsej državi več deset tisoč ljudi moralo zapustiti svoje domove. Kot poroča indijska tiskovna agencija, je samo na zahodu in jugu Indije v zadnjih 24 urah umrlo najmanj 21 ljudi. Iz Mongolije medtem poročajo o najhujših poplavah v zadnjih 40 letih. V njih je po besedah predstavnikov tamkajšnjega Rdečega križa umrlo že več kot 20 ljudi, več deset pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. LAS RELACIONES CON CROACIA El presidente de Croacia, Stipe Mesič, se reunio por primera vez con la flamante primer ministro croata Jadranka Kosor. Entre los temas del encuentro estuvo el bloqueo esloveno a las negociaciones croatas de adhesion a la Union Europea. El presidente Mesič senalo que las cuestio-nes bilatera es hay que tratarlas de modo bilateral y, de esta manera, liberar las negociaciones para la entrada a la UE. La premiere Kosor afirmo que la inclusion de Croacia a la Union, ademas de resolver el tema de la crisis financiera, son los puntos fundamentales de su gestion. Segun fuentes oficiales del gobierno croata, en la reunion que mantuvo Kosor con el presidente del parlamento irlandes, esta le manifesto que Zagreb esta completando las reformas y adaptando su legislacion a las normas de la UE, es decir, esta cumpliendo con la tarea encomendada. En otras declaraciones Jadranka Kosor expreso sus esperanzas de que Eslovenia y Croacia resuelvan el problema de fronteras. (Pag. 1) FOLKLORE DE EXPORTACIÖN Casi un ano atras el Grupo folclorico de Pristava se puso una meta, repetir la visita a Eslovenia y actuar para el publico despues de catorce anos. El nombre del grupo es el mismo, pero sus integrantes son un poco mas jovenes de aquellos que se presentaron en 1995. Bajo la organizacion de Slovenija v svetu y el apoyo de la Oficina de Eslovenos por el mundo, cumplieron ej objetivo en el mes de julio. Bailaron en Lenart, Trieste, Škofja Loka, Ig, Ptuj, Šentjošt, Ljubljana, Šentjakob y en cada uno de los lugares fueron muy bien recibidos. Presentaron bailes t^picos de diferentes regiones eslovenas e incluyeron el tango y un enganchado de varios bailes t^picos argentinos. Los integrantes de grupo tambien cursaron un seminario de dos d^as en el que conocieron o consolidaron el conocimiento sobre los pasos de baile, las posturas y los trajes t^picos eslovenos. (Pag. 2) HOMENAJE El domingo 28 de junio el centro esloveno de Castelar conmemoro a los domobranci. El homenaje se realizo en dos partes. En la primera Janez Kokalj brindo testimonio acerca de sus experiencias durante la revolucion comunista en Eslovenia y el sufrimiento al ser enviado desde el campo de refugiados austriaco, nuevamente a territorio esloveno y finalmente, como pudo escapar de aquel infierno. La segunda parte consto del recitado de poes^as de reconoci-dos autores eslovenos. (Pag. 3) RAST XXXVIII En el numero de esta semana se publica un racconto de las actividades programadas para los chicos de quinto ano que el 28 de junio viajaron a Eslovenia en viaje de estudio. Las clases de idioma esloveno en la escuela de verano comenzaron el 29 de junio. Pero hubo tiempo para recorrer el pa^s y visitar puntos tur^sticos importantes. Recorrieron la capital, Ljubjana, fueron a la isla de Bled previo paso por la iglesia de Brezje. Tambien hubo que levantarse temprano para algunas excursiones como la visita del parlamento esloveno. Ese d^a termino en las piscinas de Atlantis. Otros en cambio, bajo la intensa lluvia, corriendo para cambiarse de ropa y volver a salir, por ejemplo, al cine, a ver una "en esloveno". No hubo solo estudio y excursiones, tambien presentaron los numeros art^sticos que practicaron durante meses en Buenos Aires. Las "veselicas" incluyeron baile hasta altas horas de la noche. No dejaron de lado el deporte y demostraron todo lo que sab^an sobre el voley. (Pag. 3) BECAS PARA CURSOS DE ESTUDIO EN ESLOVENIA Desde la embajada de la Republica de Eslovenia en la Argentina nos enviaron la informacion acerca de la convo-catoria para la concesion de becas para las minor^as eslovenas por el mundo, en los estudios de grado en la Republica de Eslovenia para el ano academico 2009/2010. La documentacion pertinente se puede encontrar en el sitio web del Fondo publico para el desarrollo de los recursos humanos y las subvenciones de Eslovenia www.sklad-kadri.si, las condiciones y demas aspectos a cumplir para la obtencion de la beca tambien estan publicadas en el portal www.slovenci.si. El plazo de presentacion vence el 30 de septiembre de 2009. (Pag. 6) O