LIST DELAVCEV
VZGOJNOIZOBRA ZEVALNIH ZAVODIH
LJUBLJANA,
11. SEPTEMBRA 1969
LETO XX ST. 14
Mednarodna razstava v Celju
V dneh od 1. do 4. junija so se na hudinjski šoli v Celju srečali zastopniki pionirskih odredov, ki so., za svoje vsestransko delo dobili visoko priznanje: KIPEC KURIRJA JOVIČE. Zastopniki 18 šol iz raznih krajev Jugoslavije so se pripeljali v Celje, da so prijateljsko segli v roke svojim vrstnikom, se Pomerili v športnem tekmovanju ter spoznali naš kraj z oko-nco. Ravnatelji, biologi, voditelji pionirske organizacije in športniki so se sestali na posebnih posvetovanjih. Odkrili so spomenik narodnemu heroju branju Vrunču, po katerem nosi šola ime. V gledališču je bila skupna akademija. Vse sodelu-Joče šole šo poslale foto in likovne izdelke.
Mladi esperantisti, ki s svojo solo tudi praznujejo desetletnico delovanja na šoli, so ob tej priliki uredili zelo zanimivo mednarodno razstavo pod geslom: ^Učenci sveta razstavljajo«. Iz •12 držav je 48 šol poslalo razstavne izdelke. Med likovnimi ln tehničnimi izdelki so bila 2elo zanimive tehnike. Razstavo ®i je ogledalo večje število uči-teljev, zlasti likovnih pedagogov.
Otroške in mladinske pesmi s klavirjem
V samozaložbi znanega ptujskega profesorja glasbe Franja Luževiča je te dni izšla knjiži-Ca> ki bo marsikateremu učite-in vzgojitelju zelo dobrodošla: »Otroške in mladinske Posmi s klavirjem«. Knjižica ^sebuje notno gradivo in tekste Pesmi, ki so primerne za za-Cetni pouk, nekatere pa tudi za
mto;	&
^nzne narodne praznike, ki poslavljajo pionirji (Pionirska, Svobodna zemlja, Naš upor idr.), dobrodošla bo še posebej za dtroške varstvene zavode. V Podaji je v knjigarni Državne aložbe Slovenije v Ljubljani, Šubičeva ulica.
ŽE IMATE PREDMETNIK IN UČNI NAČRT?
? Pri poučevanju v osnovni ne morete biti brez Predalnika in učnega načrta za snovno šolo! Ali veste, da ga ahko dobite — dokler še ni a2£>rodan — na upravi Prometnega delavca, Ljubljana, szorjeva 1?! Brošuro lahko ar°čite tudi po pošti, za na-enike Prosvetnega delavca ' ane 8 din, za nenaročnike pa din.
Uspešno delo šolskih centrov za blagovni promet
Naša družba kaže premalo pozornosti za te vrste šolstva
Ni nova ugotovitev, pa vendar jo je potrebno vedno znova števila vpisa, o šolskem koledar-poudarjati: naši prosvetni organi se vse premalo ukvarjajo ju (poklicne šole bi bilo treba iz-z vprašanji poklicnega šolstva: očitno prednost imajo druge enačiti glede šolskega koledarja z srednje šole splošnoizobraževalnega značaja, kljub temu, da drugimi srednjimi šolami), o nejasnosti glede izključevanja učen-
S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SR SLOVENIJE
POSKUSNA UVEDBA POUKA KMETIJSTVA
je približno kar 50 % vseh učencev slovenskih srednjih šol na poklicnih šolah. (Po družbenem planu dolgoročnega razvoja SRS naj bi to število znašalo celo 65 %, 15 % naj bi jih zajele gimnazije, 20 % pa še druge srednje šole.)
O tem smo znova slišali tudi na petem občnem zboru skupnosti šolskih centrov za blagovni promet v Brežicah 1. in 2. septembra letos. Okrog sto predavateljev z vseh osmih centrov za blagovni promet, kolikor jih je v naši republiki, se je dva dni (potem ko je predsednik upravnega odbora skupnosti prof. Ludvik Rebeušek v poročilu nanizal poglavitne probleme tega šolstva) pogovarjalo v strokovnih aktivih, kako bi izboljšali in uskladili metode dela na svojih šolah. Iz poročila tov. Rebeuška navajamo nekaj misli.
V preteklem šolskem letu se je število učencev na šolskih centrih za blagovni promet zvišalo v primerjavi s prejšnjim letom za 25 %, tako da je bilo doseženo število 6600. (Od teh jih je okrog 5700 učencev na šolah za prodajalce.) To povečanje števila učencev v šolah za blagovni promet je logični odraz razširjene dejavnosti na področju blagovnega prometa. Predvidene velike investicije za gradnjo novih trgovskih hiš in skladišč v vseh večjih centrih Slovenije pa dajo slutiti nadaljnji porast števila učencev tudi v prihodnjih letih.
Vendar — kot že rečeno — naša prosvetna oblast, pa tudi celotna naša družba ne daje tej panogi šolstva v njenih prizadevanjih dovolj podpore: niti pri uvajanju naprednejših oblik izo-
mera, da bi pristojni organi dodelili katerikoli šoli za prodajalce v Sloveniji šolsko prodajalno ali pa financirali gradnjo take šolske delavnice,« je rekel tov. Rebeušek. Vemo, da je stanje za nekatere druge poklice ugodnejše (za industrijo, obrt in gostinstvo).
Tak odnos družbe do te vrste šolanja je prišel do izraza tudi ob letošnjih razpravah o kriterijih za financiranje srednjih šol: potrebno je bilo nenehno dokazovanje predstavnikov poklicnih šol do upravičenosti izdatkov za nadzor praktičnega pouka. In to kljub zakonitemu predpisu in kljub veljavnemu predmetniku. »Odkrito moramo reči,« je poudaril predsednik skupnosti, »da nam pristojni prosvetni in upravni organi za to naše dodatno in težko delo ne dajejo potrebne podpore. Drugače se ne bi moglo zgoditi, da bi izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti predložil svoji skupščini v odobritev načrt financiranja srednjega šolstva za 1969, v katerem so dobili prednost izdatki za fakultativne dejavnosti šol pred izdatki, ki so potrebni za britje zakonite vzgojne dejavnosti — nadzora praktičnega pouka na poklicnih šolah. Naposled je bil le sprejet normativ za nadzor praktičnega pouka in črtani izdatbi za fakultativne dejavnosti.« Podobno je tudi z vprašanjem večje obremenitve učiteljev na poklicnih šolah z izmenskim poukom: ker tu ni ure-braževanja niti pri potrebni so- jeno nagrajevanje, odhajajo kva-
cev (dogaja se, da nekatere trgovinske organizaciji še naprej same izključujejo sir. e učence, čeprav sme to po zakonu le šola!), dalje je tekla beseda o učbenikih in podobno.
Plodno delo po posameznih strokovnih aktivih je zaključil še obisk/Forme vive v Kostanjevici in pa ogled vrtnarije ter zdravilišča v Čate.ških toplicah.
D. H.
Letos mineva drugo leto, odkar so začeli v naši republiki delovati novi samoupravni organi — temeljne izobraževalne skupnosti. Poročilo o delovanju teh skupnosti in financiranju vzgoje in izobraževanja v SRS v letu 1968 je obravnaval na seji 3. septembra izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti. Govorili so tudi o izhodiščih za izračun sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja v SRS v letu 1970, eksperimentalni uvedbi pouka kmetijstva v nekaterih osnovnih šolah v SR Sloveniji in obravnavali vloge in predloge izobražc-
dobnejši organizaciji pouka. Občutno je veliko pomanjkanje telovadnic in športnih igrišč, predvsem pa te šole pogrešajo šolske
lifitirani učitelji na druge šole,, kjer imajo za enak dohodek boljše delovne pogoje.
V razpravi so se udeleženci
delavnice — prodajalne in skla- občnega zbora pogovorili še o na-dišča. »Do danes še nimamo pri- slednjih vprašanjih: o regulaciji
Furlanska šola na obisku v Novi Gorici
I
Prvi stiki so bili vzpostavljeni že v šolskem letu 1967/68. V ITI Udine (Istituto technico in-dustriale »Arturo Malignani« Udine) so tedaj začeli nekoliko bolj sistematično uvajati v program telesne vzgoje tudi rokomet. Prosili so učitelja telesne vzgoje pri EGŠC v Novi Gorici, naj jim prevede naša pravila te igre v italijanščino. Karlo Vončina je to tudi storil, obenem jim je pa še posredoval neka-ter druge informacije o metodi pouka telesne vzgoje kot učnega predmeta pri nas.
Po teh prvih osebnih stikih je 22. junija letos prišlo že kar
do pravega prijateljskega športnega srečanja na športnem stadionu v Novi Gorici. 33 učencev zavoda ITI Udine se je v lahki atletiki pomerila s skupino (42) učencev EGŠC Nova Gorica.
To športno srečanje je organiziralo in pripravilo vodstvo EGŠC Nova Gorica, udeležil pa se ga je tudi sekretar športnega društva pri ITI Udine. Ob tem prijateljskem in zanimivem srečanju so si zastopniki obeh učnih zavodov izmenjali praktične izkušnje pri izvajanju programov telesne vzgoje. C. Z.
Pouk kmetijstva postaja — kot slišimo — aktualen; nekateri mnenja, da pa še vse prepočasi in dokaj negotovo
valnih zavodov in drugih organizacij.
Obsežno poročilo, ki je pravzaprav analiza delovanja TIS, poudarja, da se temeljne izobraževalne skupnosti zaradi tekočih odprtih vprašanj financiranja v prvi fazi svojega delovanja še niso mogle bolj ukvarjati z vsebinskimi vprašanji in drugiim nalogami, katere jim nalaga zakon. Ta pojav je seveda posledica materialnega položaja TIS in velja za večino teh samoupravnih organov. Priznati pa je treba, da je kljub temu mnogim uspelo pokazati tudi dovolj smisla za obravnavo vsebinskih in pedagoških vprašanj.
Ob dveletnem delovanju skupnosti se torej postavlja vprašanje. ali so TIS upravičile svoj obstoj? Nanj bi že ob opravljeni analizi najbolje odgovorila znanstvena in sociološka ocena njihovega delovanja, ki bi bila hkrati tudi osnova za nadaljnje oblikovanje teh skupnosti.
Na seji izvršnega odbora so podrobneje obravnavali tudi izhodišča za izračun finančnih sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja v letu 1970. Pri tem so poudarili, da morajo biti izračuni narejeni na osnovi sklepov o sanaciji šolstva, ki jih je sprejela skupščina, in na osnovi Kataloga nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih.
Letos naj bi v resnici povečali sredstva za materialne izdatke toliko, da bi lahko zagotovili ustrezno kakovost pouka, predvideli denar za amortizacijo in investicije v srednjem in visokem šolstvu. Ugotovili so, da so številke, potrebne za uresničitev te zamisli, zelo velike; postaviti jih je treba stvarno, saj bodo terjale v skupščini podrobnejšo utemeljitev. Izračune bo pripravila strokovna služba izobraževalne skupnosti.
Večkratni zahtevi prebivalstva kmetijskih območij je tokrat prisluhnila tudi republiška izobraževalna skupnost. Višji agronomski šoli v Mariboru je predlagala, naj pripravi predlog, kako bi vključili pouk kmetijstva v osnovne šole. Novi predmet naj bi bil za sedaj na preizkušnji v treh osnovnih šolah: v osemletki Lovrenc na Pohorju, osemletki Podčetrtek in osemletki Tišina. Člani izvršnega odbora so soglasno sprejeli predlog in odobrili denar, ki je potreben za njegovo uresničitev.	M. K.
Zakaj so v šolah potrebne specialne službe
APOLLO 11
m Prvi pristanek naših sodob- dnevna skrb za dom, »-čeprav je ^0v na Luni je bil dogodek, seveda tak dogodek važen za n 77111 ie začetna senzacional- znanost-«. Drugi zopet so pre-2es£ do konca letošnjih počitnic roško napovedovali, da sedaj ni nekoliko uplahnila, vendar več daleč do novih zvezd in n s h-st^	nadalje prisoten v ozvezdij, pojavil pa se je tudi
717 našega bodočega peda- skeptičen glas z opozorilom, da bni-aa dela, morda celo vedno je celo svetlobna hitrost prepo-Veg'^}° je kar prav, da je bil
5e
si je med tem nakopičila to- ma bolj razgledani jo sedaj sko-
skrivnostnih »učinkov na daljavo«, pojava, ki še danes vznemirja fizikalno znanost, nudile pa so in še nudijo vedno nove, neposredne praktične koristi. Morda je od vsega tega nekaj tudi v prvem pristanku na Luni. Značilna zanj pa je še neka nova posebnost:	prvikrat v
zgodovini znanosti in tehnike je ogromna, izbrana ekipa vrhunskih strokovnjakov izvedla ve-
Bilo je 'kar prav, da je bil časnAn ^'mo^datrTba po^či-	i*
Zač s?ektakel opravljen že pred nazaj v telepatijo; čeprav smo na etlcom šolskega leta; mladi- jo že odklonili«. Resnejši, oziro-lip. Sl je med tem nakopičila to- ma bolj razgledani komenta-ra/° Ppdatfcou, da jo sedaj sko- torji soglašajo v oceni, da bo ■niL težko dohaiamo. Nas va za- ta dogodek postopoma široko
in globoko posegel v miselnost in družbene odnose med ljudmi.
Če primerjamo najnovejši dosežek z nekaterimi odkritji in iznajdbami v preteklosti, bi
natančno, da je lahko celo daleč vnaprej napovedala njegov potek in izid tehnično točno, časovno pa na sekunde natančno. Pojavila se je tokrat med nami supersila nove kategorije.
V našem stoletju, ko sodo-življamo tako imenovano eksplozijo znanosti, preraščajo novi fenomeni po svojih razsežnostih naše psihične zmogljivosti. Naši v Ameriko. Odkritje Novega odnosi do pojavov zunanjega smo jih po- sveta je mimo prvih presenet- sveta postajajo zbegani, majejo
y\,irn~~~‘"J dohajamo. Nas pa za-Qs a^° predvsem tisti splošni šel --h katerih nove odnose bon l^ern° in urejamo, da jih dav0 P°£ern lahko posredovali
"^oav ^t^ibati se jim ne bomo in iznajdbami v preteklosti, oi ott, čeprav še niso našli me- najprej navedli Kolumbovo pot
ta £ učnih načrtih. odzivi. ki
kihail v medsebojnih ča ’ Z1® televiziji ali Rji. Ptsih, so bili zelo pestri.
*ki S° nPr- k-Uci po novi žen-de ^odi oblačil, pomisleki gle-Zmr.Siir-°^kov’ Primerjave glede Vr)r.f.iv9sti političnih velesil,
Sled San^a. ° bodočih odnosih prine VoJne in miru, pa tudi
•»»«3	***
pomen-brali v
Ijivih novosti šele v vrsti na- se v temeljih, od metod do slednjih desetletij povzročalo ideologij. Da jih bomo še lahko velike gospodarske in politične dojemali in razumsko urejali, premike v vsej Evropi in še na bo potrebno vedno več znanja, drugih kontinentih. Za napo- nam in našim učencem. Metode srednega opazovalca je bilo po načelu »učimo se (predvsem) kasneje morda bolj spektaku- iz napak« se bodo morale lamo, včasih skoraj demonsko umakniti izsledkom elektron-učinkujoče srečanje s prvimi skih računalnikov. Tudi to so vlaki. Izdajdbe prvih električ- spoznanja, ki nam jih prinaša jih bolj teži vsako- nih naprav so privlačile zaradi Apollo 11,	Jože Rupnik
Uvajanje specialnih služb (socialni delavec, industrijski psiholog) v proizvodne delovne organizacije je ekonomskega pomena Prav zato so te službe bolje organizirane v kapitalističnem gospodarskem sistemu zahodnega sveta, medtem ko menijo npr. v Sovjetski zvezi, da taka »sociala« v socialistični državi ni potrebna. Tudi pri nas ni malo takih gledanj. Zaradi vse večjega števila delovnih in drugih invalidov ter drugih socialno ogroženih občanov (ostarelih kmetov) pa - mnogi le spoznavajo, da reševanje socialnih problemov ni zgolj samaritanstvo, ampak je pri pravilnem reševanju ekonomsko utemeljeno.
Skladno z zaostankom družbe- otrok morala imeti psihologa, so-mh služb za gospodarstvom cialnega delavca in (spomnimo se na uvajanje samoupravljanja!) se je pričelo uvajanje specialnih služb pred nekaj leti ^ tudi v šole. Gospodarska in družbena reforma pa je ta sorazmerno nagel razvoj skoraj usta- ____________
vila. Ustrezne teame imajo danes cialno delo. v glavnem le posebne šole, bolj malo pa je osnovnih šol, ki bi
družinskih članov so na-manj zapaženi kot npr.
pedagoga, manjše šole (manj kot 500 otrok) pa vsaj socialnega delavca, ki bi lahko po potrebi sodeloval s psihologom in pedagogom, ki naj bi bila nameščena bodisi pri TIS ali pa pri občinskem centru za so-
imele te službe vsaj delno urejene. V nekaterih občinah niti ena osnovna šola nima vsaj enega strokovnega sodelavca iz specialnih služb.
Kje naj iščemo vzroke za tako stanje?
Potreba po teh službah (zlasti po socialnem delu) je bila vseka-
Prepričanje, da ti strokovnjaki niso tako potrebni kot drugi delavci na šoli, bi se verjetno kmalu razbilo, če bi pomislili na skoraj polovico otrok, ki v rednem času ne dokončajo osnovne šole, a je vzrok za njihov neuspeh cesto prikazan s strani predavateljev drugače, kot v resnici je. Niso osamljeni primeri, ko učitelj navaja posledico za vzrok, ker
f • 0°Putna, zaradi česar neka- samega vzroka dejansko ne po-občinski statuti obvezujejo zna. Na višji stopnji osnovne šo-S£dn da ure^a'i° P01®® svojega le. kjer imamo predmetni pouk, dela tudi socialno prob- pa je sploh vprašanje, če se kdo •finnn • ° ofrok- Bivši skladi za poglablja v otrokovo problemati-«eda C-lran^e šolstva' kakor tudi ko, ki. je često tako boleča in tra-TIS. pa sredstev niso do- gična, a premalo informirani in ,T.Va ' namensko za te službe, nerazumevajoči učitelj še iluzorno , zki osebni dohodki šolnikov, kaKor tudi njihovo ozko gledanje n Vzgojno-izobraževalni proces te znani reorganizacijski proble-1771 ®° zasenčili potrebo, da bi po-sr,„„ezni kolektivi namestili vsaj toi k- Poseknega strokovnjaka.
SaJ bi šoia z večjim
pričakuje od takega otroka uspešno in aktivno delo.
Samo bežen pregled zapisov v matičnih listih nas prepriča, da šola o otroku zelo malo ve. Razne pripombe o stanju družine so velikokrat površne in celo sub-številom jektivno obarvane. Medsebojni
odnosi vadno
predmeti, ki simbolizirajo višji življenjski standard, ker pač le-te vsakdo lahko opazi. Učitelj navadno niti ne ve, kateri podatki so bolj pomembni in kateri momenti bistveno vplivajo na mladostnikovo duševnost, posebno še, če gre za mentalno prizadetega otroka, ki bi bil potreben posebnega obravnavanja. Tako si učitelj v kontaktu s starši pomaga le z obrabljenimi frazami, ker zaradi nepoznavanja celotne problematike ne more dajati konkretno uporabnih nasvetov.
Na vsaki šoli bi morala biti jasna evidenca o socialnem sestavu otrok po oddelkih. Posebno je to pomembno za novince in pre-šolane otroke ter za tiste, ki so vključeni v podaljšano bivanje v šoli. Poiskati je potrebno vzroke za podhranjenost nekaterih ptrok, na kar opozori zdravstvena služba po obveznih pregledih. Potrebno je voditi posebno evidenco otrok, ki živijo v neugodnih življenjskih razmerah. Zainteresirati je potrebno za delo v prostovoljnih dejavnostih tiste učence, ki so potrebni posebne obravnave. Urediti je treba v okviru možnosti šolsko prehrano, posebno za socialno ogrožene, poskrbeti za letovanja otrok, ne samo telesno šibkih, ampak tudi vzgojno problematičnih ter takih, ki živijo v neugodnem okolju, pa bi taka sprememba pozitivno vplivala na njihovo duševno rast.
Vse naštete naloge opravlja____
poleg drugih — običajno socialni delavec v sodelovanju z učitelji ter drugimi strokovnimi službami v občini. Otroke, ki so posebno (Dalje na 4. strani)
Pripombe sindikata ob pripravah za sprejem dveh novih zakonov
Pripombe k predlogom za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o srednjem šolstvu in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o usposabljanju otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju

cti
industrodidacta
Ljubljana, Celovška 25
' (Stališča sindikata sta na seji odbora za prosveto in kulturo republiškega zbora Skupščine SR Slovenije dne 2. julija 1969 in na seji odbora prosvetnb-kulturnega zbora za šolstvo z dne 8. julija 1969 razložila Slavko Grčar, tajnik' republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, in Silva Bauman, sekretarka pododbora za šolstvo republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije; te pripombe so v pismeni obliki dobili tudi vsi poslanci republiškega in prosvetno-kultume-ga zbora Skupščine SRS.)
Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je posebej obravnavalo tako imenovano problematiko imenovanja direktorjev osnovnih, posebnih in srednjih-šol na seji dne . 7. V, 1969 na predlog pododbora za šolstvo republiškega odbora z dne 27. II. 1969. Pri tem je izhajalo iz ocen jn stališč . o samoupravljanju v družbenih dejavnostih, sprejetih na- akupni - plenarni seji republiškega odbora sindikata delavcev družbenih-dejavnosti Slovenije, in republiškega- sveta Zveze sindikatov Slovenije (skupna plenarna seja je bila 30. V. 1968,- dokument te seje-pa je bil tedaj poslan vsem pristojnim organom in organizacijam v, republiki in vsem poslancem- r republiške skupščine prejšnjega sklica). Na tej podlagi je predsedstvo republiškega odbora upoštevalo predvsem;
—	da je imenovanje in reelekcija direktorjev sestavni del sistema samoupravljanja in samoupravnih odnosbv-. Žato je. trčba obravnavanje vprašanj dela in imenovanja direktorjev povezovati s problematiko samoupravljanja in uspčšnega uresničevanja nalog 'delovne organizacije;
—	da je šolstvo dejavnost posebnega, družbenega pomena in interesa. Zaradi tega je razumljivo, da morajo razen notranjih samoupravnih organov in interesnih samoupravnih asociacij imeti ustrezne ingerence do šolskih zavodov tudi družbeno-politične skupnosti po svojih skupščinah, ki so obenem najvišji državni organi in naj višji organi samoupravljanja na svojem območju. Družbeni interes se razteza na vsa področja družbenega dela, treba pa ga je seveda dimenzionirati skladno s posebnostmi v naravi dela;
—	da sedanja pravna ureditev že upošteva dejstvo, da je šolstvo dejavnost posebnega družbenega. interesa, saj na podlagi zakonskih določb - daje npr. občinska skupščina soglasje k imenovanju ravnateljev šol, imenuje predstavnike družbene skupnosti v svetih šol, ima pravico družbenega nadzora in nadzorstva zakonitosti,, odločujoč -vpliv pri financiranju itd., itdc Za izvrševanje sprejete politike, torej instrumenti so, nastaja le vprašanje, kako se v praksi uresničujejo;
— da je ravnateljeva funkcija izredno pomembna za zagotovitev kvalitetne dejavnosti šole, za vzdrževanje dobrih odnosov oziroma delovnega in tovariškega vzdušja med zaposlenimi in za učinkovito funkcioniranje organov samoupravljanja. Razumljivo pa je, da uspešnost šole zavisi tudi od številnih drugih dejavnikov (npr. učni načrti, učni pripomočki, metode pouka, prostori, motiviranost delavcev, strokovna in delovna usposobljenost, tradicija, ustreznost komunikacijskega sistema in sistema obveščanja itd.). Zato je prav, da posvečamo potrebno pozornost vsem tem dejavnikom, zlasti še tudi celotni kadrovski politiki v šolstvu.
Predsedstvo republiškega odbora in pododbor za šolstvo sta posebej tehtala razloge, ki so bili navedeni kot utemeljitev predloga za spremembo Zakona o osnovni šoli in ki so ponovljeni tudi v današnjih predlogih za srednje in posebne šole. Rečeno je, in to je glavna utemeljitev: »...da je izjema od splošnega načela utemeljena, ker je uspešno vzgojnoizobraževalno delo in izponjevanje smotrov šole v zelo veliki meri odvisno od strokovnega znanja, družbeno-politične zavesti in osebnih kvalitet ravnatelja šole. S tem, da bo imenoval ravnatelja šole ustanovitelj, potem ko bo dobil mnenje delovne skupnosti šole, pedagoške službe
in izobraževalne skupnosti, bo bolj kot doslej zagotovljeno, da bodo zasedli mesta ravnateljev šol najustreznejši kadri.« Predlagatelji, razen teh pavšalnih trditev, niso dali nobenega argumenta in nobenega podatka. Ne razpolagamo z analizami o kvalifikacijski sestavi ravnateljev, njihovem stažu, družbeno-političnih kvalifikacijah in osebnih kvalitetah, ki so potrebne za vodenje. Zlasti pa ni analiz o tem, kateri tipični pojavi narekujejo spremembo načina imenovanja ravnateljev in na kaj je moč opirati trditev, da bo novi način zagotovil boljše kadrovanje. Republiškemu odboru je znano, da je velika večina sedanjih direktorjev šol imenovanih še od ustanoviteljev (nad 70 % sedanjega števila) in da jih je bilo ob reelekciji v lanskem letu zamenjanih manj kot 10 %. Ce kvaliteta ravnateljev ni povsem ustrezna, to večinoma torej ni krivda samoupravnih organov v šalah. Tudi vzroki za majhno število reelek-tiranih direktorjev niso prvenstveno v načinu imenovanja, pač pa tudi v splošnem pomanjkanju primernih interesov. V veliki večini primerov je bila dosežena v postopkih za imenovanje direktorjev popolna soglasnost med pristojnimi organi občinske skupščine in organi upravljanja šole. Dosedanje naše izkušnje, in v republiškem odboru smo se sreča-
I
Razpisna komisija
POSEBNE OSNOVNE SOLE RAVNE NA KOROŠKEM
:• ~ razpisuje delovno, mesto	;
— R A V N AT E L J A
Kandidat mora poleg splošnih pogojev Izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da. ima višjo, ali visoko izobrazbo defektološke smeri
—	da ima najmanj 5 let pedagoške prakse na posebni osnovni šoli
Kandidati naj pošljejo prijavo s kratkim življenjepisom in dokazili o Izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva razpisa.
gostinski Šolski center bled	\
razpisuje prosto delovno mesto
—	strokovnega učitelja za kuharstvo
Pogoji:
—	kvalificiran kuhar s končano hotelsko šolo
—	5-letna praksa v hotelski kuhinji — večji restavraciji
Ponovno razpisujemo mesto
—	profesorja slovenskega jezika in
—	profesorja telesne vzgoje '
Pogoj: visoka šolska izobrazba
Prošnjo z ustreznimi dokumenti (spričevala) pošljite Gostinskemu šolskemu centru Bled 15 dni po objavi razpisa.
vali z različnimi primeri (npr. Slovenska Bistrica, Koper, Ljub-Ijana-Šiška itd.), vodijo k sklepu, da so spori ob imenovanju direktorjev bili samo tam, kjer je v kolektivu prišlo do razdorov in klikarstva, do neustreznega vmešavanja zlasti neformalnih grup od zunaj ali do vpliva neprimerne kadrovske politike v posamezni občini. V takih primerih je očitno, da zakonski postopki sami po sebi ničesar ne rešujejo. Iz dosedanje prakse razvidimo tudi, da nikogar ni bilo mogoče imenovati za ravnatelja, če občinska skupščina ni dala soglasja in tudi ne, če ga kolektiv ni mogel sprejeti za svojega. Za posamezne res izjemne primere, ko je zaradi neurejenih razmer potreben drastičen ukrep družbe, je treba določiti primerne instrumente z zakonom o prisilni upravi v zavodih, ki je prav sedaj v postopku v tej skupščini.
Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije meni, da imajo samoupravni organi šole veliko izredno pomembnih nalog, ki odločujoče vplivajo na potek in rezultate dela šole (programiranje; gospodarjenje, delitev dohodka, sprejemanje normativnih aktov, ukrepi v zvezi z organizacijo in kvaliteto dela itd.). Nekatere od teh nalog so gotovo pomembnejše od formalno pravnih pravic v zvezi z imenovanjem direktorjev. Predsedstvo je prepričano, da zlasti po 9. kongresu ZKJ tudi ne more biti dvoma o nadaljnjem razvijanju in poglabljanju samoupravljanja. Zato se ni moglo zavzeti za spremembe pristojnosti samoupravnih organov šole glede imenovanja ravnateljev, saj bi odvzem te pristojnosti lahko razlagali kot nezaupnico samoupravljanju in to kar btez analiz, podatkov in dokazov.
