KMETSKI UST Številka 12 Liubliana dne 22. marca 1939 Leto XXI Svetopolkovi klici svare Eviopa dobiva zopet novo lice in glasovi trdijo, da ta reorganizacijski proces še ni končan. Naj pride karkoli, naj bodočnost prinese še taka presenečenja, iz vsega kliče in bo klicala Svetopolkova oporoka Primera o treh šibicah, ki so jih vsako posebej sprti Svetopolkovi sinovi lahko prelomili, a jih niso mogli več zlomiti, ko jim je oče ukazal, naj jih povežejo v butaro, v celoto, je vsakomur znana že iz ljudske šole. S tem je svojim sinovom umirajoči knez Svetopolk hotel pokazati moč sloge in gorje nesloge. Zdi se, da slovanskim narodom nauk kljub svoji prepričevalnosti ni segel do srca. Zgodovinska senca nesloge spremlja slovanske veje skozi sto in stoletja kakor usodno prekletstvo ter jih ovira v razvoju in napredku. Komaj dosežena svoboda, ki bi lahko pomenila temelj procvita in neslutenega razmaha, se zaradi nesloge zruši kakor stavba brez temeljev, o kateri v usodnem trenutku nihče ne more povedati, kaj bo nastalo iz ruševin. Šiba božia so nekoč slovanska ljudstva rekla hunske-mu kralju Atili. Danes bi isto ime lahko dali slovanski neslogi, ki golta s tolikimi žrtvami in krvjo priborjene sadove. Prav ta ogroženost nam narekuje vsestransko slogo in res iskren, pošten sporazum, ki bo dal vsakemu svoje, a pri tem ne ruši in ne slabi skupnosti. Mi smo to naglašali že dolga leta, razvoj dogodkov pa zdaj naše klice v celoti potrjuje. Ako še ni prepozno, naj bi se v zadnjem trenutku odgovorni vzdramili. Kajti gorje tistemu, ki mu tuja roka reže kruh in ga tuja vrata bi je jo po hrbtu. Sto in sto-tisoči naših bratov, ki so dali svoje najdražje, svoje življenje za našo svobodo, nas iz grobov rote, naj varujemo dragoceno svetinjo, ki so nam jo priborili. Kako bomo odgovarjali pred svojo vestjo, pred zgodovino in pred pokolenji, ki nas bodo preklinjala, če tega klica ne bomo spoštovali in poslušali? Sramotno suženjstvo, hujše od same smrti, bo naš delež. Kadar gori hiša in se krog in krog že rušijo požgane stavbe, takrat pač ni več časa za to, da bi se prepirali, kdo in kam pojde gasit. Vsakdo brez izjeme je poklican, da po svoji najboljši volji in iz vse svoje moči pomaga reševati, kar je le še mogoče. Kakor v posameznem gospodarstvu, tako je tudi v širši skupnosti naloga posameznikov delati in reševati skupnost, ker le na ta način reši vsakdo tudi sebe in varuje svoje interese. Kdor pa misli, da sebe brani in da zastopa svoje koristi, če ruši skupnost, se moti. Usodno slep mora biti, kdor tega še ne spozna. Na drugi strani pa mora biti še bolj slep tisti, ki ne vidi, kaj doseže skupnostna zavest. Pri tem je treba upoštevati nekaj, brez česar je vsako javno delo brezplodno in jalovo. Načelo pravičnosti mora biti vodilna misel sporazuma med narodi in skupinami v vsakem narodu. Upoštevati je treba, da Slovani duhovno izviramo iz zadružnega duha in zadružne tradicije. V slovanski zadrugi kot socialni edinici je bilo načelo pravičnosti sveto in je volja sposobnega posameznika prišla tudi v skupnosti do popolnega izraza. S tem dejstvom kot temeljno važno potezo slovanske du-ševnosti mora računati vsak pameten in realen politik. Zato mora tudi delo za slogo in sporazum sloneti na načelu pravičnosti, medsebojnega spoštovanja in priznavanja vseh tistih pravic, ki so človeku in narodu svete. Ako nam bo ta misel vodnica pri našem delu, potem se nam ni treba bati ne-uspehov. Po svoji vesti pa svarimo vse pred medsebojnim izigravanjem in pred puhlo be- sedno modrostjo, ki je bila doslej dolga leta jugoslovanska značilnost in ni pomenila niS drugega kakor samo zavlačevanje najvažnejšega vprašanja. Vse modrovanje o pripravljanju pota je precej plehko in prazno, ko so vendar zahteve jasne in koncem koncev tudi nesporne. Nihče ne zahteva nič nemogočega in nič neizvedljivega. Nevarno bi bilo, vnašati v naše življenje tuje metode in tujo miselnost. Ako smo v tisočletnem