BHunGI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DE L O V N E G A, L J U D S T V A KOPER 1. MARCA 1963 Poštnina'plačana v gotovini LETO XII. — ŠTEV. 10 Z RAZŠIRJENE PLENARNE SEJE OKRAJNEGA SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV V M i '7 t a ^ h M S i M „V Kopru so se zbrali v torek, 26.februarja v dvorani občin- tl.„„„ „J,• — -T " --------""V", ty-rno' in estetsko izobraževanje bo edino lahko našla pravo mesto tTro¡ZtihBSr& ■ 1 n"na Okrajnega sveta Svobod poleg strokovnega v samih delov- ob vsem družbenem življenju in r^Sr^rtrfS«;. T6' ra2nrJT Paname seje je bila, nih organizacijah, še posebej na dogajanju. Predsednik ideološke v:?™!-? J™Bire- ■ izobraževanje mladine ter na komisije pri OK ZKS Stane zavzel za priporo-Ijudskim odborom, svete za kul- «um«M{«b. c„„l,„J\'.,r "II' o • i ' , „ ., ----- .v.u.M.vi. > U(jlMlc, i v kar ti. To je v glavnem nenačrtnost planiranje nekaj sprememb, pred-; za pohištvo, pa tudi v ladjedelni- največji meri preprečili nenadne pri delu, pomanjkanje strokovne- vsem v kovinski industriji. Tako štvu, v neki meri ovira izvozu, ker izpade v izvajanju planskih naga kadra, nerazumevanje občin- na primer bo tovarna Tomos za- se-v marsičem razlikujejo od zah- log. skih forumov, nesposobnost in radi nerednih dobav reprodukcij-pasivnost občinskih svetov, pa še skega materiala in težav, ki jih pomanjkljiva materialna , osnova ima s kooperanti, izpolnila finanč-in slabo' finančno stanje. Te ni , plan v višini 7,540 milijonov osnovne slabosti so tudi v vzroč- dinarjev in izdelala 40 tisoč mo-ni zvezi in pogosto izvirajo druge pedov ter 16 t.isoč drugih motor-iz drugih. Veliko teže kot ugo- nih enot, ne pa, kakor je bilo tavljati napake, jih-je odpraviti, v začetku predvideno, da bo fi-Zato namen vseh tistih, ki-so se nančni plan realiziran v višini zbrali na tej razširjeni seji, ni'bil, 11.36(4 milijonov dinarjev. Prav da bi govorili, o doseženih uspe- tako bo realizacija plana v. Meha- hih na področju kulture in pro- notehniki nekoliko nižja, kot.tje ... , .. „ , , ----------- — ^ uuemsKi iiiincm nrmm-, svete, temveč'da bi kritično. oce- ocenil ■■■ predlog družbenega piana spodarstvo občinskih ljudskih-oa- d,,c.je (na Postojnskem Druga akcijskih programov kmetijskih zmanjšali Ss o do hd m današnje, stanje in našli per- občine Izola. Zaradi teh dveh pri- borov-primoi^kega »okraja- o ne- pomembna naloga kmetijskih or- zadrug, kar narekuje njihovo po- merjeno na TaSstrski dohodek A ktivno pot za izboljšanje. pomb delavskih svetov obeh- pod- katerih- aktualnih problemih kme- ganizacij bo izdelava regionalnih novno proučitev in vrsto spre- zasebnim kmetovalcem v Sn lev poročilu je tovariš'Mavsar jetij .so člani sveta za industrijo- t^stva Posvetovanju so priso- kmetijskih načrtov ki naj usmer- memb. KZ. bodo morale tudi ta- skih Sdročjl kTer ^ moč raz- •govoril o financiranju kulture kot priporočili Zavodu za planirali je, fv?vali tudi predstavniki sekre- jajo razvoj kmetijstva na ter to- koj ugotoviti • potrebe po semenih vijati družbene kmetisk oroi. o enem osnovnih vprašani- in naj ponovno prouči stanje-v To- ariata,za kmetijstvo LRS, glavni nalno zaključenem področju in in umetnih gnojilih, da bo spo- vXie da bi tako nrinrečih od .iavnTh zavor za bogaLnje -iiino- mosu^n: Mehanotehniki ter.-Izde- kmetij mspek^rjgor Peter ^^^iti^j^osno^ mladanska setev res pravočasno sedanj jm-. Na Kras še ni potrkala zgodnja pomlad. Vse je Se uklenjeno v In liurjo m led. V Senožečah pa so kljub temu začele prve lasi nitlilninl! f (r.,... ......_ ....... . t _ se ,tak0 rckoC odvadili, čeprav jim Je poprej prinašal lepe sadove, življenje se Je zasukalo drugam, oči so se Obrnile v industrijo in druge pridobitne panoge. Ali nabavni pogoji za turizem r eninteiia °da°nM• -k° jrae»Itn1' tak? močna S HstovkrVnrlu r.^ H -J,e' Cta, .so se sPet Povrnile dobre turistične i "" 0- J1Lno društvo, ki ga pravkar ustanavljajo, si je že stični "'"''f'" Pr0gram' Pravzaprav idejni zametek boti^čega turističnega razvoja. Razen prirodnlh je namreč ostalo v Senožečah kal malo drugih pogojev, da bi se ob njih mogel turizem naglo raf: do^ioli Tud|Clo ce bi na Vremščlci uredili vsaj začasen bifp, onl e li tarKH-r„e'CPVPl^inSki--tmenti pa govorijo v naš prid. Tu Ob tem s hlodovine dovolj in to na račun kluba Delamaris je na torkovi mislimo predvsem na 18-mesečno generalnega sekretarja Nogomet-večjih industrijskih obratov, kar seji razpravljal o rezultatih a-az- sadrževanje izpisnice Janusa, na ne zveze Jugoslavije ki sodi da po mnenju članov sveta ni pra- prave o zadevi registracije igral- nešportni odnos Kladivarja in je krivda Delamarisa' 30 odstotna še z živinorejci. Kmetijski žbeno kmetijsko proizvodnjo. Za-strokovnjaki priporočajo zadru- na'i bi v teli predelih posebne gam ustanovitev posebne kmetij- komisije občinskih ljudskih odbo-ske službe za kooperacijske od- rov pomagale kmetijskim organi-nose, da bi bilo kooperiranje bolj zacijam in njihovim upravnim organom pri odkupu in zakupu kmetijskih zemljišč, predvsem tistih, ki so še vedno neobdelana, ker nimajo zasebni kmetovalci primernih agrotehničnih pripo- co ot-i,„ • močkov, da bi z lastnim delom se sklicujemo na mnenie , ■ , - . . , . e« SPirrlri, do^g1'- Predpisani agrotehnični minimum. Na posvetovanju so ponovno D rOS Vete ie*Q110 Ze *— ----- — J, ,. . ,- . .r*. _ i • ~ *■ ------ ----- — - —------J- .....M« uu uuaiuuict) a,« j.j\jj vttuvaiiju jv v nu m-ecei tovora o novi'obliki — o vilno. Zato so predlagali, naj/ bi Ca-Janusa na seji izvršnega od- celjske nogometne podzveze ob vseh drugih faktorjev pa 70 cd- priporočili vskladitev načrtov za nosehnUi Mladih v komunah''Po- 0 pravilnejšem ključu razdelitve bora'Nogometne zveze Slovenije zahtevi za izpis, na kršenje ama- stotna. To pa pomeni, da je treba obnovo nasadov kmetijskih kul-nekod ie oraksa pokazala da se hlodovine v kratkem razpravljali in-zavzel naslednje stalisče: terskih pravil Kladivarja ter na aplicirati tisti del pravilnika ki tur, vinogradov in načrtov o šir-taki skladi ne obnesejo To seHe zastopniki žagarskih in lesnih Nogometni klub Delamaris pri- špekulativni namen Kladivarja, govori, da klub ne more nositi po- jenju obsega živinoreje s proiz-zgodilo povsod tam kjer so ob- podjetij ter občinskih ijudskin znava nekoliko nepopolno regi- da bi prišel brez borbe do točk. sledic za nepravilno registracijo, vodnimi plani živilske industrije črnski' ljudski odbori ob' ustano- odborov. • st,racijo igralca Janusa, vendar do Sodimo nadalje, da je bil odvzem če so nepravilnosti zakrivili drugi. (Fructal Ajdovščina, Delamaris vitvi takega sklada črtali-dota- Na tej seji je bil sprejet'sklep, te pomankljivosti ni prišlo po točk v tekmah Celje—Delamaris Glede teh dveh tekem, kakor Izola, podjetja za prodajo in prečijo ali pa proračunsko-postavko, naj bi opozorili republiško Gospo- njegovi krivdi. Vsi drugi argu- in Delamans-Rudar nezakonit, tudi glede tekem Delamaris—Kla- delavo mesa ter mesnih izdelkov, namenjeno razvoju in-pospeševanju množične.kulture.-Obnesli-pa - so' se skladi v tistih komunah, M r« w "n <01 || TjlJ divar in Triglav—Delamaris sodi- mlekarne, vinske kleti itd.), da bi mo, da predsednik Nogometne bile ostvarjene večje in rentabil- zveze Slovenije' lahko in mora nejše surovinske baze na področ- presojati ne samo mrtvo črko iu primorskega okraja, pravil, ampak tudi vse druge oko- ' OBVESTILO kjer so se tako občinski ljudski odbori kot tudi podjetja ■ in go- _ liščine 1-i -o v nišen SenfemnličneaCikultureedav Na nedavni redni letni-konfe- litvi dohodka po delu, predvsem premajhno dejavnost sindikata in Senega 'JomenTl Zem sTie izkazalo da taki renči tovarniškega komiteja To- pa.napore za povečanje proizvod- mladine. Grajali so tudi, da m bil upamo, da bo tovariš Vrhovnik fSfricerne zSotavliaio več varne pohištva v Novi Gorici i so nje in izvoza. Konferenci je med v času od zadnje konference do ob ni presoji gradiva upo. obveščamo vse bralce, da je skladi sicei ne zagotavljajo vec varne poms....... 3_ gosti prisostvoval tudi sekretar danes nihče sprejet v Zvezo ko- 5teval raoralnI kodeks nagih današnji številki Slovenskega Ja- Okrajnega komiteja ZKS Koper munistov, kljub temu, da som ko- čel v gportUi predvsem pa dej- drana priložen Uradni glasnik Jože Božič. lekt.iv Tovarne pohištva med ste- stvo> da je bn klub zaveden ob koprskega okraja, ki ga bomo v V razpravi je bilo zlasti poudar- vilčno najmočnejše v goriški ko- registracijskem postopku. Prepri- bodoče redno prilagali, kakor bo jeno, da kolektiv lansko leto m muni. čani smo, da bo končna odločitev izhajal, vsem našim naročnikom, izpolnil predvidenega plana izvo- ' Med sklepi konference je tudi vrnitev osmih točk Delamarisu, Uradni glasnik OLO Koper je ta- za, saj ga je realiziral le v visim naj0ga komunistov, da aktivneje kar bo spet povrnilo zaupanje re- ko prenehal prihajati lastnim na- sredstev, prav gotovo pa, bolj kritično analizirali delo in .naloge smotrno in namensko trošenje. komunistov pri utrjevanju notra-Razen finančnega vprašanja*jenjih odnosov v kolektivu,, pri-de- Tudi pri ¡ras svobodne carinske cone' Zvezna ljudska.skupščina,bo v vskladiščevanje blaga ter doma- kratkem obravnavala spremembe ča prevozniška podjetja, lci- poslu- v carinskem, zakonu. Bistvo teh jejo preko njih. sprememb pa je v ustanovitvi Z ustanovitvijo svobodnih ■ ca- svobodnih carinskih con, da bi se rinskih con bodo vsekakor bolje ^ 1I1111JU11 „ .„_ .povečal tranzit tujega blaga skozi izkoriščene zmogljivosti luK-in se bo pJan znatno prekoračen, saj našo državo. bo ., povečal promet brez investi- , doslej sklenjenih za 1,2 mi- Svobodne , carinske cone'bodo cijskih naložb_ lahko imele- luke in . pristanišča PLENUM OO SZDL V sredo so v Kopru člani okrajnega odbora SZDL razpravljali o stan ju, razvoju in nalogah' tu nekaj nad 600 ^sohč.;'oInarri^.