www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija Leto LXXIX | 21. novembra 2020 - Buenos Aires, Argentina | Št. 18 E S L O V E N I A L I B R E Glasilo Slovencev v Argentini 53. PRISTAVSKI DAN Prevedene številke naših obletnic nas pope- ljejo v leti 1952 in 1959. Slovenska vas se je leta 1952 šele rojevala. Precej hiš je že razpršeno stalo na prostoru, ki je še dve leti prej bil le zapuščen travnik, ki je služil za pašo kravam in konjem. Bili so že do- ločeni prostori za cerkev, dom in igrišče, nji- hova uresničitev pa je bila samo načrtovana v mislih nekaterih vizionarjev, ki so dobro ve- deli, da je za izvedbo najprej potrebna orga- nizacija. Tako je prišlo do ustanovitve Društva Slovenska vas, skupne organizacije vaščanov, ki ima že 68 let odločilno vlogo. Naslednja leta so bila čas pospešenega vaškega razvoja. Vedno večjemu številu hiš se je pridružil prvi Dom, oživelo je igrišče, s prihodom lazaristov pa se je pričela gradnja cerkve Marije Kraljice, ki jo je 15. novem- bra 1959 blagoslovil lomaški škof Alejandro Schell. Tega blagoslova je bila v obilni meri deležna vsa vas. V obeležje teh pomembnih dogodkov, pa tudi vsega pestrega skupnega življenja, ki jim je na najrazličnejših področjih sledil kot ra- zvoj dragocenih talentov, od Stvarnika pode- ljenih skupnosti in njenim posameznikom, se je v nedeljo, 15. novembra, vršila dvodelna prireditev. Prvi del je potekal prisostvovalno v posebej okrašeni cerkvi Marije Kraljice, s sv. mašo, ki jo je daroval naš župnik g. Toni Burja C.M. Zbrali smo se seveda z vso previdnostjo, ki jo protokol zaradi pandemije priporoča. Skupaj z mašnikom smo se Bogu zahvalili za prejete talente in Ga prosili, da bi jih bili zmožni naj- bolje razviti in pomnožiti. Marijin plašč nas je in nas bo še naprej ščitil pri teh skupnih napo- rih, da bi tudi nam veljalo Jezusovo povabilo: Vstopi v veselje svojega gospodarja. Drugi del se je predvajal po spletu. Odlični za- misli in pripravi Danija Grbca je za to potrebne tehnične sposobnosti dodal njegov sin Martin. Po argentinski in slovenski himni v spoštljivo priznanje izvorni in novi domovini, so pozdra- vili predsednik Društva Slovenska vas Vinko Glinšek, predsednik Zedinjene Slovenije inž. Jure Komar, veleposlanik Republike Sloveni- je v Argentini Alain Brian Bergant in č.g. Toni Burja. Želeli so vse najboljše Društvu in Cerkvi ob obletnicah z željo, da se po omejitvah, ki jih pandemija nalaga, ponovno razcveti skup- no delovanje. Program z naslovom »DVIGNIMO GLAS UPA- NJA« je slonel na poetičnem razmišljanju Mar- tina Sušnika o pandemski in nepandemski za- prtosti in o tem posebnem času, ki prizadeva strah in trpljenje posameznikom in skupnosti. Glas v ozadju (Boštjan Modic), ilustrativno spremljan z dobrimi fotografskimi posnetki, je uvajal v razne recitacije zelo primerno iz- branih pesmi in njih avtorjev. Tudi tokrat jih je dovršeno izpeljala »Danijeva« skupina mla- dih (Natasha Grbec, Jeremias Žitnik, Lourdes 68. OBLETNICA DRUŠTVA SLOVENSKA VAS IN 61. OBLETNICA BLAGOSLOVITVE CERKVE MARIJE KRALJICE P O V E Z AVA : https://youtu.be/XTmyYNcUb-U P O V E Z AVA : https://www.youtube.com/watch?v=cGTZE7oHlCM Kocijančič, Karla Burja, Paula Kocijančič in Va- lerija Urbanija) spremljana z že uveljavljenimi Cirilom Janom, Tomažem Ahlinom, Markom Kocijančičem in samim Danijem Grbcem. Zaključna pesem “Slovenec sem” učencev slovenske šole z vodstvom Monike Urbanija je zgovoren izraz ponosne pripadnosti sloven- stvu, kot je pohvalno v svojem pozdravu ome- nil veleposlanik Bergant. Tako smemo zreti v bodočnost s krepko dvignjenim upanjem, ki se kot glas širi v vse smeri in obeta še mnoga praznovanja obletnic naših ustanov. Omeniti moram tudi prav tako virtualno pri- reditev 68. Mladinskega dne. Žal se je letos vršil brez zbiranja na našem prostornem igri- šču, člani, s predsedništvom Natashe Grbec in Valerije Urbanija pa so vseeno poskrbeli za obeležitev, v pričakovanju, da bo prihodnje leto prostor znova poln mladine. Franci Sušnik V nedeljo, 25. oktobra je Pristava praznovala novo obletnico, 53. rojstni dan. Kot je v svojem pozdravu rekel predsednik Miloš Mavrič, kar malo drugače pa vendar ljubko. Pod geslom ,,Upanje se spusti na dušo in zapoje melodijo, ki najslajše zveni ob nevihti” se je razvil lepo zamišljen in prijeten program, ki je pustil v nas odtenek optimizma in dobre volje, kar ni malo za našo že predolgo preživeto karanteno. Ob 9.30 smo se povezali v skupnem rožnem vencu, ki so ga zbrano molili vsi člani dru- žin Papež Córdoba, Oblak, Zarnik, Jerovšek, Vodnik in Gaser. Sledila je sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj, ki sta jo darovala čgg. Franci Cukjati in Robert Brest. Pri petju so sodelova- li: družina Križ, Cvetka Č. Tomaževič, Marija Zurc, Erika in Boris Čeč, Karolina Kenda in pri orglah Tomaž Kenda. Točno ob 11.15 je pričel kulturni program, kateremu smo sledili preko youtuba. Na vrtu Pristave, ob zvokih obeh himen sta Miloš Mavrič in Monika Č. Kenda dvignila argentin- sko in slovensko zastavo, kot je običajno za slavnostni praznik. V svojem pozdravu se je predsednik Miloš Mavrič še posebno spom- nil umrlih članov, znancev in prijateljev, od katerih se nismo mogli osebno posloviti, a so z name v spominu. Pozdrave in čestitke smo prejeli od veleposlanika Alaina Briana Ber- ganta, kateremu se je pridružila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, ter inž. Jureta Komarja, predsedni- ka Zedinjene Slovenije. O Pristavi so razmišljale žene, matere, uči- teljice: Mojca Jelenc, Marjanka Ayerbe R. Cicciaro, Monika Č. Kenda, Nadica K. Grohar, sestri Mariči D. Conde in Helena Dolinšek pa Cvetka Č. Tomaževič in Marta K. Golob. Tudi dečki in deklice so se pogovarjali, obujali spo- mine, pogrešali pristavsko igrišče, srečanja in medsebojne stike. Toda vse pa le ni zamrlo v teh mesecih! Prikazali so nam prisrčen audio s pesmijo ,,Rdeča roža” ob spremljavi inštru- mentov. Pesem nam je pobožala srce! Tudi folklorna skupina nam je pokazala kako pri- dno vadi z zaščitnimi maskami. Odbor nam je pa pokazal, da se z lahkoto priključujejo sejam, pri katerih je prisoten tudi g. Franci. Prijatelji Pristave smo se poslovili s pesmi- jo polno upanja, da bomo ostali še bolj po- vezani. Priprava programa je bilo delo Tatjane Ro- žanec, Viki Selan in Maruče Zurc. Pri video montaži je bil Aleš Grohar in pri uspešnem tehnološkem dosežku Audio Pristava. V nadaljevanju nam je bilo napovedano posebno darilo. Res presenetili so nas z ra- dijsko igro ,,Težave s hrbtenico” - avtor John Graham, prevedla Tanja Mastnak v režiji Ma- ruče Zurc. Kot nalašč izbrana za ta čas, ko nam je odrska predstava v živo prepovedana, nas ta komedija zmešnjav v pičli uri spravi v smeh in sproščenost duha. Kot v najboljših starih časih, ko ni bilo televizije, smo lahko dali polet naši domišljiji, si posebno zamislili vsako sceno in se zabavali. Vloge so zelo dob- ro odigrali: Lučka J. Oblak, Karel Selan, Domi- nik Oblak, Aleks Zarnik, Tone Tomaževič, Albi Klarreich, Gabrijela B. Križ, Cvetka Č. Toma- ževič in Martin Križ. Vsa zahvala in priznanje za tako prijetno in zabavno uro na radiu. Čestitke režiserki in igralcem ter skupini Audio Pristava, ki iste nas srčno obogatili! Ana Marija Klanjšček Hren ZORKO SIMČIČ 9 9 L E T V četrtek, 19. novembra, je praznoval 99 let plodnega življenja slovensko- -argentinski pisatelj