podjarmljenju znali ohraniti svojo samobitnost, nam mora biti ta pod svobodnim krovom toliko svetejša. Kdor tega ne spozna in ne prizna, je ovira na potu do našega skupnega cilja in bi se moral, če ima kaj vesti, umakniti. Čas hiti in dogodki nas vse prehitevajo. Narod nestrpno čaka odrešilne besede. Dovolj je bilo slepil in slepomišenja. Danes hočemo v slogi slišati samo eno: Da je naš skupni dom složno urejen in obdan krog in krog od samih prijateljev. Kdo je odrešenik, ki bo v težki uri z vso zavestjo odgovornosti imel toliko moči, da bo znal in si bo upal spregovoriti to besedo? ' --—-s* »Naši otroci so nam največja skrb, naš najdragocenejši ponos in rožnata nada naše svetle bodočnosti.« H (Nj. Vel. kraljica Marija) Nekateri nujni predpogoji za sporazum Pretekli teden so dijaki ljubljanskega vseučilišča storili sklep, da spričo stvari, ki se dogajajo po svetu, opuste vsa medsebojna trenia. Zavedajo se pač, da so pred njimi težke in odgovornosti polne naloge. Te naloge se ne dajo opraviti, če ni sloge. Študenti so zbrani v društvih, ki so se vanje vsaj pretežno svobodno zatekli pc svojih nazorih; nekateri so katoliško usmerjeni, mnogi demokratsko, tretji socialistično, četrti tudi kako drugače. Vrednost sklepa je dvojna: prva, ker izvira iz svobodne odločitve, druga, ker je utemeljena na ljubezni do celokupne domovine. To, kar se dogaja med učečo se mladino v malem, in kar je vsaj začasno dozorelo do nekega sporazuma — ravno to pa je v celi državi najglavnejša reč. Sama vlada razglaša, da hoče pripraviti pot sporazumu. Gotovo ni stvar tako preprosta, kakor je preprosta na mali univerzi, toda nje rešitev je vezana na nekatere zelo enostavne predpogoje. Ti pa so take nature, da sporazum brez njih sploh ne more biti niti začet, kaj šele domenjen in potrjen. Kjer se več skupin med seboj o nečem dogovarja, je treba najprej vedeti, kdo je upravičen nastopati in v imenu koga. Samo kdor zanika načelo svobode in načelo svobodnega izražanja misli, samo ta more ie vnaprej odrejati samovoljno one, ki naj bodo predstavniki določene enote. Sporazum med sa- mosilniki veže lc nje same. Ker pa gre za sporazum med množicami ljudi, ki v potu obraza grebljejo iz trde skorje zemlje svoj bedni kruh, je razumno, da se tem mora dati možnost izbiranja predstavnikov. In nihče drug, temveč lc ti morejo zavezati narod. Srbski del naroda je izgubil voditelja, ki je bil po prvih volivnih objavah določen zanj. Hrvatje so ostali verni dr. Mačku. Vsi skupaj pa smatrajo danes, da naj se preizkusi ljudska volja v svobodnem, demokratičnim oblikam ustrezajočem ozračju. Dr. Maček je že pri zadnjih volitvah dobil največ in je zato možno, da vprihodnje dobi manj. Toda zvest svetemu načelu spoštovanja ljudske volje radevolje pristaja na ponoven preizkus zaupanja. Srbi hrepene po obnovi časov, ko so bili vzor svobodoljubne ljufl-ske države. V tako Slovenijo in takšno Jugoslavijo so uprte tudi oči nas Slovencev. Kdor si prisvaja pravico, odločati o veliki stvari sporazuma brez pooblastila, koplje grob sporazumu, predno se je rodil. Nanj bomo kazali kakor vzročnika posledic, ki jih vseučiliška mladina v svojem poštenem domoljubju želi odvrniti. Pot zvijače in ohranitve majhnih strankarskih ciljev pa naj ostane prihranjen ljudem, čijih računi so usmerjeni drugam in čijih del« ni namenjeno temu, za kar je padel Veliki Kralj. Kdo fe krivec? Ni mi dolžnost obtoževati tega ali onega, vendar sem takoj sklenil v našem glasilu vprašati, kdo je krivec, da so ljudje na podeželju tako informirani, ter sprožiti vsaj na papirju misel, kako pomagati temu gorju. Da, kdo je krivec? 