Na podlagi vseh navedenih razlogov predlagamo, da bi predlagatelj zakonov pred nadaljevanjem postopka v skupščini in preden bi bili predlogi dani v javno razpravo, predložil strokovno raziskavo, ki do sedaj ni bila napravljena; razpoložljivi posamični podatki pa ne dajejo dovolj opore za kvalificirano odločanje. Raziskava naj bi s socioloških, psiholoških, formalnopravnih in drugih vidikov razčlenila problematiko usposobljenosti ravnateljev in problematiko, ki je prišla do izraza v dosedanjem kadrovanju oziroma v postopkih za imenovanje. Šele na podlagi take analize bi bilo mogoče predvideti ukrepe in ugotoviti, ali je povečano poseganje družbeno-politič-njh skupnosti (če so te uporabile res vse dosedanje možnosti) utemeljeno ali ne oziroma ali niso morda primernejši drugačni načini za zboljšanje učinkovitosti dela ravnateljev in drugih vodilnih delavcev šol in drugi ukrepi za zboljšanje kvalitete vzgojno-izobraževalnega dela.
Poslovno združenje proizvajalcev učil in šolske opreme
industrodidacta Ljubljana
je pripravila za šole zanimivo, pri nas povsem novo
KOLEKCIJO RIB, KONZERVIRANIH V PROZORNI UMETNI MASI
Kolekcija petih sladkovodnih in petih morskih rib je bila skrbno izbrana na osnovi predlogov naših vidnih biologov-pedagogov. Tako konzervirani preparati so cenejši, uporabnejši in pristnejši kat mokri preparati. Seveda so konzervirani le manjši primerki (16 cm X 8 cm X 2,5 cm), da je kolekcija cenejša (137,50 dinarjev).
Ta učni pripomoček je nepogrešljiv v osnovni, šoli (predvsem v šestem razredu) in na vseh šolah druge stopnje, kjer poučujejo biologijo.
Primerki so na ogled pri
POSLOVNEM ZDRUŽENJU INDUSTRODIDACTA LJUBLJANA, Celovška 25 (hala Tivoli),
ki sprejema prednaročila do 30. septembra 1969. Za predna-ročnike velja 3 % za predplačnike pa 5% popust.
»Kako smo Slovenci postali svetovni fenomen v šolstvu«
Tovariš J. F. ugotavlja pod gornjim naslovom v 12. št. PD, da smo storili korak nazaj, ker je bil sprejet popravek Zakona o osnovni šoli. Piscu se zlasti zdi nepravilno to, da je odpravljena devetletna učna obveznost.
Po zvezni ustavi in ustavi SRS (člen 44 oz, 40) traja obvezno šolanje v osnovni šoli osem let, z zakonom pa se lahko predpiše tudi daljše obvezno šolanje. — Menim, da zakonodajalec ne more podaljševati obveznega šolanja samo določenemu delu državljanov, ki so imeli to srečo ali pa smolo, da so bili rojeni prav v tem ali onem mesecu. Verjetno, da je bil prejšnji zakon celo protiustaven. Bolje bi bilo podaljšati učno obveznost vsem, ki 8. razreda ne bi dokončali, vendar bi tudi diferenciralo otroke. Zelo pa nas je strah diferenciacije! Saj se bojimo že majhnih olajšav za tiste, ki jim jezik ne gre ali ga ne bodo potrebovali! Nočemo priznati, da po sedanjem učnem načrtu ne more večina — vsaj 90 % — uspešno dokončati osnovne šole. Borimo se za osemletno (ali še daljšo) enotnost osnovne šole, kot da je šola sama sebi namen, in ne vprašamo, kam bodo šli vsi tisti, ki TAKE šole ne morejo dokončati, pa tudi vsi oni, ki so jo z dvojkami dokončali, a je njihovo znanje kaj borno. Torej
preostane zniževanje kriterijev v poklicnih šolah.
Tovariš J. F. pa prihaja v lastna nasprotja, ko ob koncu svojih izvajanj trdi, da ne bi šlo za prisilo, ker bi večina staršev želela, da njihovi otroci hodijo še leto ali dve v šolo. Po zakonu Imajo tudi vso pravico, saj lahko obiskujejo osnovno šolo do
17.	leta!
V	popravkih zakona je po mojem mišljenju problematično predvsem to, da so dolžni učitelji nuditi dodatno pomoč slabšim učencem v okviru svojega rednega delovnega časa, torej brezplačno. Pri tem bodo prizadeti učitelji težjih in pomembnejših predmetov, najbrž nikoli pa učitelji glasbe, telesne vzgoje ipd-Bati se je, da ocenjevanje ne bo tako. kot bi moralo biti, kar bo posredno vplivalo tudi na nivo znanja boljših učencev.
Branko Rot
lll=lll=lll=lll=IIIE!H
V	letošnjem šolskem letu. točno 1. januarja 1970, bo Prosvetni delavec dovršil dvajseto leto svojega izhajanja. V okviru tega jubileja nameravamo narediti med našimi naročniki anketo o tem. kako jim je bil naš list doslej všeč, česa so pogrešali in kaj predlagajo. Anketo bomo razpisali v prihodnji številki.
MNENJA IN ZAKONI
(Pričujoči prispevek je uredništvo Prosvetnega delavca prejelo prepozno, da bi ga lahko objavilo že v kateri prejšnjih številk.)
V 10. številki nas je »Prosvetni delavec« seznanil s stališčem pododbora za šolstvo republiškega sindikata 'delavcev družbenih dejavnosti do dveh zakonskih aktov, ki jih je v zadnjem času sprejela republiška skupščina, in sicer do sprememb zakona o osnovni šoli in zakona o pro-svetno-pedagoški službi. To sicer ne bi bilo nič posebnega, če te objave ne bi spremljala tudi pripomba, da poslanci v skupščini niso upoštevali mnenja sindikata, z dodano potencirano obtožbo, da so poslanci skupščine socialistične republike Slovenije tudi to pot, kot že večkrat, pokazali nerazumljivo ignoranco do predlogov in mnenj sindikata.
Ob tej trditvi bi kazalo pregledati nekatera dejstva, da ne bi brez prave potrebe obveljal vtis, da nekdo, v tem primeru skupščina, z oblastniških pozicij kroji. usodo slovenski šoli, mimo vseh pravil socialističnih demokratičnih odnosov.
Po mnenju sindikata je problematična in strokovno neutemeljena zlasti sprememba 39. čl-zakona b osnovni šoli, ki je urejal napredovanje učencev z negativnimi ocenami, prav tako se zdi sporna določba istega zakona o imenovanju ravnateljev osnovnih šol in pa tisto določilo zakona o pedagoški službi, s katerim
postaja ta služba samostojen republiški upravni organ.
Razprava o obeh zakonskih osnutkih je v skupščinskih organih in v javnosti trajala več kot eno leto. V njej so sodelovale tudi vse pristojne strokovne institucije. Sindikat se je v to razpravo vključil sorazmerno pozno, vendar dovolj zgodaj, da so bila njegova stališča poslancem znana in prisotna pri odločanju.
Nihče tudi ni predlogov ignoriral. Prav nasprotno, ravno o teh problemih, na katere se nanašajo sindikalna stališča, je tekla v skupščini in v javnosti dolgotrajna in vsestranska razprava, v kateri je bilo izraženo mnogo mnenj. Če pregledamo bistvene poteze dolgotrajne skupščinske razprave o obeh zakonskih osnutkih, lahko vidimo, da so bili v njej izraženi prav vsi tisti pomisleki ob premajhni učinkovitosti osnovne šole, kot jih navajajo tudi tovariši iz pododbora sindikata. Zal pa so ti globlji vzroki take narave, da niti enega od njih ni mogoče odpravljati predvsem s črko zakona, ampak z daleko-sežnimi materialnimi in vsebinskimi premiki, ki jih je mogoče doseči le z daljšim prizadevanjem za materialni, organizacijski in strokovni napredek šolstva v Sloveniji.
Prav gotovo nihče v skupščini ni gojil iluzije, da sprememba 39. člena zakona o osnovni šoli lahko temeljiteje izboljša učinkovitost osnovne šole. Pač pa tudi sindikatu ne bo neznano, da je med
prosvetnimi delavci pri nas obstajalo izredno močno nerazpolo-ženje do prejšnje ureditve, ki je dopuščala v višjih razredih osnovne šole tudi napredovanje z negativnimi. ocenami. Tudi »a straneh »Prosvetnega delavca« smo v prejšnjih letih lahko o tem marsikaj prebrali. Skupščini so bile predložene zahteve, ki jih je podpiralo učiteljstvo celih občin, tudi sindikalne podružnice, ki so energično terjale, naj se dosedanja ureditev spremeni. Prav gotovo taka stališča niso nasiala čisto brez vzrokov. Isti problem v različnih deželah, tudi v Jugoslaviji, zelo različno urejajo, kar kaže, da ne gre niti za neko ključno vprašanje pri organizaciji osnovne šole niti ne obstajajo o njem enotni strokovni pogledi. Po vsej dolgi razpravi je bilo zares jasno samo eno, namreč, da problema ni mogoče razreševati v škodo in na račun otrok, ki pač niso vselej krivi, če ima šola z njimi težave. Da ne bi bilo nesporazuma, tudi prosvetno-kuitur-ni zbor skupščine, v katerem je tekla večina te razprave, je sestavljen pretežno Iz vrst učiteljev, ki sami neposredno delajo z mladino. Ce se je skupščina potem, ko je soočila vsa ta, taka in drugačna mnenja, odločila ■ za tako rešitev, kot jo vsebuje sprejeti zakon, to ne pomeni Ignoriranje stališča sindikata, da je v široki in demokratični razpravi prevladalo drugačno stališče. Kipr se v demokratični družbi wrfienja križajo, pač lahko
do take situacije pride in nihče ni v naprej posvečen, da bi nje-gotovo stališče a prior! moralo obveljati. Tudi v skupščini nismo vsi glasovali za zakon, vendar mislimo, da je naša dolžnost, da se po sprejeti, odločitvi zavzamemo za njegovo kvalitetno izvajanje, namesto da samo na podlagi mnenja nekega foruma v naprej napovedujemo totalni neuspeh, »poslabšanje kakovosti pouka, izroditev pomoči«, kar bi si kdo utegnil razlagati tudi kot poziv na bojkot iz tako odgovorne družbene institucije, kot je sindikat. Tega niso napravili niti učitelji iz nekaterih drugih jugoslovanskih republik, ki že dalj časa delajo na enak način v mnogo slabših materialnih pogojih.
Kaže, da je za sindikat sporna tudi določba spremenjenega zakona o imenovanju ravnateljev osnovnih šol. Tudi sam nisem v naprej prepričan, da je taka odločitev, ki je bila z zakonom sprejeta, res najbolj primerna. Opozoril pa bi rad, da smo vsi skupaj že velikokrat ugotovili, da ima samoupravljanje v družbenih dejavnostih nekatere posebnosti. Skupaj s sindikati smo že večkrat obsodili mehanično prenašanje samoupravnih oblik iz delovnih organizacij, ki delujejo v tržnih razmerah, v družbene službe, npr. v šolstvo. Nisem prepričan, da je družbeni interes v šoli na ta način res ustrezno zavarovan. Utegne se celo izkazati, da je bil ta ukrep neprimeren ali nezadosten. Vsi skupaj in ne nazadnje ri“.1i-kat bomo na tem področju Rio-rali še dolgo intenzivno iskati in graditi družbeni funkciji šolstva ustrezne samoupravne oblike. Me-
r/ jjsont
nim, da sprejeta ureditev na noben način ne izraža nezaupnice samoupravljanju, saj je občinska skupščina vendarle organ temeljne samoupravne celice, v kateri se srečujejo interesi družbe in posameznikov, v tem primeru tudi interesi učiteljev, staršev in učencev. V tistih res maloštevilnih primerih, ki pa vendarle zelo boleče učinkujejo, pa naj bi tudi olajšala razrešitev nekaterih ne-principialnih konfliktov, ki šolstvu ne morejo prinesti niti časti niti koristi.
Podobno bi lahko razmišljali tudi o zakonu o pedagoški službi, ki je tudi nastal po dolgi pripravi, zelo širokih konzultacijah s predstavniki šolstva, družbeno političnih skupnosti in delavcev službe same. V vsej diskusiji so prihajale v ospredje zlasti težnje, naj se v tej službi bolj kot doslej uveljavi strokovnost, naj bi se ustrdzno funkcionalno organizirala in dobila tudi tolikšna pooblastila, da bo mogla učinkovito odpravljati subjektivne slabosti in strokovne pomanjkljivosti v šolstvu. Niti ena pripomba ni znana iz vse razprave, ki bi zanikala potrebo po taki službi. Prediskutirane so bile različne možnosti za organizacijsko ureditev, ki naj bi tak razvoj službe podpirala in omogočala. Tudi tu so bila mnenja različna. Med nri-merjanjem različnih možnosti pa je vendarle prevladalo, poudarjam, prevladalo, mnenje, da upravni status službe nudi za taH- funkcioniranje prosvetno-pedagoške službe najboljše možnosti. Seveda taka rešitev ne pomeni, da bi kdo želel doseči nek družbeno koristen cilj z omeje-
vanjem samoupravnih pravic delavcem v šolstvu, kot bi utegnil kdo poenostavljeno misliti. To bi bila pač kratkovidna politika. Funkcionalna organiziranost P3 je sestavni del kvalitetnih samoupravnih odnosov. Kvaliteta in učinkovitost pedagoške služb® ter položaj delavcev v njej najbrž ni predvsem odvisen od tega> ali bo na podlagi javnih in strokovnih kriterijev imenoval direktorja te službe izvršni svet, ali pa bi ga s tajnim glasovanjem volili svetovalci. V trenutni situacij' je najbrž za pedagoško službo pomembneje, da se funkcionalno organizira, da dobi potrebna materialna sredstva za svoje del9’ da se izboljša njen kvalifikacijski sestav in povezava z drugimi družbenimi, strokovnimi in polj' Učnimi dejavniki na področja šolstva. Nesmiselno bi bilo z upravnim statusom pedagoške službe a prior! povezovati vse negativno, kot bi bilo nesmiseln0 s samostojnim samoupravnim statusom a prior! povezovati vse P°' zitivno.
Nekorektno podtikanje pa Je trditev, da pomeni sprejeti zakon spremembo pedagoške službe iz strokovno svetovalske v inšpe!<' cijsko službo. Kdor bo zakon Pr®' bral, se bo lahko prepričal, , tudi po tem zakonu predstavi*3 nadzorna funkcija samo rnanP; del njenih nalog, ki ostaj3--’ pretežno strokovno svetovalske-Sprememba lahko resno rn°^ samo tistega, ki bi menil, d3 l' nadzorna funkcija pedagog® službe povsem odveč. Tako mne' nje pa niti v skupščini niti javni razpravi ni dobilo podpor6, Leopold Kejiat
Ob spreminjanju in usklajevanju notranje zakonodaje
Hiter razvoj družbeno-ekonomskih odnosov pri nas zahteva tudi neprestano spreminjanje ter prilagajanje našega samoupravnega sistema tem odnosom kot specifične oblike naše družbene ureditve ter široke demokracije. Prav zaradi takšne povezanosti družbeno-ekonomskega razvaja j;er samoupravnega sistema doživlja samouprava v tem obdobju vrsto formalnih in v še večji meri tudi vsebinskih sprememb.
Samouprava v delovnih organizacijah je urejena z vrsto zakonskih predpisov, začenši od republiških zakonov do ustave SFRJ. v zadnjih dveh letih je Puš družbeno-ekonomski razvoj Poživel vrsto sprememb na pod-ročju ustavnosti ter zakonskih Predpisov. Vse te spremembe opredeljujejo obdobje, ko se bo ha osnovi dohodka nadalje razvila! ter poglabljal naš samouprav-P* sistem. Omenjene zakonske spremembe pa morajo najti svojo življenjsko ter praktično uresničitev v normativnih aktih delov-Pih organizacij, v statutih ter Pravilnikih. Spremembe v današnji temeljni zakonodaji zasledujejo prvenstveno tri osnovne
cilje:
delovne organizacije v svojih statutih urediti predvsem naslednja vprašanja:
—	organizacijska struktura zavoda, pomeni, kateri deli delovne organizacije bodo imeli svojstvo samostojne organizacije združenega dela, kateri deli svojstvo samostojne organizacije združenega dela z in katere brez svojstva pravne osebe,
—- samoupravna struktura delovne organizacije in posameznih njenih delov s. pravicami in dolžnostmi posameznih organov,
—	določila o splošni narodni obrambi,
—	postopek za izvolitev ter odpoklic organov upravljanja,
—	pridobivanje, ugotavljanje ter delitev dohodka,
—	določitev časa, za katerega se volijo člani posameznih organov,
—	določitev načina imenovanja in razrešitve individualnih izvršilnih organov.
ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH TEMELJNEGA ZAKONA O ZAVODIH (Uradni list SFRJ, št. 50/68)
Zakon govori prvenstveno o možnostih določenih organizacijskih oblik v zavodih. Delovne organizacije pa bodo morale v svojih statutih urediti:
—	določiti organizacije združenega dela, za katere velja statut in ki imajo lastnosti pravne osebe (1. člen),
—	določiti organizacije združenega dela, ki so v zavodu, obseg samoupravnih pravic teh organizacij ter medsebojne odnose (2. člen),
—	zakon dopušča možnost združevanja zavodov, podobno kot poznamo primere združeva-
riodičnih obračunih med poslovnim letom (11. člen)
Učenci 5. a razreda posebne osnovne šole v Strunjanu pri pouku spoznavanja družbe
— dati samoupravi v delovni — osnove za integracijo in so-?rganizaciji večjo avtonomijo ter delovanje z drugimi delovnimi osvoboditi določenih togosti organizacijami, žal v vzgojno-izobraževalnih za- — osnove za samoupravno do-odih velja ravno nasprotno: di- govarjanje in sporazumevanje,
'J
—	pogoji in način sklepanja in izvajanja sporazumov glede dogovarjanja med posameznimi organizacijami združenega dela glede pridobivanja ter meril za delitev dohodka v delovni organizaciji, če ima v svoji sestavi več organizacij združenega dela (18. člen),
—	določiti postopek, kako se delovna organizacija vključi v družbeno dogovarjanje (19. člen).
S pravilnikom pa se določijo merila, po katerih organizacija združenega dela deli dohodek ter sredstva namenjena za osebne dohodke. Prispevki za skupne potrebe, ki jih plačujejo delavci v organizaciji združenega dela, se plačujejo le od bruto osebnih dohodkov.
ZAKON O NARODNI OBRAMBI (Uradni Ust SFRJ, št. 8/69) Zakon zadolžuje delovne organizacije, da v svojih statutih določijo svoje obveznosti v primeru vojne. Predvsem pa morajo:
—	določiti delovno področje ter odgovornost svojih organov v zvezi s pripravo na obrambo v primeru vojne,
—	določiti posebne dolžnosti in odgovornosti posameznih članov delovne organizacije v zvezi s pripravami za obrambo v primeru vojne.
ZAKON O KNJIGOVODSTVU DELOVNIH ORGANIZACIJ (Ur. list SFRJ, št. 48/68)
Zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah nalaga delovnim organizacijam, da mora organizacija združenega dela spremljati gibanje vseh elementov, ki vplivajo na doseganje celotnega dohodka ter v ta namen evidentirati zlasti: stanje, vire in uporabo vseh sredstev; dohodke in osnove zanje; materialne stroške poslovanja itd. V tem smislu je bil sprejet zakon o knjigovodstvu, ki prepušča delovnih organizacijam precej avtonomije na področju knjigovodskega evidentiranja. Po tem zakonu morajo delovne organizacije v statutih določiti:
—	oblike zagotavljanja knjigovodskih podatkov, ki so potrebni za ugotavljanje ter delitev dohodka delovne organizacije '1. čl.),
—	roke in način obveščanja svojih članov o finančnem stanju,
nja podjetij. Na področju vzgoje gibanju sredstev ter poslovnih
in izobraževanja so sicer taksni llc:nphih (fi člpnl
primeri manj pogosti, obstajajo ‘ _	/ ’ugotavljanje do.
hodka samostojne organizacije
nih aktih. Spremenjeni zakon uvaja novost, da lahko delovne organizacije z manjšim številom članov urejajo medsebojno delovno razmerje s samoupravnim dogovarjanjem (1. člen). Način in postopek samoupravnega dogovarjanja bo predpisal republiški zakon. V določilih spremenjenega zakona so precejšnje spremembe v načinu preizkušanja delavčevih sposobnosti (poizkusna doba, 4. člen), razporejanju delavca z enega na drugo delovno mesto (7. člen), sprejemanju delavca na delovno mesto z nepolnim delovnim časom, kjer imajo prednost nezaposleni in delno zaposleni (9. člen). Novi zakon precizneje določa delovni čas delavke s polovičnim delovnim časom, če delovna organizacija vpelje petdnevni tednik (12. člen). Za vzgojno-izobraževalne organizacije bo gotovo pomembno določilo, da se pogodbeno lahko opravljajo le tista dela, ki v koledarskem letu ne trajajo več kot 30 dni (32. člen). Kljub temu da zakonska določila za posamezne vrste zavodov točno predpisujejo pogoje za posamezna delovna mesta, se še cesto sprejemajo ljudje, ki teh pogojev ne izpolnjujejo. 37. člen obravnavanega zakona pa zadolžuje delovne organizacije, da bodo morale sprejeti precizne odločbe o sistemizaciji delovnih mest in to odločbo najpozneje po šestih mesecih tudi izpolnjevati.
Poleg omenjenih temeljnih zakonov je v zadnjem času nastala še vrsta sprememb v zakonodaji, ki zadevajo neposredno vzgojno-izobraževalne zavode: spremembe zakona o osnovni šoli, spremembe zakona o izobraževalnih skupnostih ter financiranju vzgoje in izobraževanja, zakon o prosvetno-pedagoški službi itd.
Tudi s temi določili bodo morale delovne organizacije v svoji interni zakonodaji doseči soglasje.
Večino zakonskih določil, ki naj bi jih delovne organizacije uredile v svojih statutih, je po novem mogoče urediti tudi s statutarno pogodbo.
Kljub temu da so naloge pri usklajevanju interne zakonodaje z aktualnimi spremembami v temeljni zakonodaji zelo obsežne* bi bilo napak, če bi se delovne organizacije ustavile le ob tem. Zdi se mi, da je prav sedaj čas za temeljito revizijo naših statutov, pravilnikov, odločb itd., saj bomo le s takšnim temeljitim pretresom lahko uzakonili pozitivne izkušnje naše samoupravne prakse.
Naloge so obsežne in jim verjetno zlasti manjše delovne organizacije ne bodo v celoti kos. S tem v zvezi je zelo pohvalna odločitev slovenskih sindikatov* izražena v stališčih predsedstva republiškega sveta ZS Slovenije ob razpravi o XV. amandmaju Ustave SFRJ ter XIII. amandmaju Ustave SR Slovenije: »Predsedstvo sprejema pobudo, da komisija za samoupravljanje pripravi in posreduje idejne osnutke za statutarno urejanje posameznih institutov v samoupravnem sistemu ter tudi vsebinske sugestije za dopolnitev statutov in drugih splošnih aktov za manjše delovne organizacije. Pri tem naj bi upoštevali predvsem dobre rešitve, ki jih že najdemo v posamičnih aktih; gre torej za prenašanje dobrih normativnih rešitev. Pri tem predsedstvo ponovno opozarja na najrazličnejše rešitve, ki jih posamezne institucije ali posamezniki ponujajo delovnim organizacijam in ki niso prilagojene njihovim posebnostim.«
Zdravko Pivk
15 let vzgojnega zavoda Elvire Vatovec v Strunjanu
cijskih prizadevanj bo združenih

^upnosti, prosvetno pedagoška
za-
sf-—, prosveuiu	Kaj zahtevajo posamezna nova	po a°btna d°loiiIa
sluzba je postala upravn. organ), ozironja sprenjenjena zakonska ^	T° b°‘
- postaviti samoupravne or-	— -------------
kot tudi posameznike na
člen).
gane,
Qelovnem mestu ob sicer večji ®amoupravni avtonomiji pred Konkretnejše odgovornosti, tako Slede upravljanja kot glede opravljanja nalog na samem de-l0vnem mestu in
— vpeljati v samoupravno Pr3kso novo kvaliteto v obliki ružbenega dogovarjanja ter sa-[oodogovarjanja ter osvoboditi
da uredijo v svoji nodaji?
interni zako-
V splošnem aktu pa mora de-
a , ...	...	..	. ..do morale delovne organizacije	organizacija urediti: roke
del0caa..fd.d^lb_?5£a;n,ia,W? urediti v svojih statutih (9. člen). lovne organT^ci^Ug^člen" do‘-
TEMELJNI ZAKON O UGO-XV. AMANDMA USTAVE SFRJ JAVLJANJU IN DELITVI DO- knjige (10. člen), določiti mora (Ur. list SFRJ, št. 55:63)	ij?PTY V^OVNI ORGANI- osebe, ki so odgovorne za redno
Amandma govori izključno o organizaciji samouprave v delovni organizaciji in izvolitvi ko-legialnih ter individualnih izvršilnih organih. V zvezi s tem
^ločene delovne naloge v delov- amandmajem bodo morale delov-
ZACIJI (Ur. list SFRJ, št. 32/68)
Ker naj bi se v prihodnje samoupravni odnosi gradili prav na osnovi dohodka in ko naj bi samouprava dobivala svojo materialno osnovo, je bil prav v ta
— določiti organe upravljanja
organizaciji vnaprej predpisa- ne organizacije: delovnih metod ter formal-
tI-	v organizacijah združenega dela,
Vse spremembe v temeljni _ določiti kolegijske in indi-onodaji v večji ali manjši vidualne izvršilne organe ter nji-br£* K3^6''3-)0 tud* vzgojno-izo- bove izvršilne funkcije,
‘azevalne zavode. Spremembe v ^erneljni zakonodaji morajo biti ^Popadene v aktih delovnih or-®anizacij do 31. decembra letos, azen za določila iz zakona o na-
j*Jdni obrambi, kar so morale de ,qvPe organizacije urediti do • avgusta letos.
j. Vzgojno-izobraževalni zavodi do morali uskladiti svoje nor-ativne akte predvsem z nasled-■Ptni zakonskimi predpisi:
XV. amandma Ustave ter XIII. amandma Ustave ° Slovenije,
. ~7 zakon o spremembah in do-^odjfh temeljnega zakona o
ni„'T temeljni zakon o ugotavlja- Vratih pod Triglavom seminar za ju in delitvi dohodka v delovnih
in ažurno knjigovodstvo, za pravilno likvidacijo listin, za !nven-turo in ravnanje s sredstvi (rl. člen), določiti je treba roke za shranjevanje poslovnih knjig in določitev dokumentov, ki imajo namen sprejet zakon o dohodku, trajno vrednost (12. člen). Delovne organizacije bodo v svojih statutih morale opredeliti:
—	formiranje dohodka (1. čl.),
—	načela za delitev dohodka (1. člen),
—	oblike združenega dela ter — opredelitev pristojnosti sve- razmerje pri pridobivanju in de- kona o delovnih razmerjih prina-
ta oziroma glede na naravo de- litvi dohodka (2. člen),	šajo tudi za kolektive vzgojno-
lovne organizacijo drugega ustrez- — način ugotavljanja finanč- izobraževalnih zavodov vrsto ,no-nega organa upravljanja (celotna nih rezultatov in delitev dohod- vosti, ki jih bodo morali upošte-
ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH TEMELJNEGA ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH (Ur. list SFRJ, št. 20/69)
Spremembe in dopolnilo za-
delovna skupnost),
ka po zaključnem računu in pe- vati v svojih statutih in sploš-
ALI SI PLANINSTVO UTIRA POT V ŠOLO?