^nnoe sodelujejo v družbeno-političnem publiškemu nogometnemu foru- ročnikom in bo za področje biv 850 tisoč, kot je bilo piectvicieno. __ , ', . .. .. mu in dalo tekmovanju v repu- sega koprskega okraja prilozei Vzrok za izpad izvoznega plana življenju komune m okraja ter v bliski nogometni ligi športno obe- Slovenskemu Jadranu, za bivši _______ . . , , ........._________športno qb. je predvsem iskati v preveliki raznih društvih in organizacijah, ležje, ne pa lova na točke za vsa- usmeritvi na domači trg. Za le- _st ko ceno, tos je predviden plan izvoza v višini' milijon dolarjev, a kaže, da - t? na a fin zen e goriško področje pa Primorskim novicam, ob soglasju zveznih državnih organov, ki bodo ocenili,, če ,je taka cona s stališča zunanjetrgovinske izmenjave za nas koristna. Ustanovitev svobodne carinske -----------, „„,mn cone temelji na splošnih jugoslo- rizma na Primorskem. Osnovno vanskih načelih, in predvsem na gradivo in teze za razpravo^so predpisih, ki se nanašajo-na de- odborniki prejeli vnaprej, mea lavsko odnose Uporabniki domača podjetja, predvsem pod- cije plenum se zaseda, bomo vse lijona dolarjev pogodb. V januarju je- vrednost izvoza znašala 46 tisoč „'dolarjev in v februarju 90 Za stanovanjsko izgradnjo bo obvezna rezerva pri stanovanjskih nih hiš za kmetijske — sezonske tisoč,- bila bi pa večja, če ne bi v primorskem okraju predvidoma skladih. ter gradbene delavce, letošnja zima otežkočila reden do- letos na razpolago 3,8 milijarde v • Letos bo potrebno zbrati tudi voz -surovin in zavrla sečnjo, investicij iz družbenih sredstev, Letošnji plan gradenj stanovanj dodatna sredstva za gradnjo sta-Osnovna naloga delovnega ko- to je za približno 15 odstotkov predvideva dograditev 1030 sta- novanj za prodajo in s tem v zve-lektiva in predvsem komunistov Več kot lani, Za 20 odstotkov več novanjskih enot, to je za 230 več zi omogočiti izredno kreditiranje v podjetju bo povečanje priza- pa je predvidenih razpoložljivih kot lani. Največ stanovanj bo interesentom za odkup stanovanj- ......... ; "" "" J ...... --'-i--;-- • avic v novozgrajenih stav- jih bodo gradbena podjet-aclila 7. lastnimi sredstvi in anja prodajala gospodar- domača podjetja, predvsem pod- cije plenum še zaseaa, ooirio j - konferenci so ocenili delo šobnega sektorja, potem bo lahko predvsem gradnja samskih slano- skim organizacijam, ustanovam in jetja za luške in pristaniške uslu- gradivo z njega objavili v.pnno : aci}' m ugotovili • že ■ letos odpravljena 10-odstotna vanj v večjih krajih in montaž- zavodom ter tudi posameznikom. ge,,podjetja za pretovarjanj«'In-nji.številki lista, ' " Stran 2 »SLOVENSKI JADEAN« štev, 10 — 1, marca 1963 problemi in naloge ljudske univerze v kopru V kratkem bi se rada v zvozi s koprsko Ljudsko univerzo dotaknila nekaterih vpraSanj, ki so včasih vzrok nepotrebnih nesoglasij in nezadovoljstva, čeprav je trenutno nemogoče razčistiti vsa vpraianja, predvsem pa dati konkreten odgovor na nekatere probleme. Ljudska univerza v Kopru je bila ustanovljena kot Zavod za izobraževanje odraslih. Pred leti, ko smo šele razčiščevali pojme o vlogi delavskih in ljudskih univerz, je Ljudska univerza v Kopru kazala vidne uspehe v svojem razvoju. Danes, ko predstavlja izobraževanje eno Izmed ključnih problemov v gospodarskem in splošno družbenem razvoju, pa se kažejo vidni znaki nazadovanja te tako pomembne Izobraževalne ustanove. Na vprašanje, kje so vzroki za tako nazadovanje, jc težko konkretno odgovoriti. Vsekakor predstavlja enega izmed osnovnih problemov slaba kadrovska zasedba in pomanjkljiva organizacijska struktura, saj je razen oblik strokovnega izobraževanja vse ostalo le mrtvilo, če Izhajamo iz dejstva, da ima Ljudska univerza v Kopru večje možnosti razvoja, ko jo primerjamo z drugimi delavskimi in ljudskimi univerzami v našem okraju, saj ima na razpolago dokaj urejene prostore, česar druge nimajo; pa tudi sredstva, ki Jih nudi ObLO Koper, niso tako majhna. Pri tem pa gre predvsem za to, da še danes niso razčiščeni osnovni pravni In finančni pojmi s strani ustanovitelja in Ljudske univerze, saj Jc gledanje na uporabo sredstev, ki jih prejema Ljudska univerza iz sklada za šolstvo, zelo različno. To je bil tudi vzrok nejasnih stališč glede zaračunavanja uslug. Ko ocenjujemo mesto in vlogo Ljudske univerze, se lahko upravičeno vprašamo, ali je to v Kopru pravilno določeno tudi v občinskem statutu? Druel problem Je delovni načrt zavoda, ki ni bil grajen oziroma ustvarjen za potrebe družbene sredine, v kateri je Ljudska univerza delala in so tudi od nje finančno vzdrževala. V bodoče mora Ljudska univerza kot Zavod za izobraževanje odraslih v svojih programih združevati želje in potrebe posameznikov, kolektivov In komune v celoti. Zdi se mi, da je vse premalo čutiti tudi tiste, ki so poleg Ljudske univerze družbeno odgovorni za izobraževalno delo med odraslimi; to so vse politične organizacije in strokovna društva, ki bi prav tako morala skrbeti oziroma vplivati In usmerjati razvoj Izobraževanja. Cesto se pri organizaciji posameznih seminarjev, šol in podobno srečujemo z nejasnimi gledanji in podcenjevanjem Ljudske univerze; mislim, da obstaja ta izobraževalna ustanova v naši občini dovolj dolgo, da bi nam lahko bilo jasno, kakšna je njena vloga pri organizaciji določenega seminarja aH šole in kakšna je vloga tistega, ki to obliko izobraževanja naroča oziroma želi. Menim, da ni dovolj, da Ljudska univerza preskrbi samo prostor in sestavi finančni predračun, kot to mislijo nekateri, ampak je njena vloga pri organizaciji določene oblike izobraževalnega dela mnogo večja. Da so ta stališča v naši občini še vedno nejasna, se nam kaže tudi v cepitvi izobraževalne dejavnosti, ki nI osredotočena, kot bi pričakovali, v okviru zavoda, ki je bil za to ustanovljen. Ce se povrnem k osnovnemu razpravljanju, gre pri Ljudski univerzi * v Kopru torej za več vprašanj: kako se čim bolje približati občanom, kako -smotrno razporediti sredstva, dobiti ustrezne kadre, kako zvišati kakovost, vsebinsko in oblikovno plat izobraževanja, in kako ustvariti čim tesnejšo sodelovanje med ostalimi delavskimi In ljudskimi univerzami, pfedvsom tistimi, ki so v naši neposredni' bližini, to je na obalnem področju, kajti tu Je nujno medsebojno sodelovanje in medsebojna delitev dela. Ko ocenjujemo uspeh Ljudske univerze, vidimo, da ni odvisen samo od njenega notranjega jedra, temveč tudi od njenih zunanjih sodelavcev. Za to moramo v bodoče posvetiti večjo ekrb smotrni vzgoji predavateljskega kadra. Za nas ni dovolj, da imamo na razpolago obilo strokovnjakov, ampak je za nas pomembno, da so ti ljudje dobri strokovnjaki tudi dobri metodiki. Z nastopom letošnje izobraževalne sezone je prišlo do ločitve politično šole, ki je bila prej v sklopu Ljudske univerze v Kopru. Kje so vzroki za ločitev, nas trenutno ne zanima, vprašati pa se moramo, kntere vidne rezultate je ločitev politične šole prinesla. Zdi se mi, da bi bilo tako ločevanje v bodoče nesmiselno, saj se s tem samo večajo materialni izdatki In drobi organizacija sistema Izobraževanja odraslih, kajti ena Izmed osnovnih nalog Ljudsko univerze je tudi skrb za Iskanje In razvijanje novih, učinkovitejših oblik ideološko-polltičncga izobraževanja odraslih In mladine. Eno od najpomembnejših področij dela predstavljajo za Ljudsko univerzo delovne organizacije, zato ho trčim prav tem v bodoče posvečati največjo pozornost. Kljub temu pa ne mislimo zanemarjati drugih ' področij dela, temveč jih vzporedno razvijati. Vsaka delovna organizacija je za Ljudsko univerzo celota, kompleksno področje dela, kjer se mora s svojim izobraževalnim delom uveljaviti predvsem na področju usposabljanja upravljavcev. Prav tako ima vsaka delovna organizacija možnosti za splošno In kulturno izobraževanje, predvsem pa za strokovno usposabljanje, kjer bo lahko uspešno poklicala na pomoč Ljudsko univerzo. Vzpostaviti je zato treba tesnejše sodelovanje mod Ljudsko univerzo in obstoječimi izobraževalnimi centri v delovnih organizacijah. Tu gre predvsem za medsebojno delitev dela, saj dobro vemo, da delovna organizacija sama vsega ne zmore, pa tudi gospodarno ni, da bi delovne organizacije same organizirale vse -oblike izobraževanja. Kompleksno izobraževanje v delovnih organizacijah zahteva sistematično in dolgotrajno delo, saj gre tu za ugotavljanje potreb po Izobraževanju, programiranju in ugotavlja-i nju Izobraževalnih rezultatov. Na tej osnovi rastejo perspektivni In kratkoročni izobraževalni načrti ter ustrezno programiranje vsebine posameznih Izobraževalnih oblik. Na koncu bi še rada omenila vprašanje vzgoje mladine, ki po končani šolski ohvcznostl no nadaljuje šolanja, ampak se zaposli, ali ostaja doma; take mladine jc v koprski občini precej. V prihodnje bo Ljudska univerza tudi za te mlade ljudi organizirala vrsto tečajev, ki bodo glede na bogat program Imeli praktično in perspektivno vrednost. _ To o trenutnem stanju Ljudske univerze v Kopru, drugič pa še kaj o njenem programu v prihodnji Izobraževalni sezoni. ANICA LAPAJNE V o Na Zavodu za prosvetno-pedagoško službo v Kopru so pripravili posvetovanje ob analizi učnih uspehov letošnjega prvega polletja. Na posvetovanje so povabili upravitelje vseh osnovnih šol koprske ln piranske komune, nSielnike družbenih služb in predsednike svetov za šolstvo pri občinskih ljudskih odborih. Zal predstavnikov ObLO Koper na posvetovanju nI bilo — kot običajno, so ugotavljali udcležcncl — čeprav so prav na nekaterih šolah koprske komune (primer Dekani in škofije) najbolj pereča tista vprašanja materialnega značaja, 1U jih šole same ne morejo reševati. Posvetovanja se jc udeležil tudi samostojni pedagoški svetovalec pri republiškem Zavodu za napredek šolstva Slkst Marlon. Posvetovanje je teklo v glavnem po točkah ankete, ki so jo morale izpolniti šole ob zaključku prvega polletja. Tako je Zavod za prosvetno-pedngo-ško službo zbral podatke o uspehih, o kriteriju pri ocenjevanju, o napredovanju učcncev z negativnimi ocenami, o dopolnilnem pouku, o delu razrednih učiteljskih zborov, skupnosti učencev in šolskih odborov, o strokovnem izpopolnjevanju učiteljskega kadra, končno pa so na podlagi podatkov lahko znanstveno analizirali ln primerjali učne uspehe iz lanskega leta z letošnjimi. Temeljna ugotovitev razprave in pravzaprav tudi vzrok posvetovanja je bilo dejstvo, da reformirana šola ne more biti zadovoljna z doseženimi učnimi uspehi, saj je samo v prvih treh razredih nad 75 '/• pozitivnih ocen. Najslabši uspeh je v sedmih razredih (5Z.fi ■/•), najboljši pa v prvih (38,G */»). jasno je, da so ti slabi uspehi odraz objektivnih ln subjektivnih pomanjkljivosti v šolstvu. Med glavnimi pomanjkljivostmi so navajali nestrokovno zasedbo pri predmetnem pouku