45obro nam je znano, kdo prinaša novice naši vasi. Tedensko časopisje v največji meri. Torej potrkajmo na to vrata, pa bomo videli,' če je tu kaj napačnega. Po mojem mnenju bi tu navedel samo svoje poglede v to zadevo. ** ^ Vsi naši razširjeni tedniki so politično pobarvani. Še več, naravnost razdeljeni so v dve skupini, če se ne motim, po nekem listu sodeč v skupini jugozapada in bližnjega vzhoda. Mislim, da ni preveč, če si odkrito povemo in pri* znamo, da je ta ugotovitev bila zlasti zadnje čase mnogokrat potrjena. In če vzamemo, da je list kateri je razdelil naše časopisje v ti dve skupini, bodimo iskreno prepričani, da ni imel nobene dobre besede za nasprotno plat Začela Be je neusmiljeno in nepremišljeno > napadati druga skupina. Ali je to krivec? — Ne samo časopisje, nego tudi ljudje so se razdelili v dva tabora, v »naše« in »nenaše«. Torej v prave in neprave, ali če vzamemo zopet v »desne« in >leve«. Zakaj vse to? Interes stranke, interes gotovih ljudi je bil, da morajo biti ljudje razdeljeni, da mora v ljudeh vladati nesloga in da se morajo ljudje tudi radi jasnih vprašanj to-žariti in živeti v sovraštvu. Prešli smo tako kakor valovje brez eilia iz enega idejnega ali političnega vprašanja splcšno-sti na osebne zadeve posameznikov. Za to vidim velikega krivca ravno v časopisju. Imel sem priliko, da sem prebiral Časopisje dragih narodov, vendar tam nisem opazil mastno napisanih naslovov o narodnih izdajalcih, izkoreninjencih, izvržkih itd. kot sem jih neštetokrat videl ravno pri nas. Mislim, da je to razdiralno delo gnusno^ ker pogubno vpliva na nepoučene bralee političnih listov in lističev. Nevešč čitatelj mora zasovra žiti obe strani. Če pa beseda nanese o slogi in moči, katero si je s slogo priboril drug narod, čuti nehote nekako privlačnost do njega ter gleda tudi nam sovražne pokrete kot nekaj vzvišenega, pa čeravno mogoče sluti, da tudi tam »nekdo« ovira, da se nesloga ali napadanje ne more razviti kakor pri nas. " Seveda bi se dalo o tej stvari razpravljati in mnogo mnogo pisati, toda časi nas prehitevajo. Zato pa proč s strankarstvom. Proč z deljenjem ljudi, ko je sloga in skupnost celote najbolj potrebna! Kdor še naprej dela stare grehe, ta je krivec in ta jc odgovoren za mogoče težke posledice, ki sc bodo bridko maščevale nad vsem našim narodom! Malo nas je v naši Jugoslaviji, komaj dober milijon. In milijon enoten pa le pomeni mnogo, razdeljen in sprt pa — nič! Ob 12. uri rotimo Pamet in previdnost! Pozabimo vse slabo, kre-nimo iz stranskih potov in prepadov na ravno cesto sloge, ki naš lahko tesno poveže v skupni državi Jugoslaviji, katera složna lahko kljubuje, dočim nesložno utegne zadeti zla usoda! Vinogradniške zahteve Na vsedržavnem vinogradniškem kongresu v Vršcu (dunavska banovina) so zborovalci zlasti zahtevali, naj država zaščiti in pomaga siromašnim vinogradnikom pred trgovsko špekulacijo z njihovim vinom. Svoje želje in potrebe so izrazili v posebni resolueiji, ki vsebuje predvsem naslednje zahteve. Zmanjša naj se proizvodnja vina, izvede naj se skrčenje proizvodnih stroškov, poveča naj se konzum vina in poveča tudi izvoz vina. Za izvedbo teh zahtev so vinogradniki predlagali niz ukrepov,- kakor ukinitev trošarine, ustanavljanje državnih tovarn modre galice in sredstev proti boleznim in škodljivcem vinske trte, znižanje zemljarine za vinograde, propagando za uporabljanje vina kot narodne pijače. Kongresa sta se udeležila tudi trgovinski in gospodarski minister. Slednji je obljubil, da bo * vsem svojim vplivom skušal doseči uresničenje .vinogradniških zahtev. Kmetski dolgovi Z amandmanom je vnesenih nekaj sprememb v uredbo. Tako se odslej računa 8 hektarjev gozda kot 1 hektar zemlje. Doslej je uredba določala 50 hektarjev orne zemlje kot najvišjo mejo za kmetsko zaščito. Proizvajalne zadruge se smatrajo za denarne zavode. Važnih je tudi nekaj drugih določb, ki se v glavnem tičejo postopanja Bodišč in Agrarne banke. V kolikor se kdo zanima, dobi lahko podrobna pojasnila v uradni objavi. Zakaj padajo cene jajc Letošnja izredno mila zima ima za posledico tudi padanje een na trgu z jajci. Kokoši dosti bolj nesejo kakor v mrzlih zimah, zato je jajc dovolj na vseh tržiščih in inozemstvo omejuje uvoz. Ker je blaga dovolj, so seveda