Od 5. do 15. julija je bil v tudi razširjena snov za osnovno vzgajanja patriotizma in ljubezni
planinsko šolo, o kateri slišimo do narave.
prosvetne delavce — planince, vedno več. V programu so zajete Med dejavnosti krožka sodijo Morda je to vedelo le malo pla- tiste osnovne misli o planinstvu, tudi redni sestanki, kjer z mladi-
teorija in praksa, ki je nujno po- mi planinci obdelamo najrazlič-trebna vsakemu planincu pri nje- ne j še teme in združimo prijetno govem udejstvovanju v gorah. Ta s koristnim. Morda bi o različnih
ganizacijah,
' zakon o narodni obrambi, jQ ~7 zakon o knjigovodstvu de-
nih organizacij,	__________ ______ ___________ _______________^_______^__________ _	...... .......
sPrr£ zakon 0 dopolnitvah in devet prosvetnih delavcev iz raz- program pomeni korak naprej v oblikah dela v planinskem krož-0 rfoilembab ternel.inega zakona učnih krajev Slovenije. Morda prizadevanjih za oživljanje vzgo- ku kaj več spregovorili tisti ki
nincev, čeprav so prišla sporočila na vsa planinska društva v Sloveniji. Za ta tečaj se je prijavilo
Nedaleč od Portoroža stoji na griču nad prijazno Strunjansko dolino, znano po solinah, nasadih in skrbno obdelanih terasastih vrtovih, poslopje nekdanjega samostana, v katerem že nekaj let uspešno deluje posebna osnovna šola z internatom, znana kot vzgojni zavod Elvira Vatovec.
V zavodu oziroma v šoli je sedaj 124 lažje duševno nerazvitih oziroma nezadostno razvitih otrok iz treh obalnih občin ter iz občin Sežana in Ilirska Bistrica. Večina otrok stanuje med šolskim letom v internatu, le manjše število otrok iz Izole se v spremstvu vodiča vsak dan vrača na svoje domove. Šolanje teh otrok je toliko pomembnejše, saj jih usposablja za vstop v življenje in jih tudi socialno integrira za prihodnje delovno mesto, za življenje v družini in za življenje v prostem času. Socialna integracija pa je seveda odvisna od same prizadete osebnosti, kakor tudi od okolja. v katerem bo le-ta živela in delala.
Po končanem uspešnem šolanju, kjer je glavni poudarek na delovni vzgoji in na privajanju na prihodnje ročno delo, bodo ti učenci absolventi na zanje primernih delovnih • mestih nekoč pridni delavci. V marsikateri tovarni to že dobro vedo. saj so se na delovnih mestih, ki so za normalno duševno razvite delavce enolična in utrujajoča, pokazali prav absolventi posebnih osnovnih šol kot vztrajni, prizadevni in osebno zadovoljni proizvajalci — delavci.
Ko bodo nekoč izdelane analize delovnih mest za duševno manj razvite osebe, bodo vsa ta delovna mesta zasedli absolventi posebnih osnovnih šol. Tako bodo lahko bolj kot doslej vračali družbi denar, ki jim ga le-ta daje za njihovo usposabljanje. Že sedaj je namreč dokazano, da se lahko približno 86 odstotkov lažje duševno nerazvitih otrok, ki pravočasno končajo osemletno posebno osnovno šolo, uspešno
vključi v proizvodnjo. Zaposlijo se kot pomožni in priučeni delavci.
Nekateri absolventi strunjanske posebne osnovne šole so že zaposleni v industriji kot nekvalificirani in polkvalificirani delavci ali pa delajo v zasebnih in kolektivnih gospodarstvih, v kmetijstvu in drugod.
Zavod Elvira Vatovec je bil odprt novembra leta 1953 v Portorožu. Potem ko je delal vrsto let v neustreznih prostorih, so ga po večletnih razpravah — januarja 1961 preselili v prostore nekdanjega samostana v Strunjanu. Sedaj ima šola osem razredov in dve paralelki. . Učence poučujeta dva defektologa in osem učiteljev — izrednih študentov PA v Ljubljani, vzgojno delo pa opravlja osem učiteljic oziroma vzgojiteljic. Šola oziroma internat ima medicinsko sestro, bolničarko in socialno delavko, sociologa pa bodo zaposlili v tem šolskem letu.
Letošnjega 31. maja je praznoval zavod petnajstletnico svojega delovanja na obalnem območju. Proslave, ki so jo pripravili gojenci zavoda, se je udeležil tudi predstavnik republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Boi-is Lipužič in ravnatelji posebnih osnovnih šol. Prvi ravnateljici zavoda Elvira Vatovec Mariji Molanovi so ob tej priložnosti izročili diplomo, priznanje za njeno dolgoletno in uspešno delo z duševno nezadostno razvito mladino.
Štefanija Cvitan
TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST GROSUPLJE
razpisuje mesto
— tajnika
Poleg splošnih pogojev mora imeti kandidat višjo ali srednjo izobrazbo in vsaj 5 let dela v šolskih zavodih. Ponudbe z; dokazili je treba predložiti v 15. dneh po objavi razpisa.
delovnih razmerjih.
Vsekakor bodo najvažnejše
Prernembe in dopolnitve morale Praviti delovne £ s,vo.iih statutih, koledarskim letom


kaže to na šibko povezanosf s planinskimi društvi? Zaradi premajhnega števila prosvetnih delavcev združili s tečajem za mladinske morale vodnike. Tako je bilo v Vratih več kot 30 planincev, starih od 15 do 40 let.
; Desetdnevni tečaj je lepo
organizacije Med tekočim bodo
OBVESTILO
spregovorili tisti,
je in izobraževanja v planinski so na tem področju že dosegli organizaciji. Namenjen je kandi- lepe uspehe. Pri Mladinski ko-prijavljenih datom za mladinske vodnike, misiji in pzg je stalna dopisnica so seminar vodjem in sodelavcem planinskih (Andreja Mlinarjeva), ki spreje-šol pa bo rabil kot osnovno vo- ma prispevke s planinsko tema-dilo za uveljavljanje razširjene tiko ter jih pošilja v objavo Pio-snovi za mlade planince. Tečaji nirskemu listu in Delu. imajo torej trdno vsebinsko in Nekateri učitelji so žal pove-didaktično osnovo. Vsak, ki dobi	dali, da njihovo delo nima tiste-
Š	uspel. Take	seminarje	organizira	ob zaključku uspešno opravljene-	ga priznanja, ki ga zasluži. Ne
■	že več let zapovrstjo	Mladinska	ga poletnega in zimskega dela	gre za hvalnice, temveč za pra-
, . Obveščamo vse kandidate, ■	komisija pri	planinski	zvezi Slo-	tečaja naziv mladinskega vodni-	vilno vrednotenje. Delo z mladi-
r im»fa ""—t ■	TTuortan rvoNcUi-oi nr>. s tem ni dobil le formalno mi planinci pa zahteva mnogo
značko, temveč mu je dana trdna idealizma in odgovornosti. Vpra-podlaga za varno vodenje skupin sanje odgovornosti je rešeno; v gore.	vodnik je jn	bitj odgovoren
September je čas, ko delijo na za skupino mladih ljudi zato je mentorstva za krožke. Na delo takega mentorja toliko bolj mnogih šolah so organizirani pla- težavno.
ninski krožki, ki uspešno deluje- Vsakoletni tečaji za prosvetne jo v povezavi s planinskim dru- delavce - pianince bodo odprli štvom določenega kraja. Najvaz- nove možnosti mladim planincem krožKov tudi na območjih, ki so .geograf-v naravo, sko manj ugodna za planinstvo.
1 *.tnajo pogoje za vpis vi.! venije. Izvedeli smo marsikaj nosnik izrednega študija na Pe- ! vega, v naravi pa preizkusili “agoški akademiji v Ljubija- : stvari, ki bi jih moral vedeti ai> je podaljšan rok za vla- : vsak, ki vodi skupino v gore ali
j ?an;*e Prošenj za vpis do 30. „ ! V*Ptembra 1969. Po tem roku ■ čaUbe*C prošnie bomo zavra- j
Pedagoška akademija
v LJUBLJANI
......................................I
pa hodi na izlete sam. Veliko stvari, ki veljajo zlasti za snežne šolah razmere, pa predvideva učni program za zimski del tečaja, ki bo na Vršiču v zimskih počitnicah.
Mladinska komisija pri FZS nejša oblika delovanja je sestavila program snovi za je zahajanje v gore, mladinske vodnike, kar ie hkrati
kar je najučinkovitejša oblika
Marija Š vogel j
Svet
ŠOLSKEGA CENTRA RAVNE NA KOROŠKEM
je na seji št. 13/5-69 dne 10. VII. 1969 razpravljal o naknadnem razpisu in razpisal za nedoločen čas naslednja delovna mesta:
—	učitelja slovenskega jezika z estetsko vzgojo, P
—	učitelja za družbenoekonomske predmete, P
—	učitelja za fiziko in matematiko ali matematiko in fiziko, P
—	učitelja za metalurške predmete — diplomirani inženir metalurgije, P
—	učitelja praktičnega pouka strugarjev — rezkalcev, PRU ali UPP.
Prvi dve delavni mest1 sta razpisani za poučevanje na šol-skem centru Ravne na Koroškem in Industrijski rudarski šoli v Mežici, medtem ko so ostala delovna mesta razpisana samo za poučevanje na Šolskem centru na Ravnah ra Koroškem. Kandidati, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev, bodo sprejeti za določen čas.
Na voljo so samska stanovanja, za vsa razpisana delovna mesta pa med šolskim letom eno družinsko stanovanje po dogovoru.	s
»EMIL ADAMIČ« LETOS
Letošnji program učiteljskega smo nekaj novih pesmi, ki za del Rajšter zbolel in se sedaj zdravi nove delovne vzpodbude in do-pevskega zbora Slovenije »Emil zbora niso več nove, so pa nove v Laškem.	polnilno strokovno izobrazbo.
PRVI KORAKI V ŽIVLJENJE
Iz dnevnika mlade učiteljice
Adamič« je bil zelo široko zastav- za številne pevce, ker so šele le-Ijen. V januarju smo uspešno or- tos pristopili v zbor. Zbor je v
Letos imamo pred seboj še ve-. Prav zaradi tega je naša skupna liko nalog. Opraviti moramo še skrb;, da zbor obdržimo, da ga
ganizirali koncetrno turnejo po Kamporu na grobišču slovenskih štiri enodnevne vaje
Koroški in Savinjski dolini. Bili internirancev med drugo svetov- koncertno turnejo po Dolenjski, no podpiramo in tako skrbimo za smo gostje Žalca, Velenja, Slovenj no vojno opravil lepo komemora- Za dan republike bomo gostovali nadaljnjo rast zbora. K temu bo
27. avgusta	je prepolno vsega! Nekaj me vle-
Danes sem bila trdno prepri- če ven v tih večer, ki je ves sve-Celju in zlasti stanovski tovariši material- čana, da bom dobila dekret, a ga tal od luninega sija.
ni bilo. Cez štiri dni bom že uči- Uboga, draga mama! Težko ji la, pa še ne vem, kje.	je, ker odhaja od nje njen naj-
Že dva meseca sta minila, kar starejši otrok. Zapuščamo jo, ka-
Gradca in Raven. 26. aprila smo	tivno svečanost. Komemoraciji so	v Krškem in v Brežicah: 28. no-	v bodoče nedvomno veliko pripo-
nastopili v Ptuju za 1900-letnico	prisostvovali predstavniki druž-	vembra ob 16. uri v Krškem, ob	mogel rep. sindikat, ki je letos	sem zapisala sledeče	misli:	»Sa-	kor doraščamo,	in	tako ostaja ve-
mesta in ob tej priliki tudi za-	beno-političnih organizacij obči-	20. uri pa v Brežicah; 29. novem-	prevzel pokroviteljstvo nad na-	mo še	nekaj ur	in	učiteljica	bom	dno	sama	z	majhnimi	otroki	in
peli maršalu Titu. To je bila zbo-	ne Rab in številni vabljeni gostje,	bra dopoldne bomo zapeli v črno-	šim zborom.
rova dolgoletna želja, ki se nam	ki so preživljali svoj dopust na	maljskem kulturnem domu, zve-	Prepričan sem, da bodo člani
je tokrat tudi izpolnila. Seveda Rabu. Drugih javnih nastopov čer pa v Novem mestu.
zbora še bolj. z veseljem delali,
je bilo treba za vse te koncerte zbor ni imel, ker je turistično Vsi letošnji koncerti so name- če bo naše delo cenjeno in če
lepo število vaj in korepeticij. društvo na Rabu že imelo izpol- njeni predvsem domači, publiki, bomo zboru omogočili materialni delu in ustvarjanju. Širina se od- O, nizka, slamnata hišica, po-Poletne vaje smo imeli v prvi njen svoj kulturni program. Za zlasti pa prosvetnim delavcem v obstoj. Za prihodnje leto so pred pira pred menoj, domovina in zdravljam te! oviei iidiia na Rabu v počit- jiane kolektiva iz železarne Sto- raznih krajih Slovenije, Številni zborom še večje naloge. Zbor bo otroci, ki čakajo name. Ustvarja-
polovici julija	_	w ^ ^   .........
niškem domu Železarne Štore. re za učiteljski zbor osnovne šo
šolski kolektivi zelo dosledno in namreč proslavil svojo 45-letnico ia bom v sreči. Mnogo dobrega Priselo, 1. septembra
Ta kolektiv nam je že drugič ie na Rabu in za nekatere tuje vztrajno podpirajo naš zbor z me- in bi zaradi te pomembne oblet- hočem narediti! Radio igra Štrau- Prišel si čas zaželeni! K
omogočil, da smo lahko koristili	...	......	-	......... *-	—	-*---	---- •	-	*	•-	”
njegove usluge in delovni čas
družili‘s počitkom. Opravili srpo	______ _ ^	_________ ____ ^ ^ ^ ___________^_____^___; __	___
desetdnevne pevske vaje. Vadili p0^eij veliko priznanje; inozem- se v podporno članstvo vključili koli in kadarkoli nastopiti pred
ski gostje so pa naše delo in še ostali šolski kolektivi. Naš zbor domačo javnostjo, ali pa na za-
VII. poglavje Poslovnika UPZ Emil Adamič, ORGANIZACIJSKI VODJA
Branko bivajo pri rednih vajah zbora skih glasov, zato ob tej priliki je z rožarni posuta.
je naš glavni dirigent
člen 10
vabimo vsakogar, ki ima te spo- __________ ________
sobnosti, da se vključi v zborove dosiej bilo popolnoma drugačno, krat, če ju bom postavila takoj v
1.	Organizacijski vodja pripravlja zasnove, organizira in vodi posamezne akcije, kot so; koncertne turneje, razstave zborovega dela, pomembne obletnice, razni drugi nastopi in izdaja publikacij. Za vse akcije sestavlja predračune, katere predlaga Upravnemu odboru. Izbira si čas za organizacijo potovanj in navezavo stikov. V soglasju z-UO, ki ga v takih priložnostih zastopa, tudi sklepa in odloča. Po potrebi si izbira UO svetovalce in pomočnike.
2.	Prizadevati si mora, da akcije zborovo članstvo čim manj obremenjujejo ter da so v okviru zborovih finančnih možnosti.
3.	Z dopisovanjem ali osebnim stikom določa programe in termine zborovih akcij.
4.	Preskrbuje:
a) kolektivne potne liste, b) vize, c) devize, č) honorarje, d) eventualne prispevke prireditelja, e) prenočišča, f) prehrano, g) prevoz prtljage, h) re. zervacijo vagonov, i) mestne kolektivne prevoze, j) vozovnice ter popuste, k) vozne rede za potovanja, 1) izmenjavo s tujimi ansambli.
5.	Za zborove akcije si v sporazumu z UO priskrbi .dovoljenja mero- S dajnih organov,' pri čemer je potreb- | no upoštevati tudi mednarodno poli- • tično situacijo in interese naše socia- ■ listične domovine.
6.	Ko ima odborov pristanek nad ce- S lotno zasnovo in potekom akcij, ne S more nihče brez njegove vednosti S menjati, kar je v potrjenem progra- • mu akcij. Česar po ni v predvidenem ■ programu akcij, sme zahtevati in iz- S vajati le v soglasju z UO.
7.	Kadar je potrebno, ima pravico S do manjših reprezentančnih izdatkov, ■ za kar mora imeti pristanek UO,
VABILO K SODELOVANJU
UČITELJSKI PEVSKI ZBOR SLOVENIJE »EMIL ADAMIČ«, LJUBLJANA, Komenskega 18, p. p. 287
išče
ORGANIZACIJSKEGA VODJO
V delokrog zborovega organizacijskega vodje spadajo zasnove, organizacija in vodenje raznih zborovih akcij, kot so: koncertne turneje, razstave zborovega dela, razni nastopi, izdaja publikacij in drugo. Posluje po 10. členu zborovega poslovnika. Potrebno je aktivno znanje vsaj enega tujega jezika. Cenjene ponudbe pošljite na zborov naslov.
vrste.
Vodstvo šol in vse tiste, ki so
Zakaj so v šolah potrebne specialne službe
( Nadaljevanje s 1. strani) problematični, obravnava po posebnih metodah.
mm iuei,uw«ui.	.	..	,	. js.0 sem včeraj sropna v pru-
,La	^Prav ga še nisem poznala. Kaj	naj bi začela^ vz_gajad
me čaka?


■■■■■■■■■■■■■■■
H■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
I
j OSNOVNA ŠOLA Š MAKSA BRAClCA • CIRKULANE
zožijo delo učiteljev, če pa pride do iskrenega medsebojnega sodelovanja, potem lahko govorimo le	,
o bogatenju znanja in izkušenj. j^v!>usta Š Vzgojitelje pa bo prevzelo notra-5, rije zadovoljstvo ob zboljšanih * uspehih šole.
U (za določen čas)
!
— učitelja za tehnični pouk, j S
s srednjo ali višjo strokovno izobrazbo

■■■■■■■■■■■■■«■■!
■■■■■■■■■■■■■■■■■i

=lll=!ll=lll=lll=lll=lll=lll=M=lll=lll=IM=lll=lll=lll=lll=lll=li]	gS
morali bolj zavzemati, da bi bil nih ust in obleči deset otrok.
storjen korak naprej v tej smeri.
Branko Rot
KRONIKA r
... . '
SESTANEK
ZALOŽBA
in
m
nov, sodoben in praktičen priročnik
za vse prosvetne delevce
Upoštevali smo želje in predloge številnih prosvetnih delavcev in tako smo dobili novo Kroniko.
J	~	'
Velika je kot običajen zvezek, seveda obsežnejša, z ovitkom iz umetne snovi in z mehaniko, s katero bomo lahko poljubno vpenjali ustrezne luknjane liste. Vsebina je razdeljena na štiri dele. V prvem je šestnajst listov koledarja (od septembra do decembra 1969 in za vse leto 1970) s koledarskimi, astronomskimi, meteorološkimi podatki in pregledom praznikov 02. spominskih dni. Drugi del obsega 16 nadvse pomembnih tem kot npr. delitev dohodka, iz zakonodaje o samoupravljanju, predpisi o zdravstvenem in socialnem zavarovanju, šolski koledar 1969/70, praktični podatki itd. Tako boste imeli pri roki najbolj dragocene podatke, in sicer toliko, kolikor jih boste želeli oz. potrebovali. Tretji del je redovalnica. Na voljo sta dve obliki: za razredni ali za predmetni pouk. Četrti del je beležnica, vaša kronika. Obseg in vsebino lahko sami spreminjate; v eni priročni knjižici imate za šolo vse. Pozneje bodo v v>Prosvetnem delavcu« izhajale informacije republiške izobraževalne skupnosti v taki obliki, da jih bo mogoče preprosto vpeti v Kroniko. Na voljo bodo stalno perforirani dodatni bloki po ceni zvezkov.
Kronika, neprimerno bogatejša, je na voljo po nižji ceni od dosedanjega proročnika in stane 21,50 N-din. Kronika naj postane nenadomestljiv priročnik domala vsakega prosvetnega delavca — in to v novi obliki in redakciji zares lahko bo!
Zelo vam bomo hvaležni, če boste poslali SKUPNO NAROČILO ZA VAŠO ŠOLO, saj nam bo zelo olajšalo razpošiljanje. V naročilu tudi navedite, ali želite redovalnico za razredni ali predmetni pouk.
Naročilnico pošljite z dopisnico na naslov:	*
CANKARJEVA ZALOŽBA, Ljubljana, Kopitarjeva 2	=
iii=iii=isi=m=iii=i!i=iii=m=iii=iiiEiii=ii=iii=iii=iiiEiii=iii=iii
zs
postala. Moj davni sen bo ures- tisočerimi skrbmi. Moram ji po-ničen, nobene ovire ne bo več, magati, ko pridem v službo, da nobenega zadržka. Ves svet bo se bo vsaj včasih razvedril njen moj in svobodna bom v svojem obraz.
tebi
predstavnike je zbor priredil sečnim prispevkom en novi di- niče radi iz sedanjega zbora sov valček: »Rože z juga«. Pred so vodile vse moje misli! Z veli-,	,	redno pevsko vajo z vadbenim nar. Materialna osnova zboru bi ustvarili resnično homogeno kon- sabo vidim širno slovensko zem- kimi načrti in z velikim veseljem
družili s počitkom. Opravili smo programom. Pri poslušalcih smo bila še bolj zagotovljena, če bi certno telo, ki bo sposobno kjer- ij0-	se gibljem, tam delam, sem prišla, a že se je bojazen na-
tja gredo vse moje masla. Pridi, selila v moje srce. bodočnost, čakam te!«	V prvem razgovoru z upravi-
Ali si morda ne slikam uči- teljem nisem slišala niti ene do-
uspehe zelo pohvalili. Po konča- ima izredno težke delovne pogoje htevnejših mednarodnih: pevskih ______________ __ ______ _______
nih vajah na Rabu smo se z za- in dela v zelo neugodnih okoli- tekmovanjih. To nam bo uspelo, teljskega dela v preveč idealni bre stvari. Najprej mi je povedali dovoljstvom razšli, saj so bile ščinah. Člani zbora, ki so v veliki če se bodo v zbor vključevali obliki? Pišem in mislim tako, kot kako silno slabi so moji bodoči vaje plodne in koristne; po drugi večini pevovodje različnih zborov mladi in sposobni pevci. Trenut- (ja ne nobenih težav, kot da učenci. V njem, da sta dve ne-strani nam je pa bilo hudo, ker po vseh krajih Slovenije, pa do- no nam zelo primanjkuje tenor- naoja pot slovenske učiteljice znosni barabi — Jaka in Janez*
'	’	-	-1-	--uu. - z ro2amj posuta.	ki ju nihče ne more krotiti. Dejal
In vendar je moje življenje mi je, da bom učila lahko le ta-
težko, žalostno, prežeto s trdo začetku ure v kot, kjer naj stojita borbo za vsakdanji kruh. V bi- do konca pouka, Niti ene dobre
nas	doslej	podpirali,	pa	prosimo	sj.vu sem ]jjja pesimist vsa leta	besede nisem slišala o učiteljicah
za tako	razumevanje	tudi	v	bo-	g0ianja>	pred menoj. Po njegovih progno-
doče.	Predsednik zbora	zah naj bi se tudi moja pot tra-
Jaka Majcen 28. avgusta	gično končala v tem kraju — Z
Do 11. ure sem nestrpno pri- nezakonskim otrokom. _ čakovala pismonošo in nato razo-	^ vse te besede m na-
čarana zaspala, ker je zopet šel	povedi uskladim s svojimi pnča-
mimo naše hiše. Zbudila me je	kovanji in načrti? Ali naj res ne-
Nada, ki mi je povedala, da sem	ham, preden sem začela? Ali sme
nameščena v Priselo. S tem tre-	upravitelj tako prikazati delo uči-
nutkom se je zame vse spreme-	teljici, ki prvič stopa v svoj raz-
nilo. Priselo mi je postalo drago red polna idealov?
Ko sem včeraj stopila v pro-
in učiti 36 učencev četrtega razreda osnovne šole, mi je zavel nasproti hlad, mrtvo je bilo vse*
„	, x ,, . ,	pusto In dolgočasno. Samo stare,
To so zadnji trenutki, ko sem dolge klopi SQ nemo zrle vame.
še elan nase velike družine, to je N0bene prisrčnosti ta mrzli raz-tisti poslednji dih, ko še čutim, red ni izražaL slike po stenah.
■ ■■
| \ OSNOVNA SOLA
|	S VELIKA POLANA	:	‘Dokler imamo v osnovnih šo-	da sem vsa njihova. Jutri bom	^ £> okSihToteo« v*klo^h“bi
Š	:	razpisuje za določen	čas	od	s	lta^° raznolike šolarje, bodo	topila na samostojno življenjsko	vsemu drugačno podobo,
razpisuje naslednji delovni ■ ■	1. X 1969 do 30 VI. 1970 » posebne službe vsekakor potreb- pot. Trije bratje še spijo, Lojzek Upravitelj je dober človek, a
meSt!:	|	j	delovn° mest0 '	i	veb£o£. ZaSd? teSirmoS	vor^skače" krinka izVviS	^S^ovTotnjeS
— učitelja za razredni pouk, j	S	— učitelja za telesno	vzgojo	:	z nekim splošnim aktom v repub-	besede, Slavica leži in ne spi, ne	zažetnica kot ^az še ena ugna
TT /_J „1 „	S ■	_ ___1. .1	2 „	5	1 i £i1z-Arvi vvi lit wrvc> 4-o •»	i	rzo cm' +11H i	T\T Sl H n	m/v url C1	V ra 7 m 1 Č1 1 n	7	..	.	....	’ „	.	•
[ Eškem merilu postaviti norme za spi tudi Nada morda razmišlja z moč bo prišla’čez mesec dnl
L obvezno .uvedbo posameznih pro- menoj, saj jo čaka ista pot. Cvet- ___ popravnih izpitih
[	filov v	šole.	tak'0	kot je to ure-	ke	pa še ni	domov. Kar prenaajh- Delati hočem kot da bi	imela
PRU (za nedoločen čas) ! j Rok za prijavo je do 25. sep- :	jeno in^ v glavnem	izvajano^ za	na^je^ta soba za 12 ljudi. Sij pe-	najskrbnejše vodstvo. Ali	otroci
.1	? JI	p0,!idV?°	in	™\er*	?,blaZ’ ki\h sedita	z^epo^beSo? AlfresTam^iaTi-
stališče	tudi	TIS,	ki	jim kot fi-	na	postelji.	Dobra in skrbna sta,	ca ustvari disciolino? Xako	si de_
nancerjem šolstva ne more biti a nervozna v težavah, ker s to la nisem zamišlja]a! Danes so mi
po vseh razredih, a da jih bomo morali odstraniti, ker je tepsti
la nocoj, pa ne moren?!0 Srce'mi ^^^Cnftrenca, ki sem ji v
življenju prisostvovala, je potekala tako:
upravitelj je prinesel napisan zapisnik in ga je v moji prisotnosti narekoval Olgi z vsemi vejicami in pikami ter izgovarjavo III	črke »1« ob koncu besed, ki ga je
~ Tovariši, preden začnemo raz- Sodobno in napredno je tole: pisala v knjigo zapiskov. Potem jtj pravo o osnutku pravilnika o Pri nas smo imeli proti koncu nama je dal uradne knjige in s j|| osebnih dohodkih, ki ga je izdelala leta sestankov s temo o delitvi tem je bilo vse opravljeno.
~ TIS, mi dovolite nekaj načelnih osebnih dohodkov kakih deset, Ali je morda pomislil, kakšne " priponah. Kot ravnatelj ne mo- pedagoškega, če izvzamemo kon- sledove je puščalo tako delo v IR rem mimo nekaterih anomalij, ki ference, nobenega in kabinetni meni? Ali se ni vprašal, kaj bi ” so v osnutku in ki bi pripeljale pouk bo še počakal. Ravnatelj je mi kot dolgoletni učitelj in upra-Tj"! lahko do nesoglasij med nami. »uvodoma poudaril«, da kdor se vitelj moral dati? Hvaležna bi mu HI Prvič me bodejo v oči ogromne bo vtikal v njegove dohodke, naj bila za eno samo besedico vzpod-~ razlike med našimi dohodki. Ra v- se pripravi, pritožil se bo na TIS! hude, za pol ure razgovora, pre-JTJ natelj dobi do petnajst oddelkov Njegovih idej so se nalezli tudi žetega z ljubeznijo do učiteljske-III petdeset točk, na vsak nadaljnji profesorji: od tega, kar jim je ga dela. Strahotno praznino sem S oddelek pa ena cela devet točke, prignala TIS, ne odstopijo niti za čutila po vsem tem. jTJj kar znese, prosim vas, šestinde- las H O nižanju torej ni govora. Sama se bom morala postaviti III vetdeset točk pri nas! To je več Narod je predlagal zvišanje pri- na noge, pomoči ne morem pri-ZHZ kot še ena učiteljeva osnova. Za- zadetim. Tedaj je ravnatelj pre- čakovati od nikogar. A kaj, ko jTj vedam se, da ne opravljam nič da val o pljuvanju v lastno skle- mi pa toliko vsega manjka?!