zlasti na podeželskih šolah, niso pa redki taki primeri niti na šolah v Kopru, Izoli In Piranu. Občutno jc tudi pomanjkanje šolskih prostorov in učil. Kar zadeva pomanjkanje učnega kadra, njegovo strokovnost in pogosto menjavo službenega mesta, jc v Johan Falberget: V ZNAMENJU KLADIVA, Izdala založba Obzorja. Snov za. ta roman je vzel norveški pisajelj lz zgodovine domačega kraja, glavne osebe pa je upodobil po svojih tovariših rudarjih. Čeravno je pomaknil dejanje romana za dvesto let v preteklost, je vendarle napisal delo o sodobnosti, o sodobnem boju zoper krvodajalska akcija v piranu V času od 1. januarja do 19. februarja se je odzvalo komisiji za krvodajalsko akcijo pri občinskem odboru RK Piran 413 ljudi, kar predstavlja 49,9 odstotka celotnega načrta. Tej človekoljubni akciji so priskočila na pomoč razna podjetja in ustanove. Posebno bi se zahvalili Začimbi — Portorož, Imexu — Koper, Servisni delavnici — Portorož, Ladjedelnici — Piran, Gostinski šoli — Piran, Pomorski srednji šoli — Piran ter PLM Piran in Portorož, čigar člani so se tej akciji odzvali pol-noštevilno. Izmed privatnih obrtnikov sta se odzvala akciji Milan Medve-šček s soprogo in tako dala vzgled tudi ostalim privatnim obrtnikom. ^Komisija priporoča občanom in sindikalnim podružnicam, naj nam še nadalje pomagajo pri tej akciji, ki bo trajala do 31. marca letos. Mario Steiner kapitalizem, zoper brutalnost in militarizem. Roman - je prevedel Janko Moder. Peko Dapčevič: DROBNE VOJNE ZGODBE. Izdala Mladinska knjiga. Narodni heroj Peko Dapčevič je bil* med vojno član Vrhovnega štaba NOV in POJ, komandant proletarskih brigad, korpusov ln armad. V tej drob-.ni knjižici IG črtic spoznamo dobršen del pisateljevega življenja. V njih nam ne pripoveduje neposredno o sebi, vendar nam verno podaja dogodke, ki jih je sam doživljal. Delo je prevedel Jože Smit. Peter Kavalar: GRAJSKI BIKI. Izdala Mladinska knjiga; Mladi slovenski pisatelj nam v tej knjigi pripoveduje o svoji' težki mladosti, ki jo je preživel v vzgajališču. Vzgajališče in ljudje v njem so opisani slikovito in brez izkrivljanja. Delo odlikuje velika odkritost, čut do človeka in soto-variša, vrh tega pa Je napisano brez' sentimentalnosti, ki se tako rada prikrade v podobne teme. glavnem ' krivo pomanjkanje stanovanj za učlteljstvo, V mestih to vprašanje nI tolikanj pereče, huje pa je na podeželskih šolah, ln to v glavnem v koprski občini. Tako bi v Dekanih in na Škofijah veliko laže rešili vprašanje pravilne zasedbe, če ne bi bili v tako hudi stiski za stanovanja, pa tudi v drugih vnseh, če bi lahko nudili učiteljem primerno stanovanje z vodo. Toda to so stvari, ki jih ne morejo reševati niti učiteljski kolektivi, niti šolski odbori, pač pa so odvisni v veliki meri od pravilnega odnosa občinskih ljudskih odborov do vprašan.' šolstva. Koprski zavod sicer ugotavlja v >Vojlh analizah tudi nekatere pedagoške pomanjkljivosti, ki so vzrok slabim učnim uspehom, vendar je treba pogosto priznati, da Jim botrujejo vzroki, ki Imajo svoje korenine v objektivnih težavah. Tudi kadar Je vzrok izrazito subjektivnega značaja, vodstvo šole oziroma šolski odbor ne more ukrepati, ker nima za to materialnih možnosti. Prav zato pa so taka posvetovanja pedagoških delavcev zanimiva — oziroma bi morala biti zanimiva — za vse tiste, ki širše odločajo o teh materialnih možnostih. Živahna razprava se Je razvila na posvetovanju ob novem odloku sekretariata za šolstvo LRS, da morajo šole razpisati vsa tista učna mesta, ki jih ne zasedajo strokovno usposobljeni - učitelji. Nekateri pedagogi to potezo zagovarjajo, ker bomo' tako končno dobili sliko, koliko kadra potrebujemo, in vsaj začeli tudi s kvalitetno reformo, za katero je strokovna usposobljenost glavni pogoj. Drugi zopet vidijo v teh razpisih nevarnost, da bodo zgubili še tisti kader, ki ga Imajo, in ustvarili zmedo, ki bo imela za posledico še manjšo strokovnost in slabše učne uspehe vsaj na podeželskih šolah. Novi razpisi bodo terjali tudi nova materialna sredstva — predvsem stanovanja. Ena izmed rešitev, ki jo je nakazalo posvetovanje, bi bil izredni študij na Višji pedagoški šoli v Ljubljani ali na Pedagoški akademiji v Mariboru. Izredne študente bi vezala pogodba s šolo oziroma z občinskim ljudskim odborom. Vendar pa bi bila to rešitev za mlajše pedagoge, vprašanje pa ostane odprto še za starejše, ki so si pravzaprav strokovnost pridobili že s praktičnim delom. IZ DELA TABORNIŠKE ORGANIZACIJE Vedno večja številčna krepitev taborniških organizacij v koprskem okraju narekuje prirejanje vodniških tečajev in eden izmed najuspelejših je bil med letošnjimi zimskimi počitnicami v Divači, Priredil ga je partizanski odred Janka Premrla-Vojka. Trajal je nekaj dni in udeležilo se ga je 38 tabornikov in tabornic, v glav- Koprski rokometaši so prav dobro^ začeli spomladansko sezono. Mcška in ženska reprezentanca Kopra sta se udeležili turnirja mestnih reprezentanc v Ljubljani. Ženske so zasedle drugo me- NOVA ŠTEVILKA »OBČANA« Izšla je 25. številka »Občana«. Uvodni prostor je posvečen izvlečkom lz referata in razprave na republiškem sindikalnem posvetovanju o statutih delovnih organizacij. Iz dela skupščinskih odborov je v listu zajeta problematika o socialnem ln zdravstvenem zavarovanju. Dalje prinaša časopis nadaljevanje razprave Vinka Mlakarja o delavskih svetih in upravnih odborih v letu 1063, članek Janeza Ncdoga o. mestu, razdeljenem na občine, izbor gradiva s sestanka predstavnikov gospodarskih organizacij okraja Koper o predosnutku ustave, občinskih statutov in o statutih gospodarskih organizacij, prispevek inž. Marjana Prezlja: Stanovanjske skupnosti v Ljubljanl-Ccnter, članek Janeza Jerovška o družbeno-polltlčni vlogi žena, inž. Vilme Pirkovič o javnih tribunah, Slavka Kobeta o občinskih zdravstvenih organih, Rozlke 21-gon o varstvu In prehrani otrok In članek Karla Franza: Turistični promet. Razen tega prinaša »Občan« še več drugih sestavkov o aktualni problematiki naših komun in njihovih samoupravnih organov. sto za Ljubljano in pred Črnomljem in Gorico. Odločilno tekmo za prvo mesto so izgubile z Ljubljano s 6:11. Poraz je vsekakor časten, saj so nastopile najboljše igralke Slovana, Svobode in drugih ljubljanskih klubov. Najboljša igralka v koprskih vrstah je bila vratarka Fakinova. Moška reprezentanca pa je zasedla peto mesto med sedmimi ekipami. Tudi to je lep uspeh, upoštevajoč, da Koper nima predstavnika v republiški ligi, Najlepšo zmago so dosegli Koprčani nad Brežicami, in sicer s 16:11. Koprska moška in ženska ekipa sta te dni igrali prijateljske tekme tudi v Piranu. Koprčani so presenetljivo premagali člana republiške lige z 12:7, Poraz pa je treba pripisati dobri igri koprskega moštva, v katerem je bil najboljši vratar. Treba pa je seveda tudi upoštevati, da so se Pirančani komaj začeli pripravljati za spomladansko sezono in da še nimajo kondicije. Tekma ženskih ekip se je končala z izidom 3:1 za Piran. Koprčanke so nastopile brez petih naj- boljših igralk. Vsekakor bo tfeba vnesti v koprske vrste več discipline, sicer si v spomladanski prvenstveni sezoni nimajo kaj obetati. delavni Divači nem članov novoustanovljenih taborniških enot sežanske komune. Tečaj je dobro usnel, kar je predvsem zasluga inštruktorjev in prizadevnosti discipliniranih tečajnikov, ki so z zanimanjem spremljali predavanja ter se v kratkem času usposobili za vodnike v svojih osnovnih organizacijah. Tako bodo novoustanovljene taborniške enote začele samostojno delati pod vodstvom lastnih vodnikov, ki so si v kratkem času osvojili najosnovnejše znanje za vzgojo mladih tabornikov. Ob zaključku tečaj'a so udeleženci predlagali organiziranje tečaja za četovodje in načelnike, da bo delo taborniških organizacij še plodnejše, Janez Tovariš urednik! Pred kratkim. sem bral v »Delu«, kakšna stiska je v novem semedelskem naselju pri Kopru s prodajalnami. Tam je pisalo, da je treba za večino nakupov čakati in da je to zlasti nevšečno ob nedeljah. Vse to je čista resnica. Ob nedeljah mora imeti človek prav srečo, da ne čaka recimo na štruco kruha v mlekarni dlje kot pol ure. Pri vsem. tem mora še poslušati živžav otrok, ki jih starši pošljejo po to ali ono. Navadili so se — vsaj nekateri —, da ostanejo v trgovini tudi še potem, ko so nakup opravili, in so drugim, ki še kupujejo, samo v napoto. Ne da bi povečali prodajalno za en sam' kvadratni meter, bi bilo mogoče to ob nedeljah skoraj že neznosno stanje izboljšati. Opažam, da kupujejo nekateri ljudje ob nedeljah poleg kruha in mleka še kup drobnarij — 10 dkg piškotov, osminko masla, dve liziki, 10 dkg medu, za 50 dinarjev smetane itd. itd., kar prodajalko neverjetno zamudi. Dovolite, da predlagam naslednje: če je s prodajalnami.v Semedeli zlasti ob nedeljah že tako, da so pretesne, naj prodajajo te dni s a m o kruh in mleko. S tem bo šla strežba neprimerno hitreje od rok in vsi bodo zadovoljni. Ob sobotah je dovolj časa kupiti drobnarije, ki ob nedeljah samo zavlačujejo postrežbo. Glede tega bt se podjetje lahko sporazumelo s tržno inšpekcijo in vse Semedelčane opozorilo na novo prakso; v korist vseh. In še nekaj. Sedaj odpirajo ob nedeljah mlekarno ob 6. uri kot ostale delovne dni. Vsi pa vemo, da je do pol osme ali osme ure prav malo kupcev, ker pač vsakdo ob nedeljah, če nima kakšnega posebnega opravka, rad poleži tja do sedmih alt do pol osmih. Ali bi ne bilo prav, da odpro prodajalno ob osmih in ostane odprta ne do 10. ure kot sedaj, arripak recimo do dvanajste ure. Prodajalki sta sedaj tako ali tako oškodovani. Prihajati morata ob šestih, ob desetih pa trgovine že ne morejo zapreti, ker j-e Še vedno toliko kupcev, da stoje v vrsti in čakajo na postrežbo. Njihov delovni čas se torej podaljšuje na njihovo Škodo. Kaj mislite, da se nekoliko daljše spanje ob nedeljah ne bi prileglo tudi njim! Tone Trpin, Semedela UPAMO NA BOLJŠE KULTURNO ŽIVLJENJE Po združitvi okrajev bomo upali, da bomo imeli tudi v kulturnem življenju več možnosti izživljanja in večje uspehe. Na pi dežel ju koprske občine imamo več dvoran, ki so primerne za razne nastope in predstave. Toda odkar .nimamo več poklicnega gledališča, nimamo prilike gledati na podeželju gledaliških prireditev. Res je, da je bila v zadnjem času zelo aktivna naša mladina, ki je prirejala gledališke predstave, ki so bile