cene nizke. V takih razmerah čas ni posebno ugoden za bvoz naših jajc. Prejšnja leta so ob tem času fie velike množine jaje, zlasti fz severne Slovenije s Inozemstvo in blago se je dobro grodalo. Letos, položaj nikakor ni zavidljiv. Zato je kupčija precej slaba in zato tudi doma jajca hitro nazadujejo. V Italiji je tekom zadnjega tedna padla cena povprečno od 474 na 424 lir (997 dinarjev) za 1000 komadov. V gornji Italiji je nazadovala cena od 413 na 382, v južni Italiji pa od 515 na 466 lir. Cene so letos res nekoliko višje kot lani ob tem času, to pa je pripisati dejstvu, da primanjkuje krme za perutnino. V Angliji cene ravno tako nazadujejo, ker so dovozi veliki, posebno iz Danske in Holand-ske. Danes se lahko dobi v Londonu dovolj blaga po 57—59 šilingov (735—760 dinarjev) za zaboj. V Franciji je trg prenasičen z blagom, vsled česar so cene ponovno padle. Povprečno slane v veletrgovini 1000 komadov lepih jajc 548 frankov (658 dinarjev). Tudi v Nemčiji in Švici so cene nizke, zaradi česar za naš izvoz trenutno ni ugodnih izgledov in so seveda tudi na domačih trgih jajca za ta čas nenavadno poceni. Kmetska nada Ali se boš kedaj zasmejala sreča... trpečemu človeku? Prav gotovo — toda šele tedaj, kadar bo prišlo splošno spoznanje in kadar bo kmetski Človek vzel svojo usodo v svoje roke! ...sreča se ti smehlja... Komu neki? Tebi vendar, dragi kmet bi se boš kmalu kopal v papirni poplavi današnje dobe. Ali nič ne čutiš, da ti pripravljajo zopet nove papirne pošiljke, ker stare premalo vžgejo! Staro je nekam preveč okostenelo, negibčno in. ne dosega, zaželjenih uspehov. Da, prav zares, srečni pa smo mi kmetski ljudje! — saj nam vendar razni prijazni ljudje pišejo časopise za vse panoge življenja! In kako toplo pišejo! Tako mehko in prisrčno teče beseda, da se Človeku zdi, prav zares, te besede pa so se porodile v samih solzah! Našemu kmetu se mora res toplo storiti pri srcuj ko čita o toliki brezmejni ljubezni, o tolikih dobrotah in prisrčnosti, samo vprašati se mora: Kje je vendar toliko usmiljenih in dobrosrčnih ljudi! Toda — kaj se je zgodilo? Pred nekaj dnevi je staro rebro domoljub« zabevskal o splošni nezadovoljnosti. Imel sem občutek, da so naši kmetski ljudje sami nergači in prekucohi. ko sem bral levite. Kako vendar morete biti kljub dobrotam nezadovoljni?! Kljub tolikim toplim in prisrčnim besedam jamrate in tarnate, ko nekateri skrbijo in pretočijo toliko solz pri pisanju v tolažbo. Ali ti kmetski človek nič ne daš na prijazno besedo. O, kmetski človek! — saj ti vendar dobrosrčni ljudje pišejo eelo v medenih in mlečnih črkah I Izvoz živine v Italijo Lani je Italija zaradi slabe letine prepovedala uvoz goveje živine, da bi se do nove letine krme klala v Italiji le domača živina. Že takrat je bilo napovedano, da bo spomladi uvoz živine v Italijo zopet obnovljen. Ta italijanski ukrep je povzročil občutno zmanjšanje našega izvoza goveje živine v Italijo, kar je glede na važnost italijanskega tržišča povzročilo občutno zmanšanje celotnega | našega izvoza živine. Medtem ko je Italija še leta 1937. uvozila 54.000 glav odrasle goveje živine, je lani ta uvoz padel na 13.000 glav. Uvoz mlade živine pa je nazadoval od 16.000 na 11.000 glav, uvoz telet pa od 32.000 na 10.000 glav. Najbolj je to nazadovanje uvoza občutila Jugoslavija. Občutno se je zmanjšal tudi italijanski uvoz svinj, ki se je skrčil od 41.000 na 2600, medtem ko je uvoz konj nazadoval le od 6480 na 4870 glav. Kakor poročajo iz Reke, je med našo in italijansko delegacijo že prišlo glede uvoza do načelnega sporazuma, in sicer najprej za uvoz goveda v svobodno reško cono, kakor tudi v notranjost Italije. Po tem sporazumu bomo že v drugi polovici tekočega meseca pričeli izvažati v reško svobodno cono tedensko po 100 glav goveje živine; to število se bo pozneje povišalo na 200 glav tedensko. V notranjost Italije pa bomo zaenkrat izvažali na teden 200 glav goveje živine in se bo pozneje