III pomembnejšega dela od vas, da do, ker se bo s tem znižala vred- Otroci moji, kakšni boste? Ali “ vi vsi, ki učite, nosite težo dela nost točke. Eni so dobili premalo, res ne bo mogoče delati z vami? TTJ na svojih plečih. Če imamo več res. A kaj jim on more! Če damo Tako mi pravijo tisti, ki bi me III odejelkov, imamo vendar zato še njim več, bomo morali vzeti dru- morali vzpodbujati, a jaz jim ne Sjj. pomočnika ravnatelja in tajnico! gim, drugi bodo morali dati tako- morem verjeti. Moram si prido-|,| Ker sem komunist in učim po- rekoč iz lastnega žepa. Tovariši, biti vaše spoštovanje, zaupanje i« lil vrhu še družbeno moralo na naši učim moralko (za honorar!) in ljubezen — potem bom lahko de-22 šoli, hočem biti vam enak tudi po vem, da bi bilo to proti sociali- lala. Vsak otrok ima nekoga rad, TT prejemkih. Drugič, TIS je iz ne- stičnemu humanizmu! Narod je zakaj to ne bi bila njegova učite-III razumljivih razlogov diskvalifici- vseeno izglasoval zvišanje neka- Ijica?
S rala višjo izobrazbo, saj ji je pri- terih postavk, čemur so sledili
TT sodila deset'točk. visoki izobrazbi tajni sestanki in privatne grož- 2. septembra
III pa trideset. Menim, da bo brez nje in seja sveta, ki je sprejel Prvič sem napisala dnevne 35 ugovora sprejet predlog, da višji sklepe, ob katerih bi se ljudje priprave za razred, ki ga bom TT izobrazbi pripada polovico toliko razburjali, če bi zvedeli zanje, prvo leto svojega službovanja i točk kot visoki in da tega ni tre- Pa niso, ker so bili že vsi na po- učila. Včeraj sem se še zelo bala, 22	ba	šele utemeljevati. Tretjič...	čitnicah. Na koncu je ravnatelj	danes	pa	komaj čakam uro, ko
In zaključek. Menim, da bi od- dejal, da bo jeseni takoj na vrsti bom lahko stopila med nje. Otro-11! govorni forumi že morali spozna- razprava o nagrajevanju po delu, ci bodo zdaj moje vse. Ob njih — ti, da razpravljanje o denarju ne čemur se bo treba z vso resnostjo bom rasla, ob njih se bom izpo-j.| bi smelo biti naša stvar, ampak posvetiti.	polnjevala’. Zaupam vase.
lil	bi	se morali na naših sestankih	Se ravnatelju splača tolikšen ge	pol	ure! In potem 30 let
jjZj pogovarjati o pedagoških proble- trud na področju pravilnika? Da! ako bom živa. Moja misel bo ve-mih- Družba, ki nam nalaga de- Junija je potegnil pol milijona, zana na te male. »Kaj mi boste lij lo, bi morala poskrbeti, da nas medtem ko so se tisti, ki so učili, daii) otroci? Jaz mnogo, mnogo 22 za to delo primerno nagradi, ne obrisali pod nosom. Da pa ne bi pričakujem od vas!«
TTj pa da nam vrže drobtine in pra- združeno nastopili proti njemu, Vendar je bolj važno to. kaj Ul vi: ,zdaj se pa trgajte zanje! Vsi je poskrbel, da so se do kraja bom jaz znala dati vam...
25 v republiki delamo po istem na- sprli med seboj.	Marija
JTJ Črtu. En sam organ v republiki Z isto vnemo se bo potrudil,
III naj bi tudi zapravljal čas s tem, da bo še dolgo naš ravnatelj, saj	Jubilejni koncert
=	,razporedijo nagrade niu naš samoupravni sistem omo- Letos mineJva deseto odk?r
Ul	za	nase delo!	goča obiti reelekcijo. Ob takem	sta se	združili glasbeni šoli Domža'®
III	Pogledal je na uro: škoda! Se-	pedagoškem vodji z veseljem pri-	in Mengeš,	v počastitev te obletnic0
= ulnfl 86 P0mfim0, ° UVedbi fak^em° ZaČetCk Š°lskega ‘f?.’ ževanje^v^dornžalsiu Mnem^ografsri
IH kabinetnega pouka pri nas, za- ko bomo drug drugemu metali dvorani jubilejni koncert, svoje zn®: III radi česar smo se pravzaprav se- polena pod noge in vnaprej smo nje so pokazali mnogi mladi soiisj* 35 stali. Pripraviti moramo vse po- prepričani, da bo naše pedagoško ir*. z1bcjri- Nastopil je zbor cicibanoj l SI trebno, da bo delo po počitnicah delo zelo plodno. Zlasti pa nas 2ine nTrnkoszv Otroški ^orkester P°d takoj steklo.	veseli, da se bomo na naših šte- vodstvom staneta Habeta, deseteri®'
vilnih sestankih smeli spet pogo- ®ki harmonikarski orkester pod voa Je bil pri vas tak sestanek? var jati o denarju, Id ga ni, in da 'Stilski zavodi glasbeni iz0' Ne? Pri nas tudi ne. In prav je ima sleherna šola v Sloveniji braževanje obiskuje letos že 400 ££ tako. Misli tega ravnatelja so drugačen pravilnik o delitvi do- Jeneev. Ravnatelj stane Habe je skrajjao reakcionarne ali vsaj ne- hodkov, glede na to pač, kdo je ]uesp£|n0 delo daliuLvo3 odučje sodobne.	bil na sestanku glasnejši. D,	s. Skočir
PROSVETNI DELAVEC
RADIO IN SOLA
TRIINDVAJSETO LETO RADIJSKE SOLE
Radijska šola kot učni pripomoček v najširšem pomenu besede je po tolikih letih nepretrganega dela toliko znana, da ne kaže izgubljati besed o njenih smotrih in namenih. Slejkoprej je njen poglavitni namen podpreti učitelja pri njegovih učnih in vzgojnih prizadevanjih, ponekod poglobiti v šoli pridobljeno znanje in včasih vnesti v razred take elemente, ki si jih posamična šola in posamičen razred sicer ne bi mogla privoščiti.
Kakor vsako leto, so tudi letos oddaje RS razdeljene v tri stopnje: nižjo, srednjo in višjo, pri čemer razmejitve glede razredov ne kaže jemati preveč strogo. Polletni program, ki ga objavljamo v tej številki, pa tudi kratki komentarji k posameznim oddajam, omogočajo učitelju, da izbere oddajo, ki se mu bo najbolje vključila v njegovo delo, ne glede na to, v katero stopnjo je uvrščena v naši shemi. Tu seveda mislimo predvsem na tiste mejne razrede, se pravi drugi in tretji pa peti in šesti razred.
Znotraj posameznih stopenj so oddaje razdeljene po skupinah, ki imajo skupen naslov. Skupine, razvrščene po stopnjah so te-le:
Nižja stopnja:
Življenje krog nas V prirodi
Jezik in lepa knjiga Spominski dnevi Glasba
Srednja stopnja:
Slovenska književnost in jezik Spoznavanje družbe
NIŽJA STOPNJA:
12. in 13. septembra;
najlepso roža:
19. in 20. septembra:
MOJA ČITANKA
26. in 21 septembra:
KO BOS NAŠEL RDEČO KORUZO
3. in 4. oktobra:
VSE O JABOLKU
10. in 11. oktobra:
SPREHOD PO GOZDU _
17. in 18. oktobra:
JUTRO V MESTU
Spoznavanje narave Naši kraji in ljudje Glasba
Višja stopnja:
Jezik in slovstvo Živa in mrtva mesta Vse dežele sveta Mejnik časa Glasba
Spolna vzgoja
Iz te razvrstitve je razvidno, da se celotni koncept ni mnogo spremenil, vendar pa smo program pripravili mnogo skrbneje kot v preteklih letih, kajti pripravljali smo ga za leto dni vnaprej. Zato bo ponovitev zelo malo, upamo pa tudi, da bo program bolje prilagojen učnemu načrtu in stvarnemu poteku dela v šoli.
SREDNJA STOPNJA:
9. in 10. septembra:
SOLA V SPOMINIH PISATELJEV 16. in 17. septembra:
SAMOUPRAVLJALCI, IZLET IN PAPIGE 23. in 24. septembra:
PRIDI GORENJO, VABI DOLENJO
30. septembra in 1. oktobra: KAKO JE NASTALA KNJIGA 7. in 8. oktobra:
ZGODBA O PRAVEM ŠPORTNIKU 14. in 15. oktobra:
IVO LOLA RIBAR
Nekaj pomembnih sprememb je znotraj posameznih ciklusov. Tako na primer smo si prizadevali, da bi v ciklusu Jezik in slovstvo za višjo stopnjo nekoliko premaknili poudarek iz kulturno zgodovinske interpretacije posameznih avtorjev in del na stilno interpretacijo, torej na značilnosti stila v posameznih obdobjih. Prav zaradi te premaknitve poudarka smo tudi izbirali tako imenovana preloma obdobja, kjer so stilne razlike posebej jasno opazne.
Kot je že iz naštetih ciklusov razvidno, smo na višji stopnji uvedli še eno novost: ciklus sedmih oddaj spolne vzgoje. Za to smo se odločili potem, ko smo z vrsto uglednih strokovnjakov skrbno pretehtali vse razloge za in proti in ko smo si ogledali programe drugih evropskih šol, M so take cikluse že uvedle ali pa jih uvajajo z letošnjim
Program radijske šole za prvo polletje
NIŽJA STOPNJA:
12.	in 13. septembra:
NAJLEPSA roža 19. in 20. septembra:
moja Čitanka
26. in 27. septembra: KO BOŠ NAŠEL RDEČO KORUZO 3. in 4. oktobra: VSE O JABOLKU
10.	in 11. oktobra:
SPREHOD PO GOZDU 17. in 18. oktobra:
JUTRO V MESTU 24. in 25. oktobra:
AKRAKADABRA 31. oktobra: ANKICA
7.	in 8. novembra: MOJ RAZRED 14. in 15. novembra:
KAKO OTROCI PO SVETU ŽIVE
21. in 22. novembra:
TCNCEK NALAGA NA HRANILNO KNJIŽICO 28. novembra:
LJUBIMO DOMOVINO
5.	in 6. decembra:
TO NI KRIVICA
12.	in 13. decembra: PES 19. in 20. decembra:
NAJLEPŠA KNJIGA L*._A 26. in 27. decembra:
KAKADUJEVE NOVOLETNE ŽELJE
10. in 11. januarja:
OČKOVE ZGODBE PO TELOFONU
SREDNJA STOPNA:
9.	in 10. septembra:
SPOMINI NA ŠOLSKA LETA
16.	in 17. septembra:
SAMOUPRAVLJAVCI, IZLET IN PAPIGE
23. in 24. septembra:
PRIDI GORENJC, VABI DOLENJC
30. septembra in 1. oktobra:
KAKO JE NASTALA KNJIGA 7. in 8. oktobra:
ZGODBA O PRAVEM ŠPORTNIKU 14. in 15. oktobra:
REVOLUCIONAR IVO LOLA RIBAR
21. in 22. oktobra: PTUJ 28. in 29. oktobra:
TAM, KJER TEČE BISTRA ŽILA
4. in 5. novembra:
DOVRŠNI IN NEDOVRŠNI GLAGOLI
11.	in 12. novembra:
PODLOŽNIŠKA VAS IN GRAD
18.	in 19. novembra:
V PRISTANIŠČU 25. in 26. novembra: NAFTA 2. in 3. decembra:
POJDIMO V PREKMURJE 9. in 10. decembra:
LJUDSKA PESEM 23. in 24. decembra:
PRAVLJICA O TAM IN KAM (vietnamska)
30. in 31. decembra:
Prokofjev: PETER IN VOLK (ponov.)
6.	in 7. januarja: ELA PEROCI
13.	in 14. januarja:
SEM FANTIČ ZELENEGA ŠTAJERJA
VIŠJA STOPNJA:
9. in 11. septembra:
MOTET IN MADRIGAL
16. in 18: septembra:
ZLATA TEHTNICA 23. in 25. septembra:
PRVI KORAKI 30. septembra in 2. oktobra: DAREŽLJIVA NARAVA
7.	in 9. oktobra:
BAROČNA GLASBA
14.	in 16. oktobra:
MISLITI DRUGAČE 21. in 23. oktobra:
TEMPELJ IN PALAČA 28. in 30. oktobra:
GLASBENA KLASIKA 4. in 6. novembra:	,
BRIŽINSKI SPOMENIKI 11. in 13. novembra:
KATANCA — BOGASTVO KONGA
18. in 20. novembra:
ATENE — BLIŠČ IN BEDA ANTIČNEGA MESTA 2. in 4. decembra:
TRUBAR IN SLOVENSKA PROTESTANTSKA KNJIŽEVNOST
9. in 11. decembra:
TEKOČE ZLATO NA BLIŽNJEM VZHODU 16. in 18. decembra:
PRISTANIŠČE BREZ MORJA 23. in 25. decembra:
NEMIRNO ŽIVLJENJE J. J. ROUSSEAUJA 6. in 8. januarja:
BAROČNA KNJIŽEVNOST
13.	in 15. januarja:
OPERA — NASTANEK IN RAZVOJ
VIŠJA STOPNJA:
9. in 11. septembra:
MOTET IN MADRIGAL
16. in 18. septembra:
ZLATA TEHTNICA
23. in 25. septembra:
PRVI KORAKI
30. septembra in 2. oktobra: DAREŽLJIVA NARAVA
7. in 9 oktobra:
BAROČNA GLASBA
14. in 16. oktobra:
MISLITI DRUGAČE
letom. Ciklus bo v celoti na sporedu v drugem polletju in bomo o njem še pisali.
Druga pomembna novost letošnjega programa RŠ je povsem nova oddaja s skupnim naslovom »Nenavadni pogovori«. Gre za dvajsetminutne oddaje z izključno vzgojno problematiko. Vseh bo v letošnjem šolskem letu osemnajsti program zanje pa je pripravila skupina strokovnjakov:	pedagogov,
psihologv, sociologov in psihiatrov. Poglavitni namen teh oddaj je vne-s1'- v razred tisto vzgojno problematiko, s katero se največkrat srečujemo takrat, ko je pravi trenutek za vzgojiteljevo posredovanje že mimo. A tudi o teh oddajah bomo še posebej pisali.
Srednja stopnja:
9. septembra ob 9.05 I. program
10.	septembra ob 14.05 II. program
ŠOLA V SPOMINIH PISATELJEV 1
Uvodna oddaja v novo šolsko leto bo govorila o spominih nekaterih naših pisateljev o tem, kako so šli prvič v šolo. Od Vodnika pa do Miška Kranjca so se pogoji za sprejem in pot v šolo zelo spremenili.' Danes je vsakemu otroku jasno, da bo šel v šolo, ko mu bo sedem Jej! in da je ne bo zapustil prej, predeti ne dokonča vsaj osemletke. Zato še jim bo verjetno čudno zdelo, ko bodo slišali, da so Vodniku, ko je odhajal v šolo rekli, da bo lahko nehal kadarkoli bo hotel, če mu ne bo uk šel od rok. Trdina se spominja, kako je stanoval pri dijaški materi v Ljubljani. Učencem je treba razložiti, da so starši takrat iskali po mestu stanovanja pri »dijaških materah«. Tu so živeli in se hranili. Šol namreč ni bilo v vsaki vasi, kot so danes. Razen tega pa se je Trdina moral najprej naučiti še nemški.
Stritar se spominja svojega učitelja, kako je s palico gospodaril po razredu. »V tistih časih se ni nihče spotikal nad tem,« pravi, »da palica poje po šolah«. Pa so ga kljub temu radi imeli in veliko jih je naučil.
V oddaji seveda ne manjka tudi Cankar in njegovi spomini na enajsto šolo ter njegov odgovor učiteljici, ko ga je vprašala, koliko je ena pomaranča in ena pomaranča.
Iz Finžgar jeve knjige Študent naj bo — je izbran odlomek, slovesa od doma in pot v mesto ter prvo srečanje z novo gospodinjo. V predstavi Franceta Bevka je bila šola kot svetišče, in pravi, da ga tudi
grožnje hlapcev in pastirjev, češ da učitelj tepe dečke s trnovo palico, niso mogle oplašiti.
Prvi spomin na šolo Miška Kranjca pa je izmed vseh najbolj grenak. V šoli je učiteljica govorila samo madžarski in nihče razen deklice Iluš ni nič razumel.
Višja stopnja
Oddaja je lahko enako dobro sprejemljiva za vse razrede srednje stopnje, seveda s kratkimi opozorili iu pojasnilom (npr. zakaj mu ni bilo treba hoditi v šolo, če ni hotel, učenje verouka v šoli) proučevanje v nemškem jeziku ali v madžarskem, itd.).
9. septembra ob 14.05 II. program
11.	septembra ob 9.45 1. program
Višja stopnja
16. septembra ob 14.65 It program 18. septembra ob 9.05 I. program
ZLATA TEHTNICA
MOTET IN MADRIGAL
Ves ciklus glasbenih oddaj je v letošnjem letu posvečen zgodovini glasbe, prva oddaja, motet in madrigal, pa ima namen seznaniti poslušalce z renesančno vokalno poli-' mi jo, natančneje z njenima osrednjima oblikama motetom in madrigalom.
Oddaja se začne z motetom Jos-quina Despreza, znamenitega renesančnega skladatelja, po rodu iz Belgije, »Ecee tu pulehra es« — kako si lepa. Po dvainpetdesetih taktih glasbe sledi razlaga pojma renesančne vokalne polifonije ter »ne-nava Snega« slušnega vtisa te glasbe, ki še ne pozna danes običajnih durovih in molovih lestvic, temveč je zložena v srednjeveškem cerkvenem tonskem načinu.
Po kratki razlagi, kaj je motet kot glasbena oblika, .ledi podrobna razčlenitev skladbe, hkrati s prevodom latinskega besedila, razlago pa sklene ponovitev celotne skladbe.
Podobno kot motet ob primeru Desprezovega moteta je razložen tudi madrigal. Kot primer zanj je
Ni^a stopnja
vzet madrigal italijanskega skladatelja Pelstrine »Na Or^u - ibere« z besedilom, značilnim za renesanso. Ker pa so Palestrlnov- madrigali šele na začetku poti, ki jo je imel madrigal pred seboj, zaključuje oddajo latinski madrigal slovitega slovenskega rojaka Jakoba Petelina-Gallusa »Omnia vincit amor«. Tudi ta poznorenesančni madrigal, ki na nek način združuje skladateljske izkušnje vsega obdobja, je podroono razčlenjen in se na koncu v celoti ponovi. -
Oddaja — ta kot tudi vse naslednje iz tega ciklusa — je namenjena oredvsem poslušanju glasbe, razčlenitvi skladb in razlagi skladateljskega načina, načelno pa se izogiba razlagi kulturno-zgodovin-skih okoliščin, ki renesančno glasbo co n ke mere pogojuje. Kulturnozgodovinske okoliščine, oziroma znanje o njih, je torej predpostavljeno in sodi v pripravo za poslušanje. Ni pa predpostavljeno drugo znanje: vsak pojem je * oddaji sami podrobno razložen.
12.	septembra ob 14.05 II. program
13.	septembra ob 9.05 I program
NAJ LEPŠA ROŽA
Oddaja s tem naslovom je radijska priredba slovenske narodne pravljice. Razen dramatizacije, ki naj pravljica napravi radijsko živo, je pri prirejanju napravljen poseben poudarek na vzgojnem pomenu pravljice, vendar tako, da sorazmerje posameznih momentov originala ni norušeno.
Pravljica ima v kratkem naslednjo vsebino; V pradavnih časih je živel kralj, ki je nekega dne ukazal pomoriti vse stare ljudi, namreč vse take, ki niso mogli več delati V kraljevi deželi pa je živel sin, ki je imel svojega očeta nadvse rad, zato ga je takrat, ko so kraljevi ljudje preiskovali domove in preverjali, ali je bil povsod izvršen kraljev ukaz, skril svojega očeta pod čeber in mu ponočil nosil hrano. Ta otroška ljubezen je bila kmalu bogato poplačana. Kralj tiste dežele namreč ni imel sina, temveč samo hčer, zato je obljubil nasledstvo in hčer tistemu, ki bo rešil tri uganke. Tu je zdaj bistvo zgodbe; kraljevih ugank ni znal rešiti nobeden izmed mladeničev, ki so prišli k tekmovanju, ker je rešitev presegala njihove življenjske izkušnje. Edino sin, ki je iz ljubezni ohranil pri življenju očeta, je uspešno rešil naloge, kajti svetoval mu je od življenja preizkušeni oče.
Ko je kralj, presenečen nad domiselnostjo mladega fanta, le-tega povprašal, kako da je rešil naloge, mu je fant povedal resnico. To je izmodrilo tudi kralja, ki poslej ni več vztrajal pri svojem ukazu.
Spričo te vsebine je vzgojna poanta na dlani in je v pogovoru z mladimi poslušalci ne bo težko obnoviti. Ne gre le za neko apriorno modrost starcev, temveč morda bolj za spoznanje, da se ne izčrpa vsa človekova vrednost v neposredni delovni produktivnosti, še najmanj
samo v fizičnem delu. Družbi je mogoče koristiti tudi drugače; predvsem pa nikoli ne kaže zametavati iz življenjskih izkušenj porojene modrosti. Ta namreč ve, kakšna je prava teža stvari, ki se z njimi v življenju ubadamo.
Srednja stopnja
16.	septembra ob 9,05 I. program
17.	septembra ob 14.05 II. program
SAMOUPRAVLJALO — IZLET — IN PAPIGE
Ena izmed letošnjih oddaj, ki govorijo o spoznavanju družbe, je namenjena samoupravljanju. S to besedo se učenci srečujejo dan za dnem, pa le malokdo ve, kaj to je. V naši oddaji so samoupravljavci učenci sami. Sami so si izmislili in dogovorili za izlet ob koncu šolskega leta. Seveda ni šlo vse kar tako gladko. Najprej se niso mogli zediniti, kam bi šli. Potem ni bilo denarja. Zbirali so podatke o krajih. kamor naj bi šli, skrbeli, kje bodo prespali, niso pozabili niti na dolgoročno vremensko napoved in na fotografske aparate ter na glasbo. Sklenili so, da bodo vse dogodke vpisali tudi v šolsko kroniko, ki jo je doslej pisal le tovariš ravnatelj in jo tudi hranil. Ob vsej tej vnemi pa so pozabili na učenje. Seveda jih je potem vzel v roke kar tovariš upravitelj sam. Zaleglo je in razred so vsi izdelali. Ob koncu leta pa so imeli res lep izlet.
Oddaja, čeprav govori le o Ivu učence, da se tudi sami spomnijo česa in potem sami organizirajo. Iznajdljivi so dovolj in ni treba, da dobijo vse pobude za delo le »dd zgoraj«.
Galileo Galilei je ena tistih velikih osebnosti, okoli katerih se zbere čas kot se zbere svetloba, če jo spustimo skozi povečevalno lečo. Gali-leiev čas je renesansa. Beseda pomeni prereditev, zakaj ljudje tistega časa so mislili, da obnavljajo — po tako imenovanem temnem srednjem veku, času barbarstva — žlahtno izročilo grške in rimske antike. Kljub temu imenu in kljub dobri veri takratnih ljudi pa se je v tistem času začel porajati povsem nov svet, nov zlasti tudi po tem, da so misleci — eden med njimi je tudi Galileo Galilei — prav takrat prenehati sveto verjeti v večno veljavnost antičnih mislecev in po njih razodetih večnih resnic, ki so bile dolga stoletja svete in nedotakljive. Avtoriteta, ob katero se je spotaknil Galilei, je bila Aristotel.
Oddaja »Zlata tehtnica« govori zlasti o pomembnosti tega modernega upora zoper večne resnice. Napisana je v obliki dnevnika Gali-leieve hčere Virginije, pozneje nune Celeste. Virginija v dnevniku popisuje očetovo življenjsko pot, njegov značaj, njegove vrline in slabosti, ki so ga — vse skupaj končno pripeljale pred sodišče inkvizicije. Pred njim je zanikal svoj nauk in se mu odrekel* čeprav ga zgodovina opravičuje z znanim rekom: Epur si mu-ove — kljub vsemu se vrti. Namreč Zemlja okoli Sonca.
Poudarek naše oddaje ni na tem izreku, temveč na ugotovitvi, da znanstveni argument drži ne glede
na osebe, da je na neki način pomembnejši od človeka in ga zato ni mogoče preprosto zanikati. Na tem prepričanju pa je pravzaprav slonela in še sloni znanost modernega sveta in v tem smislu je Ga-liieo eden njenih prvih velikih mož.
Nižja stopnja
19.	septembra ob 9.45 I. program 29. septembra ob 14.05 II. program
MOJA ČITANKA
Prav na začetek šolskega leta smo postavili oddajo, ki bo prvošolce popeljala skozi njihovo čitanko. Marsikomu je ob vstopu v šolo vse tuje, prav tako tudi knjige, s katerimi se srečuje potem dan za dnem skozi vse leto. Da bi jim bila čitanka blizu in da bi jo radi vzeli v roke, da jih ne bi privlačile samo slike, ampak da bi jih začel zanimati tudi tekst, to je namen te oddaje.
V svet njihove prve šolske knjige jih popeljeta bratec, ki že hodi v šolo in že zna brati ter cicibanček, ki si letos prvič ogleduje novo čitanko, ki jo bo v šoli rabiL Ogledovati si jo začneta prav na začetku. Ko odideta in pustita berilo samo, je knjigi dolgčas in si krajšd čas s tem, da Iva in Ano s prvih strani sprašuje razne uganke. Potem pa ta dva junaka tudi sama potujeta od strani do strani. Rada bi našla
VARNOST NA CESTI JE SE KAKO POMEMBNA.
Tudi šolarji naj poznajo prometne predpise. — Foto: M. Bros
deklico s piskrčkom, ki se skriva nekje v knjigi. Mnogo zanimivega srečata med potjo: polža, ki ga vprašujeta, kje ima noge, Butalce, ki sejejo sol, invalida, ki vstopi v isti avtobus, s katerim se tudi sama peljeta. Ivo mu seveda odstopi sedež. Ker deklice s piskrčkom še nista našla, sta postala že pošteno lačna, pa ju Lenka iz knjige povabi jest, saj se ji je ravnokar spekel pete-
linček. Pri Lenki sta tudi izvedela, kje bosta našla deklico s piskrčkom. Ko jo najdeta in izvesta, kako ji je piskrček počil, sta zaslišala, da sta se vrnila v sobo bratec in ciciban. Brž sta spet stekla domov, se pravi na prve strani knjige, kjer je njuno mesto.
V oddaji so samo izbrani zanimivi odlomki iz berila, ki jim bodo učenci gotovo radi prisluhnili.
23. septembra ob 9.03 I. program Srednja stopnja:	24. septembra ob 14.05 II. program
PRIDI GORENJO, VABI DOLENJO
V letošnjem šolskem letu bodo učenci iz glasbenih oddaj spoznavali staro pravo ljudsko pesem, ki v posameznih pokrajinah danes še živi in jo poznajo ter pojo predvsem le še starejši ljudje. Med šolskim letom se bo tako vrstilo šest slovenskih pokrajin s svojimi pesmimi. Prva oddaja iz tega cikla letošnjega programa predstavlja nekaj pesmi iz Gorenjske in nekaj z Dolenjske.
Mnogi učenci bodo verjetno prvič slišali, da so nekoč prepevali tudi pripovedne pesmi, ki so jih navadno peli v zimskih večerih pri delu. Tako bodo v tej oddaji poslušali pesem o povodnem možu. Desetnico in Lepo Vido.
Spoznali bodo tudi star način petja, ki mu ponekod pravijo »na drajar« drugje »na tretko«. Glasovi pa so razvrščeni tako, da eden poje »naprej«,, drugi »čez«, »na tretko« in »bas«. Tako večglasno petje je
bilo nekoč v navadi skoraj v vseh slovenskih pokrajinah, zdaj pa se ga že bolj poredko sliši. Po slovenskem pojo zdaj ženske večinoma dvoglasno, možje in fantje pa tri-glasno.
Oddaja je bogata s posnetki, ki jih je posnel Vododopisni inštitut. Posnetki so narejeni na terenu in zato iz oddaje diha utrip pesmi, ki med starejšim prebivalstvom še živi. Oddaja bo med učenci dosegla svoj namen, če bodo na to pripravljeni. To je posebno važno še za učence šol v mestih, ki so od ljudskega izročila še posebno oddaljeni. Brez te predpriprave pa oddaja lahko doseže prav nasprotni učinek. Namesto, da bi začutili, kaj je prava ljudska pesem in kako je iz nje zrasla pesem, ki jo danes oni poznajo kot ljudsko, jo bodo odlda-njaii in se posmehovali. To pa vsekakor ni namen naših letošnjih glasbenih oddaj.
23. septembra ob 14.05 II. program Višja stopnja	25. septembra ob 9.05 I. program
PRVI KORAKI
Letošnji ciklus zgodovinskih oddaj je predvsem namenjen šestim razredom. Podprl naj bi razumevanje bistva različnih družbeno-eko-nomskih formacij v zgodovinskem kontinuumu. V tem ciklusu s skupnim naslovom Živa in mrtva mesta bomo torej skušali poslušalcem čimbolj približati bistvene poteze posameznih kultur, oziroma družbenoekonomskih formacij v njihovi osnovi, s čimbolj neposredno »rekonstrukcijo« življenja v preteklosti. Kjer bo le mogoče v tistih mestih, ki so učencem kolikor toliko znana kot živa mesta.