vedno dobro obiskane, toda letošnja zima je njeno delo zavrla.'Naselja so raztresena in oddaljena med seboj in tako mladina težko prihaja na vaje po zasneženih poteh. V Novi Gorici deluj'e gledališče, ki prireja predstave tudi po vaseh in zelo bi bili veseli, če bi obiskali tudi vasi na Koprskzm. Res je, da so stroški prevoza veliki, zato upamo, da bo Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev finančno pomagal uresničiti naše želje, da bi nas obiskalo go- riško gledališče. Predvsem so zainteresirane za obisk goriškega gledališča vasi Škofije, Bertokl, Pridvor, Marezige in Šmarje. Upamo, da bodo odgovorni ljudje omogočili goriškemu gledališču, da nas obišče in nudi našemu podeželju vsaj nekaj kultur, nega razvedrila. VILJEM TURK iz Pridvora skrb za turizem Spet je prišel čas, da lahko začnemo govoriti o turizmu in o bližajoči se sezoni nekolikanj bolj stvarno. Posveti strokovnjakov so vedno bolj pogostni, vedno večjo pozornost pa posveča temu tudi tisk. Zdi se, da je pri vsem tem premalo resnobe na tisti strani, kjer bi je pravzaprav največ pričakovali. Hotel bi opisati le dogodek, ki se je primeril v torek 5. t. m. v Mestni kavarni v. Piranu. V kavarni je sedela skupina neprespanih ljudi, ki so sedeli pri litrih črnega vina in so bili sila glasni. Pravzaprav sta bila glasna le dva, in to gostinca, ki sta menda vsak po svoje direktorja. Posebno mučno je bilo, da so ti ljudje, ki so vodje nekih gostinskih podjetij, s svojim neotesanim obnašanjem motili in nadlegovali goste, ki so plačevali račune. In ko bi ostalo le pri temi Sedaj, ko smo že tako daleč, da imamo v stroki prizadeven in civiliziran naraščaj, se utegne prav lahko dogoditi, da se' kateri teh mladih ljudi vrže po vzgledu takšnih strokovnjakov. Ob tej priložnosti bi kazalo tudi omeniti, da bi po zgledu drugih naprednih držav odstranili iz gostiln in kavarn radijski aparat, ki je tam največkrat samo zaradi tega, da si ga navijajo uslužbenci po svojem okusu. Posledica tega je največkrat v tem, da pozabljajo na strežbo in da včasih koga za vse na svetu ne moreš priklicati. Počutje gostov jim je večkrat deveta skrb. V, G. VIKTOR VOVK 70 LET dere čez Kras Z osnovne šole v postojni Ker prebivalstvo v Postojni hi-. tro narašča, je postalo vprašanje šolskih prostorov že dokaj pereče. Poslopje osnovne šole je postalo pretesno in učenci že letos gostujejo v prostorih gimnazije in srednje gozdarske šole. Načrti za novo osnovno šolo so že izdelani, vendar ni dovolj denarja, da bi začeli z gradnjo. Kljub tem velikim težavam poteka pouk še kar normalno in so slabši učenci deležni tudi dopolnilnega pouka, posebno v matematiki in angleščini. Ob koncu prvega polletja je od 1350 učencev bilo 72,5 odstotka pozitivnih, od tega. je več negativno ocenjenih učencev v višjih razredih. V letošnjem šolskem letu so se osrednji šoli v Postojni priključile osnovne šole iz Bukovja, Stu-dena in Hrašč, Uprava je za vse šole enotna, šolski odbor na osrednji šoli pa se je znatno razširil. Na osnovni šoli v Postojni deluje uspešno več krožkov, v katerih se pionirji pridno udejstvu-jejo. V. R. »Nov mrzel val prihaja!« je slovesno zakričal nekdo, ki se je hip pred tem odtrgal od radijskega aparata in na vrat na nos prihrumel v kavarno. Vsi smo ga začudeno pogledali, češ, kaj kriči, ko pa smo ta val že vsi čutili, saj smo pod neusmiljenim pritiskom burje že vsi pili čaj ali kaj močnejšega. Nekdo je zamrmral: »Kaj nas briga, če se nisi pravočasno oskrbel z drvml in s premogom. Sedi in splj čaj ali kaj krepkejšega!« Nov mrzel val na Krasu! Čudno, kako sprememba letnih časov spreminja zunanjo fiziognomljo ljudi. Dekleta ln mlade gospe, tako brhke in zapeljive v poletnih mesecih, so zdaj prava strašila, Tako so zavite v različne vrste tekstila, da jih komaj prepoznaš. Samo dvoje oči -in rdeč nos žalostno gledajo med globoko poveznjenlm pokrivalom in prlvih-njenlm ovratnikom. Nekatere so vrgle nase vso svojo garderobo, ki jo premorejo, ln dajejo videz, kakor da so se zredile ali da pričakujejo potomstvo. Samo nylon-twist nogavice dokazujejo, da gre za žensko bitje, »Zdravo, tovariš!« tc pozdravi tako strašilo in globoko sklonjeno odbrzi mimo tebe, »Zdraaavo?« začudeno odgovoriš, hkrati pa pomisliš: »Odkod se je pa ta vzela? ... Jo je prinesel mrzel val s severa?« Burja maje drevesa, se za hip ustavi, kakor da bi se zamislila, nato pa se spet zažene, da zaropočejo šipe v oknih. Tisto malega prahu, kar ga nI Izpralo zadnje deževje, trepeta v zraku ln veter mu ne da, da bi počil na zemlji. Ne preostane mu drugega, kakor da se zateče v brezvetrne kotičke oken ln balkonov. Smetarja, ki z »modernim« vozičkom pobirata smeli, sta obupana in se od obupa smejeta. Ko izpraznjujeta knnte v svoj voziček jima burja pred nosom raznaša smeti po okolici, Jalovo delo I Najbolje bt bilo, da bi ljudje metali smeti kar na cesto, saj jih bo tako in tako odneslo izpred hiše. Kam, ni važno. Mrzel val je, seveda, v skladu s časom tudi preusmeril pogovore ljudi. Na cesti ali v gostilni slišiš eno in isto. »Kako je Ambrozij? Se nisi zmrznil?« »Se ne, Pankraclj . . . Toda če bo šlo tako naprej, bom zapil vse prihranke, ki sem jih namenil za nakup televizorja. Danes sem popil že lepo merico žganja, pa čisto nič ne zaleže,« »AH veš, kje ima burja mlade? V Ajdovščini, Solkanu ali na Krasu?« »O .tem še nisem premišljeval . . . VASJA O C V I R K Vem samo to, da me noč in dan zebe, ker sem porabil že vsa drva in ves premog,« Starčki, samci, so zasedli mesta okoli gostilniških peči in se grejejo. Pridno nalagajo na ogenj, ne zato, 'da bi razbremenili natakarja, pač pa v lastno toplotno dobro. Eden med njimi Je zadnjič žalostno potožil: »Zdajle pa res ne bi rad umrl. Saj bt na poti na pokopališče zmrznil . . . In, kdo bo šel v takem vremenu z;a mojim pogrebom?« Mrzel val udarja ljudem že na možgane in razburja njihovo sicer tako skromno fantazijo. Nekateri so celo rahlo ponoreli. Kot obsedeni širijo alarmantne vesti. Ljudje jim naseda-' jo in so popolnoma zmedeni. Tako so raznesli vest, da je v piranski bolnišnici umrl edini postrešček v Sežani. Nekdo je trdil, da je šel celo za njegovim pogrebom, Vsi so bili potrti in žalostni. Pisec teh vrstic je že hotel napisati pokojnemu po-streščku nekrolog, a se Je zadnji hip premislil. Spomnil se je na sedanjo splošno mrzlovalsko psihozo. Nenadoma pa se je postrešček prikazal. Ne le. da je bil živ, opaziti je bilo, da je mnogo živahnejši kot je bil pred tako imenovano smrtjo. Ko Je zvedel, kaj so govorili o njem, se je razburil, češ, kdo mu je želel prezgodnjo smrt. Nekdo mu je svečano izjavil: »Se ti bom kdaj dal za dva deči, toda ti si zame teoretično mrtev,« Neka tovarlšlca, ki se je z dolgega potovanja vrnila domov, ni našla svojega moža doma.. Alarmirala je znance. Tudi v nobeni gostilni ga niso lz-taknill. Brž je pomislila: »Najbrž je kam padel in zmrznil.« Stekla je na postajo milice in zaskrbljeno rekla: »Veste, moj mož . , , mrzel val . . . lahko ga je kje zamelo ... ali ne bi mogli polzvedeti . , .« In tako dalje. Cez en dan je prišel mož srečno iz »daljnih žametov« in se smehljal. Tudi lovci imajo pod vplivom mrzlega vala privide. Ne vsi, samo nekateri, Zadnjič so ustrelili volkuljo, volk jim je pa ušel. Občani so se zgrozili. Da so v njihovem kraju te zverine. Najbolj navdušeni lovci so sklenili, da bodo organizirali pogon na to zverjad. Volkulja je bila cenjenemu občinstvu na ogled. Staro ln mlado je hodilo gledat zverino. Gneča, kakor da bi kropili znamenitega moža. Nazadnje se je Izkazalo, da Je mrtva žival psica. Ne sicer navadna pslca, toda vendar pslca. Dva tabora strokovnjakov, lovcev in laikov, sta zače-..la besedni dvoboj. Razprave ln dokazovanja v nedogled, »Cisto prava volkulja!« »Ce je to volkulja, sem jaz jazbečar,« »Morda je pa slon?« (sarkazem!) »Stavim za pet litrov terana, da je to pslca.« »Drži! Trdim, da je to volkulja posebne vrste, ki jo je srečati samo na Krasu,« Nazadnje ao odpeljali volkuljo oziroma psloo v Ljubljano na specialen pregled. Kaj so odgovorili, ne vem. Skrajni čas bi že bil, da bi nam usoda prizanesla z novimi mrzlimi vali, sicer se bo Čud kraških ljudi tako spremenila, da bo v škodo in še v nadlego naši skupnosti. V torek, 19, februarja, je dopolnil 70 - let življenja ugledni pravnik in znani ljubitelj planin dr. Viktor Vovir. Jubilant se je rodil v Trstu, kjer je preživel prva leta svoje mladosti, gimnazijo Je obiskoval v Gorici, v Pragi je študiral pravo in v Zagrebu zaključil pravne študije z doktoratom. Med študijem se je večkrat vračal v svoj rojstni kraj, kjer se je aktivno udejstvoval v slovenskem akademskem društvu Balkan. Po končanih študijah je zaman iskal zaposlitev v Trstu, saj je bil kot zaveden Slovenec trn v peti porajajoči se fašistični diktaturi. Zato se je zatekel v Ljubljano, kjer je po nekajletni sodni praksi odprl odvetniško pisarno. Ves čas okupacije je bil dr. Vovk aktivist Osvobodilne fronte, ki mu je zaupala težko in odgovorno nalogo, da je pred italijanskim vojaškim trl-bunalom v Ljubljani branil ..ktivlste in partizane pred fašističnimi robljl. Marslkaterikrat mu je uspelo rešiti življenje borca za svobodo z odločnim nastopom pred sodiščem, pa čeprav se je sam izpostavljal nevarnosti, da ga zaradi delovanja v OF '--ržejo v ječo. Sele zadnje mesčce okupacije so mu prišli na sled ln svobodo je dočakal v ljubljanskih zaporih. Takoj po osvoboditvi je sodeloval pri organiziranju sodstva v Trstu, kjer je bil sodnik Višjega ljudskega sodišča za Slovensko Primorje, nalo je v istem svojstvu služboval v Postojni, a leta 1947 je bil imenovan za predsednika Okrožne Javne arbitraže v Kopru, zadnja leta pa je bil sodnik Okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru. Dr. Viktor Vovk je ves svoj prosti čas preživel v planinah, V Slovensko planinsko društvo v Trstu je vstopil leta 1911 ln bil odtlej nenehno eden izmed vodilnih funkcionarjev planinske organizacije. Po drugi svetovni vojni je bil med ustanovitelji pliinln-skega društva v Postojni in v Kopru, kjer je bil po- desetih letih opravljanja predsedniških dolžnosti izvoljen za častnega predsednika PD Koper. • Jubilant se danes rad spominja nepozabnih doživetij v stenah Zahod-nojulljskih, Karnijskih ln Ligurskih Alp, Dolomitov, Karavank in vzponov na najvišje vršace Bolgarije. Povzpel se je domala na vse r.ajvišje gore Jugoslavije ln o svojih doživetjih predaval ter pisal. Z živo in pisano besedo je širil ljubezen do gora, a v zadnjih letih skrbno zbira ln proučuje krajevna Imena slovenskega izvora v Karniji, Zahodnih Julijskih Alpah ln v Reziji. Dr. Viktorju Vovku, ki je nosilec Reda dela II. stopnje in Zlatega častnega znaka PZS, želimo vsi njegovi stanovski in planinski tovariši se mnogo vzponov v Julijce in da bt se čimprej seznanili z rezultati njegovega skrbnega proučevanja izvora krajevnih Imen v Karnljl in Reziji! Urejuje uredniški odboi Glavni tn odgovorni urednik Rastko Bra-daSUJa, Izhaja vsak petek. IzdajB CZP Primorski tisk Koper Uredništvo In uprava v Kopru. Cankarjeva t, telefon 21-470 Posamezen Izvod 20 din Letna naročnina 809 din, ZB Inozemstvo 2.200 din ali 3,8 amer dolarja Bančni račun (102-11-1 -191 pri podružnici NB Koper Rokopisov ln fotografij ne vračamo Stavek ln kllšeji tiskarno CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji 'tiskarne CZP LJudsk» pravica LJubljana. "1 Kadar povprašujete v Sežani novanjski skupnosti, ki šteie tisoč ljudi --* sežanski razgovori 1P draga, preveč razdrobljena in vase nad 4 n?,Prt?' Vsak abcment stane Podjetje nad 1 mesečno povprečno 2300 din. Vse lc- tisoc ljudi, poi.