to število povečalo na 500 glav. Enak sporazum bo sklenjen tudi za izvoz telet in svinj. Politika gospoda Tise in Slovaška Slovaška je gospodarsko pasivna dežela. V okviru češkoslovaških financ je Slovaška mnogo več prejemala kakor pa je prispevala k skupnim državnim stroškom. Po uradnih podatkih so znašali državni dohodki v prvih 17 letih 210'8 milijard Češkoslovaških kron. Od teh dohodkov pa je odpadlo na Slovaško samo 24*8. Od skupnih izdatkov 218*9 milijarde Kč. je odpadla na Slovaška 34'3 milijarde Kč. Torej so prispevali Cehi sa Slovake 9*5 milijarde Kč. Kdo bo sedaj plačeval za Slovaško se dr. Tiso ne sprašuje. Važnefša radio predavanja Nedelja, 28. marca. 17.: Spomladno zatiranje škodljivcev in bolezni na sadnem drevju. 19*30: Narodni pokret v Dalmaciji (1860—1870). Ponedeljek, 27. marca: 18.: Paberki iz vsakdanjega zdravstva. 18*40: Umetnost v Ptuju. Torek, 28. marca. 11.: Zdrava in lepa pokončna telesna drža — ponos in odlika Človeka. 18"40.: Oblikovanje človeka. 19*30.: Slovenska kmetska hiša. 18'40.: Zavarovanje in zaščita poljedelskega delavstva. Četrtek, 30. marca. 19*30.: Predavanje Sokola kr. Jugoslavije. Petek, 31. marea. ia: Jedilnik za april in za Veliko noč. 19*30: Korčula, kraj sonca, morja in lepote. Doma m drugod Državni proračun Po izglasovanju proračuna in finančnega zakona v narodni skupščini sta bila oba predloga izročena senatu v razpravo. Finančni odbor senata, ki mu predseduje bivši finančni minister g. Dušan Letica, je svoje delo končaL Pričela se je razprava o proračunu v plenumu senata in bo predvidoma trajala teden dni. Važna konferenca v Zagreba Preteklo sredo se je vršila v Zagrebu v pisarni dr. VI. Mačka politična konferenca, ki so ji prisostvovali dr. VI. Maček, inž. Avgust Košutič, dr. Albert Kramer, Večeslav Vilder in Sava Kosanovič. (Se/a vodstva Jft/S V soboto 25. t m. se vrši v Beogradu seja širšega odbora Jugosl. nacionalne stranke. Ebori JftS V nedeljo 12. marca sta se vršila v Črni pri Prevaljah občna zbora star. in omlad. org. Jug. nac. stranke. Na zborih sta poročala Milan Mravlje in Bogdan Pušenjak. — V Vevčah se je vršila seja odbora za občino Dobrunje. Prisostvoval ji je Milan Mravlje. Poprava "krivic V petek preteklega tedna je obiskala de-putacija senatorjev JNS predsednika vlade g. Dragišo Cvetkoviča. V deputaciji so bili predsednik senatorskega kluba JNS Krsta Radova-novič, dr. Albert Kramer in dr. Nemec. Med predsednikom vlade in deputacijo je trajal dolg razgovor o politiki vlade. Delegati senatorskega kluba JNS so opozorili v razgovoru predsednika vlade na to, da se njegove odredbe glede poprave v volivni borbi storjenih krivic še ne izvajajo povsod. G. predsednik Cvetkovič je dejal, da mu je to deloma že znano, da pa je trdno odločen, popravo krivic iz volivne borbe izvesti v vseh pokrajinah države. Izdal je že naredbo, da se takoj brišejo vse policijske denarne in zaporne kazni ter ustavi njihovo izvrševanje in izterjevanje, v kolikor so bile te naložene v zvezi s političnimi dogodki. Kar se tiče državnega uradništva, bo sam vodil evidenco o popravljanju storjenih krivic. Senator dr. Kramer je nato še obširno razpravljal s predsednikom Cvetkovičem o posebnih političnih prilikah v Sloveniji in med drugim opozoril tudi na cenzurno prakso. Predsednik vlade je zagotovil dr. Kramerju, da bo upošteval tozadevne njegove pritožbe in odredil primerne ukrepe. Povišanje davkov S prvim aprilom se bodo povišali davki za okrog 23 odstotkov. Prav tako bo povišana 1. aprila železniška tarifa in trošarina na kavo. 2\ov zakon o hmelju Med drugimi pooblastili je prejel kmetijski minister v letnem finančnem zakonu tudi pooblastilo, da izda uredbo z zakonsko močjo, a katero bo uredil stabilizacijo površin hmeljskih nasadov, predpisal prisilno organizacijo hmeljarjev ter določil predpise za trgovino s hmeljem in za znamkovanje hmelja. Dve stališči Dr. Maček in zedinjena opozicija postavljajo za pogoj