V prvi oddaji seveda to ne bo mogoče, zakaj v njej je govor o nastanku civilizacije v bogatih dolinah Mezopotanije. Oddajo uvaja pisar — oseba, ki ji znanje pisanja
in branja omogoča, da do neke mere prestopi meje svojega časa in zato lahko govori tudi o zgodovinskem izboru družbenih institucij, značilnih za neko zgodovinsko obdobje.
V tem primeru gre seveda najprej za institucijo svetišča, kraja, kjer je prvič v človeški zgodovini uspelo zbrati velike presežke hrdne, to pa je spet omogočilo, da se nekateri poklici osvobodijo neposrednega pridobivanja hrane in se posvetijo drugim dejavnostim, predvsem pridobivanju kovin in izdelovanju orodja, kar je sploh omogočilo nastanek prvih mestnih civilizacij.
Snov je podana v obliki pisarjeve kronike; ta govori o svojem času opisno neposredno, vpleta pa v pripoved tudi zgodovinske razlage.
26. septembra ob 9.05 I. program Nižja stopnja	Z"!, septembra ob 14.05 II. program
KO BOŠ NAŠEL RDEČO KORUZO
Bratec in sestra sta morala zgodaj spat. Ker pa je bil večer tako lep, nista zaspala, šla sta na potep po vasi. Nikoli še nista bila zvečer zunaj, pa jima je bilo vse lepo in novo. Pa le nista šla sama. Pes Belin je bil z njima. Ta je poznal celo vas, saj je hodil vsak večer na potep.
Najprej sta srečala pastirja, ki je gnal krave napajat, v kovačiji sta videla kovača, ki je koval konja, ustavila sta se pri mizarju, ker je imel tako razsvetljeno okno, ustavila sta se še pri šivilji, _ki ji je dan prekratek in šiva tudi ponoči, ustavila sta se pri delavcih, id so počivali ob hiši, ki so jo zidali, pa dimnikarja in nazadnje sta zašla še pod kozolec, kjer so ljudje kožuhali koruzo. Niso ju pustili prej domov,
dokler nista tako dolgo pomagala, da sta našla rdečo koruzo. Potem pa ju je Belin peljal skozi vas nazaj domov.
Oddaja je pisana v obliki prijetnega vasovanja. Učenci, ki žive v mestu bodo iz oddaje spoznali utrip življenja na vasi, ki je tako različno od mestnega. Srečali se bodo tudi s kovačem, saj ga mnogi poznajo samo iz pesmi, in s kožuhanjem koruze, ki je le še ponekod povezan z vasovanjem.
Učenci, ki pa vse to poznajo in je del njihovega življenja, pa bodo začeli na svoj vaški vsakdan gledati tudi z drugimi očmi in ceniti to, kar imajo.
Oddaja je primerna za vse prve tri razrede osemletke.
S#, septembra ob b.ns T. program Srednja stopnja:	1. oktobra ob 14.05 H. program
KAKO JE NASTALA KNJIGA
»Knjiga, kakršno poznamo danes, se je rodila ravno o pravem času: takrat, ko je bila človeštvu potrebna. Misli, ki so v prihodnjih stoletjih tako naglo spremenile vse, so prav takrat iskale pot k ljudem. In s tiskom se je znanje, dotlej privilegij redkih izbrancev, kot reka razlilo med ljudi. Tiskana beseda je postala najbolj učinkovito orodje'za spreminjanje sveta. Komaj dobrih sto let po iznajdbi tiska je Primož Trubar tudi med Slovence poslal prvo knjigo v domačem jeziku.«
Tako zaključuje avtor oddajo, ki govori o nastanku knjige. Seveda pa je bila pot do tiskane knjige, kakršno imamo danes zelo dolga. Učenci bodo v oddaji slišali o knjigah. ki so bile pisane na tkanino (Pančatantra, ki se v natančnem prevodu glasi Petema tkanina) na mehke glinaste ploščice, pa o Gilgamešu, pa o papirusu, ki so ga Egipčani izdelovali iz močvirske rast-
line imenovane papirus in o knjigah, pisanih na živalske kože. Tudi izum tiskarstva ni bil izum enega dneva. Posamični deli tega izuma so obstojali že stoletja in celo tisočletja prej. Da pa je lahko nastala knjiga, kakršno imamo danes, pa so bili potrebni znaki, podlaga in orodje, s katerimi znake napišemo. Vsaka teh treh stvari pa ima svojo zgodovino. Učence bo gotovo pritegnila zgodba o znakih, saj verjetno ne pomislijo, da so npr. tudi prometni znaki sporočilo. Učenci bodo izvedeli tudi za bistvene sestavine »recepta«, po katerem še danes izdelujejo papir in kako je ta prišel v Evropo, saj so Kitajci ljubosumno čuvali to skrivnost.
Ob koncu oddaje se bodo učenci srečali še z Johannom Gutenbergom in njegovim načinom tiskanja, ki je podlaga današnjemu tiskarstvu.
Oddaja je primerna predvsem za peti razred osemletke.
30. septembra ob 14.05 II. program Višja stopnja:	2. oktbbra ob 9.05 I. program
DAREŽLJIVA NARAVA
Letošnji ciklus zemljepisnih oddaj ima skupen delovni naslov »Vse dežele sveta«. Osnovni namen vsega ciklusa je v tem, da bi dežele, predstavljene v oddajah, poskusili prikazati tako. da bi poslušalci dobili vtis o povezanosti sveta tako kot zaprtega geofizikalnega sistema kot tudi skupnega prebivališča človeškega rodu.
Prva oddaja — Darežljiva narava — govori o zgodovini kolonizacije in o sedanjih razmerah Nove Zelandije. »Ta »otrok sreče« sredi trpljenja na sosednjih kontinentih je potem, ko so ga pred približno šesto leti naselili Maori in ga poimenovali kot Tiri-o-te Moana, dežela belega oblaka, doživljal spremenljivo usodo. Spremenljivo ob nespremenljivi naklonjenosti darežljive narave. Ta je oba otoka Nove Zelandije obdarila z neverjetno ugodno geografsko lego in z vsemi lepotami, ki so si jih mogli poželeti evropski kolonizatorji. Za Evropo je Novo Zelandijo odkrila ekspedicija Holandsko-vzhodnoindijske družbe
sredi šestnajstega stoletja, toda šele nekaj desetletij pozneje, potem ko je otoka obiskal raziskovalec James Cook, so se začeli naseljevati evropski kolonizatorji. Potem je šlo vse kot ponavadi, kadar je beli človek odkril nove dežele: Najprej so naseljenci ustanavljali posamezna naselja in težav z domačini, ki se niso zavedali vrednosti zemlje in drugih naravnih bogastev, skorajda ni bilo. Toda belih ljudi je bilo vedno več in potem so začeli pomalem potiskati domačine, jim s prevaro ali z nasiljem jemali zemljo itd. Končno je kazalo, da bodo tudi v tej angleški koloniji domačini izginili. Sele v zadnjih sto letih se je ta proces izumiranja ustavil, število domačinov polagoma spet narašča in vse kaže, da je darežljiva narava končno omogočila tudi mirno sožitje med domačini in potomci naseljencev.
Oddaja dovolj izčrpno govori o naravi in zgodovini otoka, zato kakšna posebna priprava nanjo ni nujno potrebna.
3. oktobra ob 9.C5 I. program Nižja stopnja	t• oktobra ob 14.05 II. piogram
VSE O JABOLKU
Jeseni, ko jabolka obiramo ali kupujemo za ozimnico, verjetno le malokdo izmed učencev — zlasti mestnih — pomisli, kako je jabolko zraslo, kako se imenuje ali kako ga plemenitimo, da zraste tako lepo, da ga vsak rad je.
V radijski šolski uri bodo učenci od Drejčku, ki ima doma sadni vrt in povabi na obiranje sošolca Francija, spoznali marsikaj, česar še ne vedo ali pa nikoli ne pomislijo na to. Mestni otrok, ki pa vidi v trgovini lepo zložena jabolka v zabojih, verjetno ne pomisli, kako je to sadje priromalo do trgovine. Zvedel bo, kako ga je treba obirati in za imena nekaterih vrst, ki so najbolj poznana. Kdor pa to že ve, pa bo gotovo rad prisluhnil, kako se iz lesnike dobi dobro drevo, kdaj mlado drevo prvič obrodi in še marsikaj zanimivega. Cesar Drejček in Franci nista znala razvozljati, ko sta raziskovala vrt, jima je pomagal oče.
Učence prvega razreda bi bilo pred oddajo dobro na kratko spom-
niti, kako se drevo spomladi zbudi, kako čebele oprašijo cvetove, kako sadje počasi zori, dokler ga jeseni ne oberemo. Za učence drugega in tretjega razreda pa bo oddaja o jabolku ponovitev tega, kar že znajo, obenem pa jim bo znanje dopolnila še z zanimivimi podrobnostmi (o cepljenju, vrsti jabolk, o boleznih, ki lahko jablano napadejo, in o voluharju, ki izpodjeda mlada drevesa.
Srednja stopnja:
7.	oktobra ob 9.05 I. program
8.	oktobra ob 14. 05 II. program
ZGODBA O PRAVEM ŠPORTNIKU
S to oddajo bomo ustregli predvsem tistim, ki se zanimajo za šport in športnike. Oddaja bo govorila o Miru Cerarju. To je pravzaprav kratek življenjepis o tem našem velikem športniku. Avtor oddaje nam
stran s
ga predstavi najprej kot majhnega in drobnega dečka, za kateregs so mislili, da ima tuberkulozo. Učitelj telovadbe pa ga je poslal v telovadnico. Dolga leta je bil med telovadci tam nekje v sredi, potem pa se je z vztrajno vadbo in talentom postavil med najboljše telovadce na svetu in tam tudi ostal.
Malo dlje se bomo v oddaji pomudili z njim v Pragi, ko je bilo 1962. leta svetovno prvenstvo v orodni telovadbi, v Beogradu, kjer je bilo evropsko prvenstvo in v Tokiu, kjer je bil na olimpijskih igrah.
Oddajo bo popestril Miro Cerar sam s svojimi spomini na nekatera tekmovanja.
Oddaja o Miru Cerarju je primerna tudi za tretji razred osemletke. Ob sami oddaji pa lahko še posebej omenite, koliko se z vztrajnostjo. doseže tako pri delu, študiju, športu in drugod in pa tovariško obnašanje na tekmovanjih ter časten poraz.
Višja stopnja:
". oktobra ob 14.05 II. program
9.	oktobra ob 9.05 I. program
BAROČNA GLASBA
Kot zgled baročne glasbe smo za oddajo izbrali Arcangela Corellija Sonato za dve violini in bas v e-molu; ob tem konkretnem primeru je v njej razložen pojem renesančne glasbe oziroma' njene- osnovne značilnosti.
Kot v prvi oddaji, namreč o motetu in nadrigalu, so tudi tu najprej razloženi osnovni pojmi naslova skladbe, torej je odgovorjeno na vprašanje, kaj je sonata in — v našem primeru — zakaj je podrobneje označena kot sonata za prav določene instrumente. Sledi podrobna razčlenitev, najprej prvih taktov glede na posamezne instrumente, nato pa razčlenitev vse skladbe. Pri tem oddaja nenehno opozarja na posebnosti. ki so značilne prav za baročno
Nižja stopnja:
SPREHOD
Jesen v gozdu je zelo zanimiva, posebno še za učence, ki vidijo vsako mravljo; ob njej se ustavijo in pozabijo, kam so namenjeni. Marjanca, ki gre voščit teti za rojstni dan, in Lukec, ki gre z njo, kajti pot rodi skozi gozd, on pa v šoli ni znal povedati nič, kaj je novega v gozdu jeseni, sta junaka te radijske šole. Skozi gozd hodita počasi, saj
glasbo, da bi se poslušalcem čimbolj vtisnile v uho.
Tudi pri tej oddaji ni posebej govora o baroku kot stilnem obdobju niti o njegovih kulturnozgodovinskih okoliščinah. Znanje o tem je predpostavljeno in ga je zato treba učencem posredovati bodisi pred poslušanjem, bodisi v pogovoru o oddaji.
10.	oktobra ob 9.05 I. program
11.	oktobra ob 14.05 II. program
PO GOZDU
skoraj na vsakem koraku vidita kaj novega, kar morata raziskati ali si pa vsaj dobro ogledati. Pa naj bo to miška, mravlja, ki vleče mrtvega hrošča, slepič, pa žolna in pajek, ki je ujel muho. Ko naposled le prideta do tete, jima še ona pove, kako je jež premagal kačo.
Oddaja je namenjena predvsem otrokom prvega in drugega razreda.
Avganistanska šolarja
Višja stopnja:
MISLITI
Druga v ciklusu oddaj »Mejniki« — prva je govorila o Galileu — je posvečena življenju in delu angleškega filozofa Francisa Bacona Ve-rulamskega, avtorja znamenitega dela Novi organon.
V oddaji seveda ne gre za nadrobno prikazovanje njegovih filozofskih nazorov, temveč predvsem za čimbolj nazoren prikaz kulturnozgodovinskega okolja, v katerem je deloval, in njegove življenjske usode. Bacon je bil namreč izredno kritičen duh in ga je ravno njegova kritičnost vedno znova vodila v nasprotja z veljavnimi nazori in njihovimi družbenimi zastopniki, končno pa ga je spravila tudi na morišče.
Nižja stopnja:
14.	oktobra ob 14.05 II. program
16.	oktobra ob 9.05 I. program
DRUGAČE
Baconova največja zasluga, oziroma zasluga njegovega dela Novi organon je v tem, da je v njem temeljito obračunal s sholastičnim mišljenjem, da je v mišljenje znova uvedel induktivno metodo in na neki način vrnil mišljenju dostojanstvo stvarne človeške dejavnosti, katere zadnji smoter je, da služi koristim človeštva. Njegove misli so temelj za obnovo resničnih naravoslovnih ved in njihove metode prav zato, ker so obračun s srednjeveško sholastiko in spekulativno metafiziko. S tezo, da mora vsako raziskovanje izhajati iz analize posamičnih stvari, je Baconovo delo temelj, na katerem počiva eksperimentalno raziskovanje vse moderne znanosti.
17.	oktobra ob 9.05 I. program
18.	oktobra ob 14.05 II. program
Srednja stopnja:
14.	oktobra ob 9.05 I. program
15.	oktobra ob 14.05 II. program
IVO LOLA RIBAR
JUTRO V MESTU
Mnoge šole so uvedle nagrade Ive Lola Ribarja za najboljše učence. Tudi zato sem nam zdi prav, da z radijsko šolo predstavimo učencem tega revolucionarja.
Oddaja se začne s pričakovanjem letala, s katerim bi morala jugoslovanska delegacija konec novembra 1943. iz Bosne odleteti v Kairo, pa ga je sovražnikovo letalo tik pred vzletom napadlo in zažgalo. Tu je izgubil življenje tudi mladi Ivo Lola Ribar.
Oddaja govori o njegovi mladosti, šolanju in delu med NOB. Popestrijo pa jo spomini očeta in prijateljev nanj. Posebno zanimiv je spomin Veljka Vlahoviča na to, kako sta se prvič srečala in kako je še
pred vojno odpotoval kot delegat jugoslovanskih študentov na mednarodno konferenco študentov za mir.
Učenci ne bodo iz oddaje izvedeli samo za velik revolucionarni in človeški lik izredno sposobnega in pogumnega mladega heroja Iva Lola Ribarja, ampak tudi, kako učenci pred vojno niso smeli brati knjig z naprednimi idejami, se zbirati v šoli in imeti sestankov. Vse sestanke je bilo namreč treba prijavljati.
Oddaja, čeprav govori le o livu Loli Ribarju, je drobec naše narodnoosvobodilne borbe in takratnega boja za lepše življenje.
Primerna je za četrti in peti razred in je dopolnilo k zgodovini naše NOB.
Znan je pregovor: kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Tončku in Tinčku se je godilo tako. Nista bila ubogala tovarišice, zato sta zašla v kup nadlog. Bilo pa je takole: Podsmreški šolarji so se s tovarišico učiteljico navsezgodaj peljali v Ljubljano. Namenjeni so bili na predstavo lutkovnega gledališča, še prej pa naj bi si ogledali znamenitosti mesta. Ko je vlak že sopihal proti železniški postaji, je tovarišica učiteljica zbrala učence okrog sebe in jim naročila, naj se drže tesno skupaj in naj ne zaostajajo, da se ne bo kdo izgubil. Tonček in Tinček pa sta to poslušala le z enim ušesom, zato sta se v mestu zgubila. Ko sta iskala tovarišico učiteljico in sošolce, sta videla marsikaj, česar ne bi, če ne bi bila zašla. Srečala sta se s prometnim miličnikom, z vratarjem tovarne, s smetarjem, z Boštjanom, pro-
dajalcem časopisov, nazadnje pa sta srečala še dedka in ta ju je končno pripeljal v lutkovno gledališče. Res, da nista videla znamenitosti mesta, zato pa sta spoznala, kakšno je mesto zjutraj, ko se vsem kam mudi.
Oddaja je primerna za prvi in drugi razred osemletke. Pred oddajo pa lahko z učenci ponovite prometne predpise, ki veljajo za pešce (naša dva šolarja namreč nista znala čez cesto) in kaj bi storili, če bi se v mestu izgubili (Tinček in Tonček sta preslišala, ko je tovarišica učiteljica povedala, naj se brž javi miličniku, če bi se kdo slučajno izgubil).. Neposlušnost dveh dečkov na skupinskem izletu je mogoče izrabiti tudi za to, da jim pokažete, kaj je kolektivna disciplina, zakaj je potrebna, zakaj sta bila fanta do sošolcev in učiteljice netovariška in podobno.
St 14
Dr. ANICA mikuš-kos:	25. LETO MLADINSKE POLJUDNOZNANSTVENE
KAKO DOŽIVLJA
REVIJE »PIONIR«
OTROK BOLEZEN
, V slovenski pedagoški stro-Koyni literaturi se zadnja leta Pojavlja vse več del, ki mimo 6Plošnih vzgojnih problemov ooravnajajo tudi tiste, ki nastajajo vsled izjemnih razmer, v katerih se znajde predmet naloga vzgojnega obravnavanja, 10 je otrok oziroma mladostnik.
Ce upoštevamo, da pojmuje “Stava Svetovne zdravstvene organizacije zdravje kot -stanje Popolnega fizičnega, psihičnega ‘P socialnega blagostanja in ne jiarno odsotnost bolezni ali oslabelosti", je očitno, da se vsak Polnik nahaja v nenormalnem Položaju, kar vsestransko neugodno vpliva na njegovo osebnost in njegovo počutje.
Zlasti še pa so prizadeti bol-JP otroci. Nekateri — posebno •)sti, ki so bili poslani na zdravljenje v bolnišnico — lahko za-radi nenadne ločitve od svojih staršev ter premalo pripravljene premestitve v njim tuje oko-fjo začno nazadovati in zopet Povzamejo že pozabljene oblike podenja, kot so npr. močenje Postelje, nenehna jokavost, otročja govorica ipd.; drugi postanejo razdražljivi, drobnjakarsko zahtevni in tiranski ali Pa kako drugače neprilagojeni.
» Nikakor ni seveda vseeno, O® zboli predšolski otrok ali Ptedpubertetnik, če gre za ’ažjo kli težjo bolezen, če se otrok Zdravi doma ali na pediatrični
kliniki, če so starši, ki ga negujejo, zrele ali nevrotične osebnosti itd. Posebno poglavje tvori tudi doba okrevanja, ko moramo otroka postopno vključevati v zanj normalno življenjsko situacijo ter npr. pri šolskem otroku na smotrn način nadoknaditi vsaj najvažnejše, kar je bilo zamujenega zaradi bolezni.
Že iz teh ugotovitev je razvidno, da terja vzgojna problematika, ki je združena z bolnim otrokom, mnogo več pozornosti, kot ji jo sicer posvečamo. Prav zato nas še posebno veseli, da je dr. Anica Mikuš-Kos te probleme prikazala v posebni knjižici, s čimer je staršem in drugim, ki se občasno ukvarjajo z malim bolnikom, na voljo koristen priročnik za boljše razumevanje in praktično ravnanje.
Delce avtorice dr. Anice Mi-kuš-Kos »Kako doživlja otrok bolezen« (86 strani) je 18. knjižica v zbirki Cankarjeve založbe z naslovom »Knjižnica za starše«. Stane 6,50 N-din.
Mimogrede naj opozorimo tudi na sorodno publikacijo z naslovom »Uporabna psihologija za medicinske sestre«, katere avtor je klinični psiholog Borut Šali; leta 1967 jo je izdala Višja šola za zdravstvene delavce v Ljubljani.
VIATOR
Milan divjak - tilka hren:
Vzori in idoli naše
MLADINE
To je že tako dolga doba, da se bosta ob isti reviji vsak čas vzgojila dva rodova — oče in sin. Prvi ob njej lahko že obuja spomine, drugi pa se še uči.
To je tudi namen Pionirja — poučevati. Revija vztraja pri svojem znanstvenem konceptu, ki ga posreduje šolarjem v čim bolj poljudni obliki. Ta poljudnoznanstvena struktura pa je vendarle taka, da zahteva ob prebiranju sestavkov precejšnjo naslonitev na šolsko znanje, in kjer tega ni, se učenci navdušujejo nad Pionirjem bolj zaradi čudovitih ilustracij kot pa zaradi same vsebine. Revija ima resnične ljubitelje med tistimi mladimi bralci, ki se že znajo poglabljati v snov in pri katerih se oblikuje resnično zanimanje za posamezna področja umetnosti in znanosti. Revija skrbi, da ima dovolj širok izbor snovi — od leposlovja do astronomije.
Letošnji letnik bo imel deset stalnih rubrik:
Naša domovina Jugoslavija
Klasiki
Slikarjeva paleta (tehnike slikarstva)
Filmske zanimivosti
Astronavtika
Spominski in naravoslovni koledar
Pionirjeva pošta
Uganke
Šport
Zvezdno nebo (v vsaki drugi številki).
Zelo bogato bodo zastopane humanistične vede, arheologija, naravoslovne vede, geografija. Pionir bo prinašal sestavke iz likovne umetnosti — likovni album znamenitih mojstrov — in glasbe (v skladateljevi delavnici idr.), pisal bo o Jugoslaviji kot turistični državi, o medicini in tehniki ter o velikih znanstvenikih. Učenci bodo lahko spoznali, kako nastane TV oddaja ali ča-
sopis, kako snemajo filme in gradijo ceste ter elektrarne. Novost letošnjega letnika je prav v tem, da želi razširiti tematiko tudi na tehnično področje. Uredništvo je najavilo mnoge aktualne teme, ki naj bi, če bodo napisane privlačno, seznanjale učence z dejavnostjo in tehnološkimi procesi raznih naprav, ki si jih iz vsakdanjega življenja ne bi mogli več odmisliti.
V Pionirju bodo tudi sestavki iz etnografije.
Prva številka revije je že izšla. V njej je objavljeno odprto pismo predsednika Tita, naslovljeno na pionirje, nato pa slede sestavki o Jadranskem morju, zgodovinskem razvoju Beograda,
pristanku na Luni, Sovjetski zvezi, zvezdnatem nfebu, odlomek iz Knjige o džungli, nekateri krajši sestavki ter izobraževalni ugankarski kotiček in Pionirjeva pošta.
Ob zanimivo napisanem sestavku o tobaku (Marko Matjašič) vabi tov. Blaž Mesec učence k posebnem sodelovanju. Odgovorili naj bi na štiri vprašanja in jih podpisane ali anonimno poslali na uredništvo. Iz odgovorov bi bilo razvidno, kdaj so mladi ljudje začeli kaditi, ali kade javno ali skrivaj, zakaj kade, kaj bi bilo treba storiti, da ljudje ne bi več kadili, rojstno leto, rojstni kraj (republika), kakšen uspeh je imel učenec na koncu šolskega
leta in kaj želi postati.
Letos bodo prišli na svoj račun tudi tisti učenci, ki 'majo radi filme. V 1. številki piše Miša Grčarjeva o filmskem žanru, ki mlade gledalce najbolj privlači, o vvesternu.
Slikarjeva paleta predstavlja Božidarja Jakca.
Novost letošnjega letnika sta tudi spominski in naravoslovni koledar.
Videti je, da bo Pionir tudi v svojem jubilejnem letu lepo skrbel za mlade bralce in bilo bi prav, če bi našel čim več opore pri učiteljih, ki naj bi šolarjem revijo toplo priporočili.
Berta Golob
»POT ZEMLJA—LUNA ODPRTA«
— Človek je na Luni, veliki zgodovinski podvig je zaključen:
20.	julija 1969 ob 22.17 (po ameriškem času, po našem času 21. julija ob 3.17) je na nedoločenem pasu Morja tišine pristala na Luninem površju ladjica z Armstrongom in Aldrinom. —
21.	avgusta, komaj mesec dni po tem fantastičnem dosežku znanosti, je Mladinska knjiga v Ljubljani presenetila z ekspresnim založniškim dejanjem: skupaj z italijansko založbo Monda-dori je izdala knjigo Pot Zemlja —Luna odprta, ki jo je napisal prof. Gugliemo Righini, direktor astronomskega observatorija v Firencah, v slovenščino pa jo je prevedel dr. Lavo Čermelj. (Založba tiska knjigo tudi za hrvaško založbo Mladost in srbsko založbo Vuk Karadžič.)
Če upoštevamo, da obravnava prva tovrstna publikacija Stopinje na Luni v založbi ČGP Dela predvsem človekov odnos do prihajajoče dobe, je delo v založbi
Mladinske knjige s svojimi bogatimi ilustracijami, originalnimi posnetki in izčrpnim podatki obsežna in v podrobnosti segajoča predstavitev o osvajanju doslej v glavnem nepoznane Zemljine spremljevalke. Knjiga je razdeljena v enajst poglavij, na 144 straneh velikega formata je natisnjenih 104 barvnih in 64 črno-belih ilustracij.
V uvodnem poglavju človek na Luni nam avtor postreže s podatki o tem, kako je prvi človek stopil na Luno, v nadaljnjih pa opisuje prvi polet z Zemije k njenemu satelitu, poskusni polet Apolla 8 (leta 1968) in nas seznanja z zakoni, ki vladajo v vesolju. Knjiga podaja tudi pot odkritij znanstvenikov — dokazovanj in ugibanj od Keplerja do Newtona in dalje, zgodovino Lune, njeno sedanjo podobo in mesto v vesolju. Kako poteka potovanje na Luno, kakšna industrija je potrebna za taka potovanja in kolikšni bodo stroški?
Kakšna je sestava Luninega površja, njeno fizično stanje in kakšni so načrti za prihodnost? Na vsa ta številna vprašanja odgovarja znanstvenik v svoji čudoviti, bogato opremljeni knjigi odraslim in mladini z znanstveno točnostjo iti poglobljenostjo.
M. K.
OSNOVNA SOLA SAVO KLADNIK SEVNICA
razpisuje delovno mesto
—- učitelja za nižji oddelek šolskega varstva
Pogoji: vzgojitelj, telj, predmetni ali profesor.
uči-učitelj ■
Nastop službe 1. X.. 1969. Razpisni rok 15 dni.
..Znano je, da ima identifika-cija — želja nekoga postati kar ?ajbolj podoben neki drugi ob-c'Uclovani osebi — v vzgojnem Procesu izredno velik pomen, fsj močno vpliva zlasti na obli-i °vanje otrok in mladostnikov, ^sterih osebnost se še nahaja v JSzi dozorevanja in oblikovanja. Ker pa nikomur ne more biti ^seeno, kakšen je današnji mla-
rod in kaj bo iz njega v per-jftektivi nastalo,, nas živo za-jjfna vse, kar lahko v tej smeri Poteši našo radovednost ter po-lrcii ali pa konstruktivno pre-“smeri izvajanje vzgojnih po-toPkov pri formiranju novega
rodu.
V kategorijo, ki vsaj delno adpvoljuje našo vedoželjnost, ,Ni brez dvoma delo avtorjev
Divjaka in T. Kren z naslo-otn »Vzori in idoli naše mla-‘he«; izšlo je kot 17. knjižica v
»Knjižnici za starše« pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. Res je, da omenjeno delo ne predstavlja visoko strokovno zastavljene znanstvene študije, kjer bi bila pogostnost posameznih fenomenov, kot so vzgled, vzor, ideal in idol pri naši mladini, proučena na skrbno izbranem in reprezentativnem statističnem vzorcu. Takšnega namena avtorja bržkone tudi nista imela. Kljub temu pa sta vendarle ustvarila delo, ki na nevsiljiv način podaja nekaj okvirnih ugotovitev, nas vzpodbuja k razmišljanju in dviga zaupanje v našo mladino. Prav zato upravičeno pričakujemo, da bodo po tej knjižici prav radi posegali številni starši, zlasti še, ker je sorazmerno poceni. Stane 6,50 N-din, strani pa ima 119.