Zorko Simčič, velik pričevalec vere in slovenstva. Spoštovani gospod Zorko, čestitamo vam ob tem lepem jubileju in vam želimo vse dobro, v teh časih pred- vsem zdravja. Bog Vas živi! S T R A N 2 2 1 . N O V E M B R A 2 0 2 0 | S V O B O D N A S L O V E N I J A V ponedeljek, 13. oktobra, je potekal virtualni sestanek odbora Zedinjene Slovenije z ministri- co dr. Heleno Jaklitsch. Tako je o tem sestanku poročal Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu: Ministrica za Slovence v zamejstvu in po sve- tu dr. Helena Jaklitsch se je v ponedeljek, 13. oktobra, udeležila virtualnega sestanka odbora Zedinjene Slovenije, krovne organizacije Slo- vencev v Argentini. Na sestanku so predstavili dejavnosti sloven- skih domov v Buenos Airesu v času karantene. Argentina je namreč že od marca zaprta, pre- povedane so vse dejavnosti, tako tudi tiste, ki bi jih običajno organizirali v domovih. Zato so se hitro prilagodili situaciji in so svoje delova- nje prenesli na splet. Virtualno se tedensko ali koliko mogoče pogosto srečujejo posamezne sekcije in skupne, prav tako kjer je to mogoče, vsako soboto preko spleta delujejo slovenske šole, ob nedeljah pa imajo prenose maš. Veseli so bili, da so lahko to nedeljo prvič od marca iz- vedli slovensko mašo tudi v živo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Argentina je izvedbo maš namreč dovolila, v kolikor se upošteva omejitev udeležbe do 20 ljudi. V vseh teh me- secih pa veliko in požrtvovalno delo opravlja tudi Zveza mater in žena, ki starejše in osamlje- ne »obiskujejo« prek telefonskih pogovorov in razdeljujejo pakete hrane, kjer je to potrebno. Poudarili so še, da sta zanje versko življenje in šola bistvena stebra slovenske skupnost v Ar- gentini. Od tu izhaja pomembnost jezika, kako podajajo slovenski duh in čut do slovenstva mlajšim generacijam. Druge dejavnosti, kot so pevski zbori, gledališka dejavnost, folklora in drugo so vse dopolnilo temu osnovnemu te- melju. Ministrica je pohvalila njihovo delo v prete- klih mesecih in jih seznanila z aktualnimi zade- vami, povezanimi z delom urada. (vir: gov.si) SESTANEK Z MINISTRICO DR. HELENO JAKLITSCH Leto 2020 ni ravno navadno leto, a kljub temu smo želeli, kot že toliko let, skupaj uživati ob glasbi. Zato smo se v centralnem mladinskem odboru sprijaznili z razmera- mi in odločili, da pripravimo »51. Virtualni Pevsko glasbeni večer”. Izvedli smo ga preko youtuba v soboto, 3. oktobra, in do sedaj si ga je ogledalo več kot 2200 oseb. Pričel se je program. Miki Selan in Niko Ob- lak sta vodila večer in predstavljala umetnike. Večer so otvorili Luči Ayerbe Rant, Juana in Rafa, pevski prijatelji, ki imajo najraje muzi- kale. Zapeli so pesem “Canción del Pinar”- Silvina Garre. Sledil je Karel Mehle. Glasbenik, ki sicer rad igra različne inštrumente, je tokrat izbral orglice. Spremljal ga je Checho Mancini pri klavirju in zaigrala sta “Cinema Paradiso” - Ennio Morricone. Grohar Brotherhood - Pavel, Maki, Nevi in Aleš so že od otroških letih navajeni peti z družino. Skozi leta so začeli poskušati tudi razne inštrumente in še vedno radi skupaj pojejo in igrajo. Presenetili so nas, ker so pripravili mashup treh pesmi “Hočem le tebe” - Modrijani, “Ljubi me Ljubi” - Čuki in “No” - Los Huayra. Sledil je pristavski virtualni zbor, ki ga ses- tavljajo člani Pristavskega doma, ki radi po- jejo in delijo lepe trenutke. Pod vodstvom Marjanke Grohar so zapeli “Tam v džungli” - Peretti & Co., prir. J Blasco. En la brecha - bratje Uršu, Cec, Luka in Ma- tej Urbančič izbirajo tako glasbo, ki jim kaj pove ali dobijo v njej izraz tega, kar doživlja- jo in čutijo. Hvaležni so slovenski in argen- tinski tradicionalni glasbi, ker jih spremlja skozi življenje. Zapeli so pesem “Pozdrav s Planin” - Čuki. Bariločanka Miki Figueroa poje že od otro- ških let, najraje ima muzikale. Letos se je že tretjič predstavila na PGV, zapela je “If I Ain´t Got You” - Alicia Keys. Med kratkim odmorom smo si lahko ogle- dali razstavo mladih umetnikov (Maria Pau- VIRTUALNI 51. PEVSKO GLASBENI VEČER la Jakoš, Kristi Urbančič, Valeria Oblak, Miki Križ in Carolina Kenda), s svojimi izdelki so se nam pa predstavili tudi mladi podjetni- ki (Deli Brownie - Cati Podržaj, Aloha Full Training - Niko Puntar, Amankay.art - Viki Kastelic in Mile Zupanc, Nutrir - Štefi Bo- kalič, Chipas Holy Sir - Cinti Oblak, Dermo Care - Nati Podržaj, Hakuna Matata - Nevi Grohar, Okusi Dulces - Miki in Andre Pun- tar, Omaui pasteleria - Poli Skubic, Elite Tehnično Svetovanje - Pavel Grohar, Sofia Agata Ceramica - Sofi Cordoba ter Ljubim Tea - Dalma Grbec). Drugi del je odprl Tomi Lenarčič s svo- jo kitaro, danes pravi klasik na naših PGV. Predstavil se je že kot solist, v duetih in tudi z drugimi skupinami, kakor Get Funky in Andinske Lame. Tokrat je solistično zaigral “Love of my life” - Queen. Sledili so Bratranci - Nacho in Mikaela Mehle s pesmijo “Motivos” - Abel Pintos. Letos sta se prvič predstavila Viki in Niko Kastelic, presenetila sta nas z “Drive It Like You Stole It” - Sing Street. Skupino TO NI sitni sestavljajo bratranci in prijatelji, vsi nadarjeni glasbeniki. Prvič so se predstavili pred publiko leta 2014. Radi izva- jajo glasbo vseh vrst, če pa je rock … še bo- lje! Zelo originalno so zaigrali in zapeli “TONI - Konis Hupen”. Kar naenkrat je Anonimus prevzel kontrolo Pevsko glasbenega večera! Vsi vemo, da se tehniki, ki skrbijo, da vse dobro izpade po navadi ne morejo pokazati na odru, ker je prav tisti dan največ dela v ozadju, za me- šalno mizo, za odrom, na balkonu... Ampak letos je vse drugače in čeprav so morali skozi dva meseca priprav vložiti kar dvajset- krat več ur dela kot običajno, so se Matjaž, Aleš, Pavel in Adrian odločili, da tokrat tudi oni predstavijo svojo točko, v poklon in zah- valo vsem tehničnim delavcem, ki na vsaki predstavi tiho in nevidno skrbijo za sceno, luči, zvok, skratka, da vse lepo teče. Zapeli so “Je treba delat” - Adi Smolar in nam v po- snetkih prikazali delo za kulisami. Kot zadnja točka večera sta se predstavi- la Dani Vasle in Branko Marinič s pomočjo mlajših članov družine Gaser: pokazali so nam da, kljub težkim okoliščinam, ... “Vse se da” - Vlado Kreslin. Miki in Niko sta se poslovila in zaključila ve- čer, za sladico smo pa lahko ponovno uživali ob lanskem hitu “Samo milijon”, pri katerem so sodelovali glasbeniki vseh starosti iz vseh domov. Čestitamo vsem mladim, ki so svoje talen- te delili z nami! Hvala Uradu Vlade RS za Slovence v za- mejstvu in po svetu ter sponzorjem. Zahvala gre tudi skupini AudioPristava in Marii Pauli Jakoš, ki so nam priskočili na po- moč in s trudom in oblikovanjem programa uresničili letošnji PGV! Če si PGV še niste ogledali, ne zamudite priložnosti, v naslednji povezavi najdete po- snetek: https://youtu.be/CGdMrGV12rM Centralni odbor SDO - SFZ 2020 OB TAKTU BARV XVII – LETO 2020 Odštevamo minute, sekunde ... 3 , 2, 1 ... Začel je Ob taktu barv ... 