-cite njenega n"utruri- n «7, V.,.' , '" , vse lc" nega predsednika Silva 'Be?ncti- J _nab1er? od « do 10 milijo- č a. Tcva večnega idealist? in ontin i- ?,? ÏL™*?™- sta Tri leta /e -Ioni n-< nii^vfh"?,1" *'U Ier osnovali" sodobni" samopostrëi vsod same poUébe^Uefn^tl'ta 500"Tnte7c's'en1ov. Za Ze sedaj kaj bi torej stvar ne šla?,« meni Ber- i« ti' ■ 'i. ■ „ j . .■---- znacil- pot do občana, ca no za dosedanji razvo.i stanovanjskih skupnosti (ki bodo poslej prešie v krajevne skupnosti); vse premalo se občani še čutijo in se imsio za del stanovanjske skupnosti, vse premalo so še aktivni, pripravljeni sodelovati in tudi prispevati. Dejali bi, rta sta si stanov.miska skupnost in občan še vedno prehudo vsaksebi. Na lei strani stanovanjska skupnost (kot zavestni pojem ¡n organizacijska oblika), na drugi strani glasne potrebe in želje, Kdo smo pa mi. mi. stanovanjska skupnost? se vsiljuje vprašanje. Občani vendar! Tako nama teko inisli, ko z Berne-tičem sediva v pisarni »Avtoremon-lain zreva sko-.i okno na ulice m stanovanjske bloke novega naselja. Ko : . io si pred tremi leti postavili stanovanjsko skupnost, smo tipali, se ozirali, česa naj so lotimo, kako lotimo. potrebe so se nizale kakor s filmskega traka, velike, majhne, vsakdanje, nujne, Morda smo sprva preveč politično gledali na to skupnost. Torta kaj brž smo spoznali, da je stanovanjska skupnost tako rekoč konkretno življenje z vsemi svojimi številnimi vsakdanjimi potrebami!» Pa potlej? Kakor v mnogih primeri':!, če vsi ne sodelujejo, ampak v glavnem postavljajo želje: Peščica cej okrepili materialne pogoje, da bo idealistov si je sestavila idealen pro- mogia postati zdravstvena služba v gram, ki pa le polrgoma slcopnel. ali. „ J . * . _ kakor pravi Bernetič, > padel v vodo«, Sežani ter vseh večjih krajih še bolj-Brez množičnega sodelovanja in prispevanja občanov stanovanjska rkup-nost nikoli ne more kaj prida ozele-neti in se krepko razrasti. To je tako jasno, lcakor dvakrat dva štiri. ■ Po trikrat'je treba sklicati sestanek, da se zbere vsaj deset ljudi,« grenko pravi Bernetič. In io v skupnosti. ki šteje {100 ljudi? .To to mogoče? Tako .io. Skoda! Na koga le čakati? Željam in potrebam ne bo ustreženo, dokler občani v skupnosti skupno ne poprime,io. Ali kljub temu izkazuje bilanca le nekaj uspehov, SIcer so še skromni, vendar nihče ne more reči. rta je stanovanjska skupnost praznih rok. Oba servisa, čevljarski in pralni ter krpnl-ni, že lep čas dobro strežeta občanom. Naj Izdatneje delo vsekakor coravlja Zavod za vzgojo in varstvo otrok, ustanovljen 1962, ki ma zdaj že dva vrtca. Lc škoda, da občani tako površno presojajo ekonomiko ter ne upoštevajo, da prispeva ----- mm**.. tm*. skupnosti si da bi našlo calnteresiralo za posamezna vsakdanja vprašanja, ga torej priklicalo v skupnost kot aktivnega člana, ki ne bo samo terial, kritiziral in postavljal želje, amoak tudi zavestno pomagal in prispeval. V te i smeri je posebno zanimiva anketa, ki jo je zastavilo vodstvo stanovanjske skupnosti vsem družinam. Po domovih imajo zdaj anketne pole z vpra-Sanj t o vsem, kar sploh sodi v stano- h&M&i^iC vanjsko skupnost. Povejte, kaj vam je všeč in kaj ne, kaj želite, kaj V stolpnici v novem sežanskem naselju je Zavod za ■ vsx. < « i- 'À-::. v •;>. , • ï^lVi. ■ v-:- ■■,■'■■' k',.;-" * si -ÊM. . . ---------------------,.. -------- vzgojo in varstvo otrok. prealagate, kako ste pripravljeni so- ki ga uspešno in prizadevno vodi upravnica Ela Ukmar, pred nedavnim odprl delovati, koliko ste pripravljeni pri- svoj drugi otroški vrtec. V njem se, kakor priča tudi naša podoba, imenitno spevati, soglašate z uvedbo samopri- počutijo najmlajši sežanski občani. Na toplem so. zavarovani pred burjo, spevka? na varnem se igrajo in dajejo duška svoji nežni mladosti MODERNIZACIJA IN OKREPITEV MATERIALNIH POGOJEV ZDRAVSTVENE SLUŽBE t C rotno ambulanta Letos bodo dozidali nov trakt zdravstvenega doma v Sežani, z adaptacijami pa uredili zdravstvene postaje v Komnu, Dutovljah in Senožečah ter reševalno postajo v Sežani — Letos bodo v sežanski komuni pre- Največja Investicija poteka v Seža- Sežani znaša 20 milijonov za gradbeni, kjer ob zdravstvenem domu dozi- na in notranja dela ter a milijonov za davajo nov trakt. V njem bodo pri- opremo. Z nekaj manj kot milijonom dobili prostor za novo splošno ambu- pa bodo notranje uredili tudi reševal-ša. Investicijski program ki v celoti lanto> 7a oltullstično ordinacijo ter no postajo (nove sanitarije in kopal- nov protitulierkuloznl dispanzer. V niča). nadzidku nad novim traktom bodo v Komnu bodo opravili notranjo upravni prostori. V starem traktu, adaptacijo zdravstvene postaje, za kjer je zdaj protituberkuloznl dlspan- kar b0 vloženih okoli 2 in pol milijo- zer, bodo s prezidavo uredili prosto- na> v DutovIjali bodo iz sedanjih stare za drugo zobno ambulanto, tako da bodo imeli poslej v Sežani dve zobni ambulanti ter ne bo več tolikšne stiske, zadrege in nejevolje zastran zobozdravstvene službe. znaša dobrih 31 milijonov, Je tem bolj demokratičen, ker ne upošteva samo Sežane kot sedeža komune, ampak tudi vse večje kraje, kjer so po lanski združitvi zdravstvenih domov organizirali neprimerno cenejše, a vendar zelo učinkovite zdravstvene postaje. Občani v Komnu in drugih večjih krajih, ki so lani s pomisleki in zaskrbljenostjo spremljali združitev zdravstvenih domov, so zdaj spo- Ker bo imel zdravstveni dom v Rc- znali, kako je imel »strah prazne žanj po konCanl dozidavi štiri sploš- očiic. Zdravstvena služba poteka ne- lie ambulante, jc vznikla izredno družbena moteno, s skrbjo za vsakega občana, smotrna 7alnisel o skupni obratni am a tudi precej ceneje, ker je odpadlo bulantl_ Deiovni ljudje iz posameznih nemalo upravno-blrokratskih in lo- gospodarskih organizacij sedaj potro-kalističnih stroškov. A tudi zastran 51jo s £alcanjem obilo delovnega časa, zdravstvenih delavcev so se stvari cer je v ki se v proizvodnji izkazuje v mili-obeh vrtcih živo otrok, to- nikov, napovedujejo pa tudi primer- nj, ureditvi in opremi novega trakta rih prostorov preselili zdravstveno postajo v primernejšo stavbo, ki jo bodo vnanje in notranje sodobno uredili. V Senožečah pa so že v teku adaptacijska dela v stavbi nasproti velikega poslopja, v katerem je sedaj TBC postaja (ki.se bo po dcfinitlvnem sklepu konec leta ukinila in prešla v Sežano). Z adaptacijo bodo v Senožečah pridobili sodobno urejeno zdravstveno postajo, ki bo povsem ustrezala potrebam vaščanov ter delavcev mehanične tkalnice in mizarskega Ikovnz°f vzkgo?oUnin ^ar" WonlonokSlS°: prav priictno mukale: več Je zdrav- Jonsklh i7pubah. Po dozidavi, notra- S priključitvijo večjega dela lirpelj- da vse premalo iz ogromnega števila no okrepitev zabozdravstvene službe. bt(do organizirali skupno obratno am- ske občine k sežanski se je odprlo tu- naToktucl|S servis5?a hiVne ifsluge^ne- Po preudarnem načrtu pa so začeli bulanto za vse gospodarske organiza- di vprašanje zdravstvene postaje v ga bolnikov na clomli, čiščenje stano- urejati tudi vnanje pogoje, in sicer ctje. V tej ambulanti bo določen ča- Hrpeljah. Tudi tu bodo potrebne in- vanj, hodnikov in stopnišč, pisarn itd. tako, da bi v nekaj letih z dozidava- sovni urnik za posamezne gospodar- vesticije, s katerimi bi njene prostore ravnaini0 svet° v° katerem2 trije člani "1 in adaptacijami zdravstveni 'dom ske organizacije, tako da ljudem ne primerno uredili, da bi dobilo tudi to razpravljajo s strankami vsakdanji in zdravstvene postaje tako uredili ln bo treba čakati ure in ure. Za to za- področje pogoje za sodobno in dobro drobiž, pomirjajo ljudi, da se zboga- opremi^ da bi to zadoščalo komuni misel in pridobitev so pokazale go- zdravstveno službo, hI stroškov nams°odiščSVar0 P° za 20-letno obdobje. Precej tega na- spodarske organizacije popolno razu- " ' " ■ 6rta bodo, kot kažejo zastavljena de- mevanje, a ne samo razumevanje, la ln razpoložljiva sredstva, uresničili ampak sodelujejo pri izvedbi tudi kot že letos. soinvestitorji. Celotna Investicija v ; Kritične M ...'. : "^'x^ "s _ . - •• M Mi WË* .i/v . .... C ... ■-' :.'.