bodočega sporazumevanja, preureditve države in rešitve hrvatskega vprašanja demokratične politične zakone, ki naj zajamčijo svobodo govora in zborovanja, svobodo tiska in tajne, proporcionalne volitve, ki naj jih izvede vlada, sestavljena iz vseh onih političnih strank, ki hočejo sporazum s Hrvati. Zahteve dr. Mačka in zedinjene opozicije do sedaj že tako jasne iu za vsakogar razumljive, da bodo morale končno prodreti. Kajti brez svobodnih državljanov in brez svobodno izvoljenih poslancev ne more biti nobenega sporazuma, temveč samo diktat. Sedanji predsednik vlade je pa zavrgel Stojadinovičevo diktaturo in se postavil na stran svobode, demokracije in sporazuma. Diktatura je pokazala, da vodi v propast, zato je svoboda edina rešitev in izhod. Dr. Fr. Kovačič V Mariboru je umrl vzoren rodoljub in ugleden znanstvenih, prelat dr. Fr. Kovačič. Pokojni je bil po rodu iz Veržeja. Šolal pa se je v Varaždinu in Zagrebu. Spadal je v tisto vrsto duhovnikov, ki je poleg svojega dušno-pastirskega poklica visoko dvigal tudi narodno zastavo. Po besedi in dejanju je bil Slovan, kar veje iz premnogih njegovih spisov, poleg tega pa vzoren Slovenec in rodoljub. Kot navdušen Jugoslovan se je zavzemal za čim najožje stike z brati Hrvati in Srbi. Vzornemu duhovniku, idealnemu narodnemu in kulturnemu delavcu ohranimo vedno časten spomin. „Pravnik*', organizacija slovenskih pravnikov je obhajal v nedeljo 50 letnico obstoja. Ob tej priliki je bilo društvo odlikovano z redom sv. Save II. reda. Spvememba o zaščiti denarnih zavodov Pravkar je izšla sprememba uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov z dne 23. novembra 1934. Po tej izpremembi imajo denarni zavodi sestaviti razporede za izplačila upnikom tako, da v prvi vrsti izplačujejo vloge do 20.000 din, v kolikor se ugotovi, da gre za izseljenske vloge. Določila o prvenstveni napravi razporeda za upnike do 10.000 din ostanejo torej še nadalje v veljavi. Nadalje se doda uredbi \ čl. 20. pri odstavku 3. še dodatek: Prvenstveno se morajo izplačevati oni vlagatelji, katerih vloge izvirajo iz dela v izseljenstvu. Visokošolska mladina koraka naprej Spričo mednarodnih dogodkov se je visokošolska mladina slovenske univerze v Ljubljani združila v skupno akcijo in izdala tale proglas: »Težki svetovno-politični položaj, v katerem se je preko noči znašel ves svet, posebno mali narodi, nas je združil v enoten akademski narodni blok, da s tem dokažemo svojo neomajno narodno in državno zavest Združeni akademiki Aleksandrove univerzo stojimo na stališču, da je edino močna, na pod-lagi enakosti narodnih pravic Slovencev, Hrvatov in Srbov urejena Jugoslavija izključni okvir, v katerem moremo in hočemo živeti narodno in državno življenje. Združena slovenska akademska mladina Aleksandrove univerze slovesno izjavlja, da se v interesu narodne solidarnosti odreka vsem medsebojnim trenjem.« Proglas so podpisala vsa društva ljubljansko, univerze. Kai praviio ? »Slovenski gospodar« z dne 15. t. m. takole govori o naši zakonodaji: »V naši zakonodaji se res dogajajo čudno stvari. Namesto da bi zakonodaja vzela za izhodno točko vse to, kar je narodu sveto, je po* vzela to, kar ni izraz čustev vsega naroda, marveč samo nekaterih posameznih ljudi.« Ali je tudi tako pisanje pripravljanje pota za sporazum, o katerem zadnje čase ve toliko povedati časopisje iz »Gospodarjevih« voda? Mariborski »Večernik« razpravlja o raznih vzrokih, ki so pripeljali do razpada Češkoslovaške, in pravi v članku z dne 15. t. m. med dru-dim tudi, da slovaška »dolgoletna politična pasivna rezistenca in kolaboracija z ljudmi, ki niso bili samo sovražniki Čehov, ampak tudi izdajalci svojega lastnega slovaškega naroda, je vzbujala pri Čehih upravičeno bojazen ne samo za obstoj države, ampak tudi za svobodo Cehov in Slovakov skupaj. Razen tega so zavladale nad Slovaki reakcionarne sile, tuje ne samo progresivnim Cehom, ampak tudi vsej evropski sodobnosti. Slovaški klerikalizem, zagrizen in netoleranten, je moral biti nesimpatičen vsem v državi* brez razlike narodnosti, ki se mu po svoji duhovni usmerjenosti niso mogli podrediti. Ta klerikalizem je obljubljal že pred doseženo avtonomijo odpravo vseh svoboščin prepričanja, ko na je po doseženi avtonomiji tudi dejansko zavladal nad Slovaško, je napravil iz nje žalostno karikaturo bivše Dollfussove in Schuschnggove Avstrije. S samo brutalno intoleranco je zatrl vsa gibanja, vsa društva in vse liste, ki niso trobili v njegov rog.