Viator
llllllllllll!IIIIIIIIIIIIIUll!!llll!l!lllllilllll!llllll!ll>llllllllllllllllllll!ll!llllllll|!!l!lllllll!lill|l!!!llllll!ill!l!ll!lllllllll!II!!lll!l!llllllllll!llllllllll!!lllllllll!!!!lll!U!!llllllllllllll!IIIIIIIIII!lllllllllill!lllllll!l!!!lllllll!lllll!l!:!lllli:illillllllllW
CICIBAN V 25. LETU
najnižji stopnji osnovne šole, to je za prve tri razrede, se je rodila med narodnoosvobodilno vojno, ko smo dobili že prve številke »Pionirja«. Seveda med samo
G. Berto - Oblaki so rdeči
Visoko pod zvezdami se od-a‘juje črna jata bobnečih ko-j^nskih ptic, ki so s težkimi ^hibami v majhnem italijan-jČern mestu povzročile popolno dejanje, ogenj in smrt. j. Vojna je. V tej grozni noči Subj mladostnik Danijel svoje vraSe starše. Osamljen v krva-mestu se priključi sku-I^Aci osirotelih fantov in de-ki si v tem žalostnem času UfV uredijo življenje, kakor jo*' j0 ve^0 *n znajo. Bivanj’} v skoraj docela porušeni J Sl> si sami priskrbujejo skrom-
f13® in
sredstva za ohranitev življe-
k"- m se ljubijo ne moraa zato, j J; bi to bila posledica prebu-j globoke ljubezni med spo-k Via, marveč preprosto zato, jn r v tem brezizglednem, telo Su buha ubijajočem vojnem ča-^ nimajo takorekoč prav niče-jn ■ kar bi lahko predstavljalo hitS .il° 23 ustrezno razbreme-in razvedrilo.
hpc nijel ie bil rojen v dokaj pečnem času. Že kot otrok je V01^ vstop fašistične Italije v nato nemško okupacijo h 2a nameček še zmagoviti polen! Zavezniških čet. V tem div-st^g vrtincu je izgubil svoje
lahko v današnjem svetu dali našim znancem.
Ne smemo tudi pozabiti, da je prav CICIBAN, ki ga je uporabljala spretna učiteljica, čestokrat
V šolskem letu 1969/70 praz- drugih. Ko brskamo po petin- leta v leto menjavati beril, ki bil oz. je dober učni pripomoček nuje CICIBAN in z njim Mladin- dvajsetih letnikih, najdemo v postanejo v zelo kratkem času pri uvajanju in uveljavljanju so-ska knjiga pomembno obletnico, njih številne avtorje — umetnike, »življenjsko zastarela«. Ohranjajo dobnih oblik in metod vzgojno-Stopil je v petindvajseto leto. ki so dajali reviji bogato in ple- pa svoje kulturno bogastvo in izobraževalnega dela, zlasti v Ko bo ob koncu šolskega leta ve- menito vsebino, ki pa so z njo vrednote, ki smo jih dolžni po- skupinskem pouku in v indivi-zan v knjigo, bo to petindvajseta tudi sami rastli in se oblikovali sredovati mladim rodovom. Zato dualizaciji pouka. Tako je CICI-obsežna, nadvse privlačna knjiga v odlične poznavalce otrokove bi bilo docela zgrešeno, če bi BAN eden izmed učiteljevih po-
—	slikanica za naše najmlajše duševnosti in njegovega sveta. rekli, da niso potrebna in da bi močnikov v njegovih prizadeva-
šolarje.	Če bi hoteli CICIBANOVO jih lahko nadomestili s CICIBA- njih za kvalitetnejše vzgojno-izo-
Zamisel, da bi začeli izdajati poslanstvo pravilno ovrednotiti, NOM. Nasprotno! Prav ta ugoto- braževalno delo na naših šolah, revijo — slikanico za otroke na ga moramo osvetliti vsaj z dveh vitev nam jih pokaže v pravilni V zadnjih letih je Mladinska
najpomembnejših vidikov:	osvetlitvi. CICIBAN pa je postal	knjiga uvedla novost: začela je
—	z vidika otroka izven šole	njihovo odlično dopolnilo. S svo-	izdajati ob koncu šolskega leta
in	jo življenjsko aktualnostjo, s po-	CICIBANA v vezani knjigi. Naj-
—	z vidika otroka v šoli.	ljudnoznanstvenimi prispevki, ki	brž se naše šole še premalo zave-
Težko bi se odločili, kateri je	jih avtorji po večini dobro pri-	dajo vrednosti teh izdaj — teh
vojno, ko smo morali vse sile in tehtnejši in za otrokovo rast v bližajo otrokom, in s svojo dina- knjig-slikanic Prepričan sem, da vsa razpoložljiva	sredstva dati	mlado osebnost družbeno vred-	miko je vnesel v vzgojnoizobraže-	bi otroci zlasti v prvih treh raz-
boju za svobodo,	še nismo imeli	nejši.	valni proces v naših šolah nove,	redih z veseljem segali po sta-
materialnih in drugih pogojev, da Ko smo nakazali dva vidika, moderne elemente ne samo teh- rejših letnikih, ki jih sami ni-bi izdajali otroško revijo, ki bi	smo Prvega namenoma postavili	nike dela, temveč tudi njene vse-	majo, če bi bili	ne v enem, tem-
bila istočasno barvna slikanica,	izven šole. Ne samo zaradi tega,	bine. Poživil in obogatil je zlasti	več v številnih	izvodih v šolskih
Toda že v prvem	svobodnem šol-	ker otrok bere in se zabava ob	pouk slovenskega jezika in spo-	oziroma razrednih knjižnicah, ka-
skem letu 1945/46	se je misel na-	CICIBANU pretežno doma —	znavanja narave in družbe, mno-	kor so v njih številne, po učnem
ših in pedagoških delavcev začela ali v družbi z bratci, sestri- go je prispeval h glasbeni, estetski načrtu predpisane leposlovne in uresničevati: v jeseni 1945 so uči- carni s prijatelji. CICIBAN ni in tehnični vzgoji ter tako k ob- druge knjige. Saj bi v starejših telji in učenci v prvih treh razre-	namenjen samo šolskim otrokovi	likovanju mlade osebnosti. Oseb-	letnikih našli mnogo dragocene-
dih osnovne šole dobili v roke	njem uživajo in si ga zato	no sem prepričan, da se moramo	ga, zanimivega,	neznanega in —
prvo številko CICIBANA. Od ta-	prilaščajo tudi že predšolski otro-	prav CICIBANU in v višjih raz-	lepega.
krat do danes je CICIBAN ne- ci doma in v otroških ustanovah, redih šole njegovemu starejšemu V naslednjih letih bo CIC1-nehno rastel, se iz leta v leto sleherni ilustraciji se ustavi bratcu »Pionirju« v veliki meri BAN nedvomno rastel tako vse-močneje uveljavljal, si pridobival otrokov prstek, zraste povestica zahvaliti, da si danes pridobi bivsko, kakor oblikovno. Drugače novih in novih prijateljev med aH Pravljica. Sprva mu jo mora vsako leto več desettisočev naših tudi biti ne more, ker je samo v učitelji in učenci.	posredovati kdo od starejših, poz- otrok bralne značke. Kaj pomeni takšni rasti njegova vrednost in
_	.	.	/i at neie se oblikujejo vedno močneje to, da v današnjem svetu in času upravičenost življenjskega obsto-
Ze njegovo ime —- CICIBAN in izraziteje v otrokovi domišlji- desettisoči slovenskih otrok z ja. Ob njegovi petindvajsetletnici
—	je otroka^ razveselilo. Saj je ji Tako se iz meseca v mesec — ljubeznijo in prizadetostjo črpajo moramo z veseljem ugotoviti, da Cictban junacek številnih Zupan- 0£) sleherni novi številki CICI- iz naše in svetovne zakladnice je srečno prebolel otroške bolezni cicevih pesmic, ki so jih z odprti- BANA bogati otrokov domišljijski kulturnega bogastva sto in tisoč- in dozorel — kljub svojemu imenu usti poslušali ze dolga leta svet — neprecenljivo bogastvo letij najlepše in najboljše, kar je nu — v krepkega mladega moža. pred vojno m tu<li med samo voj- za otrokovo poznejše duševno bilo ustvarjeno v preteklosti in Zaradi mladih rodov, ki rastejo no otroci od najneznejših let do življenje in rast. V šolski dobi, današnjosti, tega praktično ni ob njem. mu ob jubileju želimo let, ko so zaceli dorašcati. Učili fco začne otrok obvladovati teh- mogoče ovrednotiti. Je največ in v bodočih letih še novih in novih so se jih v šolah, predšolski otro- niko branja, mu prav to bogastvo najdragocenejše, kar lahko dobi uspehov.
ci pa so jih poslušali prepletene širijo in poglabljajo pripovedke, mladina, najlepša dota, ki smo jo	V. CVETKO
s pravljicami m pripovedkami, ki pravljice, pesmice in drugi se-
Se. najboljšega prijatelja in
lU? dekle. Razočaran nad živ-‘Jen
Me’ _____________________
njem, katerega mu je otroško
i°sN0VNA SOLA STORE
i razpisuje naslednji ! delovni mesti
učitelja za matematiko in fiziko
Pogoj: PRU ali P
učitelja za angleški jezik
i
Pogoj: PRU ali P s velja 14 dni po objavi.
|^Pii
pričakovanje sprva risalo v mavričnih podobah, brez opore in brez upanja na boljše čase, ter do kraja zlomljen v svojem hotenju se končno docela neprizadeto odloči za samomor na železnišnih tračnicah.
Pisatelj z vsem svojim pisanjem izraža neprikrit gnus do vojne in jo močno obsoja, kajti nobena vojna še ni uspešno rešila nobenega perečega vprašanja, zaradi katerega je bila začeta. Duševne podobe dorašča-jočih ljudi, ki jih je vojni čas pahnil v pomilovanja vredno životarjenje, pa so orisane tako lepo, da resnično ganejo in vzbujajo upravičeno sočustvovanje.
Knjigo, ki jo je prevedel Ivan Skušek, je založila »Cankarjeva založba« v Ljubljani. Stane 40 N-din.
Viator
sta jih pripovedovala očka m stavki ob ilustracijah. Zdaj mu mamica, dedek in babica. Prve daje CICIBAN še nekaj novega: številke CICIBAN A takoj po voj- zabava ga, vodi v svet lepe be-ni, ki je s svojo grozoto opusto- sede, v bogastvo kulturnih in šila tudi otrokov duševni in do- drugih dobrin, postopoma mu za-mišljijski svet, so^ bile razgrabi je- čenja odkrivati ne samo življenje ne. Število naročnikov je rastlo in svet, v katerem živi, temveč iz leta v leto. V 1969./70. šolskem tudi širša obzorja, ki jih sam brez letu bo CICIBAN izhajal v 65.000 pomoči ne bi mogel še odkrivati izvodih. Tako bo petindvajset let- in spoznavati. Istočasno ga pri-nikov zajelo stotisoče slovenskih viači z ugankami, rebusi, pa tudi otrok po osvoboditvi in ker s samo vsebino pestrih sestavkov prej takšne revije Slovenci nismo v novo dejavnost: v razmišljanje, imeli — praktično vse povojne iskanje, tuhtanje, skratka sili ga, generacije mladme. Ne verja- da misli, razmišlja. To pa je delo, ttigtti, det bi našli otvolca " in zab&vno delo steci* kljub temu danes tudi mladega človeka, ki pa zelo, zelo dragoceno Otrok je obiskoval šolo po osvoboditvi, začne ob njem postopoma rasti v ki ne bi poznal in se z ljubeznijo mislečega človeka, ki bo ob po-spominjal CICIBANA.	moči šole in svojega življenjske-
Prvi CICIBANOV urednik je ga okolja iz leta v leto močnejši, bil mladinski pisatelj Josip Ri- zrelejši.
bičič, ki smo ga poznali že iz rfu pa se srečujemo z drugim let med obema vojnama kot ured- vidikom: otrok v šoli. Kaj pomeni nika takratnega najnaprednejše- CICIBAN v šoli, bi nam najbrž ga mladinskega lista »Mladi rod«, lahko najbolje odgovorila učite-Od takrat do danes se je zvrstila Ijica, ki ji je CICIBAN že petin-vrsta urednikov: A, MVeingerl, Črt dvajseto leto ne samo spremlje-Šinkovec, Zima Vrščaj, Leopold valeč, temveč tudi najboljši sode-Suhodolčan, Branka Jurca. Vsi lavec in pomočnik. Še tako dobra so si prizadevali, da bi pridobili in vsestransko dognana berila za širok krog sodelavcev — pisate- prve tri razrede osnovne šole ne Ijev, pesnikov, pedagogov, glas- bi mogla nadomestiti CICIBANA, benikov, slikarjev-ilustratorjev in Zlasti ne zato, ker ne moremo iz
llllllllllllllllllllilllllllllilllllllillllllllllllllB
1 GLASBENA SOLA TRBOVLJE	i
■	s
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1 UČITELJA VIOLINE, P, PRU, U
za nedoločen Čas s polnim delovnim časom;
|	1 UČITELJA CELA, U, PRU, P
za določen čas s skrajšanim delovnim časom;
|	1 UČITELJA TROBIL, U, PRU, P
za določen čas s skrajšanim delovnim časom |	1 UČITELJA PIHAL, U, PRU, P
za določen čas s skrajšanim delovnim časom |	1 UČITELJA KITARE, U, PRU, P	|
za določen čas s skrajšanim delovnim časom 1	1 UČITELJA HARMONIKE, U, PRU, P
=	g
1	za nedoločen čas s polnim delovnim časom
|	1 UČITELJA HARMONIKE, U, PRU. P
za določen čas s skrajšanim delovnim časom
|	1 UČITELJA ZA BALET, U
za določen čas s skrajšanim delovnim časom |	1 UČITELJA ZA KLAVIR, U, PRU, P
za določen čas s polnim delovnim časom (od 1969 do 1. 3. 1970);
|	1 UČITELJA ZA KLAVIR. U, PRU, P
za določen čas s skrajšanim delovnim časom
| OD po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov šole. a Stanovanj ni.
1. 12.
IliMlIH
.......................................................................umni
MLADINSKA KNJIGA ZA NOVO ŠOLSKO LETO
NOVE KNJIGE SINJEGA GALEBA V LETOŠNJEM LETU
Ciciban — najbolj priljubljen časopis naših otrok
Med zbirkami, ki jih izdaja založba Mladinska knjiga za mladino, ima zbirka SINJI GALEB posebno vrednost, ker prinaša nova dela, ki naslajajo v mladinski književnosti doma in na tujem. V novih delih je odraz današnjega časa, v njih utriplje življenje današnjega otroka in mladega človeka. Povečini so ta tuja dela prejela tudi nagrade v svoji deželi in prav je, da jih spoznajo tudi naši mladi bralci.
Tudi letošnji Sinji Galeb ima osem knjig in med temi so kar tri nova slovenska mladinska dela pisateljev Antona Ingoliča, Venceslava Winklerja in Leopol-
da Suhodolčana. Poleg tega sta dve deli iz srbskohrvatske književnosti. Vse knjige so ilustrirane.
Kot prva knjiga izide delo mladini že znanega neruskega pisatelja Ericha Kastnerja: DVOJČICI. Šegav pripovednik in rahločuten humorist seže po problem v družinsko življenje. Dvojčici živita vsaka pri enem ločenih staršev in ko se znajdeta neko poletje skupaj v počitniškem domu, napleteta mrežo in po zapletenih dogodivščinah spet združita očeta in mater. Delo je
prevedla Vera Detela.
V drugi knjigi BREZA MED STRELSKIMI JARKI razgrne pisatelj Vladimir Čerkez v prevodu Vide Brestove pred nami tenkočutno pisano podobo našega osvobodilnega boja, zmage svetlobe nad temo in vere v novi dan. Pripoveduje o deklici, ki je izgubila vse svojce, doživela pa je novi dan.
ZVEZDNI OTROCI — to je knjiga, povest o židovskih otrocih, ki so med vojno doživljali grozote v nemških taboriščih. Redko se je dogodilo, da se je
kdo rešil. Pisateljica 'Ascht1 Pinkof Clara pripoveduje v sV°č knjigi, kako se je neki skup*"! posrečilo, zaradi pomote, rešnli Delo je prevedel Jože Dolenc.
KODER PLAVIM LAS — zbirka pesmi srbskega pesntK, Miroslava Antiča. Nežne pesrt} polne prvih ljubezenskih občuti iskreno izpovedne so namenjenj prav mladim ljudem. Pesmi 3 prevedel Bogdan Gjud.
Poleg teh knjig so tri not11 slovenska mladinska dela, o pa naj spregovorijo kar pisatelj sami.
ZA NAŠE VRTCE
na industrija.
O GORAH — slikanica govori o idiličnem gorskem svetu, o pašnikih pa o planinstvu in alpinizmu, o zimskih športih in o turizmu, ki se vedno bolj. razvija ob žičnicah in gorskih železnicah.
O PROMETU — promet zavzema danes posebno mesto v
Ni lahko obvladati živi drobiž O MORJU — slikanica pripo-— naše malčke, kadar se razži- veduje o živalskem in rastlin-vijo in jih dež obsodi na zaprto skem svetu v morju, o življenju sobo. Naj ob takih dneh pomagajo ob morju, o ribolovu, tudi o vzgojiteljem pri delu naše knjige podvodnem ribolovu in o ribiških iz zbirk: NAJDIHOJCA. VELIKE ladjah.
SLIKANICE, CICIBANOVA 6 LADJAH — v slikanici je KNJIŽNICA in ZLATA PTICA, pregled razvoja ladij; naslikane
so ladje vseh vrst, trgovske in
Zbirka NAJDIHOJCA	vojaške, tudi v prerezih s točni- našem življenju. Ceste in železni-
3 slikanice živali: AFRIŠKE mi tehničnimi oznakami naprav ce so glavne prometne žile. Pro-ŽIVALI, GOZDNE ŽIVALI, PTI- in delitve prostorov.
CE — ilustriral Dušan Petrič	°. LETALIH — slikanica pri- ločila in ureditve, s čemer se bi
^ ciikanTrp1 oTPfAPT v ptrpi kazuje razvoj letalstva in padal- vijo danes cele skupine ljudi. METU OTROCI IN ŽIVAII stva ter tipe najrazličnejših letal O PODVODNEM SVETU —
OTROK IN ŠPORT _______ ilustrirala	^ prerezi in tehničnim izrazoslov-	podvodni živalski in rastlinski
jem.	svet, raziskovanja, delo potaplja-
O VLAKIH — o vseh vrstah	čev, vse to prikazuje ta slikanica.
vatCpk iliiKtrimlT vlakov in lokomotiv. Povs.od so O TELEVIZIJI — razvoj radia _	U Stnr	1	prerezi strojev in deli z obrazlo-	in pozneje televizije je izreden
žitvijo delovanja.	napredek tehnike in v slikanici
O GOZDOVIH — kakšno bo-	so prikazani prerezi aparatov,
gastvo je gozd, od lesa do pod-	snemalnih študijev in drugih na-
rastja! Vse je koristno in prede-	prav z vsemi tehničnimi oznaka-
lava lesa je velika in mnogovrst- mi.
Jelka Reichmann.
3 slikanice živali: VEVERICA,
Marlenka Stupica.
3 slikanice otroških ljudskih pesmic:	POKLICI, MAJHNA
SEM BILA, PO KOROŠKEM — ilustrirala Marlenka Stupica.
Zbirka VELIKE SLIKANICE: — NAŠE ŽIVALI — kratke zgodbice o živalih in otrocih Franceta Bevka, ilustrirala Roža
"P j 5 p n
FANTEK NA OBLAKU, DVA ZMERJAVCA — dve prisrčni zgodbici iz otroškega domišlij-skega sveta Lojzeta Kovačiča in z ilustracijami Milana Bizovičarja.
— OČALA TETE BAJA VAJE — svet, gledan s čarobnimi očali
Rumena podmornica - nova mladinska povest Leopolda Suhodolčana
Bil je še čas dopustov takrat, ko smo poskusili doseči pisatelja
je še snoval, torej preden jo je sploh začel pisati. Že takrat sem ga prosil, da bi mi kaj povedal o njej, a ni bil preveč pri volji. Zdaj pa, ko leži med zelenimi platnicami preproste mape povest o Kitty, o deklici iz Chicaga, vnukinji naših nekdanjih izseljencev v Ameriki, se je bil pripravljen zaplesti v pogovor.
Pripovedoval je o svojih potovanjih in doživetjih v Ameriki,
_________ , ,	, ,.	,	, v Sovjetski zvezi, ko je obiskal
^eLPtZ?hi!,Tf,JU^	tr Sibirijo, v Franciji, pa tudi iz
Ptuja in Haloz, ko je bil še študent, in kako je napisal knjigi Pri naših v Ameriki in Srečanje s Sibirijo. Pripovedoval je nato o nastanku svoje nove mladinske povesti.
Ko je hodil po Ameriki, se mu je v mislih že večkrat ponujala mladinska povest o naših starih slovanski izseljencih, ki jih je mnogo srečaval. Ti so se izseljevali pred petdesetimi leti iz stare domovine, kakor pravijo svojim rojstnim krajem in naši državi. Po teh domačih krajih še vedno hrepenijo in so polni domotožja.
Z otroki teh starih izseljencev pa je že drugače. Rodili so se in dorasli v novi domovini. Ne znajo več slovensko, stare domovine očetov in mater pa sploh ne poznajo. Z vnuki starih izseljencev
Pisatelj Ingolič o deklici iz Chicaga
Pisatelj Anton Ingolič mi je V tem je Ingolič začutil za- o izseljencih. In danes je povest o tej povesti pripovedoval, ko jo metek za svojo mladinsko povest v rokopisu že pred nami: Nekie
llllllll
SmSmmma ■ m...
c:
Pisatelj Anton Ingolič
na robu Chicaga sta živela dek in babica. Njuna vnukinj* Kitty, ki pa je . s svojim očetoi11 živela v središču Chicaga, ju ie rada obiskovala. Dedek in babic* sta se preselila v Ameriko pre“ pol stoletja iz neke slovenske v3' si na Dolenjskem. Domotožje Tr je vleklo v stari kraj in sklenil* sta, da ga obiščeta. Toda babic* je pred odhodom zbolela in 2 dedkom je odpotovala vnukinj* Kitty. Dedek je bil v starem kr*' ju malce razočaran, vas se ie pač zelo spremenila in tudi st*' rih znancev že skoraj ni bilo ven Kitty pa se je odlično počutil*’ med otroki se je učila slovensk* in med njimi si je našla dos* prijateljev, sploh ji je življenj* na deželi ugajalo. Ogledala si tudi druge kraje Slovenije. De' dek in Kitty sta preživela v Sl*” veniji mnogo lepih uric, polni*
presenečenj.
FERDO GODINA
DOLGONOŽCI IN POČASNI JEŽ
Venceslav Winkler o svo- močna. Mlad človek, ki vsaj dof'
tete Bajavaje je čudovit; ilustra- Leopolda Suhodolčana. Poiskali cije je pripravila slikarka Lidija fmo §a kar po telefonu in tako
Osterc.
— MIŠKOLIN — ljubka po-vestica o mišji družini Mišu, Mi-šonki in Miškolinčku pisatelja Josipa Ribičiča z ilustracijami Jelke Reichmann.
— DOPOLDANSKI IN PO-
je nastal ta ustno-pismeni pogovor; pisatelj Suhodolčan nam je namreč odgovoril pismeno:
ŽE VAŠE PREJŠNJE MLADINSKE POVESTI NAM POVEDO, DA VAS VZNEMIRJAJO SOCIALNI IN ETIČNI PROBLEMI
POLDANSKI OTROCI — druž- OTROK.. . KAKŠEN PROBLEM no, vsak v svojem prostem času NAKAZUJETE V TEJ POVESTI? urejajo otroci vrtiček in se vese- Uporništva mladih po vsem lijo skupnega dela. Zgodbico svetu so resna znamenja. Nič Marije Cerkovnik je ilustrirala manj resna pa niso beg, brezdel-Marjanca Jemec — Božič.	nost ter brezbrižnost in otopelost
STRAŠNI LOVEC BUM-BUM. mIadih-
Igrive pesmice iz otroškega do-mišlijskega sveta, ki jih je spes-
Cetudi napišem delo za mladino kot napeto detektivko, sku-
nU Tone Pavček, 'ilustrirala pa šam _ vsebinsko vsekakor zajeti
Lidija Osterc.
pereča vprašanja današnje mladine. In teh ni malo... Slišal
KEKEC PRI BOTRI PEHTI sem se DrjDomhe odraslih da iih ter KEKEC IN DIVJI MOŽ PRI- „ c™;kP
pa je še slabše. Ti ne poznajo ne jem n0vem mladinskem delu: čen. eas ne Preživi ? ni0
slovenskega jezika, še manj pa vedo kaj o stari domovini. Zanimivo pa je, da znajo peti slovenske pesmi. Ti vnuki, ki ne razumejo niti besedice slovensko, slovenske pesmi odlično pojejo.
V Ameriki je srečal Ingolič staro izseljenko, ki je sklenila, da bo obiskala svojo nekdanjo domovino in da bo pri vsakem svo-
Tudi pisatelja Winklerja smo naprosili, da nam pove, kaj je vzbudilo v njem željo po pisanju te povesti in kaj nam v njej pripoveduje. Rad se je odzval in nam pisal:
Moderno življenje in mehanizacija trgata človeka od narave. Kolikor jo obiskuje, divja skoz-
SANK
Dve, slikanici po mla-
v svojih mladinskih povestih prikazujem preveč kritično ter jim
Pisatelj Leopold Suhodolčan
Proteus
znanstvena
srednješolce
njej, je oropan nečesa lepeg*1 mogočnega in hkrati vzpodbudi’*' ga. Zato so mi simpatična v** gibanja, ki vodijo mladino v n*' ravo ne glede na to, ali gre ** vsakdanje sprehode ali za r0' mantična potovanja po gorah. ** raziskovanja in velika iskanja.