•• j Vv\- :< 'X A V sežanski komuni so se že zvrstile letne konference malone v vseli osnovnih organizacijah ZKS. Neogibna statistika pove, da so se jih člani udeležili v polnem številu, razen upravičeno odsotnih. Cc upoštevamo, da so potekale konfcrcnce v teh tednih, ko Jc bil Kras čez In čez zakovan v trdo in hudo zimo. gre politični disciplini članov najlepše priznanje. Sekretar občinskega komiteja ZKS Lado Al a h n i č je za »Slovenski Jadran« podal v strnjeni obliki oceno letošnjih konferenc. Letošnje konfcrcnce so izrazito pokazale, da so komunisti po III. ln IV. plcnumu ck zk.i prizadevno Iskali pravilne In ustrezne metode za svoje politično delo. V gospodarskih organizacijah in ustanovah Jim jc to zadovoljivo uspelo. V vseli dejavnostih družbenega življenja so razmeroma učinkovito odigrali svojo avantgardno vlogo. Svojo politično pobudo so zlasti krepko zastavili pri Izpolnjevanji: gospodarskih nalog, v tolmačenju in pravilnem Izvajanju svobodne delitve dol-.odka ter pri nadaljnji krepitvi samoupravljanja. Zal da tudi terenske In vaške organizacije še niso našle pravilnih metod političnega dela In so zaradi tega Izkazale na konferencah razmeroma šibkn dejavnost v minulem obdobju. Ugotovili smo, da člani, ki so vključeni v partijske organizacije v podjetjih in ustanovah, niso na terenu, v svojih vaseh, aktivni. Tako so vaške In terenske organizacije ZKS nekako osamljene In vase zaprte. Upravičeno je zatorej postavljen predlog, da jc treba vaške organizacije pomladiti. Vsi komunisti pa motajo biti aktivni, ne glede na delovro mesto, ontll. kjer živijo. Značilno z? letošnje konfer-nce jc, da so bile zelo kritične. V razpravah so bili člani živi in ostri. Terjali so kar največjo aktivnost vsepovsod. S tankim posluhom za lik komunista so terjali ostro disciplino ter grajali nekatere vodilne komuniste, ki še vedno 'nc upoštevajo demokratičnosti, dušljo samoupravljanje, samovoljno snreminlalo ali izvajajo sklene ter nimajo pravega odnosa v delitvi osebnih dohodkov. Hkrati z ostro obsodbo teh pojavov so na konferencah terjali tudi ostre kazni. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Branko Ukmar jc v teh dneh zaposlen čez mero. Razumljivo: v teku so o lični zbori sindikalnih podružnic. Dosedanji so bili živi. razgibani. Na njih so delavci temeljito razpravljali o gospodarski problematiki, toda ne splošno, marveč konkretno in v zvezi z lastnimi delovnimi organizacijami. Na vprašanji: kako oceiijujctc občne zbore? kako in kakšno aktualno problematiko obravnavajo? — pripoveduje tov. Ukmar naslednje: Občni zbori niso več, kakor so bili nekoč, ko so bili bolj ali manj gola formalnost, v precejšnji meri pa tudi zaradi same zabave. Ugotavljamo, da doživlja sindikalno delo, torej tudi letošnji občni zbori, izrazito kakovostno spremembo, Kakovost, jc v tem: občni zbori imajo popolnoma delovni značaj ter so resno In prizadevno organizirani. Najvažnejše je, da obravnavajo aktualno in konkretno problematiko. Medtem ko so nekdanja letna poročila vsebovala v glav-nein splošno domačo ln tujo politično problematiko ter se le. mimogrede ali izjemoma dotlk&la položaja In vprašanj v lastni organizaciji, opažamo na letošnjih zborih, da vsebujejo poročila in tudi razprava v pretežni meri probleme gospodarske organizacije ali ustanove. Ta kakovostna sprememba je vsekakor v zvezi z novim ekonomskim sistemom, a tudi z decentralizacijo ter sproščenostjo v samoupravljanju. Med drugim je značilno tudi to, da vodstva delovnih organizacij popolnoma drugače unoštevajo sindikalne organe. Nc štejejo jih več, kol nekoč, samo za stvar »socialne politike«, ampak vidijo v sindikalnih organih močno oporo pri izvajanju ekonomske politike, zlasti pri realizaciji gospodarskega načrta. Poročila na zborih pričajo, da so se sindikalne organizacije prizadevno angažirale zlasti pri reševanju težke problematike v delitvi čistega in osebnega dohodka ter v pripravah na statute delovnih organizacij. V preteklem obdobju so sindikalne organizacije bolj kot kdajkoll pomagale odpravljati nepravilne odnose ter se borile za dolirc tovariške odnose v kolektivu, za dober odnos med obč. ljudskim odborom in podjetjem oz. kolektivom ter sploh pomagale pri oblikovanju socialističnih družbenih odnosov v komuni. Ob kakovostni spremembi sindikalnega dela delavci pazljivo skrbe tudi za Dravilno in dobro izbiro v odbore sindikalnih podružnic. Bolj kot kdajkoli pa so tudi že postali občutljivi za najboljšo izbiro v organe delavskega samoupravljanja. Ta živa aktivnost v sindikalnem delu se odraža zlasti v gospodarskih organizacijah, neprimerno manj v ustanovah ter javnih in družbenih službah. Toda delitev dohodka po novih načelih bo brez dvoma tudi v ustanovah in družbenih službah pospešila kakovostni napredek v sindikalnem delu. m mmÈM Med najbolj perečimi problemi je vsekakor družbena prehrana. Sežana c-icer r,i brez nje. Toda v takšni obliki, ko imamo 6 menz, je sivar pre- ČEDALJE BOLJ ODPRTA, NUJNA IN SKELEČA SKRB V SEŽANSKI KOMUNI o Tj ùû* ¿Ci:- WW ; «a, ^«i« i & si n p g . ....... 'i -'■p M '■" .-.-i-,; ^MMÊË I m^rnS i ! Bpv Or* M... „Jk . £ Mmm mm, Kako rešiti vprašanje: stari ljudje na zemlji — Ali mladi ljudje, ki zapuščajo zemljo, nič več ne čutijo do staršev? — Zakupnina za zemljo je tako malenkostna, da z njo ni mogoče »ne živeti ne umreti« — Preventivni predlog: čim manjša obdavčitev, v kritičnih primerih sploh brez obdavčitve — Kmetijska zadruga sodi, da je mogoče problematiko reševati f-^i-inlnlrciin tu lii v cknnni nhdelavi organizirali določeno oroizvodnio — Jožeta Sežana: pogled na del sodobno zgrajenega in urejenega novega naselja. Tu je ob novih stanovanjskih hišah in stolp eetmo kOmpleKSnO, KO di V Skupni ODCieiavi organi L ircin uoiuicnu ¡iiuimuuuju nici urejena tudi glavna ulica, lepa javna razsvetljava, tik ob stolpnici pa tudi dobro ln skrbno zalozena samopo- Perhavca predlog: kdor zapusti starše in zemljo, nima vec pravice do dedovanja —------=— Precl strupeno burjo, kt neusmiljeno pometa po Sežani, se morava z direktorjem kmetijske zadruge Jernejem Hreščakom vendarle nekam umakniti. K »Mahorčicu« seveda, v točilnico, kjer se dan na dan tare polno Kraševcev. Ob trpkem teranu se lotiva j t 1 t 1- V . t 1 • . t. . . ' _7 _ r, M 1IV1/1 i I * rt 1 O .:.. ..... .'. - i' strežna trgovina I MEHANIČNA TKALNICA V SENOŽEČAH DOBIVA VNANJO PODOBO TOVARNE Ijenje, ljudi in zemljo pozna. Pomaga nama. S trdimi izkušnjami iz kraških vasi, kjer je organiziral socialistično proizvodnjo in kmete prepričeval o prednosti kooperacijske proizvodnje. V troje odgrinjamo problem, poglavje za poglavjem. Na Krasu in v Brkinih so po pa bolj ali manj neučinkovito, mnogih vaseh mladi ljudje samo Staremu človeku daje premalo za še izjema. Mlada generacija za- življenje, zadruga pa s posamez- pušča zemljo. Odhaja na delo. v nimi krpicami zemlje pravzaprav poklice, v industrijo. Doma osta- ne more ničesar početi. Ne more jajo starši, oče, mati, oba ali sa- jih no arondirati ne obdelovati, ino še po eden. Na že tako trudna ker terjajo preveč delovne sile. ramena se neizprosno nabirajo le- Po mnogih vaseh pa je ta zemlja la. Pešajo delovne moči. ki sča- na takšnem terenu, da ni moč do soma ne bodo več zmogle niti za nje ne s traktorjem ne s strojem, lastna usta. Na občini čedalje hi- O kakem ekonomskem reševanju treje narašča seznam »socialno tu ne more biti govora, ampak ogroženih ljudi«. Kako neizprosen zgolj o socialnem, za kar pa bo ie podatek: v komuni je 436 dru- treba v komuni primerno poskr- žin s skupno 511 člani, moški nad beti. Pri tem kaže upoštevati 55 let, ženske nad 50. Med njimi predlog, ki je sicer preventivne- je mnoco takšnih domov, kjer ga značaja: čim manjša obdavči- brli le ^e en samcat star človek, tev ali pa sploh nobene obdav- zgarani oče, zgnrana mati. čitve. V tistih krajih, kjer je blizu V tej zvezf samo mimogrede socialistični obrat zadruge, _ je 'moralni problem: Ali mladi ljud- problem nekoliko lažji. Vascani jo. ki zapuščajo zemljo, nimajo no- dajejo jemljo v zakup, sami pa benoga občutka za svoje starše? se, čeprav stari med 50 do 60 let, Koliko je sinov in hčera, ki se zaposlujejo v socialistični obde- zanje soloh ne zmenijo, dokler so lavi. živi. Kakor brez vesti si umijejo. Najlaže rešljiv bi bil problem, roke: bo že družba poskrbela za če bi se cela vas, torej vsi stari stara dva. Ob smrti, ob pogrebu, ljudje, odločili za skupno obdela-da, takrat se spet pojavijo in se vo. Gre torej za kompleksno re-prigla^e za dediče. Kdo bi zame- žitev, ko bi zadruga bila pnprav-ril Jožetu Perhavcu, ko postavlja ljena v vasi na skupnih povrsi-P'-edlo°- kdor zapusti starše in nah organizirali določeno proiz-7emlio°nai nima več pravice do vodnjo s primernim ekonomskim dedovanja' Mar nima prav? učinkom. Prav za to rešitev pa je Jernej Hreščak pripoveduje, led najdebelejši in ga zlepa nt kako «e lotevrio hudega proble- mogoče prebiti. Dva, trije, morda ma r,socialno ogroženih ljudi-- po celo pet vaščanov je za to, večina kraških in brkkukih vaseh. Kmc- je proti ali nezaupljiva. Posta-tijska zadrupa sicer jemlje zemljo vimo za primer vasico Lazei pri v zakup Toda zakupnina je tako Senožečah. Tu bi lahko lo ljudi majhna, da se ob njej ne da »ne zadovoljivo obdelovalo vso zem-živeti ne umreti«. To individual- Ijo. Na 10 do 15 ha bi gojili seno reševanje posameznih prime- menski krompir, na skoraj enaki . , i, , _ ' T„ (vadallevan e na 7. strani) rov ima sicer določen pomen. Je (Nadaljevanje ^ ifiS® «j / Na tovarniškem dimniku ob novi kotlarni se je vedro začel vrteti stari »fabriški petelin«, ki jc utihnil pred štiridesetimi leti, ko so 1924 ukinili znamenito senožeško pivovarno Ob cestnem razcepu Koper-Trst že nekaj let živo teče proizvodnja mehanične tkalnice. V glavnem specializirana proizvodnja gaze. Pridne roke mladih senožeških in okoliških deklet so stkale že na milijone kvadratnih metrov te bele lahke mrežaste tkanine. Za bolnišnice in lekarne po vsej Jugoslaviji. Nekoč, štirideset let nazaj, so Senožeče dobrih sto let (od 1821 do 1924) stregle ljudem z imenitnim pivom; do Trsta in Reke pa do Ljubljane in Dunaja. Privo-varniški rod, ki je nastajal skozi nekaj generacij, je ob hudi okupacijski in kapitalistični gesti ostai praznih rok. Razkropil se je po svetu: v Trst, onkraj morja, pa v staro Jugoslavijo. Tisti redki, ki so ostali in jim je v srcih nepomirljivo kljuvala pivovarni-ška bolečina, so v svobodi mlade domovine zagnali hrup in dvignili »pivovarniško pravdo«. O tem še ni bila izrečena zadnja beseda. Zasukalo se je drugače, S pivo-varstva je mlada generacija preskočila v tkalstvo. Brez hrupa in vsiljivosti. Tiho, vztrajno in ne-odjenljivo, kakor je neodjenljiva kraška trma. Pred nekaj leti ni bilo kaj videti ob ccsti: stara hiša, za njo lopa. To je bilo vse. Toda v mladih glavah, ki so stregle skromni bateriji starih tkal- skih strojev, so nepomirljivo vrtale ideje, načrti. Socializem je prinašal v mlado kri polet. Brez predaha se je gnala in se še žene, da -z voljo in požrtvovalnostjo ustvari Senožečam in okolici trden ekonomski in življenjski pogoj. Ob razcepu avtoceste zdaj ni več praznine, skopega kraškega sveta. Mlade roke in mlada volja, ki se za dobro stvar poganja do odrekanja, so