17. kulturni večer, prvi spletni kulturni večer preko našega You- Tube kanala. Leto 2020 bo res nepozabno za svet zaradi pandemije Covida-19. Morali smo se prilago- diti novi vrsti komunikacije: virtualni. Sprva nekako zoprno, neznano, zapleteno in nedosegljivo za vse “nas mlade”, ki nismo bili vajeni YouTuba, Instagrama, Faceboka, povezav ... A kar hitro smo opazili, da ima virtualna obli- ka veliko korist: dogodek lahko delimo z vsemi prijatelji, kadar koli in kjer koli na svetu! Letos smo bili še posebno veseli, da sta Mi- caela in Toni Podržaj sodelovala pri našem kulturnem večeru. Dr. Victor Leber je predstavil in opisal letoš- nji dogodek kot noč pisanih čustev ... “Ob taktu barv je čudovit večer umetnosti in prijateljstva, večer ustvarjalnega sveta in do- mišljije, na katerem je sodelovalo že mnogo umetnikov, igralcev, pevcev, zborov, oktetov, ansamblov ...”. V treh minutah smo si lahko ogledali delo in trud organiziranja teh čarobnih prireditev skozi toliko let. Takoj po predstavitvi sta se pa kar sama predstavila letošnja umetnika: Micaela in Toni Podržaj. Micaela je nam predstavila svoja umetniška dela: keramične izdelke in digitalne ilustraci- je, v katerih je veliko kreativnosti. Zanima jo prikazati nekaj, česar ne vidimo v vsakdanjem svetu ali kaj spremeniti. Kasneje pa je začela svojim izdelkom dodajati animacije in jih tako poživljati. Pri srcu so ji živali, narava, vesolje, zato velikokrat pri delu uporablja te motive. Zelo rada ustvarja tudi kolaže z neskončnimi kombinacijami oblik, barv in tekstur. Že od sa- mega začetka uporablja tudi glino, pri čemer se poslužuje različnih dekorativnih tehnik, iz- delke pa okrasi z lastnimi motivi. Njene izdelke lahko odkrijete na njenem In- stagramu: https://www.instagram.com/mica.pod/ Toni Podržaj pa je nas obdaroval s svojo moj- strsko interpretacijo na kitari: dve pesmi slav- nega kitarista Eduarda Faluja: La cuartelera in El mishi, ki jih je priredil Carlos Roldán. Toni se je že večkrat predstavil kot solist, spremljal je vokalno skupino Mučačas ter pevski zbor San Martín in sodeloval pri an- samblu šole »Instituto Ballester«. Vsak umetnik je pripravil svoj video posnetek, nato je Regina Truden Leber uredila celotno vi- deo montažo s svetovanjem Tonija Podržaja pri zvoku. Za lektoriranje se moramo zahvaliti Veri Breznikar Podržaj in Marti Jenko Škulj. Dr. Leber je zaključil dogodek z naslednjo mislijo: Končno, ko vidimo vso to ustvarjal- nost, lahko zaključujemo, kot je bil prepričan Ivan Cankar, da: “Zgodovina narodove kulture je zgodovina naroda samega”. Veseli smo, da smo lahko organizirali tako lep prvi spletni kulturni večer v prepričanju, da se bomo naslednje leto lahko osebno srečali v našem preljubljenem domu San Martín, a tudi smo prepričani, da virtualnega načina komuni- kacije, ne bo konec. To je samo začetek! Iskrena hvala obema umetnikoma za tako prelepi večer! Povezava kulturnega večera Ob taktu barv XVII: https://youtu.be/gIpnPBR5494 Naročite se na naš YouTube kanal: https://www. youtube.com/user/sdsanmartin , kliknite na zvonček, da boste lahko sledili vsem našim dejavnos- tim in si ogledali vse naše video posnetke. Tudi lahko sledite tudi vsem našim novicam na Facebooku in Instagramu: https://www.facebook.com/slovenskidom.sanmartin https://www.instagram.com/sdsanmartin/ Regina Truden Leber Ministrica med sestankom. | Avtor USZS S V O B O D N A S L O V E N I J A | 2 1 . N O V E M B R A 2 0 2 0 S T R A N 3 SPOMINI DR. ZDRAVKA KALANA Nova knjiga Pri založbi Mladika, ki v Trstu že 64 let iz- daja kulturno revijo Mladika in pa števil- ne knjige, je pred kratkim izšla 5. knjiga zbirke Zapisi iz zdomstva, ki je posveče- na spominom, razmišljanjem in priče- vanjem naših ljudi po svetu. Gre za spo- mine “ameriškega Slovenca” dr. Zdravka Kalana Zgodba mojega življenja. V zbirki so pred Kalanovo izšle nasled- nje knjige avtorjev iz Argentine, ZDA in Kanade: Alojzij Geržinič – Od Save do Srebrne reke, Pavle Borštnik – Moj čas, Jože Mihevc – Skozi taborišča do sreče in Branko Rebozov – Spomini in misli. Nova knjiga je dragoceno pričevanje katoliškega javnega delavca trdne slo- venske in demokratične zavesti, ki se je rodil v Motniku pri Škofji Loki leta 1906, umrl pa je v New Yorku leta 1992. Avtor živo in kritično slika svoje od- vetniško delo v 30. letih prejšnjega sto- letja v Novem mestu, Ribnici in Celju, takratno stanje duha med Slovenci, za- sedbo in razpad Jugoslavije aprila 1941, razkol med Slovenci, revolucijo, nacio- nalno ilegalo in domobrance, nato groz- ljiva doživetja v taborišču Dachau, delo proti komunističnemu režimu tik po vojni z Američani in z majorjem Andre- jem Glušičem v Avstriji in na Bavarskem, selitev v ZDA leta 1949 ter prvo obdobje novega življenja v Clevelandu. Leta 1950 se je dr. Kalan preselil v New York. Tam je magistriral iz knjigovodstva in se zaposlil v javni upravi. Leta 1956 so se mu iz Slovenije pridružili žena in oba otroka. V slovenski župniji sv. Cirila se je zlasti s Prosvetnimi urami na tretjo ne- deljo v mesecu uveljavil kot eden izmed stebrov slovenske skupnosti v velemes- tu. Še malo pred smrtjo se je odločno zavzel za ameriško priznanje samostojne slovenske države. Le nekateri deli teh spominov so bili že objavljeni v časopisih, o šolanju in o štirih desetletjih življenja v New Yorku pa v njih zvemo zelo malo. Zato spomine dopol- njujejo zapis, ki ga je za to knjigo prispe- val avtorjev sin mag. Tomo Kalan, in fo- tografije iz družinskega arhiva. Spremno besedo je prispeval tudi urednik knjige, tržaški časnikar Ivo Jevnikar. Publicistka in raziskovalka Alenka Puhar iz Ljubljane pa je v eseju Podvojeni Dachau strnila svoja spoznanja o tem, zakaj so nemška taborišča postala tako za preživele kot za jugoslovanski režim zelo občutljiva tema. O delu založbe Mladike govori njena spletna stran (www.mladika.com), kjer so tudi navodila za morebitna naroči- la, tam pa je zaradi težav, ki jih povzro- ča pandemija, brezplačno na voljo tudi sama revija Mladika v digitalni obliki. Ivo Jevnikar (ZA SVOBODNO SLOVENIJO) Star je 22 let, je sin Ivija in Liyu Trejo Gen- decher. Rodil se je v Argentini, kjer se je izpo- polnil v hokeju. Živel je nekaj let v Sloveniji. Sedaj pa igra na Portugalskem. Letos so športniki, prav tako kot vsi ljudje na svetu, doživeli prav posebno - izredno leto za- radi pandemije koronavirusa. Tudi Tomasu se je športno življenje zaustavilo za nekaj časa, ravno nekaj mesecev po tem, ko je začel po- klicno igrati hokej v mestu Marinha Grande, v centru Portugalske. → Kdaj in kako si se odločil za hokej na ko- talkah? Ko sem bil star 3 leta (2001) smo se z družino preselili v Slovenijo. Tam živijo teta Pavlinka in stric Boštjan Kocmur in bratranci, takrat tudi še stari oče Ivan (Korošec). V Sloveniji se otro- ci veliko vozijo s kolesom in se kotalkajo kar po ulicah. Tudi jaz sem se izredno rad drsal z rolerji. Po treh letih bivanja v Sloveniji so moji starši odločili, da se vrnejo v Buenos Aires, kjer sem pričel igrati nogomet, kakor večina fantov v Ar- gentini. Ko sem nekoč spremljal sestro v klub, kjer je igrala odbojko, sem zagledal od daleč, da se neki mladi kotalkajo. Približal sem se in odkril zame novi šport, ki me je prav kmalu prevzel: hokej na kotalkah. Poskusil sem igrati, in kar na lepem sem se počutil prav sigurnega pri tem športu, saj mi je kotalkanje bilo čisto domače, čeprav je bilo sedaj na štirih kolesih in ne na ro- lerjih. Nekaj časa sem treniral kar oboje istoča- sno, nogomet in hokej, dokler se končno nisem odločil za hokej. Če želim biti dober in nekoč poklicni igralec pri nekem športu, sem si mislil, moram izbrati enega in mu posvetiti čas. → Ali so tudi v tvoji družini športniki? V moji družini so vsi zelo aktivni, še posebno pri muziki. Moja starejša sestra igra