»Indijanski« rod Dolgonožc*'1 je skupina mladih ljudi, ki hoč*' jo hoditi peš in potovati, hočei* biti močni in vztrajni. Morebi* je zato dogajanje okoli njih bC" koliko počasnejše, saj je razub1' Ijivo, da se z modernim avtorb0' bilom vse hitreje začne, razvii* in konča. Zato pa pešci Dolgoncj ci več vidijo, odkrijejo in naza*' nje tudi pomagajo pri reševabl* zapletenega primera. Njihova d<r živetja so globlja kot samo ogl*j dovanje iz avtomobila. Pokoj*1 je edina poljudno- Proteus pričaral bralcem živalski predsednik Kennedy je pripor0' slovenska revija za in rastlinski svet, naravne lepo- čal ameriški mladini, naj več k0" in odrasle bralce; te slovenske zemlje in drugih de- lesari. Verjetno pri nas še nisi*0
jem obisku vzela s seboj čez »ve- ajo- misil pa na motolte in ,.na liko lužo« tudi enega izmed svo- bencin' Narava ima SVOJe zak°-jih vnukov.
ne, razvija se počasi, ne more prehitevati, zato pa je trdna in
Ob dvaintridesetem letniku Proteusa
dinskih povestih o Kekcu Josipa tako nred mlariimi iemliem »av- ■	. J	a +	,•	- i Ta .	. , . t ,
Vinrinta Kratka	ip r>rir»ra	tako pred f"1®0111™ jemljem »av	in spoštovanja drug drugega...	njegovih 31. letnikov predstavlja	zel, čudovit svet kristalov in mi-
vil France Bevk barvne Dodobe	toriteto«. Na to odgovarjam krat-	Napake vidim na obeh straneh	Pravo zakladnico znanja z vseh	neralov, marsikaj iz naglega nap-
oa ie naslikala Marička Koren	,ko,: ?as odrasle Pr^azujem take,	barikade, zdaj jih je več na tej,	vrst področij naravoslovja in nji-	redka fizike, kemije, osvajanja
TRIJE GRAHI— Leno sloTen-	kakr?ai pac smo v odnosuJdo	drugič spet na drugi strani. Naj-	h°v najboljši glasnik in uspešen	vesolja in še dosti drugega zani-
sko liudsko nravliico o čarobnih	!?ladlh- Upam si namreč trditi,	man;i pa mi je všeč kad:ar čez	popularizator. Proteus na polju-	mivega. Načrtno bodo obdelana
erah h le ilustrRa a Ančl^ Goš-	da je vsaj 80 % mladih v staro-	barikade samo slepo s prstom ka-	den in prikupen način toda z	posamezna zanimiva področja, ki
nik _ Godce	stl. d0 14 let nesrečnih po naši	žemo drug na drugega... Odras-	znanstveno zanesljivostjo poroča	jim more dati šele barvna podo-
krivdi (pobegi iz družin in šole,	jim najbolj zamerim, kadar do-	° napredku in pridobitvah na-	ha polno veljavo, pisana beseda
por HiDNnzNANSTVFNF	uporništvo, slab odnos do prave-	rnišljavo razglašajo, da so nepre-	ravoslovnih ved doma in v tuji-	pa bo seveda sklenila poučno na-
SLIKANICE•	ga dela’ postopaštvo' . čustvene	magijivi, ali če so brezbrižni do	ni. Prinaša poljudne članke iz	logo. Na tak način bodo v 32.
prizadetosti tid.). No, in v RU-	tega) kako rasej0 njihovi sinovi,	astronomije, astronavtike, fizike,	letniku v nadaljevanjih na krat-
Otroka vedno bolj zanima re-	MENI PODMORNICI nastopajo	mladim pa, kadar jim zmanjka	matematike, kemije, geologije,	ko opisane gobe, ki rastejo v po-
alni svet okrog njega, zato mu ga	mladi v starosti od 12 do 16 let	poguma za trdo, vztrajno in	Paleontologije, botanike, zoologi-	samgznih letnih časih na sloven-
moramo razlagati in približati na — torej iz najbolj kritičnega sta- ustvarjalno delo.	j®, antropologije, splošne biologi- skih tleh, in hkrati tudi upodob-
dostopen in razumljiv način. V rostnega obdobja. Zato si tudi to- Unorniška skuoina mladih v ■le’ medicine, tehnike, varstva na- Ijene na barvnih prilogah. Opisa-prijetnih zgodbicah o Andreju in krat prej želim kot bojim, da bi rumeni PODMORNipt u-i iih raVe itd. V rubliki Drobiž so po ne in upodobljene bodo po gru-Mojci razlaga pisce v besedi in RUMENO PODMORNICO nre-	.	’	.. nhcpcrn	7/-».-a^ k«
pre' vodi Žiga se rodi nrav zaradi obseSu manjše zanimivosti in no- pah tako, da bo bralec imel v
podobi	odkritja	iz	narave	in	no-	bralo	tudi	čimveč	odraslih...	0(;0pe]0g^'J'’	Vamozadovolistva	vos4* iz navedenih področij.	Osta-	tekstu in podobi pred seboj užit-
vosti	s	tehničnih	področij.	Devet	Pomembno	se	mi	zdi,	da	se	ne	odrasjjk v trc>u [_0 j	noža-	^e. ru**rike Odmevi, Društvene ve-	ne in koj zraven njim močno po-
slikanic v velikem formatu z	pretrga	nit med	generacijami,	^.j. nan’;e tudi'še	ni	vse če so	s41’ Mtedi naravoslovec, Pogovor	dobne, pa vendar neužitne	in
ba-vnimi ilustracijami in teksti	Zmerom	pa bom	na tisti strani	„	dal. V,.	.	k	h ’	z bralci, Varstvo narave, Za bist-	strupene. Tako bo 32. letnik	ne-
Alaina Greeja bo bogato dopolni- barikade, kjer bo več pravega s- gejj;0 naiDre; njihove liubezni re g^ave. Knjižne novosti pa vse- pogrešljiv spremljevalec tudi ve-i- branje pri spoznavanju nara-	poguma,	odkritosti, neposredno-	.	nf.A,rnn,jv hk	na J. ■Zidovi	buiej° veliko zanimivega in po-	dno širšemu krogu naših navdu-
in družbe.	sti, človeškosti pa	tudi strpnosti	^	marajo bojevati	za	svoj pro-	učnega. Doslej je imel Proteus bo-	šenih gobarjev. Drugi barvni	sli-
stor v trgu tako kot Dim: razdi- gato ts!iko1vno, gradivo le v črno kovni material bo dopolnjeval ralno po razbojniško Žigova Del1 t€hnikl> kajti finančna sred- nadaljnje članke in drobne vesti.
skupina spravi	na noge ves trg	?tva mu nis0 dovoljevala	tudi	V prvi številki bo seveda največ-	potrebni	takih	opominov,	g°tc^
zdrami odrasle	iz samozadovolj-	barJnib	t	|®mu tehničnemu dosežku člove-	vo	pa	že	začenjamo	bežati	mii*“
6 32. letnikom stoji Proteus stva, pristanku človeka na Luni stvari, mimo vsega krog nas 11
lo
ve
| T
I
Pisatelj Venceslav VVinkler
nosti in resignacije... Na koncu obvelja (samo v .tej povesti?) spoznanje mladih, da bodo morali tudi sami zavihati rokave, ne	.
morejo pričakovati, da bi jim od- ^ aat® rasli prinesli »boljši svet« na krožniku.
ob mejniku, ki mu kaže v tehnič- in njegovi srečni vrnitvi na ma- se nam začenja brezdušno mu1*1' nem pogledu velik preobrat in tični planet, posvečenih precej ti. Da bi ustavljali razvoj? ^e' nadaljnji razcvet. Doslej ga ie uspelih barvnih podob.	smiselno. Toda tudi vsemirski P1'
in zalagalo Prirodoslov- Ta velik in nenaden skok v lot naj se razveseli lepega cveti3’ no društvo Slovenije. Izdajatelj- tehnični opremi Proteusa bo se- zelenega gozda, prijetnih gora ^ stvo in uredništvo bosta ostala še veda nujno nekoliko vplival na sami poslovni uspehi še ne P0' naprej v rokah Prirodoslovnega zvišanje naročnine. Uredništvo menijo polne, vsestranske zad0'
Proteusa in Mladinska knjiga trd- voljnosti, resnično srečnega živ' no upata, da zavoljo številnih Ijenja.
barvnih prilog zvišana naročnina Upam. da bodo mladi bra1*1
društva Slovenije. Založniško de TA PROBLEM PRITEGNIL. javnost pa je društvo prepustilo Problem je v meni nenehno	po temeljitih posvetovanjih in
prisoten. Groza me je. če pomi-	razmišljanjih izvršnega odbora in
slim, da bi mladi — tudi zaradi	še številnih drugih društvenih
ponašanja nas odraslih — zrasli	članov Mladinski knjigi v Ljub-
ali v otopele uživalce ali slepe	Ijani. Mladinska knjiga bo orno-	večjemu	številu	naravoslovcev in
razdiralce... Zato ne morem pi-	gočila. da bo imela vsaka števil-	ljubiteljev	narave.	Proteus	ie ne.
ne bo odtegnila dosedanjih zve- knjigo brali. Ne zaradi roma*
.ti'
stih naročnikov, in iskreno želi-	ke, čeprav je za to stopnjo P0^
ta, da bi prišel Proteus k čim	trebna. Mladi ljudje v tej
rostj še niso tako preračunlj^
,.	,	...... J..	.	...	_	------------- na denar, mislijo še na kaj drL
»sati vecermskih indijananc ali ka Proteusa poleg dosedaniega pogrešljiv spremljevalec šolske gega, lepšega in želel bi, da 1 solzavo taborniških povesti, tem-	obsega še	12 strani barvnih prilog	mladine, kj ima razredni pouk	ohranijo še dolgo pri vsem sv<T
več skušam že v mladinskih de-	v sredini	številke ter vse štiri	naravoslovnih predmetov, in ko-	wm delu in tudi v najodločiln®^
lih ogreti mlade za PLEMENITO	strani ovitka v štiribarvnem tis-	risten pripomoček tudi učnemu	Š7n trenutkih svojega in narodi
»Krojaček Hlapček« iz zgodbe Leopolda Suhadolčana, kot ga je v revolucijo. In še to: Nikoli člo-	ku.	osebju naravoslovnih ved.	vega življenja
1. številki letošnjega Cicibana narisala Marlenka Stupica	vek zanjo ni premlad...	V zajetni barvni prilogi bo	A. RAMOVŠ	VENCESLAV VVINKLEB
St.
knjig za mlade bralce ni nikoli preveč
KERČEVA KNJIŽNICA O naših gorah, o Aidi in
o Svetokriškem ali pogovor z urednikom zbirke Kondor
je tlohUn	?a š°}arje Twainu, Karlu Mayu, Tolstoju in nično bojevniki resnice, pravice
Selo ime ^KEKČEVA	^enkieiDiccii, o njihovih najbolj- in poštenja brez meča. Delo je
F*. madfm ^Ztern vTaL ^ ^	T° S0 ^ prevedel Viktor Smo1^
Vezane in ilustrirane knjige	"	"	*-------------------------------
- domače in tuje književnosti,
xVe> pa tudi take, ki jih bralci na *t?Z~Vo in gi jih želijo imeti knjižni polici izbrano vezane.
zh ■ Frt>a knjiga je letos v tej Smiljana Rozmana iČDEN IMA SEDEM DNI z ilu-"acijami Melite Vovk-Stihove. (-*■ Qovori v devetindvajsetih in^h’ razPorejenih po letnih Jj^h, o otroških doživljajih in Oadah. Vsaka črtica je celota s s.e- Vanjo pisatelj neprisiljeno Mete vzgojno opozorilo, pa naj t>r?Je- junake slika kot nosilce UiT.Vridl ad ne9aitvnih lastno-nii, P™ tem l>a ie daleč od vzgoj-, n povesti starega tipa s »štrle-: * tnoralo. Njegovi junaki živijo' Sodega bralca pritegneva ltn rahlo potrkajo na njegovo est- Spomnijo ga, kako se je po ^Potrebnem sprl pri
fucanju, at je hotel s pestjo uve-
, 7“we0nem kollkokr,
SVOi° V0li° itd’’ pa tudi
^ pomagajo znancem pri h, sošolcem pri učenju in dru-Q,- Delo je pisano sproščeno, avt™11710 s humorjem in kaže, da 'pr dobro pozna otrokov doživ-l]a]ski svet.
slnPrav v av9ustu, ko se je po-škod nas Pisatelj Tone Seli-ar> ki je mladini posvetil vrsto l'°jih del, je spet izšla njegova povest DEKLICA Z JUNA-IpjM SRCEM. Komaj trinajst i. stara Katka je bila v odda-eni vasi nqd Kočevjem partiza-om v veliko pomoč. Bila je stra in pametna in pomagala ’ kjer je bilo potrebno — pri-hi^la sol in tobak, za kar je s 0 tjrm najtežje — in razna fZ?r°čija in tako prenekajkrat . SlIa partizane pred sovražni-P1- No, povest sama najlepše spoveduje, kako je bilo takrat in	kako	požrtvovalno
človeško toplo je bilo Katkino Knjigo je ilustriral Janez
Saj ni lepo ne spodobno zmo- planinskih spisov 28 avtorjev, nu za naše slovstvo kakor tudi z titi človeka na zasluženih počit- Prav gotovo je imelo naše pla- opombami prof. Franček Boha-nicah, pa čeprav je to pod senco ninstvo v preteklosti, tako kot nec. Menim, da dijak ne bo samo oljke in ob istrski črnini. Ampak ima danes, velik pomen ne le za užival v sočni pridigarjevi besedi je že tako, da smo ljudje sitni naše “rekreacijsko« in družbeno- in njegovih “prglihangah«, am-tudi ob nepravem času...	družabno, ampak tudi za duhovno pak bp obenem tudi na mikaven
“Veš, prijatelj Uroš, še malo življenje. O njegovi razvojni po- način spoznal tedanje stanje in in spet bo »izbruhnila« šola. Di- ti> notranji vsebini, o osebnih do- že tudi bogastvo naše pisane be-jake pa tudi učno osebje, kot smo živetjih naših gora hranijo šte- sede,' saj je bil za svoj čas po rekli včasih, ali učni kader, kot vil11' letniki Planinskega vestnika Trubarju in Dalmatinu njen naj-pravimo danes, bo zanimalo’ kaj vse Palno dragocenega gradiva, močnejši oblikovalec.« je enim in drugim pripravila Nemara je bilo kar težko iz to- Ko sva tako s prijateljem Uro-zbirka KONDOR oziroma, kaj je hkšne obilice izbrati tisto, kar jem že oba koprneče gledala s tik pred izidom, torej v začetku Inhko zajamejo strani enega zvez- sonca v morje, sem moral sebi in novega šolskega leta. No, nikar ne Kondorja. Mislim, da je imel njemu citirati modrega Sveto-glej tako mrko, čeprav res ni le- urednik Orel srečno roko, kot se kriškega: »Zakaj tedaj, o vj ne-po vdreti v tvoje šotorišče. Ali reče, in da bo Berilo res zanimi- pametni Judje, tulikanj se muja-veš, kako pravi ljubeznivi Svejk: v? branje. Niso v njem samo pra- te inu potite...« Vedar je bilo Prijatelj, samo nobene panike...« »Planinski« spisi, kot so to raz- potrebno še tretje »zasliševanje«: Take besede sem naslovil na	v*'p?r!i’ sPiahodi po gorskem »Kot 110. zvezek Kondorja si
prof. Uroša Kraigherja, ki pri za-	L K31 "+	omenil dvoje opernih libretov. To
ložbi Mladinska knjiga ureja , ^	■'	6 njim: tudi veliko	irootaVnr- nrarnct ir TTnnrlnr-nl
zbirko Kondor. Ureja in, moral ta,fega' .^ Posega v pravo lite-bi reči, tudi »krmari«, jadra z njo ™	Prlmfer
med različnimi čermi: izbirnimi, Plsatel!_ Jus Kozak, ideolog in fi
založniškimi, sodelavskimi, fi- vild^ V^oI%ecK1F?aenceJ,Avč?n sti™a Po ^oj6111 vsekakor v pes-načnimi Krmari in inHm onrni- viduO Vodopivec, r ranče AVČ,n	»loč« no mUcni;
bo vsekakor novost v Kondorju in skoraj založniško presenečenje. Saj si še sedaj nismo čisto na jasnem, kam naj to zvrst uvr-
niške prevode, zlasti na sedanji stopnji pri nas, ko Smiljan Samec daje resnično prepesnitve
tisto, kar potrebuje naš dijak (pa »Torej bo ta 109. zvezek Koh-	w	...-
tudi sleherni drug izobraženec) za	d°rja	vsekakor zanimivo in ko-	opernih libretov	in	s tem pesniš-
bogatitev svojega znanja in sploh	ristno	branje, tako po svoji pla-	^o vrednost.«
za razsvetljevanje svojega du-	ninski	kot literarni plati. Mislim,	»prav to kar	si	omenil	ie bi-
hovnega in miselnega življenja.	da ,S1	ze kar odgovoril tudi na	. gnodbuja da	"izdamo v	Kon-
Dosedanjih 108 številk zbirke moje drugo vprašanje: V čem bo ZJ?0™*, vUlau,	c=i
Kondor pomeni pravcato zaklad- za mladega človeka, poudarjam nico domačega in tujega leposlov- posebno njega, pomen tega pla-ja in kujture na sploh za mla- ninskega berila v Kondorju in
dorju tudi besedila oper, saj se je to doslej pri nas le redko zgodilo in ležijo prevodi libretov v
“tehtna "vsebinska ?rhiy.i,h’ |fPfay vemo’ da
Knjige pisatelja Josipa Van-Ma o navihanem in prevejanem ^ekcu imajo otroci nadvse radi, e posebno, ko so po teh zgod-
Biseri v letu 1969
doga človeka in vsakega, ki ga obenem tudi mika žlahtno izbrano čtivo. Tik obogatitev te zbirke, pred izidom pa. so nadaljnje tri »Prav res. Naš dijakbo glob-
številke — 109, 110 in 111. Zato. ..	Ije spoznaj zunanjo in	notranjo	da naj bodo	operna besedila v
»Kaj torej izide, tovariš ured-	vsebino našega planinstva in nje-	prevodu tudi	literarno vredna,
mk, v najkrajšem času? S cim	govega prizadevanja za	človeko-	Samec pa to	delo še uspešneje
stopa Kondor v novo solsko leto	vo duhovno obogatitev,	duševno	nadaljuje. Za	prvič smo iz Sam-
m v roke naši šolajoči se mladi- zdravje in duhovni razvoj. To pa čevih prevodov izbrali dvoje be-, r+ .	v unaseJP casu se posebno po- sedil: za Gounodovega Fausta in
Py°.L°_relj:e^nPgi na: Verdijevo Aido, torej za splošno
že Niko Štritof prevedel vsaj štirideset, Smiljan Samec pa okrog 60. Že pokojni Štritof je terjal*
S US-.'ZSZStrŠtJSČ
.-S-,-- ~ r .«» V m,il r	■	------ Negostoljubno gorovje, KjToSj n.sfovHeh S S SSK	&SJ35?,£.
ktf- ?e narejeni trije filmi. V	,, Pisatelj a Charlesa Lut- zlati pesek, boji z roparji, poli- ki so že v tisku in dotisku: Slo- vestnika, ki so s svojim pisanjem	'	P J ’ P
Knjiga ALIČE V ČUDEŽNI dobrem.
k
Z#}# z naslovom KEKČEVE 'vidge Dodgsona s psevdonimom cija, Indijanci — to je okvir in vensko planinsko berilo, dva hb- oblikovali duhovit ^svel^našega	I^OD-emilPz5dvema
oFk£“sv=‘S '»rssss
^	g	“ P—»v.	“'Ce™ de te le »tb.
Prff,’ fcaj ntroci radi berejo. 1 matematične učbenike, jack Londona BELI OČNJAK, morje, vendar pojdiva lepo po izbor pridig Janeza Svetokriške- knvniak in*	ririi
vtkanost in prevejanost, naga- i?16! Pa le vrsto mladih prijate- (V preVodu Pavla Holečka) soada vrsti, in kopalke, ki jih nestrpno ga, ki jih je leta 1937 izd-il Mir-	•	r'£s?,r C,rl
ll»ost in hndn±,nnir	Ijev s katerimi je rad hodil na F opus d?l, kjer je v Londonovih stiskaš V roki, še malo odloži... ko Rupel. Tak izbor bo tudi v
sprehode in jim spotoma pnpove- r0manih glavni junak žiVal To Zanima'has, da vprašam v ime- zbirki Naša beseda ■ (Mladinska v slovenščino nhn h°7z^Jrf nHe]Se kf ke Z7d' P° mnenju kritikov njegova nu bralcev, pa tudi sam sem ra- knjiga). Vese] pa sem, da bo ne- vX s? nrZaMn
& vneto pa ie nashišla^pf«	na3boljša dela- v "Jih se je raz-	doveden, kaj boš povedal o Slo-	kaj bere tega glavnega baročne-	ko^otrdiš ^da zveMta ris	oesMšI
* a -ij , v f. J posl sala mala	mahni] njegov izredni dar za opi-	venskem planinskem berilu, ki si	ga pridigarja in oblikovalca nase	kn in Ha etn	h-,
Ahce, hčerkica njegovega gimna-	SoVanje narave. Narava mu ni le	ga-sprejel v zbirko. Saj nekako	pisane besede izšlo tudi v Kon!	ustrezno prekajena v našo	poetičl
no besedo.«
»To vsekakor. In vesel sem, da je tudi ta posebna literarna
zijskega	direktorja.	Njej jc pa-	okras in občudovanja vredno pri-	""izstopa« iz nje, vendar	nemara	dorju.	dijaštvu po	svoji cen!	do-
7? 7d'	"apiSaI SVT praV£1Ce	zorišče, pač p.a je elementarna,	le navidez. Kaj to berilo	pravza-	stepni	zbirki. Kaj	o teh »za	naš
Fnvprinie	7 Alu riy	oblastna, mogočna sila, ki si po-	Prav. vsebuje in v čem je	za mla-	folk Pisanih bukvic« lahko poveš?
poveduje	o Ahčinih	nenavadnih	kori človeka in žival. Viharji na	dega človeka njegov ne le »pla-	"	•
kar't' morju in kopnem, obdobje stru- ninski«, ampak tudi literarni na- kriškega v našem slovstvu res'ni ZVlst doblla v našem založništvu
ISip Iliii USI
vodita jih dobri sicni kralj in i3a 0 volku in človeku, ki posta- dala Planinška zveza Slovenije in Rupel, ki se je največ ukvarjal s ?a,‘ T°™-1 cel°tna zbirka za šolsko npd£nnaL-srtčna-	Se)VeMa	neta prijatelja. Knjiga’je ilustri- dolgoletni urednik Planinskega tem zanimivim pridigarjem in teto .1969/70?«
e manjk3 tudi huda vojvodin^, ra] Marij Pregelj.	vestnika prof. Tine Orel. Planin- pripovednikom (kajti v svojih »Razen treh omenjenih so v
v kateri se je pisatelj blag) po-	ska zveza je namreč nedavno knjigah Samim promptuarium le Pr°Sramu še naslednje knjige (do-
noiceval iz angleškega plemstva. Kot zadnje delo v tej zbirki praznovala svoj pomembni juhi- res pravi pripovednik). Obsežneiši vob’ da j**1 naštejem le z naslo-njiga o Aliči v čudežni deželi pa izide zgodovinski roman na- tej — 75-letnico organiziranega izbor iz njegovih skoraj 3 tisoč v^' ®°dobna nemška proza, Maje vsa prežeta z iznajdljivo ve- šega pisatelja Franca Šaleškega gorohodstva (naših planinskih strani obsegajočih knjig bo izšel ke‘,onske narodne pesmi, Saga o dnno_in osrečujočo,strpnostjo. Finžgarja POD SVOBODNIM društev). Tine Orel je gradivo v Naši besedi. Založnici (Mladin-	T'K-
Njalu, Izbrano delo Srečka Koso-
ple brezskrbnost,
vse to se pre-
P!KA NOGAVi^KA pisatelji-	SONCEM v dveh knjigah. Zgo-	pripravil in uredil, Planinska zve-	skl knjigi in redakciji Kondorja	veIa.Kitajskenovele,lZbranode-
ce Astrid Lindgreen, ki jo je pre-	dovina naseljevanja starih Slova-	za pa je izdajo tudi finančno	pa se je zdelo prav da bi nekai	,0 Valentina Vodnika in Badga-
vema Kristina Brenkova, ilustri-	nov v sedanjih deželah je naše	podprla. Sedaj pa odgovor na tvo-	Svetokriškega dobili tudi šolarji	vad8'ta ali gospodova pesem.«
rala pa Marlenka Stupica, se je otroke vedno pritegovala, pisatelj je vprašanje: Kaj to berilo prav- in dijaki v roke Za to izdalo ie ‘>Lep’ zanimiv Program. Se-tako priljubila našim otrokom, da	pat- je uporabil to snov z.a svoj	zaprav vsebuje? Takole naj po-	izbral nekaj značilnih pridig ilh	da;ile na koncu Pa še malce koč-
jo tiskamo že četrtič. Pika. ki je	roman. Ilustracije pa je pripravil	vem: prof. Oref je iz 40 letnikov	opremil z obširnim uvodom oav-	ljlvo in sitno vprašanje: Kako
nekaj let živela m potovala z Aco Mavec.	Planinskega vestnika izbral	----- •
očetom na ladji — mati ji je že mero zS°daj umrla — po vsem svetu,	'
Hgi." v njegovih povestih ob ne-
in no prisotnem čutu za mero	— u>-’ v.ion a v c m
bnJoštenje v šegavem in razgi- Ie živela le med mornarji in od
res- raslimi in je postala čisto samo-
Tlif19'1*1 Pripovedovanju pol res-	jc	i-isiu samu-
tu nih in pol pravljičnih dožive- sv°.i otrok. Ima bujno domišljijo
» t * j	• • y  in ra H O Ir Or
Cicibanova knjižnica
torjevem življenju, delu in pome- •bodo li zYezki Prihajali naročnikom v roke? Minuli program je malo kasnil, dijaki so prej zapustili šolo, kot so dobili vse knjige v roke. Godrnjali so, celo odpo-
... c--- t--—j—---- ------ -	_	a««	um, m m n n & ra m n»	vedovali. Se glede tega kaj boljše
Hi, hrav v čudovitem približeva- ]n rada kar pozabi, da se zlaže	y	JsLk..Il m M Mr ^H a K	vreme obeta?«
bernriarave otroku in v nevsilji- *n sploh mimogrede ugane kak-	»Na veliko žalost so bile res
jen’ skritem vzgojnem momentu šno svojo, da se dobro vzgojeni -» ,H	b-nii4n;»o i noSo IAŠF k mah/t tuvtt	•	zamude. Objektivne težave, da
Vrednota Vandovotih del.	otr°ci in vzgojitelji zgražajo in C,lclbanPya knJIŽPica je naša JA^E K NAM ZELENI JURIJ _ pisani v tej povesti Jožeta Snoja, ostanem kar pri tem klasičnem
jo potem poučujejo. Ta šaljiva osrednja zbirka za otroka. Že po to o veSei€ ,n igrive pesmice, ki narisal pa jih je Božo Kos.	izgovoru, ob katere trči založba
iridtAGA O MISISIPIJU je vzgojnost — Pika sicer sama tu- zunanjem videzu knjig opazimo, prinašajo odsev vzhodne zelene PRAVLJICE Frana Miličin- in redakciia Uoam da se ho heyariarica. Pisatelj Fritz. Steu-	di dobro ve, kaj	ni	storila prav,	P3 to zbirko zalozba prav goji, da	S.taterske v izrazu in melodiji je-	skega — to so pravljice o Deset-	tempo izhaiania letos’zbolišal To
kafnle želel v svojih delih pri-	a jo zabava, da dela	napak, — je	■j,1 Posveča vso pozornost tako gle-	zika. Pesmice je ilustrirala Lidija	niči, o	Mladi Bredi, Volku rim-	nam bo omogočil sm-ementoni
kctatl tndijance	kot ljudi,	takšne	otrokom. zelo všeč, zraven pa jih	de jsebine —	saj	prinaša naj-	O.	ere.	Ijanu, Trdoglavu in Marjetici in	»vozni red« Izidov knjige Kon-
*a«j S° res bili’	odvisni m nave-	le opominja na nepravilnosti.	boljša domača	in	tuja dela za	ZLATA VODA	—	Pisatelj	še mnogo drugih.	dorja bodo prišle na svetlo sku-
1 naravo, njihov težek boj	starostno dobo od 6 do 12 let — France Bevk je zapisal svoje do-	PTIČJE JEZERO — slikovita pinsko Prve tri oktobra (seveda
'HhrZStanek’ ko si Je Podrejal Travnov« delo ZAKLAD SI- kot glede ilustracij. To so lepo življaje iz otroških let veselo in Planinska pokrajina Bosne, življe-. 69), druge tri decembra (prav £ k e dežele beli človek. Pisal	ERRA MADRE	v	prevodu Se-	vezane m živahno ilustrirane	navihano, ilustracije pa je nari-	nte P°	gorskih pašnikih in pro-	ko 69) in zadnje štiri marca 1970
HWp0„- resničnih zgodovinskih	y?yina Sahja in	ob	ilustracijah	knjige pesmic, crtic in kratkih	sala Nada Lukežič.	stranih	gozdovih ter ljubezen do	Po tem načinu izhajanja bo omo-
n0 * Njegovo pisanje je	stvar-	Milana Bizovičarja je napeta po-	zgodbic za otroka	iz njegovega	ONSTRAN SRFRRNFOrtf	rc>dne dežele je dajalo vsebino pi-	gočeno tiskarni da bo lahko o
>* “"IO	Sierra" Madreh Ameriški ^Tsateli	tTn“nega ln	«-	«*» Ahmeclu Hr„madž)e„ 1,	Sravam »aaS.aSlal: “ij. f
-V««”'.	a ?r.“ndre. Ap“vjm iEom DortilJUaki — - — «?««»*» M* ter tople S«5»JKE«*»r V***. k'	I* « ™ ^ -
n,.(udi	barvne	priloge	po	izvir-	Torsvan,	skandinavskega rodu, ki	otroku sprošča fantazijo, širi' nje-	Šala‘"Ela	Pomni	-i t •' i
Vil, Dežo Je	prevedla	Tanja	je pred kratkim umrl, je bil moj.	gov predstavni svet in ga napol-	Ančka	Gošnib- ripin	Pa
rt-k.	strski pripovednik. Marsikaj, kar njuje z dinamiko. Resnični svet	o-nik-Godec,
C	je pisal,	je tudi sam doživel in	v knjigah pa osvešča njegovo zaje ,f_	. Pisatelj	Vudo	Zabek si	v svojih	delih odkriva družbene	Vest, mu razjasnjuje odnos do
Z«? X A”k‘n®' risbe v besedah 'je S' ^	Danica Rusjan sdje »žco** raVotožene^
____ ___________......... c	„„ Jankova bujna’'domišljija'nepre-	£iko,la^ Nosov (Prev°d posneti zavzetosti’ in skrbi, ki ve-
»90/a'mish! nekakšno literarno in socialne razmere v Ameriki, sveta in mu razkriva njegovo last-	sPreminja stole v ladje, pndtoščine^ainnvtoš^nlkHH^vi te b»sed tovariša Ur
fesis	~ SaSpS
KRi'7J?.!y3la-	urednika Uroša zaključen. Ni bil
--------- NiiZNALCEK NA LUNI — tako suh, namreč pomenek, kot
.«nko .n n.,egov svet -
v Neznalčkove do- je iz besed tovariša Uroša Kraig-tja in herja, kadar govori o »svojem« Luni. Kondorju, ki mu je z dušo in
ki"" 0 najbolj znanih pisateljih, vice. Zaklad Sierra Madre sodi ni in estetski nazor. hiih0 Posoli mladinska dela, o med najboljše in za mladino naj. In kaj bo v Cicibanovi knjiž-)Un °iV,ern življenju in delu ter o zanimivejše povesti. To je povest niči letos?
vor7z™ ‘?ata Z °žstom »pogo- Knjiga je žeTzšia.' °d, ce naPlsal Smiljan MEHURČKI _______________________________________
MANJINE
Rozman "^j	*	^	“
PESMI — hudo- ianca •temec-Božič^ Kniiga ie'že 7 pesmtee	^uPar|žiča so ie tako njemu kot založbi pomaga
» o	Manfi	*br?n? ,v bogato barvno ilustrirani la. da je zbirka Kondor postal;
.	govornosti, ki jo pri iskanju in
MEHURČKI — čudovite otroš- urejevanju del za. to zbirko čuti.
njihovih povesti. Pripo- o Howardu, večnem zlatosledcu o Defoeju. Cooper ju. Du- in njegovih treh tovariših, ki so mušne pesmice o mali Manji, izsla"	”	TnhsT ki^n^rnatlnv^n^^iom’ 'a' fl- :1e zbirka Kondor postala
•eniF’ ° Beecher-Stowe, o Ander- se slučajno srečali in potem do- basni in uganke pesnika Mateja BARABAKOS IN KOSI — kosia vih Snesmi Portoho ,7	aesn,cn° z!a--ten dar za mlade in
nu- Dickensu, Jules Vernu, življali skupno usodo v slabem in Bora z ilustracijami Jožeta Ciuhe, družina in porednj Mihec so za- MarlenkT Stupica nasIlkala druge bralce"	g gAu
L
St. 1*
50 let gimnazije v Murski Soboti
Gimnazija	v	Murski	Soboti je	bila	19671) z	dne 5. julija 1927. leta ukinilo	rede samoupravne realne gimnazije,
ustanovljena z	razpisom	Poverjeništva	tudi V.	razred s šol. letom 1927/28 na	so ponovno odprli V. razred, 10. okto-
v,..	Ljubljani	(št.	podlagi	138. člena finančnega zakona	bra 1935. leta in VI. razred z na-
a leto	1927/28, ki je določal, da se	slednjim šolskim letom. Končno je
nepopolne gimnazije odpravijo ali pa bilo s kraljevskim odlokom (S. N. br. red. S šolskim letom 1921/22 so huma- skrčijo na štirirazredne. Zaradi ne. 49048) z dne 3. decembra 1936. leta od-nistično gimnazijo preimenovali, v re-^ nebnih akcij — zato, da bi dobili gim-atno po odloku Višjega šolskega sve- nazijo v Murski Soboti — pa je mi-
uk in bogočastje B19) z dne 30. septembra 1919. leta, ko so isto leto 15. oktobra odprli 1. raz-
DVE TRISTOLETNICI V PREKMURJU
» „ sSK-sasriB:
V	- p« JC	nazija v Mureki Soboti postopoma Pisnikov cerkvenih vizitacij. To so gojini poitolna osrednja osemletna os.