postavile ob cesti mlado tovarno. V vitkem tankem betonu že stoji glavna tkalna dvorana in ob njej belilnica. Fantje, ki iz nič ustvarjajo, delajo dan in noč iz starega, zavrženega železja nove baterije tkalnih stro- - V f 'v m i Senožeče- pogled na novo tovarniško poslopje mehanične tkalnice. V ospredju nova kotlarna in ob njej dimnik z znamenitim starim »fabriškim petelinom«. Desno od kotlarne novo poslopje za tkalnico, predilnico In bclllnlco, V ozadju pa očak Nanos v snegu, pokrit z debelim oblakom kakor s klobukom jev. Za glavno tovarniško stavbo pa so pravkar dokončali kotlarno. V najhujšem mrazu in ledu so jo letos dograjevali, ne da bi se kdorkoli zacmeril, da se mu je zanohtalo. Nekaj dni je tega, kar so prvič zakurili pod kotli. Nepopisno veselo je zapuhala in za-piskala ppra pa pritisnila po ceveh v tovarniške prostore, na delovna mesta, da dekletom ni več treba streči strojem v rokavicah. Ob kotlarni se dviga vitek kovinski dimnik. Vrli fantje so ga sami naredili in postavili. Jekleno so ga zasidrali, da mu burja ne bo mogla do živega. Vrh dimnika pa se veselo in vedro po jugu in burji vrti stari »fabriški petelin«. Pred štiridesetimi leti, ko so tujci ukinili in demontirali staro in znamenito senožeško pivovarno, se je pipovarniški »petelin« zasmilil Slavcu Zelenu. Kdove kaj je prijelo mladega, rdečeličnega fanta: smuknil je »petelina«, ga debelo namazal z mastjo, ovil v papir in cunje pa spravil na podstrešje, Ko so te dni fantje postavljali dimnik, je Slave po štiridesetih letih spet pobrkljal po podstrešju. Vesel in zasopel jim je prinesel »petelina«. »Tu ga imate,« se je muzal. »Za vsak primer ga bom spravil, sem si rekel takrat, ko sem z njim lezel na podstrešje. Za vsak primer. če bo kdaj še kaj v Senožečah!« Zdaj stari petelin žene vrh dimnika mlado vižo. Pa kaže mladim tkalcem in vasi, kako se sučeta burja in veter in vreme napoveduje. Tekst in slike: Francč Gcrželj Štev, TO — T. marca 1963 TEMELJITE PRIPRAVE V PIRANU ZE PRED SEZONO sda jnji mmm^s^MšmM naloga S^m^^^^^^S^^if '•".'■. * ''" ' ' PHHHHBpHB ■ i® 11 Wmí HÍSs? . h<&MM E3 ¿i Priprave za letošnjo turistično usluge, O teh Investicijah smo že sedežev, je treba v isti sapi raz- turiste. Urnik trgovin naj bi bil sezono so začeli v piranski komu- pisali podrobneje ob razpravah pravljati tudi o številnih drugih prilagojen potrebam turizma. Trni že ob koncu lanske sezone. Tu- in predlogih letošnjega družbene- vprašanjih. Istočasno bo nastalo govine naj bi bile odprte do 10. ristični in gostinski delavci so ga plana. Število prenočišč pa se namreč vprašanje kadra, ki bo ure zvečer, ob nedeljah naj bi bilo imeli do sedaj že tri večja posve- ne bo dvignilo samo z novimi ho- potreben pri vseh teh novih ka- mogoče vse kupiti v dežurnih tr-tovanja, na katerih so kritično telskimi kapacitetami, ampak tu- paritetah, vprašanje kvalitete go- govinah. Prodajali naj bi tudi za pregledali uspehe, težave in po- di z boljšim izkoriščanjem počit- stinsklh in hotelskih uslug, V tujo valuto. manjkljivosti v preteklosti in na- niških domov in z investiranjem zvezi s turizmom je tudi šport, Prav gotovo je vse prebivalstvo črtovali priprave za letošnjo se- v ureditev tujskih sob pri zaseb- prevozne usluge po morju, taksi piranske komune živo zainteresi- zono. To je vsekakor zelo pomem- nikih. Samo primer: že lani so služba na kopnem, ureditev jav- rano za čim uspešnejši nadaljnji bno, kajti piranska komuna ima Pirančani dobili 74 milijonov za nih sanitarnih naprav, ureditev razvoj turizma. Tako je zelo ugodne naravne in tudi dru- ureditev sob za tujce, letos bodo parkirnih prostorov in cest, na predvsem političnih in družbenih ge pogoje za razvoj turistično- verjetno dobili še več. razpolago morajo biti vodiči, tol- organizacij, da ljudi vzgaja v tej gostinske dejavnosti. Pri mobili- Piransko gostinstvo naj bi le- mači in podobno. »Postranske de- smeri udejstvovanja. Naloga de- zaciji in vključevanju prebival- tos realiziralo okrog 870 milijo- javnosti turizma so številne ter lovnih kolektivov v gostinstvu, stva v to panogo dejavnosti pa nov dinarjev. Večji del te reali- vplivajo nanj posredno ali nepo- turizmu in trgovini pa je, da si so mnogo pripomogle tudi orga- zacije je po dosedanjih izkušnjah sredno,« je rekel med drugim v še bolj prizadevajo in da izbolj- nizacije SZDL. Tudi v bodočo bo izvoz, tako da predstavlja turi- svoji razpravi na posvetovanju šajo kakovost svojih uslug. Na to sodelovanje vseh prebivalcev 7.em v piranski komuni najrenta- aktiva komunistov podpredsednik to se pripravljajo vsi skupaj v komune izredno važno. bilnejšo vejo izvoza. Zato pa tudi OLO Koper Davorin Ferligoj. In tehtnih razpravah in v pripravah Lani sta imela turizem in go- posvečajo tej veji dejavnosti tako naštel je še predvsem trgovino in na letošnjo turistično sezono, stinstvo v Piranu kljub slabemu pozornost in imajo široke načrte, njeno usposobljenost, da zadosti začetku — izredno neugodne vre- kako jo bodo še nadalje razvijali željam domačih m tujih potroš- GnE ZA POCENITEV GRADBENIH STORITEV menske razmere — eno najuspe- in krepili. nikov, o pomanjkljivi propagan- lejših sezon. Ta razmah je bil v Toda gostinstvo je samo ena od dl, o kažipotih in reklamah, ki skladu s sprostitvijo večjih de- vej sodobnega turizma in ne gre jjb ni, 0 kulturnih prireditvah v narnih sredstev za razvoj turi- zanemarjati tudi drugih področij, sezoni, brez katerih si ni mogoče zma v državnem merilu, tako da sicer bi se lahko zgodilo, da bi zamisliti sodobnega in zadovolji- so tudi v piranski komuni začeli ostale hotelske kapacitete nezase- vega turizma. »Vse preveč pozab- s smotrnejšim programiranjem in dene, Prav temu vprašanju so po- ljamo, da turizem ni samo hrana £a ietos je predvideno, da se bo tam postavila primerne hišice za gradnje s pravočasno pripravo investiranjem v gostinsko turi- svetili največ pozornosti na ne- jn postelja,« je'rekel tovariš Fer- v koprskem okraju povečal obseg gradbene delavce, ki bi tako vsaj vse tehnične dokumentacije in z stično izgradnjo. davnem posvetovanju aktiva ko- ligoj. gradbenih del za 14 odstotkov in za nekaj let dobili stalno bivali- zagotovljenimi finančnimi sred- Prav posebno poglavje pa pred- to predvsem zaradi gradnje turi- šče v neposredni bližini delovne- stvi. stavljajo trgovine. Tu bodo po- stičnih objektov ter rekonstruk- ga mesta. Prav bi tudi bilo, če bi Na visino gradbenih stroškov trebne temeljite spremembe, da cij pomembnejših cest; produk- bila ekonomika gradenj skozi vse vpliva tudi prevelika raznoli- toc^ovrariuidh bodo trgovine, zlasti v Piranu in tivnost dela naj bi se povečala za leto enakomerna, kar je v glav- kQst gradbenih projektov, kar za- lesiavl Portorožu uspešno preskrbovale 8 odstotkov in število zaposlenih nem odvisno od investitorjev, ki & ^....... obilo možnosti VcCerni motiv iz Ilirske Bistrice. Tudi to naše mestece ima 7, r.izvot turizma, saj slovi vsa okolica po prelepih naravnih Krasotah no bocatlh loviščih za divjad in ribe. skozi mesto pa pelje mednarodna ce-sta z izredno živahnim prometom posebno v turistični sezoni Treba bo le več propagande in pa povezave s turističnimi agencijami ___________________davnem posvetovanju aktiva ko Še večje načrte imajo za letos, munistov turističnih in gostinskih 2e pred turistično sezono name- delavcev v Piranu, ravajo zgraditi številne objekte, Ko govorimo namreč o poveca- ki bodo znatno dvignili hotelske nju v letošnjem letu za okrog kapacitete in obogatili gostinske 1300 ležišč in 1200 ŠAHOVSKO POSVETOVANJE KOPRA IN GORICE V SEŽANI zahtevno tržišče pa tudi zadostile za okrog tri odstotke, turističnemu povpraševanju Še Razumljiv0 je da bo moč daleč namreč ni mogočetrditi da pleska predvidevanja dobi bile trgovine kakovostno m ko- * izboljšanjem organizacijo'bodo morali t^govcf skr^eti za * no drvnnlniiiipfa nlaninski turi- Tn o« _____;__ Perspektive našega turizma nas naloga gradbene operative in in- zato silijo, da ne ostanemo na vestitorjev pa je dosledno izva- polovici poti, K temu nas priga- janje predpisov o graditvi inve- njajo tudi visoke investicije, ki sticijskih objektov, ker le tako jih vlagamo v gostinstvo in turi- bo prišlo do stabilizacije investi- v ostale s ciiske graditve in R, R. za gradbena dela. J-ctClJl rfVl JJ1 IbiJUVttU UUIJIU puuuue ., * .. ,. , , , ... . , , • • i i ■ , • . - predsednik Šahovske zveze Slovenije gih znamenitosti. Obiskalo jih je no dopolnjujeta planinski turi- To so perspektive in smernice, Edo Turnher, predsednik novogori- 341.546 ljudi, 183.062 domačinov stični svet gorenjega Posočja, ki bi nas morale voditi pri na- drugf,a^oVizvoHH6začasen Cs^'piu^od- j? 158.484 tujcev kar predstav- kjer so dani vsi naravni pogoji daljnji skrbi ^a še večji razvoj bor, ki bo pripravil vse potrebno za lja 73 odstotkov. Lanske in le- tudi za lep razvoj zimskega turi- turizma v našem novem okraju. id£užitČ.v>, obeh d°5Sdan.JIh °krainih tošnje investicije v gostinstvo in zma. V domačem in mednarod- Nikakor pa ne bi smeli pri tem zem, deloma pa tudi v ostale s ciiske graditve in doslednejšega rfj 0°V pred s e d n i k drjje?uctajn?k turnem znašajo skupno okoli dve nem turizmu imamo goste, ki da- pozabiti na mali obmejni promet, tem povezane panoge, čeprav v te uveljavljanja pravic do avansov Fr. Gerželj, blagajnik m. vogrič in milijardi 700 milijonov dinarjev, jejo prednost bodisi morju bodisi katerega del je treba tudi všteti še dosti premalo. -- člani Fr. Bizjak, s. Bernetič, a, Kra- S tem se dvigne število hotelskih gorskemu svetu, nekateri pa si v turizem zakaj nekateri ljudje gelj in B. Zavec. Na posvetovanju so jn podobnih postelj v okraju od izberejo tudi kombinacijo obeh. ne Drehaiaio meie samo rararli rfa^bi se ^^už^i^no^ lanskih 2,841 na 4.071, število vseh Z zgraditvijo hidrocentrale Trno- nakujov" marveč'LdfParadi iz- šahovska zveza imenovala »Primorska gostinskih sedežev pa za okoli vo na Soči bo nastalo pri Bovcu letov in razvedrila. Na to smo doslej v nekaterih obmejnih delih NAŠE DOMAČE TURISTIČNO PODROČJE vse premalo mislili. Tak del obmejnega pasu je na primer Kras. 5J "______$___ jb__£____£__£ JJ _ f] f]_ £ Nujno je potrebno, da odpremo v esKrouimo % Ne KRAŠKI VINOTOC tudi odprla. Prijetno urejen lokal zaradi konkurence, ampak ima tipičen značaj vinotoča, kjer V hrvaški Istri so pričeli v zad- mo opravka s podobnimi pojavi grozdjem. Za to bi morali poskr- pa poskrbimo tudi za trgovine, ki njem času intenzivno razpravljati in vprašanji. Tudi za potrebe na- beti prav tako tudi mi. V raznih bodo zadovoljevale želje prehod- o poljedelstvu, vinogradništvu in ših mest moramo od drugod pri- delih naše države pridelujejo iz- nikov z one strani meje. To velja sadjarstvu, ki ne daje tistega, kar važati marsikaj • tistega, kar bi redno kvalitetno namizno grozd- še .toliko bolj tudi za obmejni pas bi moglo in moralo dajati. Pri mogli in morali pridelovati na je raznih sort. To bi prav tako na Goriškem, zakaj nikakor ne tem so ugotovili, da je zaradi be- lastnih tleh._ Prav isto velja_ za mogli pridelovati v naši slovenski smemo pozabiti, da je prehod z rri~t wv 1 >-» rl i r-\ i-r tmpi 1 i 1 H finfi hi v> n ? +1 o croriicoci 17 POClI Tf + v! « <-3 v-.