« »Delavska pravica«, glasilo krščanskih socialistov, je objavila v zadnji številki članek, v katerem podaja obračun borbe s fašistično organizacijo Zveze združenih delavcev župnika Križ-mana. Pod naslovom: »Da: Kaj pa sedaj?« pravi med drugim s-Delavska pravica«: Kakor od kraja, tako trdimo Še danes, da je bil vsak kamen, vržen na nas, delo sovražnih rok. Da so pa namen, razbiti ,to delavsko enotnost, na zunaj zamaskirali, je bilo treba na široko govoriti o stvareh, za katere bodo ljudje bolj dovzetni. Tako je bilo treba najprej reči: niso dovolj krščanski, ni jim do papeških okrožnic, za krščanske socialiste se imenujejo. In vse to je bilo dovolj, da so začeli metati naše skupine iz prosvetnih domov, da je bil Žumer, nas načelnik, in z njim še marsikdo, ki je imel svojo družino posvečeno Presvetemu Srcu, manj katoliški od širokoustnega obrekovalca. In tisk! Vse, kar je bilo naklonjeno ZZD, je bruhalo ogenj na nas! Od »Na mejah« mimo »Gorenjca«, vse do tiskovne centrale, misijonskih Grobelj pa do rajne »Fronte«, vse je pljuvalo na nas pod imenom ^pravega gibanja«, borbe za »katoliška načela« in obrambe »slovenske in katoliške skupnosti«, in vrh tega še za »dobrobit« delovnega ljudstva! Oster očitek Indijski kongres, ki je te dni zasedal, je med drugim ostro obsodil angleško politiko, čeS da je omogočila vse fašistične usgehe s Evropi. Kaj se ffcdli pe sveža tanski narod razočaran. Saj je Hitler v Mona-kovem izrecno izjavil, da je to (namreč Sudeti) poslednja nemška teritorialna zahteva v Evropi in da ne želi Čehov v svojih mejah. Chamberlain je končno naglasil: »Ne verjamem, da bo kdor koli dvomil o moji iskrenosti, če rečem, da je malo stvari, ki jih ne bi žrtvoval miru na ljubo. Toda nekaj je, kar moram iz tega izvzeti: to je svoboda, ki smo jo uživali stoletja in ki se ji ne bomo nikoli odpovedali. Okoliščina, da mislim, da moram ravno jaz podati takšno izjavo, lahko danes služi za merilo, ki bo pokazalo, kako zelo je omajano zaupanje, ki se je že začelo pojavljati in ki bi, če bi se ohranilo še letošnje leto, vrnilo Evropo v zdravo in varno življenje.« Dosedanji romunski notranji minister C a 1 i -n c s c u je po smrti patriarha Mirona postal predsednik romunske vlade. Konferenca velesil Zaradi zasedbe Češkoslovaške, je Anglija povabila francosko, ameriško in rusko vlado na konferenco štirih velesil, na kateri bodo sklepali, kakšno stališče naj zavzamejo glede poslednjih dogodkov v srednji Evropi. Kakor poročajo, je ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov že pristal na povabilo, da pride v London, prav tako pa je pritrdilno odgovorila tudi vlada Zedinjenih držav. Da se bo Francija odzvala temu pozivu, se smatra za samo po sebi umevno, ker postopata Anglija in Francija v svoji diplomatski akciji sporazumno. Kaf hoče Nemčija od Romunije Po francoskih vesteh predlaga Nemčija Romuniji tole: 1. Naj postopno opusti svojo industrijo, v kateri da je itak pretežno zastopan tuj kapital. Pospešuje naj pa svoj agrarni razvoj. 2. Vse poljedelske pridelke, kolikor jih sama ne potrebuje, naj izvaža prvenstveno v Nemčijo. 