odbojko, mlajša pa vadi ples.Tudi ati je igral hokej na travi, ko je bil mlad, ter vadil lahkoatletiko. → Ali si sodeloval pri kakšni dejavnosti v slo- venski skupnosti v Argentini? Ne veliko. Nekajkrat sem s sestro in atijem sodeloval pri glasbenem festivalu “Rock pod ombujem”. Nekaj časa sem tudi treniral nogo- met pri skupini “Zedinjene Slovenije”. → V katerih klubih si igral hokej? Od 9. leta dalje sem stalno igral v klubu Hura- cán, čeprav sem bil kdaj pa kdaj poklican v klub Velez Sarsfield, kot ojačitev pri kakšnem posebnem turnirju. Z ekipo smo imeli mnogo zmag in osvojitev. Proti koncu leta 2018 pa sem bil poklican h argentinski reprezentaci. → Kako potekajo tvoji redni treningi? Ko sem bil v Argentini sem treniral štirikrat na teden, včasih tudi dvakrat na dan. Trening je vključeval vadbo z utežmi ter šport. Poleg tega sem pa tudi sam večkrat še kaj dodal: tek, vožnja s kolesom, drsanje. Vse to poleg tekem, ki smo jih igrali ob sobotah. Ni bilo lah- ko, saj sem istočasno delal v nekem podjetju in študiral Poslovno administracijo na bueno- saireški univerzi (UBA). Tukaj, na Portugalskem, so treningi prav tako intenzivni. Treniramo dvakrat na dan. Zaradi pandemije so bili ukinjeni vsi športni turnirji med marcem in julijem. Šele meseca avgusta smo uradni lahko pričeli z novim turnirjem, a igramo alternativno, ker je mnogo območij zaprtih zaradi novega izbruha koronavirusa in ni mogoče potovati daleč naokrog. Še dobro, da mi je nov virtualni sistem na univerzah do- volil, da izkoristim čas in lahko študije na bu- enosaireški univerzi UBA nadaljujem od tukaj in tako počasi še naprej polagam izpite. → Kako lahko opišeš svojo izkušnjo na Pana- meriškem prvenstvu v Kolumbiji leta 2018? Na Panameriškem prvenstvu je bilo nepozab- no. Nikoli si nisem predstavljal, da me bodo izbrali za reprezentanco. To je bila zame velika možnost, da me spoznajo in me vidijo igrati. Veliko sem se naučil v tej skupini. Vsi so mi ogromno pomagali in tudi sam sem veliko do- NAŠI ŠPORTNIKI Tomás Korošec – hokejist na kotalkah ...je Tomaž Kokalj, sin Ivka in Anke Smo- le, postal nogometni sodnik. Študije je končal decembra 2019 in še isti mesec dopolnil izpite pri AFA (Asociación del Fútbol Argentino). Že nekaj let sodi nogometne tekme, najsi bo v kategori- ji FUTSAL, kjer sodeluje včasih tudi kot kronometrist, kot na igrišču 11. Čestita- mo Tomiju za ta nov korak in mu želimo zanimiva doživetja v nogometem krogu. Ne dvomimo, da bo »pravični sodnik«. zorel pri tem. → Ali lahko poveš kakšno zanimivo anekdo- to v vseh teh letih kot športnik? Imam veliko nepozabnih doživetij, ko smo z ekipo potovali po provincah na Turnir Argenti- ne. Ko potuješ in preživljaš več časa s soigralci se ustvarijo močne in dobre prijatelske vezi. Kot posebno anekdoto se pa spominjam zad- nje tekme pred odhodom iz Argentine: Manj- kali sta samo dve minuti do konca tekma in smo izgubljali 1-4, takrat smo se prebudili in obrnili rezultat: zmagali smo tekmo 5-4. Ne- kaj izrednega. Je morda tista neverjetna moč, ki izbruhne iz tebe v kritičnih trenutkih. Ko gledaš nazaj, ne moreš verjeti, da smo lahko sploh kaj takega z ekipo dosegli. → Kako je prišlo do tega, da so te poklicali s portugalske ekipe? Že nekaj časa sem poizvedoval o možnosti, da bi igral kje v Evropi. Udeležba na Panameri- škem prvenstvu mi je omogočila, da so me vi- deli igrati in tako me je res tehnik portugalske equipe Sporting Clube Marinhense, kjer igra že en Argentinec, poklical in mi ponudil, da bi igral za njihovo ekipo pri 2. ligi. → Te hokej osrečuje? Ali si predstavljaš sebe v bodočnosti še naprej kot poklicen igralec pri tem športu? Resnično čutim, da ljubim hokej. Že v Ar- gentini sem v ta šport polagal veliko časa in energije, kot, da bi bil poklicen, čeprav nisem prejemal plače. Sedaj se mi je pa to uresničilo in bom še veliko več dal od sebe, da bom lah- ko dosegel višje cilje. Vem pa, da se to doseže korak za korakom. → Katere so tvoje sanje? Najprvo si želim priti v 1. ligo na Portugalskem, ki je najbolj kompetitivna na svetu. Moje sa- nje so priti čim višje, kar se da pri hokeju. Vem pa, da je za to omejena doba, morda do ka- kih 35 let. Zato vem, da moram nadaljevati s študijem, da bom lahko potem dobil delo in ustvaril družino. Dati vedno “en korak več“ je lastnost, ki označuje uspešne ljudi, in to velja tudi za športnike. Skrivnost je v volji in v trudu. Tega ima Tomas Korošec na pretek, zato ne dvo- mimo, da bo v življenju prišel daleč. In to mu tudi iskreno želimo. Čestitke in še mnogo uspehov in uživanja. -sonia tomazin ... se je Andrej Vombergar vrnil v svojo ljubljeno Slovenijo. Po prestopu v FK Ufa ruske 1. lige se je slovensko argentinski napadalec vrnil v NK Olim- pija Ljubljana. V tej ekipi je nogometaš najbo- lje izstopal saj je v 34 tekmah dosegel 15 golov. Poleg tega je osvojil še slovensko ligo in pokal. Ko se je septembra meseca vrnil v slovensko NK Olimpijo je bil sprejet kot nekoč Riquelme, ko se je vrnil v Boca Juniors, kar pomeni, da so ga slovenski navijači pogrešali. Želimo mu mnogo uspehov, golov in zadovoljstva na domači zemlji. ...je Andi Jakoš, po kompliciranem in preki- njenem športnem letu zaradi koronavirusa, pričel zelo uspešno avtomobilsko sezono pri TC Pista. Letos je že tretje leto v tej kategoriji in to se mu pozna. S svojim srečnim Dodgem ekipe Dole Racing je osvojil več prvih mest in se bori tudi za Srebrni Pokal (Copa de Plata). Letos dirka tudi pri TC Pick Up, kar mu prinaša nove izkušnje. Srečno, Andi, in še tako naprej! -sonia tomazin Morda še ne veste da… SPOMINSKA SLOVESNOST V TEHARJAH V nedeljo, 4. oktobra 2020, se je v Teharjah vršila vsakoletna spominska prireditev za žrtve medvojnega in povojnega nasilja. Po sveti maši, ki jo je daroval upravitelj celjske škofije Rok Metličar, je prisotne nagovoril ar- gentinski Slovenec Marko Jerman. Njegove besede objavljamo v celoti. Prireditev vsako leto organizira Nova Sloven- ska Zaveza. VELIK DAR SPOMIN JE DOBER Sem stopam, da pred vami zdaj zapel bi zgod- be svoje. Človek, ki v življenju gloje, noč in dan ga muka izredna kot samotna ptica bedna se tolaži – ko zapoje. Prosim vse svetnike v nebu, naj v pomoč mi prihitijo, naj mi misli v red vrstijo, ko zapel bom zgodbe te, naj spomine mi sve- že, razumevanje bistrijo. Dragi prijatelji! Vsi prav lepo pozdravljeni! Že enaintridesetič se zbiramo na tem ža- lostnem kraju, danes Spominskem parku Te- harje. Pred 75 leti, v času, ko je svet z grozo odkri- val strahote Auschwitza in drugih nacističnih taborišč, je tukajšnje koncentracijsko tabori- šče začelo s svojim zločinskem poslovanjem. Opuščene nemške kasarne je nova revolu- cionarna oblast uporabila za poslednje zbira- lišče tistih, ki so obtoženi izdajstva in kolabo- racije morali umreti. Od tukaj so jih partizani vozili na bližnja in bolj oddaljena morišča in svoje zločine prikrili s tonami in tonami indu- strijskih odpadkov, betonskimi pregradami, miniranjem brezen in zaroto molka ... in s 75 leti laži. Da je bil veliki zločin načrtovan, priča Titov nagovor z balkona Ljubljanske univerze, v katerem je kar sam napovedal masaker, ki so ga potem revolucionarji izvršili. Med tistimi, za katere na tem svetu ni bilo več prostora, je bila domobranska vojska, ki si je, potem ko je v njeni poslednji bitki po- razila partizane v Borovljah, izborila pot čez Dravo. Skupaj s