14 (št. 2993) z dne 4. marca 1922. Gim- nister za prosveto izdal odlok (S. N. spremeni v popolno realno, v kateri edini pisani dokumenti, ki nam nudi- novna soia 1	'	. r,'
nazija se je postopoma razvijala do br. 34819) z dne 26. oktobra 1927.. leta bi začeli pouk s šolskim letom 1937/38. jo podatke od druge polovice 16. do Prav ta^<> 3« ,rRQ šol. leta 1925/26, ko so odprli še VIT. ki pravi, naj se odpro s pravico jav- Tako je imela realna gimnazija v konca 18. stoletja.	a	u£-
razred. Ta normalni razvoj v po- nosti začasno privatni V., VII. in šolskem letu 1939/40 sedem državnih Tako zasledimo v zapisniku Visita- 7 ,P0,kroy.niKu J-	P orodni e
polno gimnazijo pa je preprečil odlok VIII. razred. Vendar sta bila odprta razredov in VIII. samoupravni razred, cia canonica iz leta 1669, ki je ohra'- teij martm jjov c. k j	j
Vprašanja in odgovori
Vprašanje:
Z. H. iz Apač navaja.
Ministrstva prosvete S. N. br. 24643 z, dne 7. oktobra 1925. leta, s katerim sta bila VI. in VII. razred ukinjena in zaprta 15. oktobra 1925. leta. Na oster protest in prošnje Prekmurcev pa je bil z dekretom Ministrstva pro-
kot privatna razreda le V. razred Dolga in naporna je bila borba Prek. njen v nadškofijskem, arhivu v Za-
(5. decembra 1927. leta) in VII. razred (7. januarja 1928. leta). Ko je bil z odlokom ministra za prosveto (S. N. br. 31309) z dne 3. oktobra 1928. leta ukinjen tudi državni VI. razred,
svete (S. N. br. 31478) z dne 9. de- vsi višji razredi postali privatni. Prva
cembra 1925. leta odlok o ukinitvi dveh razredov toliko razveljavljen, da
matura je bila 1929. in druga 1930. leta, V šolskem letu 1930/31 je bil od
je ukinitev obveljala le za VII. raz- privatnih razredov odprt le V. razred.
red, medtem ko so VI. razred ponovno odprli 16. januarja 1926. leta. Pri šestih razredih je ostala gimnazija
V šolskem letu 1931/32—1934/35 pa je bila gimnazija le nižja štirirazredna. Ko je kraljevski odlok (S. N.
tudi v šol. letu 1926/27, Ministrstvo 38374) z dne 19. septembra 1935. leta prosvete pa je z odlokom (S. N. br. odredil, da postopno odpro višje raz-
POSEBNI VZGOJNI IN IZOBRAŽEVALNI ZAVOD TOLMIN
ponovno razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA ZAVODA
Pogoji:
—	diploma PA — spec. pedagog — ortopedagog
—	5 let učnovzgojne prakse Samska soba zagotovljena.
s V
murcev za popolno gimnazijo, kar je grebu (Nadbiskupski arhiv. Protokoli postala v resnici šele s šolskim letom Br 3/III. Sv. III. Acta visitationum 1940/41 — po enaindvajsetih letih na- canonicarum Tomus XII. Arehivi Epi-porne borbe in nasprotij. Toda leto scopatus Almae Ecclesie Zagrabiensis), 1941 je pomenilo začetek ponovnega da je poučeval v letu v Bogojini boja z madžarskm okupatorjem. Gim- Stefan Sartoš »krivoverec«, ki so ga nazija je ostala neokrnjena, njena nastavili že protestanti. Isto letnico naloga pa je bila madžarizirati slo- ustanovitve šole omenja tudi Krajevni venske srednješolce. S šolskim letom leksikon Dravske banovine za leto 1949/50, to je ob 30-letnici mursko- 1937 na strani 302, ki pravi »da je v soboške gimnazije, so o-dprli novo Bogojni šolstvo zelo staro že leta 1669 br. gimnazijsko poslopje, na katerega so se navaja učitelj Stefan Sartoš, ki je
......... poukom
izobražen mož. Vse do leta 1838, ko je bila ustanovljena farna šola, kjer je ooučeval Cisar Jožef, ne najdemo povezave. V obdobju 1669 do 1838 30 najbrž bil pouk, toda ne kontinuiran. Šolski okoliš je bil zelo obsežen: Dobrovnik, Zlikovci, Komarovci, Gente-rovci, Fošovci in še štirje kraji, ki so bili popolnoma madžarski. Pouk so imeli v kantorjevem stanovanju. Učili so se branja, računanja in verouka, ki je bil glavni predmet. Pouk so obiskovali otroci od 8. do 15. leta starosti, pouk ni bil obvezen, v šolo je hodil vsak, kdor je le hotel. Največ
čakali dolgih 25 let.	bil luteran«. Kako je bilo	^
Ob tem kratkem pregledu se lah- v kraju do leta 1827, nimamo nobenih hfai'	nnn^^Vimskih
vprašamo, zakaj ni moglo Prek- zaneSiiivih podatkov. Tega leta je v ^ok^e obiskovalo pouk v zimskih
ko vprašamo, zakaj ni moglo Prek- zanesljivih podatkov. Tega leta je murje dobiti slovenske gimnazije zapisniku omenjeno, da je učitelj.or-brez borb? Morda zato, ker so jih ganist zaprosil za novo stanovanje, hoteli pustiti v nevednosti, češ da Njegovi dohodki so obsegali stanova-prekmurskim otrokom srednja šola ni nje 7 vrtom, nekaj zemljišča in bero potrebna, saj so v glavnem določeni v' ato. Poleg učiteljske plače je učile za sezonske delavce? Toda letos, telj organist opravljal še cerkovniško ko praznuje gimnazija svojo 50-let- in kantorsko službo. Všolani kraji so nico. zapišimo besede avtorja članka bjij. Bogojina, Ivanci, Filovci in Bu-Borba za gimnazijo v Murski Soboti; kovnica. Sola je’ bila katoliška.
Miroslava Kokolja, ki pravi, da borba	s šolskim zakonom iz let 1868 in
za slovensko gimnazijo ni ostala in- 1375 so proglasili vse verske in občin-terna stvar prekmurskega ljudstva za	šole za državne. Leta 1893 je bil
njegove osnovne življenjske in kul- imenovan za učitelja z diplomo Franc turne pravice. Pisec nadalje pravi, cižek. sledil pa mu je leta 1896 Emil »da nobena gimnazija v Sloveniji ni Krese ki je dobival le polovico kan-
stala tako sredi narodnih in strankar- torievih dohodkov. Leta 1919 je prišlo	manzar, v™,, m vo
sko političnih bojev ter treni vodilnih Prekmurje pod Jugoslavijo. Doslej so	' vsakemu slovenskemu uči-
osebnosti kot soboška: za nobeno dr.u- -veljali madžarski šolski zakoni. Zato JS,®.10!®11 k	dru°i svetovni voj-
go gimnazijo pri nas ni bilo toliko So bili vsi zapisniki »šolskega stolca« naprednih in poštenih, a na^ drugi pisani v madžarskem jeziku. Prvi slo-
OSNOVNA SOLA »JOŽE LETONJE-KMET«
ŠMARTNO OB PAKI
razpisuje naslednja delovna mesta:
1 učitelja za tehnični pouk in fiziko
za nedoločen čas — PRU
I učitelja za glasbeni in likovni pouk
za nedoločen čas — PRU
Z učitelja za razredni pouk za določen čas od 1. IX. 1969 do 20, 1. 1970 — U
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
IfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllM
strani politično konuinktiranih. pa tudi neodkritih osebnih teženi. Zato niso o nobeni toliko pisali ter nirha nobena slovenska cimnazija tako obširne bibliografije člankov in dopišov. ki so izhajali v dnevnem tisku, kot jih ima soboška. Po 50. letih lahko zaoišemo. da je soboška gtmnazita dala celo vrsfo mladih generacij, ki so jim danes odprta vrata do šolanja na najvišiih ustanovah. Po šolski re-
venskt zapisnik je bil spisan konec leta 1919. Leta 1922 je postala šola dvora zred na. O tem, kdaj je bilo zgrajeno prvo šolsko poslopje, ni povsem	p tpn-j zakonu
točnih podatkov: verjetno okoli leta **	dvojezične^ šole kjer je bil
1830. Doslej so gostovali po privatnih d n ^'e leta 1959/6O dvojezični pouk hišgh. Leta ! 900 so PieurediUorgan,- “™dnz^t'^a ^ešanih krajih. Ta za-
ra zred na. O tem kdaj, e bilo zgra^	1^°
Leta 1856 je bilo zgrajeno šolsko poslopje za dvorazredno šolo za otroke iz krajev Dobrovnika, Zlikovcev in Fošovcev. Za učitelja sta bila imenovana Nemeth.v Franja in Janez, ki sta poučevala do leta 1876. Tega leta so v šolski okoliš všolali še kraj Strehonce. Slovenski in madžarski otroci so imeli pouk v madžarskem jeziku vse do leta 1919.
Zanimivi so zapisniki upravitelja šole iz leta 1922. iz katerih je razvidno, kako se je moral boriti za obstoj šole v slovenskem jeziku. V kraju so bili zagrizeni madžaroni, ki so upali, da bodo Madžari vrnili in so zato na. " vsakemu slovenskemu telju. Po končani drugi svetovni vojni je bilo manjšinsko vprašanje rešeno s posebnim zakonom, ki -je bil sprejet 9. aprila 1962 v ljudski skup-c,jn Sice'r Zakon o
19G2. v
štovo stanovanje v drugo šolsko sobo in leta 1908 so dozidali še eno
formi iz Teta 1958 ie postala gimnazija ■	Sl-NT n VIV A CfiT.A
srednia šola s štirimi razredi in po ; USNUvr\A statističnih podatkih za šolsko leto S PODČETRTEK 1968169, zavoda SR Sloveniie za sta; S tistiko te razvidno, da je bilo ha za- ■ vodu -Tuša Kramarja v 15 oddelkih •
375 učencev.
(Viri: Izvestja drž. realne gimna- ! ziie v Murski Soboti 1929;30—1939/40, S Poročilo gimnaziie v.Mursjci Soboti ob. j lO-letmci osvoboditve 1945—1955. Miro- ; s'av Kokoli. Borba za gimnazijo v ;
Murski Soboti, ponatis iz »Novih ob- S zorij« leto 1950, štev 5-6.
razpisuje
prosti delovni mesti
—	učitelja za biologijo in kemijo
(za določen čas)
—	učitelja za razredni pouk
(za nedoločen čas)
Slavica Pavlič
RAZPIS UČBENIKOV
Po 6. in 7. členu pravilnika o postopku za potrjevanje učbenikov in priročnikov za osnovne in srednje šole (Uradni list SRS, št. 12-96 68) objavlja komisija za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo po sklepu seje z dne 27. maja 1969
RAZPIS NATEČAJA za pisce učbenikov in priročnikov
A. Učbeniki za splošno izobraževalne predmete na srednjih šolah:
1.	Zgodovina slovenskega slovstva — za gimnazije in vse srednje štiriletne šole
2.	Osnove glasbene vzgoje — za I. in II. razred gimnazije (ponovni razpis)
3.	Ruska vadnica —- za I. do IV. razred gimnazije — serijski
. . .učbenik . (ponovni razpis)........ . ...... •,......
B. Učbeniki za elektrotehniške srednje šole:
4.	Tehnično risanje — za srednje tehniške in poklicne šole za elektrotehnično stroko (jaki in šibki tok) z dodatkom »Elektrotehnično risanje«.
5.	Mehanska tehnologija — (tehnologija obdelave in tehnologija materiala s posebnim ozirom na elektrotehničnih materialih) za srednje tehniške in poklicne šole za elektrotehnično stroko (jaki in šibki tok).
6.	Preizkušanje električnih strojev za srednje tehniške šole za elektrotehnično stroko.
7.	EJektrotel mične inštalacije — za srednje tehniške in poklicne šole za elektrotehniško stroko (jaki tok).
8.	-Električna omrežja in naprave — za poklicne šole za
elektrotehnično stroko.
9.	Osnove industrijske elektronike — za srednje tehniške in poklicne šole za elektrotehnično stroko (jaki in šibki tok).
10.	Osnovne električne meritve — za srednje tehniške in poklicne šole za električno stroko (jaki in šibki tok).^
11.	Strojni elementi — za srednje tehniške., in poklicne šole za elektrotehnično stroko (jaki tok).
12.	Enciklopedija strojništva — za srednje tehniške in poklicne šole za elektrotehnično stroko (jaki tok).
13.	Električna omrežja — za srednje tehniške šole za elektrotehnično stroko (jaki tok).
14.	Električne naprave in energetika — za srednje tehniške šole za elektrotehnično stroko (jaki tok).
15.	Enciklopedija elektrozvez — za srednje tehniške šole za elektrotehnično stroko (jaki tok).
16.	Laboratorijske vaje in preskušanje električnih strojev — za srednje tehniške šole za elektrotehnično stroko (jaki tok).
17.	Osnove strojnih elementov in finomehanike — za srednje tehniške šole za elektrotehnično stroko (šibki tok).
18.	Nelinearni elementi — za srednje tehniške šole za elektrotehnično stroko (šibki tok).
19.	Električna vezja — za srednje tehniške šole za elektrotehnično stroko (šibki tok).
20.	Ojačevalniki — za srednje tehniške šole za elektrotehnično stroko (šibki tok).
21.	Telegrafija — za srednje tehniške šole za elektrotehnično stroko (šibki tok).
22.	Telefonske komutacijske naprave — za srednje tehniške šole za elektrotehnično stroko (šibki tok).
23.	Telefonija z nosilnimi frekvencami — za srednje tehniške šole za elektrotehnično stroko (šibki tok).
24.	Sprejemniki — za srednje tehniške šole za elektrotehnično stroko (šibki tok).
25.	Oddajniki — za srednje tehniške šole za elektrotehnično stroko (šibki tok).
26.	Avtomatske in signalne naprave — za srednje tehniške šole za elektrotehnično stroko (šibki tok).
27.	Enciklopedija jakega toka — za srednje tehniške šole za elektrotehnično stroko (šibki tok).
28.	Specialna elektr. merjenja — za srednje tehniške šole za elektrotehnično stroko (šibki tok).
29.	Laboratorijske vaje — za srednje tehniške šole za elektrotehnično stroko (šibki tok).

C. Učbeniki za gradbene srednje tehniške šole:
30.	Gradbena mehanika
31.	Statika gradbenih konstrukcij
32.	Gradbene konstrukcije
33.	Gradivoslovje
34.	Gradbeno poslovanje
35.	Kalkulacija
36.	Zemeljska dela in fundiranje
37.	Prometne zgradbe .-j
38.	Vodne zgradbe
39.	Gradbena mehanizacija
40.	Hišne inštalacije
41.	Mostovi
42.	Geodezija za gradbene tehniške šole
C.	Učbeniki za srednje tehniške šole strojne stroke:
43.	Mehanika in trdnost (z zbirko nalog)
44.	Strojni elementi in konstrukcijske vaje
45.	Termodinamika — (z zbirko nalog)
46.	Orodja in priprave za množinsko proizvodnjo
47.	Toplotni stroji — (z vajami)
48.	Transportne naprave — (z vajami)
49.	Vodni stroji — (z vajami)
50.	Motorji in vozila — (z vajami)
51.	Laboratorijske meritve — (s sodobno kontrolo serijske proizvodnje in osnovami) statistične kontrole)
> ' 'i/ ' ‘	‘ V #38l!8	/
D.	Učbeniki za ekonomske in sorodne srednje šole:
52.	Gospodarsko poslovanje — za ekonomske srednje šole — I. letnik in kot pomožni učbenik za sorodne srednje šole.
53.	Gospodarsko računstvo — za I. letnik ESS, UA5, CBP in gostinske šole (z zbirkami nalog za posamezne vrste šol).
54.	Statistika za ESŠ.
E. Učbeniki za srednje poklicne šole:
55.	Matematika za poklicne šole — (z nalogami za stroke oziroma skupine poklicev).
56.	Tehnologija tekstila — za poklicne šole (oblačilne stroke).
F. Priročniki za vzgojo starejših predšolskih otrok:
(s poglavji o vzgoji mlajših tn srednjih predšolskih otrok)
57.	Uvajanje v spoznavanje narave in družbe
58.	Uvajanje v osnove matematičnih pojmov
59.	Telesna vzgoja
60.	Gibalno-ritmična vzgoja
61.	Glasbena vzgoja
. TI.
Pisci, ki se hočejo udeležiti natečaja, naj se pismeno prijavijo najkasneje do 30. septembra 1969 komisiji za učbenike pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo, Ljubljana, Župančičeva 3/IV. kjer bodo prejeli pojasnila glede koncepta in obsega učbenika.
Pismeno prijavo naj pošljejo na isti naslov tudi avtorji skript za predmete pod B, C, Č, D in E, če se odločijo za ta razpis.
III.
Rokopise razpisanih učbenikov in priročnikov pod A, B, C, Č, D, E in F je treba predložiti v treh izvodih komisiji za učbenike pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo do 31. januarja 1970.
Avtorji skript za predmete pod B, C, Č, D in E naj predlože tri izvode zadnje izdaje skript do 30. septembra 1969 obenem s pismeno prijavo za razpis. Ta rok podaljšujemo do 15. oktobra 1969 v primeru, če se avtor skript odloči za predelavo in prilagoditev skript.
IV.
Komisija za učbenike razpisuje za razpisane učbenike in priročnike posebne nagrade v višini do .6000 N-din,-Na njen predlog bo republiški sekretariat za prosveto in kulturo odločil, kateri od učbenikov se nagrade in s katero nagrado. Na predlog komisije se lahko nagrada podeli tudi za učbenik in priročnik, ki ni odobren za natis*
Številka: 610-1/65 Ljubljana, dne 30. junija 1969
KOMISIJA ZA UČBENIKE IN PRIROČNIKE PRI REPUBLIŠKEM SEKRETARIATU ZA PROSVETO IN KULTURO
iiiiiiiniiiiiiiiiiiffliiiiiiniM
kon je bil na temelju ustave dopolnjen 10. TI. 1965 in je izšel kot zakon o spremembah in dopolnitvah žakona o dvojezičnih šolah. Zakon določa, da se v dvojezične šole vpišejo učenci ce-Jotneea šolskega okoliša, ne glede na narodnost. Učenci, ki obiskujejo pouk na tako urejenih šolah, naj pridobijo enakovredno znanje obeh jezikov. Po tem zakonu je dvojezična šola tudi v Dobrovniku. Leta 1962 je bilo zgrajeno novo šolsko poslopje osnovne šole Joška Talanjdja-Janeza.
(Viri: Izvlečki iz šolske kronike šol v SSM. Svet ob Muri. Franc Gumilar, Prekmursko šolstvo skozi stoletja, stranl56 — letnik I — 1956.)
SLAVICA PAVLIC
________ .	_ da je
prosvetni delavec, ki poučuje na novni šoli Apače predmet teiesn vzgojo. V delovno razmerje je ^ sprejet 1964/65. leta. Leta 1968 pa £ mu prekinili delovno razmerje ^ določen čas in ga sprejeli na ve za določen čas do naslednjega leJr V šolskem letu 1963/1969 se je tudi vjv-sal na Visoko šolo za telesno vzgoj v Ljubljani kot izreden študent. V »u vo šolsko leto 1969/1970 je po«0^ sprejet le za določen čas. Tako ni u bival za mesec avgust osebnih Pfu jemkov. Zanima jo, če so imeli pravic na šoli spremeniti delovno razmerj za nedoločen čas v delovno razmet za določen čas in ga vsako leto kinjati za en mesec.
Odgovor:
F o določilih 97. člena zagona o novni šoli (Ur. 1. SRS, št. 9/68) si I?* rajo učitelji, ki nimajo izobraZ&c ustrezne stroke ali stopnje, ki se zj' hteva za delovna mesta, na kateruj opravljajo vzgojno-izobraževalno ob uveljavitvi tega zakona, naj poznaj® v petih letih od uveljavitve tega kona pridobiti zahtevano izobrazb^ Če si v tem roku ne pridobijo Prey pisane izobrazbe, ne smejo več oprav-liati dela na teh delovnih mestih.
Po pojasnilu republiškega sekr^ tariata za prosveto in kulturo k za kanu o osnovni šoli in zakonu 0 srednjem šolstvu št. 61-16/68. z db 7. 2. 1968 pa je v 3. točki rečeno, je treba osebam, ki niso učitelji roma vzgojitelji (to so študenti absolventi) po postopku skladno 105. in 114. členom temeljnega zakola o delovnih razmerjih odpovedati dej lovno razmerje za nedoločen Čas 1 se lahko sprejmejo na taka dela 1: če se niso prijavili drugi kandidati, & izpolnjujejo pogoje razpisa in sicer * za določen čas od 1. 9. do 30. 6. K y mu je treba dodati, da je to pojasni le neobvezna interpretacija zakon* Stališče vrhovnega sodišča Slovenil, pa je. da se nobenemu delavcu. £ opravlja vzgojno-izobraževalno delne more spremeniti delovno razmeri za nedoločen čas v delovno razmer] za določen čas, temveč da za vse £ delavce velja petletni rok za pridob tev ustrezne stroke oziroma stopni izobrazbe. Po določilih 23. člena TZP pa lahko organ delovne organizacn.
Posebno obvestilo!
Vse kolegice in kolege, ki so na novomeškem učiteljišču maturirali spomladi 1959. leta, vljudno obveščamo, da organizacijski odbor pripravlja za prvo soboto v mesecu oktobru (4. X. 1969) srečanje ob deseto obletnici. Zavoljo tega vljudno prosimo vse kolege, sporočite nam čimprei svoj točen naslov, obvestite o tem še druge, hkrati pa sporočite še željo, kje naj bi bilo naše srečanje.
Prisrčno vas vabimo. Oglasite se na naslov: Janez Mušič, Ljubljana, Vojkova 15, ali po telefonu: 312-197.
I-Icl le! 11 zv v/	^   
sprejme na delo za določen čas dela -—mjuje pogojev, če a ov. ki izpolnjujejo CJ, goje za zasedbo delovnega mesta, vd1
ca. ki ne drugih kandidatov, goje za zasedbo del' dar najdalj za eno leto.
Iz določil zakona o osnovni Sw; kakor tudi iz stališča vrhovnega soo> šča SR Slovenije je jasno razvidno. ^ Vam delovno razmerje za nedoloč« čas ne bi smeli spremeniti v deloh no razmerje za določen čas in da Vam morali določiti le z zakonom merjeni rok (tj. do 27. 12. 1972) za PJl dobitev ustrezne stopnje izobrazb Zal je celotna zadeva že zelo odmaL njena in se verjetno proti taken1 sklepu niste pritožili in tudi ne sp>“ žili v zakonitem roku delovnega ra, v katerem bi gotovo uspeli. Sv't tuiem vam. da se vseeno obrnete * : pravno pomoč na odvetniško pisatr pri Zvezi sindikatov Slovenije. LjU” : liana. Dalmatinova 4. Mogoče bodo PJ proučitvi vseh dokumentov še lah« kaj storili za ureditev Vaše zadevc
Janko Brune*, j dipl. pravnih |
PROSVETNI DELAVEC
List izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih delavnosti SRS. tzJde štirinajstdnevno med šolskim letom.
Ureja uredniški odbor, odgovorni urednik Drago Ham.
Naslov uredništva:	Ljubljana.
Poljanska 6-IT. telefon 315-585
Naslov uprave; Ljubljana. Nazorjeva 1. telefon 22-984
Poštni predal: 355-vn.
Letna naročnina: 12 din za posameznike. za šole tn druge ustanove 30 din.
Štev. tek. računa: 501-8-26-1.
Tiska CZP Ljudska pravica.
OSNOVNA SOLA FRANCE PREŠEREN CRENSOVCI
razpisuje za šolsko leto 1969/70 naslednji delovni’ mesti:
—	učitelja za matematiko in fiziko ali fiziko in tehnični pouk,
PRU ali U s prakso (za določen čas)
—	učitelja za razredni pouk.
U (za določen čas)
S
POSEBNA OSNOVNA SOLA RAVNE NA KOROŠKEM
razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
—	učitelja za tehnični in likovni pouk z višjo ali visoko izobrazbo
—	defektologa — ortopedagoga z višjo ali visoko izobrazbo
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva objave razpisa.
Delovna skupnost
POSEBNE OSNOVNE SOLE HOMEC, P. RADOMLJE
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	2 defektologa — ortopedagoga Pogoj: diploma PA, sicer nastavitev samo
za določen čas od 1. IX. 1969—30. VI. 1970
—	1 kuharica za šolsko mlečno kuhinjo Razpis velja do zasedbe mesta.
Izvršni odbor
TEMELJNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI TOLMIN
razpisuje prosti delovni mesti:
—	psihologa
—	tajnika
Pogoji:
za psihologa: visoka izobrazba — psiholog klinične smeri
za tajnika: visoka, višja ali srednja izobrazba pedagoške smeri. Z visoko ali višjo izobrazbo pet let, s srednjo pa deset let delovnih izkušenj v prosvetni stroki.
Osebni dohodek in nastop službe po dogovoru. Rok prijave: tri tedne po objavi razpisa.