3. Po sprejemu teh dveh predlogov ji Nemčija jamči nedotakljivost in samostojnost. Baje je Romunija te predloge odklonila, hkrati pa so s sodelovanjem vseh strank brez razlike ustanovili v Romuniji narodno koncentracijo z imenom »Romunska sveta zveza« . Nemci resničnost teh vesti zanikujejo in trdijo, da gre le za čisto navadna trgovinska pogajanja, vendar so v Romuniji vpoklicali — 10 letnikov rezervistov 3. armadnega zbora pod orožje. Kmetje, obrtniki in podeželski delavci I Zahtevaj- te o vsakem gostilniškem loka/n, kamor Češkoslovaška S presenetljivo naglico se je zopet spremenil obraz Evrope. Češkoslovaške republike ni več. Pokopala jo je notranja nesloga in izdajstvo ljudi, ki niso znali ali niso hoteli razumeti časa in nalog, ki so jim bile poverjene. Po odcepitvi Sudetov lani v decembru se je zdelo, da si bo okrnjena republika kmalu opomogla. Velesile so obljubile, da bodo jamčile za varnost in nedotakljivost novih češkoslovaških meja. Vse to — kakor se je izkazalo — ni moglo zavreti notranjega razkroja. Pod krinko borbe za avtonomijo Slovaške in Podkarpatske Rusije po temne sile kakor strupeni črvi izpodjedale življenjsko silo mlade republike. Razdiralni duh patra Hlinke je metal svojo smrtno senco na nesrečno slovaško in ukrajinsko zemljo ter pod vodstvom ljudi, o katerih bo brez dvoma zgodovina izrekla pravično sodbo, preslepil ljudstvo, da mu je podleglo. Slovaška in Podkarpatska Rusija sta dobili vsaka svojo avtonomijo. Avtonomni slovaški vladi je predsedoval gospod dr. Tiso, podkarpatski gospod Vološin. Oba sta smatrala za svojo prvo in največjo dolžnost blazno in divje preganjanje Čehov in češkega življa. Dejansko so dobile vso oblast v roke Hlinkove garde, po tujem vzoru organizirane in oborožene trope, ki so strahovale oba zbegana naroda. Začeli so se neredi, gospodarsko pa sta bili obe novi državici nesposobni za življenje. Na eni strani so mnogi nestrpno samo čakali, kdaj se jim ponudi ugodna prilika, da pograbijo plen, na drugi pa so hlinkovci vedno bolj glasno zahtevali razkosanje republike v samostojne države, češ da se hočejo »z ramo ob rami borili z nemškimi brati« proti Čehom. Kaj je to rodilo, je znano. Slovaška in Podkarpatska Rusija sta se odcepili od skupne domovine, Nemčija pa je zasedla Cečko in Moravsko ter Slovaško, medtem ko je Podkarpatsko Busijo zasedla Madžarska. Vološin je moral pobegniti, dr. Tiso pa je še po neki milosti prezident državice, ki je samo nemški protektorat. Velesile škoslovaški konzuli so v teh državah ostali na svojih mestih, Amerika pa je celo uradno priznala emigrantski češki odbor z dr. Benešem na čelu. Hkratu je Amerika pri uvozu nemškega blaga povišala carino za 25°/«. Rusija je po svojem zunanjem ministru (komisarju) Litvinovu na nemško obvestilo o zasedbi Češke odgovorila z daljšo noto, v kateri zavzema do teh dogodkov enako odklonilno stališče kakor Anglija in Francija. Levo: ur. Tiso, mož, ki ga bo pomnila slovaška in svetovna zgodovina zaradi njegovih dejanj. Desno: prof. T u k a, Tisov pomočnik, ki je v — boju proti Čehom pomagal klicati — nemške brate na pomoč. Zdaj sta oba to pomoč dosegla, kaj pa še pride, bo novedala bližnja bodočnost. Francija je v posebni noti naglasila, da vlada Irancoske republike smatra dejstvo, da je nemška vlada svojo akcijo usmerila proti Češkoslovaški, kot flagrantno kršitev duha in besede sporazumov, podpisanih v Monakovem 29. septembra 1938. Okoliščine, v katerih je bil upraviteljem češkoslovaške republike vsiljen sporazum z dne 15. marca, ne opravičuje v očeh vlade francoske republike stanje dejstev, registrirano s tem sporazumom. Francoskemu veleposlaniku je čast obvestiti nemškega zunanjega ministra, da vlada francoske republike ne more pod temi pogoji priznati legitimnost' okupacije Češkoslovaškega ozemlja, ki jo je izvršila Nemčija. Anglija takisto ne odobrava usodnih dogodkov, kar je posebno jasno razvidno iz govora angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina, ki je med drugim dejal, da je on in t njim ves bri- Fnodnevui prezident podkarpatske vlade mon-signor V o 1 oš i n , ki je pred Madžari in ljudsko hvaležnostjo pobegnil v Romunijo. General G a j d a, vodja čeških iašistov, bo zdaj vodil — Čehe v Nemčiji. Kmei$F