civilisti, ki so bežali pred ko- munističnim nasiljem čez Ljubelj, so se domo- branci zatekli pod varstvo Angležev, ki so že zasedli Koroško. Niso bili vojni ujetniki, to so bili begunci, a za Angleže le valuta, s katero so plačali Titu za umik partizanov s Koroške. Pod pretvezo, da bodo begunce premestili v Itali- jo, so Angleži prodane domobrance in civiliste nalagali na vlake in tovornjake in jih, transport za transportom predajali partizanom, ti pa so jih prek meje vozili v smrt; ene skozi Karavan- ke v Škofjo Loko – Šentvid – Kočevski rog; dru- ge prek Pliberka – Dravograda – Velenja – kas- neje prek Maribora – sem, na Teharje. Med izdanimi in prevaranimi je bil tudi moj oče, še ne 25 letni fant. Partizani so njegovo četo od Angležev prevzeli 28. maja zvečer v Pliberku, nato so jih z vlakom prepeljali do Slo- venj Gradca, kjer so čakali, brez hrane, tri dni. Tam je bilo zbranih okoli 3000 oseb, vojakov in civilistov, tudi žene z otroki. Že 30. maja so partizani odbrali oficirje in jih odgnali. Postrelili so okoli 50 častnikov. Sledil je prevoz do Misli- nje, od tam pa peš proti Velenju, kajti železni- ška proga je bila razdrta. Ko so korakali skozi temno sotesko Huda Luknja, je moj oče skočil iz vrste in se po hudourniški strugi povzpel do gozda nad tesno dolino in ušel. A svoboden je bil le nekaj dni. Prijatelj, ki je z njim pobegnil, je bil ujet in je verjetno povedal, da je z njim ušel Frenk Jerman. Tako so ga partizani spet prijeli na domu. Ne bi ga dobili – toda, ko so grozili, da bodo družino postrelili in zažgali hišo, je stopil iz skrivališča in se predal. Zaprli so ga v Domžalah, v šoli, kjer je bila prej do- mobranska postojanka. Po le nekaj dneh mu je uspel pobeg iz zapora in kmalu je bil spet na Koroškem. Dvakrat se je potem čez hribe vrnil domov. Prvič že septembra ’45, po spri- čevala in poln nahrbtnik knjig in učbenikov za gimnazijo, ki je pod vodstvom ravnatelja Marka Bajuka začela delovati v taborišču Pe- ggez. Tam je tudi maturiral. Zadnjič se je vrnil v Slovenijo septembra ’46. S prijateljem sta še trem fantom pomagala zbežati v Avstrijo. Ker sem prej omenil, da so bili domobran- ci obtoženi izdajstva in kolaboracije, dovolite kratko razmišljanje o nekih kolaboracijah; o partizansko-angleški sem že govoril. Kolaboracija je tuja beseda, ki ima popolno- ma enakovredno pristno slovensko besedo: sodelovanje, a izgleda, da se v našem prosto- ru uporablja izključno za protikomunistično stran in to v najbolj slabšalnem pomenu. Avgusta 1939 sta Nemčija in Sovjetska Zveza v Moskvi podpisali pakt o nenapadanju, znan kot pakt von Ribbentrop-Molotov. V resnici je bil to pakt o napadu in razdelitvi Poljske, kar je tudi takoj sledilo. Teža te pogodbe je bila veli- ko večja. Nacistična Nemčija si je od Sovjetske Zveze zagotovila: milijon ton žita, skoraj mili- jon ton petroleja – od tega sto tisoč ton letal- skega goriva, jekleno rudo, mangan, bombaž in varen hrbet. V zameno je Sovjetska Zveza dobila motorje za letala, torpede, mine, načr- te za bojne in tovorne ladje in prosto roko na Finskem, v Estoniji, Litvi, Latviji in Romuniji. Hitler se je potem mirno lahko spravil nad zahodno Evropo in si jo kmalu podredil. Ko- munistične partije po celem svetu so prene- hale s protinacistično propagando in zago- varjale mir z Nemčijo za vsako ceno. Sredi nemškega bliskovitega napada na Francijo je Maurice Thorez, vodja francoske komunistič- ne partije, iz Moskve prek radijskih valov pozi- val francosko vojsko, naj se ne upira nacistom. Komunisti so tako postali okupatorji in kola- boranti. Okupatorji so ostali do sesutja Sov- jetske Zveze, kolaboracija z nacisti pa je trajala skoraj dve leti. In kako je bilo s komunisti v de- želah, ki jih je zasedla Sovjetska Zveza? Tisti, ki so imeli Sovjete za okupatorje, so bili od bolj- ševikov kruto zatrti; ostale lahko označimo za izdajalce in sodelavce okupatorja, saj so svoj narod podredili ideološki domovini Sovjetski Zvezi. Znan je primer poljskega pesnika, kas- neje Nobelovega nagrajenca, ki je iz sovjetske Poljske prebegnil pod nemško okupacijo, ker je bilo tam bolj varno. Seveda so nacisti ko- muniste preganjali. Še več, Hitler je z njimi v Nemčiji že prej brutalno obračunal, kar Stali- na očitno ni preveč prizadelo. Tudi slovenski komunisti so slepo sledili »ge- nialnemu vodji naprednega in razsvetljenega delovnega ljudstva«. Ko je Nemčija zasedla Jugoslavijo, je naci-boljševiško pajdaštvo še trajalo in to do napada Nemčije na Sovjetsko Zvezo, 22. junija 1941. A takoj po okupaciji so naši komunisti zaslutili priložnost za revolucijo in prevzem oblasti. Umori uglednih ljudi, celo družin, so se kar vrstili. Ubogi verni in delavni slovenski narod se je znašel na okupatorskem nakovalu, po njem pa je tolklo boljševiško kla- divo. Šele, ko je število komunističnih umorov za dvakrat preseglo evangeljskih »ne pravim sedemkrat, ampak sedemdesetkrat sedem- krat« (Matej 18, 21), so nekateri rekli: »Mi se bomo branili«. To je bil začetek vaških straž in pozneje domobranstva. Da nekdo svoj razkosan in okupiran narod napade in terorizira z namenom, da se napa- deni brani in se v skrajni stiski obrne na za- sedbeno oblast, nato pa ga zaradi tega obtoži izdajstva, je perverzno. In prav to je storila ko- munistična partija na čelu Osvobodilne Fron- te in kronala svojo revolucijo s končno rešitvi- jo: povojnimi poboji. Danes, 30 let po tem, ko se je porušila komu- nistična utopija, se še trudimo, da bi se vrnili v kulturni prostor, iz katerega so nas pred 75 leti nasilno odpeljali. Videti je, da je pred nami še zelo dolga pot ... Ideološko-medijsko-finančna oligarhija se je brez večjih težav pretihotapila iz totalitarizma v demokratične strukture nove države Sloveni- je. Celo okitila se je z imenom, ki daje slutiti, da namerava obvladovati naše enaindvajseto sto- letje. Iz ruševin, ki so jih za seboj pustili napre- dni socialni inženirji, se širi moralni relativizem in preti samim temeljem naše civilizacije. A »kamen, ki so ga (ti) zidarji zavrgli, je pos- tal vogelni kamen« (Psalm 118). V poletnih dneh 1945. leta, ko se je po Sloveniji stopnje- valo nepredstavljivo nasilje, so se v taboriščih v Avstriji in Italiji slovenski begunci, kar jih je ostalo, hitro prilagajali novi stvarnosti. Izgubili so domovino, imetje, očete, brate, ljubljene. Ohranili so življenje, vero, narodno zavest, dostojanstvo. Pridobili so svobodo. V treh letih v taboriščih, povezani v skupni žalosti in molitvi, so ustvarili mali čudež, ki bi lahko bil zgled za vsa begunstva. Iz nič je na majhnem prostoru zaživela mala Slovenija, ki se je leta 1948 razpršila po svetu. Nekateri so ostali v Evropi, veliko jih je šlo v Združene države, v Kanado in Avstralijo, kakšnih 7.000 pa v Ar- gentino – med njimi tudi moj oče. In moja mati. Spoznala sta se v Buenos Airesu šele ne- kaj let po prihodu v Argentino. Širom po svetu v različnih deželah so si ti ver- ni, delavni in pošteni ljudje kmalu opomogli in nadaljevali s tem, kar so začeli v begunskih taboriščih. Vzniknila je Slovenija v svetu in se bogato razrasla, sebi in novim domovinam v prid. V to široko domovino smo se rodili njiho- vi potomci, državljani različnih držav, a vedno Slovenci. »Kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si, Slovenija« (Marko Kremžar-Jože Osana), poje naša himna. Tam že raste četrti rod dedičev tistih, ki so bili po vojni doma obsojeni na izbris. Generacija, ki počasi odhaja, nam zapušča svetel zgled vere, zvestobe, delavnosti, doslednega pričevanja za resnico. Slabo je znala obrniti v dobro. Neiz- merno težo križa, ki ji je bil usojen, je potrpež- ljivo nosila in bolečino darovala v zadostitev za hude zločine, ki še vedno obremenjujejo naš narod. Verjamem, da je podobno ravnala tudi tista tiha množica, ki je ostala doma in še žalo- vati ni smela. Vem, da je njej bilo še težje. Na nas je, da ne pozabimo na vse te ljudi brez imena, ki so tukaj in na mnogih krajih po Sloveniji z molitvijo na ustnicah premladi od- hajali v smrt. Danes arheologi odkrivajo to, kar so ideologi dolga desetletja skrivali, v zdomstvu pa smo vseskozi vedeli. Zgodovine ne moremo spre- meniti. Zgodovino moramo šele spoznati. Za konec dovolite, da malo argentinske kul- ture pljuskne čez ocean na ta posvečeni kraj spomina. Iz pesnitve Martin Fierro – nacional- nega epa, ki ga je napisal José Hernández – sem izbral štiri kitice. Uvodni dve sem povedal na začetku, zaključil bom z zadnjima dvema. Pesnitev je sestavljena iz 33 spevov, kitic je 1204. V celoti jo je v slovenščino prevedel in prepesnil Tine Debeljak. Bogato opremljena od slovenskih umetnikov, tiskana v slovenski tiskarni, podprta od slovenskih mecenov, je knjiga izšla v Buenos Airesu pred 50 leti. Iz hvaležnosti in spoštovanja do moje rodne zemlje in tudi zato, da vsaj malo začutite, v kakšnem jezikovnem okolju se je znašlo to- liko Slovencev, bom zaključil najprej v izvirni španščini. Es la memoria un gran don, calidá muy meritoria; y aquellos que en esta historia sospechen que les doy palo, sepan que olvidar lo malo también es tener memoria. Más naides se sienta ofendido pues a nin- guno incomodo. Y si canto de este modo, por encontrarlo oportuno, no es para mal de ninguno sino para bien de todos. *** Teharje, 4. oktober 2020 Velik dar spomin je dober med največjimi na sveti, v zgodbi moji prizadeti, morate mi oprostiti, naj se ve, zlo pozabiti tudi je spomin imeti. In naj ne bo nihče užaljen, moj namen je bil res čist, ni vodila me zavist. Pel zato sem, ker se zdi, da nikomur v škodo ni, temveč le vsem v korist. Marko Jerman S T R A N 4 2 1 . N O V E M B R A 2 0 2 0 | S V O B O D N A S L O V E N I J A SREČANJE SLOVENSKIH POSLOVNEŽEV Slovenska poslovna globalna povezava (slove- nian global business network – SGBN) je 10. novembra 2020 organizirala prvo virtualno srečanje slovenskih poslovnežev iz Argentine in Brazilije, ki ga je vodil vodja projekta, dr. Štefan Bogdan Barenboim Šalej. Okoli 65 udeleženk in udeležencev iz 5 držav so nagovorili Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, veleposlanik mag. Iztok Grmek, generalni di- rektor direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo, veleposlanik Republike Slovenije v Braziliji, Gorazd Renčelj, veleposlanik Repu- blike Slovenije v Buenos Airesu, Alain Brian Bergant, častni konzuli in slovenski poslovneži Argentine in Brazilije. Poleg povezovanja in druženja, so se prisotni seznanili z delovanjem in zgodovino mnogih uspešnih slovenskih podjetij v obeh državah (HZ Group, Hisense Gorenje do Brasil, Oblak Hnos. S.A.C.I.F e I., Bajda S.R.L., Latitude Consultores Associados, Briganti, Sonitron). Naslednje srečanje bo 10. decembra s temo GLOBALNO POSLOVNO SLOVENSTVO, sodelo- vanje in razvoj, na katerem bodo prisotni slo- venski uradni predstavniki, VTIS, ZITEX, SBC, poslovno gospodarske organizacije in poslov- neži vseh kontinentov. Glavni pokrovitelj dogodka je bi Urad Vlade republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Posnetek dogodka najdete na tej povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=Nj3aMhoyIEY&t=1s vir: Slovenci.si Sl ik a: D em ok ra ci ja .s i Pred 40 leti, 14. novembra leta 1980 je v Ljubljani umrl Maksim Gaspari, eden najpo- membnejših likovnih ustvarjalcev v zgodovini slovenske umetnosti. Njegova umetnost ja oprta na slovensko ljudsko izročilo, njegove prototipne podobe še danes povezujemo s slovenstvom. Za svoje zasluge je prejel Pre- šernovo nagrado in postal redni član Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti. Življenjepis Maksima Gasparija Rojen je bil 26. januarja 1883 v Selščku pri Begunjah, blizu Cerknice (Notranjska). Oče Giacomo je bil posestnik in trgovec, po rodu Furlan. Njegova mati, Ivana Švigelj, je bila hči premožnega posestnika in gostilničarja. Osnovno šolo je v letih 1890-1894 obiskoval v Begunjah, kasneje na realki v Ljubljani. Nato se je v Murnikovi trgovini v Kamniku učil za trgovskega pomočnika, ves prosti čas pa je veliko risal. Leta 1899 je na prošnjo g. Murnika narisal sliko slanika, ki so postavili v izložbeno okno. OkrOgle OBLETNICE | Maksim Gaspari ( 1 8 8 3 - 1 9 8 0 ) Slika te ribe je vzbudila zanimanje kamniškega veterinarja in zbiratelja umetnin dr. Nika Sad- nikarja, ki je Maksimu omogočil šolanje v Lju- bljani in na Dunaju in mu kasneje uredil atelje. Po zaslugi dr. Sadnikarja je Maksim Gaspari postal slikar. Na Dunaju se je Gaspari vključil v jugoslovan- sko umetniško društvo “Vesna”, katerega ge- slo je bilo: “Iz naroda za narod”. Najprej se je učil na Grafičnem zavodu, kasneje pa na Aka- demiji umetnosti. Leta 1907 je odšel v Munchen a se je že nas- lednje leto vrnil v Slovenijo. Leta 1911 se je poročil s Frančiško Wurzer iz Bistrice v Rožu na Koroškem. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Gaspari je ustvarjal tudi na ženinem domu na Koroškem. Gaspari je kot profesor poučeval risanje na ra- znih ustanovah, od leta 1928 pa do upokojitve (1948) je bil restavrator in risar v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Leta 1952 je prejel Prešernovo nagrado za svoje življensko delo, dvajset let pozneje je postal redni član Slovenske akademije znano- sti in umetnosti. Umrl je v Ljubljani 14. novembra 1980 v 98. letu starosti. Gasparijevo delo Maksim Gaspari je v temelju izrazit risar. Ustvarjal je v vseh slikarskih tehnikah, včasih je tehnike med seboj tudi kombiniral, od olja na lesu in platnu do akvarele ali svinčnika na papirju. Naslikal je razna slovenska narodna obredja in cerkvena praznovanja. Njegov čo- pič je naslikal ljudi, ki jih srečujemo v sloven- skem ljudskem izročilu (godci, berači, vaški posebneži). Točnega števila del, ki jih je Gas- pari naslikal, še sam ni vedel. S V O B O D N A S L O V E N I J A | 2 1 . N O V E M B R A 2 0 2 0 S T R A N 5 Moj prvotni namen je bil, da bi bil naslov tega članka Pandemija, ampak se mi je zdelo po- polnoma neprimerno. Prvič zato ker, v skladu z mnenjem mnogih zdravnikov po svetu, se mi ta izraz ne zdi pravilen, saj je veliko drugih bo- lezni ki so enako svetovne in smrtne, pa niso bile vredne tega naziva. Drugič pa zato, ker bi brez premisleka ponavljal kot papiga, kar pra- vijo mediji, ko se v resnici dogaja nekaj druge- ga, ki je občutno resnejše. To kar se dogaja je pravi Pandemonium, razpust vseh demonov, pri čemer se ma- lokdo zaveda tragičnosti tega vsesplošnega nereda. Kljub temu je zanimivo opazovati kontrast te svetovne usklajenosti pri obrav- navanju Covid 19. Zdi se skoraj sumljiva ta usklajenost med vsemi vladami sveta pri morbidnem širjenju novic o resnosti tega virusa, za katerega se je pa nenazadnje po- kazalo, da ni tako strašno nevaren. Svetovna Zdravstvena Organizacija (SZO – ali OMS po špansko) je vodilna pri tej zadevi, in združuje vse odločitve v zvezi z virusom po vsem sve- tu. Vendar, ko smo videli toliko zmede kar se tiče izvora in zdravljenja bolezni, in po tem, ko smo slišali toliko strokovnjakov z nasprot- nim mnenjem od tega ki vlada pri SZO-ju, se je mogoče smiselno vprašati kdo vodi odlo- čitve SZO-ja. Mislim, da imam odgovor na to, in verjetno ga tudi sami imate. Ta je povezan z naslovom tega članka. Toliko, kar se tiče uvoda, saj sam nisem zdravnik, in moj namen ni da bi pri tem član- ku razpravljal o zdravstvenem vidiku tega vi- rusa. Mi je veliko bolj zanimivo opazovati, kaj ta tako imenovana pandemija povzroča pri ljudeh. Nek španski intelektualec je definiral to situacijo kot največji dosežek kraljevanja svetovne plutokracije, to kar se brez sramu proglaša kot Nova Svetovna Ureditev. Vsi do- kazi kažejo na to, saj je neverjetno, kako hitro se je razglasila potreba po karanteni, ko se je komaj kaj vedelo o virusu. Vem kaj lahko mislite, namreč da razmiš- ljam v smeri konspiracije, vendar se je vredno vprašati če je smiselno nadaljevati tako, kot do sedaj, ko odloča neka majhna peščica ljudi, ki ji zelo močno oporekajo, medtem ko se širi ta zmeda, ta nered, to masivno razmišljanje. To zadnje je še posebej resno, saj smo priča temu, kako hitro je prišlo do tega. To čredno obnašanje je res presenetljivo, ta pasivnost, ta slepa poslušnost stališčem, ki v resnici ne vemo od kod prihajajo, in nam ni jasna njiho- va legitimnost, avtoriteta, zastopanje. Vsi smo bili priča hitremu širjenju začetnega strahu, in smo videli kako se je širil po medijih 24 ur na dan, čeprav so bile to novice, ki so zavajale, saj niso vsebovale pravega znanja o temi. Naravno je, da nas je strah neznanega, in še posebej če se to vztrajno širi, tako da se kaže neštete vrste krst in sveži grobov v pričakova- nju več smrtnih novic. Strah je v tem primeru razumljivo naraven, vendar je potrebno, da ne zaupamo tej manipulaciji. Ko so minevali meseci smo prišli do ugo- tovitve, da težava ni bila pri številu umrlih ali zdravljenju bolnih, temveč pri izoliranju zdravih. Niti najbolj kruta od diktatur, kar jih je poznalo človeštvo, ni dosegla tega s tako visoko stopnjo učinkovitosti. To je strahotna umetnina. In zadeva se samo slabša, ker ne- gotovost je stalna, in smrt je zdaj samo še statistični podatek brez duše, banaliziran podatek, brez nadnaravnega pomena. S ča- som smo vsi doživeli to, da je nekdo v našem krogu umrl zaradi virusa. Pravijo pa, da je prisiljena izolacija postala edini način za pre- živetje do prihoda rešitvenega cepiva, ki naj ga tako doživeto promovira ista organizacija v katero naj bi dvomili. Prava tragedija se je pokazala v tej novi nor- malnosti. Ljudje padajo v depresijo, verjetno zaradi negotovosti, vendar tudi zaradi izgube tistega modernega načina življenja, na katere- ga so bili vsi navajeni. Vsi pogrešajo tisti ritem, hrup, to, kar je zapolnjevalo ves ta čas, ki ga sedaj imamo odveč. Tako Netflix kot tudi in- ternet in mobilni telefoni so sedaj v pretirani rabi. Kljub temu, nič ne more utišati tega kar je naravnega v človeku, ki vpije od znotraj in ga pusti presenečenega. To kar sedaj vpije v zavesti, je tisto kar je bilo prvotno utišano s hrupom in hitrim rit- mom življenja. Sedaj se je razkrila surova odvisnost modernega človeka od svojih ma- likov, materializem, ki ga opaja in ga ločuje od svoje notranjosti. Sodobni človek, samo- zadostnež, upornik in prevzetnež, ne more nadaljevati s svojimi starimi vzorci. Sedaj je izoliran, potegnjen vase od strahu, pokoren sistemu, ki ga ne pozna. Rekordna prodaja antidepresivov nam do- kazuje nedoslednost miselnosti sodobnega človeka. Človek se je pustil premamiti od so- dobnosti, ki je pogon sveta, ne da bi vedel, kam ga bo to pripeljalo. Sodobnost težko de- finiramo, nobeden res ne ve kaj sodobnost točno pomeni ali predstavlja. Lahko bi se reklo, da je to obljuba lažjega življenja, živ- ljenja polnega udobja in novih užitkov, ki člo- veka pripravi za uživanje v novi človečnosti. Sodobni človek je imel možnost doseči osvo- bajajoči individualizem, ne da bi se zavedal, da postaja le del nečloveškega pogona, ki ga vodi neznana sila. Bile so sladke in omam- ne obljube, ki so jih le redki postavili pod vprašanje, saj je večina sprejela sodobnost z neodgovorno radostjo. Bile so negotove in nevarne obljube, in človek je postal le člen verige te iluzije. Tako kot prepovedan sad v raju, ki pa na žalost ni bil le sad. Znova ista prvotna skušnjava. Hudič je zelo pameten, in človek preveč neumen, ali še slabše, neizo- gibno šibek. Na koncu se je pokazalo, da ponosni sodob- ni človek ni nič originalen, in je le del mase individualistov, vsi enaki, popolnoma odvisni od hitrega materializma, predani sistemu, ki jim zdaj ukazuje, naj se predajajo strahu, naj se izogibajo drugim, in tako krhajo redke vezi, ki so že skrhane. Trenutne razmere so posta- vile pred dejstvo to, da je ta presežni človek le šibki olupek, ki tava v morju negotovosti. Nenadoma se je znašel kot nag, izoliran, brez dostopa do svojih užitkov, z nogami z blata, ne da bi vedel, kdo je. Hedonizem in samo- zadostnost mu ne dajo nobenega odgovora, nobene utehe. Na ta način, v svoji trmi in brezdušnosti, se človek naprej upira svoji pravi naravi, du- hovni naravi. Duhovnost je bila postavljena v muzej, kot nekaj, česar se spominjamo brez nostalgije in s posmehom. Nekdanje vred- note družine, morale in tradicije so bile tako zapostavljene, da so ostale v pozabi, tako ne- uporabljene, da se jim redki upajo brez sramu posvečati in jih ponovno odkrivati. Sodobnost je odločila, da je religioznost le kup zatirajočih dogem starih neumnežev. Religioznost je tako postala nekaj podobne- ga spaki, agresija proti človekovi ambiciji. Na koncu pa je ta sodobnost pustila človeka sa- mega sredi pandemije, z izpraznjeno dušo, v neredu, in kar je še slabše, neobranjenega. To je pravo pogubljenje v svojem najbolj kru- tem pomenu. Duše trpijo in ne najdejo druge rešitve kot to, da se vrnejo k svojim malikom, ki so jih odtujevali. In sredi te tragedije, Bog še vedno kliče v tišini, potrpežljivo, tako kot v vsej zgo- dovini človeške blodnje. A Bog je neizmerno spoštljiv in se ne približa brez odobritve člo- veške volje. Bog vedno kliče, dokler človek ne dojame svoje majhnosti in svojega pravega mesta v neskončnem redu božjega Stvarstva. Bog potrpežljivo čaka na človeka do zadnje- ga trenutka pred njegovim pogubljenjem, da bi ga rešil njegove majhnosti, postavil red v njegovi duši, in ga dvignil do pravega smisla neskončnega življenja. Vendar Bog ne deluje sam, zgradil je svojo Cerkev, da bi stal ob strani človeku v njego- vem iskanju. Danes bolj kot nikoli potrebuje- mo, da naša Cerkev sodeluje z našim Bogom, in ponovno predstavlja jasen svetilnik sredi nevihte. Danes bolj kot nikoli potrebujemo, da se Cerkev neha ukvarjati z zemeljskimi ne- pomembnostmi in se začne ukvarjati z duša- mi, ki so v nevarnosti. Ta članek mogoče ni uporaben za nekoga, ki ni sprejel vere, vendar ga vabim k temu, da najde drugo rešitev, ki naj bi ga popolnoma prevzela, do zadnjega tkiva telesa, s popolno odkritostjo, brez humanističnih teorij, ki samo zvišujejo ponos inteligence za nekaj časa in ki zelo kmalu zgnijejo. Jože Lenarčič PANDEMONIUM • Ilustracije Gaspari je ilustriral preko 320 knjig in drugih del (razglednice, voščilnice). Od leta 1905 da- lje lahko dobimo Gasparijeve ilustracije kot knjižna oprema, kot satirične politične ilustra- cije, karikature, diplome, kataloge, plakate, koledarje, šolske slike, razglednice in še kaj. Svoj umetniški vrh je Gaspari dosegel v ilustraciji knjig: Kettejeve poezije 1907, Turki pred sv. Tilnom 1910, Milčinskega Pravljice 1911, Deseti brat 1944, Slovenske narodne pravljice 1952, Slovenske balade in romance 1955 in Rokovnjači 1956. • Razglednice Že na Dunaju se je Gaspari lotil slikanja razgle- dnic v začetku dvajsetega stoletja. Razgledni- co je hotel spremeniti v nekaj več kot samo kartico za pošiljanje pozdravov - dal jim je umetniško vrednost. Naslonil se je na tradicijo ljudskih noš, na spo- ročilo ljudskih pesmi, šeg in navad. Zbranih je skoraj 500 različnih Gasparijevih razglednic. • Narodne jaslice Z izumom barvnega tiska so se v Sloveniji pojavile papirnate jaslice natiskane v tujini (Nemčija, Češka). Po prvi svetovni vojni je Gaspari začel razmišljati o jaslicah v okviru narodnega izročila. Gasparijeve narodne jaslice so izhajale v letih 1919 do 1926 v založbi Umetniške propagan- de, izšle so na osmih polah in bile natisnjene v obliki litografije. Pripravil Jože Jan “Milost in dobrotljivost mi sledita vse dni mojega življenja in v Gospodovi hiši bom prebival najdaljše čase”. 23. oktobra je v 92. letu starosti za večno zaspala v Gospodu naša draga mama, stara mama, prababica in teta, MIMI KOPAČ PETEK Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za molitve in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo g. Janezu Pintarju, g. Robertu Brestu ter msgr. Juretu Rodetu za duhovno oskrb, maše in obrede. Iz srca hvala vsem, njeni: sinovi: Lojze, Andrej in Marko in žena Mara. hčerke: Mari, Neži, Angelca in mož Danijel in Pavla in mož Gabrijel. vnuki in pravnuki iz družin: Astorga, Pavšer, Petek in Zupanc. nečaki iz družin: Kopač, Starič, Kočar, Vozel. Buenos Aires, Bariloche, Cipolletti, Ljubljana, Moravče, Prikrnica. NOVEMBER 2020 Svobodno Slovenijo podpirajo | Glasilo Slovencev v Argentini Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Predsednik Jure Komar SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com www.svobodnaslovenija.com.ar Uredniški odbor Mariana Poznič, Erika lndihar, Jože Lenarčič, Marko Vombergar, Miloš Mavrič Lektoriranje Lucijana Hribar, Mariana Poznič Oblikovanje Erika lndihar, Cecilija Urbančič • Ne ugaja mi beseda strpnost, vendar ne najdem boljše. Ljubezen nas žene k temu, da imamo do vere drugih enako spoštova- nje, kot ga imamo do svoje. (Mahatma Gandhi, indijski politik, odvetnik in aktivist) • Otroci morajo biti zelo strpni do odraslih. (Antoine de Saint-Exupery, francoski pisatelj in letalec) • Bodite prožni kot trs, ne trdi kot cipresa. (Talmud) • Strpnost postane dolgoročno pridobljena pravica. (Georges Clemenceau, francoski politik, fizik in novinar) • Strpnost je najboljša religija. (Victor Hugo, francoski pisatelj, pesnik, dramatik, akademik in državnik) • Tudi če vsa družba temelji na nestrp- nosti, vsak napredek temelji na strpnosti. (George Bernard Shaw, irski dramatik in pisatelj) • Nič ni bolj privlačnega pri človeku kot njegova vljudnost, potrpežljivost in strpnost. (Cicero, rimski državnik, pravnik in filozof) Izbral Jože Jan PREGOVORI IN CITATI STRPNOST Mednarodni dan strpnosti (tolerance) je spominski dan, ki ga je 16. novembra 1995 v Deklaraciji o načelih strpnosti razglasila Ge- neralna konferenca UNESCO. Deklaracija o načelih strpnosti poudar- ja zaskrbljenost zaradi naraščanja dejanj nestrpnosti, nasilja, terorizma, ksenofobije, agresivnega nacionalizma, rasizma, anti- semitizma, izključevanja, marginalizacije in diskriminacije, ki so uperjena proti na- cionalnim, etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam, beguncem, priseljenim delav- cem, priseljencem in ranljivim skupinam znotraj družb, kot tudi dejanj nasilja in ustrahovanja, ki so zagrešena nad posa- mezniki, ki uveljavljajo svojo svobodo miš- ljenja in izražanja. Strpnost pojmujemo kot pogoj sobivanja na primerni kulturni in socialni ravni. Ko smo strpni smo bolj čuječi do soljudi, jih ne sodimo prenaglo, poskušamo razumeti tudi drugo stran. Strpnost je treba gojiti, da dosežemo biti razumevajoči do drugačnosti in se zavedati, da nismo edini na svetu in da je nujno, da živimo v sožitju in toleranci do drugih. Poglejmo, kaj nam o strpnosti govorijo pre- govori in citati: • Kdor ne misli na druge, bo nekega dne spoznal, da tudi drugi ne mislijo nanj. (Kitajski pregovor) • Malce zdravega razuma, malce strp- nosti, malo humorja - kako prijetno bi se potem dalo živeti na tem našem planetu! (William Somerset Maugham, angleški dramatik, pesnik in literarni kritik) • Ni strpen kdor ne prenaša nestrpnosti. (Jaume Balmes, španski filozof) • Če želiš, da te drugi prenašajo, prenašaj ti druge. (Sv. Tomaž Kempinski, nemški teolog, menih , mistik in pisec) • Naši predsodki so enaki našim uram: nikoli se ne strinjajo, ampak vsak verjame v svojo. (Alexander Pope, angleški pesnik in prevajalec) ZA RAZMISLEK IN NASMEH “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran”“ ” S T R A N 6 2 1 . N O V E M B R A 2 0 2 0 | S V O B O D N A S L O V E N I J A Svete maše in verski program https://sites.google.com/view/robertbrest 5. decembra 2020 Zaključne prireditve slovenskih šol - virtualni dogodek 6. decembra 2020 ob 10.00 Skupna zaključna sv. maša za osmošolce vseh slovenskih šol v cerkvi Marije Pomagaj KOLEDAR VABILO Spoštovani, pišem vam kot urednik spletne strani Gro- bovi znanih Slovencev https://www.najdigrob.si/. V zbirko grobov je uvrščeno že kar nekaj oseb, ki so pokopane v tujini, žal še nobe- na iz Argentine (iz Južne Amerike imam le Branislavo Sušnik v Paragvaju). Zato se na vas obračam s prošnjo za morebitno po- moč. Zaenkrat imam na seznamu 4 osebe, in sicer Jože Krivec Nikolaj Jeločnik Tine Debeljak Bara Remec Prvi trije so umrli v Buenos Airesu, Bara Remec pa v San Carlos de Bariloche (tam tudi pokopana). Če lahko nekako pridete do slik teh gro- bov, bi jih z veseljem objavil. In seveda bi bil vesel drugih predlogov, če slišijo na temo znanih Slovencev. Lahko pa grob objavi vsak, ki se registrira, če bi koga zanimalo. V upanju, da vas stvar zanima, vas lepo pozdravljam Janez Stare SMRTI 2. novembra je umrl Luis (Lojze) Videnšek, teden dni po izpolnjenem 95. letu starosti. V Buenos Airesu je živel od leta 1948 do lani, ko so ga preselili v Slovenijo, torej 71 let. V Sloveniji je preživel v krogu domačih še leto in pol. V slovensko zemljo je bil pokopan v soboto, 7. novembra. 23. oktobra je v 92. letu starosti umrla gospa Mimi Kopač Petek. OSEBNE NOVICE Bliža se božični čas in z njim tradicionalna božična voščila v našem časopisu. Vabimo slovenska društva, pa tudi podjetnike, profesionalce, trgovce, obrtnike, predvsem pa mlade, ki začenjate svojo umetniško ali podjetniško pot, da skupaj z božičnim voščilom ponudite svoje storitve in izdelke. Oglasi bodo letos brezplačni, javite se na email svobodna.ba@gmail.com Slovenske šole v Argentini bodo v soboto, 5. novembra 2020, z virtualnimi prireditvami zaključile šolsko leto 2020. Učenci 8. razreda vseh šol se bodo zbrali pri skupni zaključni sv. maši v nedeljo, 6. decembra, ob 10. v slovenski cerkvi Marije Pomagaj. Obisk sv. Miklavža: po dogovoru v vsaki šoli. Šolski odsek ZS