^ . . ^ X „ 4 i „i___T________ kraških vaseh primerne socialisti- zaradi afirmacije pristnega kra- naglo postrežejo. V lokalu bodo čne, kjer za to ni pogojev, pa za- škega vina se je kmetijska zadru- P° _ zmernih cenah (malenkost sebne gostinske obrate, obenem ga odločila, da si ob glavni ulici, dražje kot neposredno v kleti) to- v prostorih stare zapuščene pe- č^i samo specialna kraška vina: karne, uredi sodobno opremljen teran, malvazijo, rebulo in pinel vinotoč. Po prvotnem načrtu bi ter domači tropinovec. moral biti dograjen že lani ter odprt konec lanskega novembra. LOV NA STEKLENICE Zal so se dela zaradi zime (mor- Ker je v našem gostinstvu če- ga mladine iz vasi okoli 10.000 ha naša turistična sredisca v času Istri, ne da ga moramo privažati italijanske strani na našo na da nekoliko tudi zaradi počasno- dalie več »terana<- do-ti več ka-poljedelskih površin neobdelanih, sezone. Reorganizacija našega so- 0d daleč, kar zvišuje ne samo ce- ozemlju bivšega koprskega okra- sti graditelja?) zakasnila ter bo- kor sa Dridels' od skupnih 90.000 ha v zasebni cialističnega kmetijstva nam sicer ne, marveč tudi kalo in riziko. ja večji kot prehod-naših ljudi 1 J.....£—- ' --- lasti pa 50.000 ha nezadostno iz- daje obete za izboljšanje, treba koriščenih, medtem ko zajema pa je kljub temu upoštevati še socialistični sektor le nekaj ma- prav posebej tisto proizvodnjo, R na italijansko . stran, medtem ko lega več kakor 10.000 hektarov, V zvezi s tem so na konferenci SZDL za puljski okraj ugotovili, da je okoli 1000 ljudi zaposlenih v raznih industrijah itd, brez nujne potrebe. S takim položajem je treba temeljito obračunati. Istra mora dvigniti svoje poljske, vinogradniške in sadjarske pridelke, ki na naših tleh nima samo najboljših pogojev za uspevanje, ampak je tudi posebej vezana na turizem. Za turistični trg potrebujemo res kvalitetne pridelke. Posebno velja to še za sadje in grozdje. Ob stalno naraščajočem prizadevanju za pritok večjega tako da ne bodo zadostovali samo števila tujih turistov in s tem poza domačo potrošnjo, marveč tu- večanje deviz se ne sme več do-di za turizem. Ne sme se več do- gajati, da nudimo v turističnih gajati, da bi pridelke, katere po- krajih v nakup nekvalitetno in trebujejo turistična središča v ča- nesortirano blago, su sezone, morali dovažati od dru- »,,,., . j godi V hrvaški Istri so sprožili med Tudi v slovenskem delu Istre drugim tudi pobudo za ureditev in drugod v našem okraju ima- vinogradov z izbranim namiznim Partizansko srečanje na Cerkljanskem Minulo soboto je bilo v vasici Vojkove in Prešernove brigade Lazeč na Cerkljanskem prisrčno ter XIV. divizije ali pa kot teren-srečanje bivših aktivistov in bor- ski delavci OF. Veselo razpolože-cev OF, ki so se pred 20 leti pri- nje so podžigali godci in udarna ključili' partizanom. Zbrali so se partizanska pesem. Pozno v noč v prav tisti hiši. od koder so pred pa so se prepletali nepozabni spo-dvemi desetletji odšli branit do- mini in nenehno vprašanje: »Ali movino, Marsikoga so pogrešali in se še spominjaš, takrat, ko s toplo mislijo so počastili spo- smo...« In mladina je z zanima-min nanje, ki so darovali svoja njem prisluhnila pripovedovanju življenja za svobodo. bivših partizanskih borcev-doma- V prijetnem kramljanju ob do- činov, bro založeni mizi je stekel razgo- Zuna. pa je snežil0i prav tako, vor o doživetjih med narodno- kQt tjs^0 noS pred 20 letl ko so osvobodilno borbo, ki _so se je važčanl nesii§no odšli v partizane, udeležili kot borci Gubceve. Ser- cerjeve, Tomšičeve, Gradnikove, Polda NAS GOSPODARSKI KOMENTAR T o Va Iz prvih podatkov o letošnjem startu za izpolnitev gospodarskega načrta lahko ugotovimo, da ta ni bil najboljši in da niso bila dosežena planska predvidevanja. Seveda s -tako ugotovitvijo nismo povedali vsega, kar bi morali povedati, ker je treba vedno poiskati tudi vzroke in iz njih potem sklepati, ali je tak razvoj oziroma stanje opravičljiv ali ne, in zunanjem blagovnem prometu dosegali glavne in največje uspehe v kasnejših mesecih. Letos smo skušali pre-.kiniti s tako tradicijo in s prejšnjimi ukrepi doseči, da bi se razvoj enakomerno nadaljeval. Zato je bila industrija založena s surovinami, pravočasno so bila dana na razpolago devizna sredstva in drugo. Vendar to vse še ni bilo dovolj in je tudi letos pomenil — -------ajo v kraških vino- do, kot kaze, dovršena do marca, gradih, so v kmetijski zadrugi ko bo zadruga koj nato vinotoč sklenili, da bodo prodajali samo vstekleničeni pristni teran v steklenicah po 2 1 in 8 del. Toda dobra zamisel, s katero bi zavarovali kraško vinsko specialiteto pred komercialnim »razvrednotenjem«, je naletela na nepričakovano zapreko. Kdo bi si mislil, da po vsej Jugoslaviji ni mogoče v steklarnah dobiti ne takšne ne takšne steklenice? Oblezli so vse steklarne. Zaman. Nikjer jim ne morejo prej kot pred poletjem postreči s 30.000 steklenicami, kolikor jih potrebujejo za pristni kraški teran, ki ga imajo v zadružnih kleteh. Po podatkih industrijska pro- ■ prehod v novo poslovno leto padec v vseh pogledih. Zato bo potrebno poiskati še druge vzroke in jih v prihodnja odpravljati in spremljati. Brez dvoma je med nadaljnjimi vzroki za tako stanje tudi letošnja izredna 2iwa, ki je zlasti povzročila motnje v prometu. Njene posledice pa bodo nastopile Se pozneje, in sicer v prvi vrsti v kmetijstvu, posebno v krajih, kjer so sedaj velike poplave. Koliko je letošnja zima vzrok, da uspehi v proizvodnji niso taki, kakor bi morali biti, še ni ugotovljeno, izvodnja zaostaja za nekaj odstotkov v primerjavi s planom, v zunanjetrgovinskem poslovanju pa smo za letošnji januar sicer dosegli velik uspeh v primerjavi s prejšnjimi leti v tem času, a vendar ne tistega, kar smo predvidevali. Tako stojimo pred vprašanjem vzrokov, kar smo že prej nakazali. Prvo, kar moramo v tej zvezi ugotoviti, je, da skoraj v vseh letih mesec januar in sploh prvi meseci niso nikoli bili najboljši in da smo tako v proizvodnji kot v notranjem vendar pa mraz ne more biti glavni razlog za tak padec izvoza in proizvodnje, kakor ga kažejo številke. Končno, ko govorimo o padcu oziroma neizpolnitvi proizvodnih nalog, govorimo o enem in to o prvem mesecu in to tako, kakor da bi morali v tem. mesecu izpolniti dvanajsti del letne obveznosti. Tako gledanje ne more biti in tudi ni pravilno in utemeljeno, saj so pogoji za delo iz meseca v mesec drugačni in različni, v tem mesecu ugodnejši, v drugem slabši. Zato moramo pričakovati v prihodnje zboljšanje, kolikor bodo odstranjeni vzroki, ki so sedaj povzročili slabši start v novo poslovno leto, kot je bilo predvideno. Pri tem moramo še upoštevati, da se v prihodnjih mesecih ne bomo mogli sklicevati na ista opravičila za morebitno slabše izpolnjevanje planskih nalog, kot smo se lahko v prvem in morebiti tudi drugem mesecu letošnjega leta. -žj- KDO NAJ ODKIDA SNEG? V mesnici v Senožečah menda nikoli ne zmanjka potrošnikov, ne domačih ne tržaških. Vsekakor: dobro blago in dobra postrežba, sicer bi leto in dan ne bilo takšne gneče. Toda ko je to zimo sneg obilno zasul Senožeče, je tudi pot do mesnice kaj tesna. Največ za dva avtomobila je prostora sredi snežnih grmad. Kam naj se stisnejo drugi? Na cesti ne smeš biti, ob cesti nI prostora. Naj mar potrošniki prinesejo s seboj lopate in si najprej odkidajo pot in prostor do mesnice? Ali pa brez mesa potrpe, dokler ljubo sonce ne opravi svojega? Verjetno bi to ne bilo po godu mesnici. Torej: mesarji, odkidajte sneg! Pa ne zamerite staremu nauku, ki pravi, da so mesarji zastran potrošnikov in ne potrošniki zastran mesarjev. / ROJSTVA V postojnski porodnišnici bo rodile: Marija Besednjak iz Brij — deklico, Pavla Spilar iz Raven — dečka, Erne-sta Krlstančii iz Huma — deklico. Angela Setina iz Knežaka — deklico, Darinka Hribljan iz Grahovega — dečka, Ljudmila Skrabec iz Nove va-d — deklico, Ernesta Mahnlč iz Dolnjih Ležeč — deklico. Lidija Skuk iz Gornjih Ležeč — deklico, Toška Sav-šek iz Vrtojbe — dečka, Pavla Ccsnik iz Zapuž — deklico, Genovefa Korcnč iz Begunj — deklico. Milica Stember-gar iz Gornje Bitnje — dečka, Sonja Kompara iz Vipave — deklico, Bruna Grmek iz Nove Gorice — dečka, Ivana Hiadnik iz Križne gore — dečka, Jožefa Baje iz Dupelj — deklico, Danijela Merljak iz Ravnice — deklico, Lidija Skubin iz Brdice pri Kožbant _ deklico. Piruška Kovačevič iz Postojne — deklico, Marija Stefanovskl iz Postojne — deklico, Ivana Andlo-vce iz POdnanosa — dečka, Marija Bizjak lz Ajdovščine — deklico, Marija Sinigoj iz Ozeljatia — deklico, Marija Božič iz Ajdovščine — deklico, Andrejka Fabjan iz Branika — deklico, Emilija Fllipčič iz Sežane — deklico, Matilda Jurančič iz Rakeka — deklico, Silvestra Suligoj iz Sela —■ dečka, Elizabeta Bizjak iz Voglarjev __ dečka, Vcnčeslava Božič iz Grivč — deklico, Miroslava Malik iz Slapa — dečka. Marija Skerlj iz Povlrja — deklico, Ivana Vilhar iz Velikega Otoka — dečka, Marija Fon iz Trnovega — deklico, Marija Cemažar iz Knežaka — dečka, Emilija Premrl iz Ajdovščine — deklico, Renata Pavlin iz Grgarja — deklico, Rafaela Požar iz Pivke' — deklico, Zinka Cufer lz Do-bravelj — dečka, Jožefa Iskra iz Su-Saka — deklico. Frančiška Fllipčič iz Križa — deklico, Milena, Emilija Cl-goj iz Velikih 2abelj — deklico, Marija Bašln iz Nove Gorice — deklico, Zofka Stražiščar iz Strukljeve vasi — deklico, Anastazija Batič iz Crnič — deklico, Adrijana Gomizelj iz Dutovelj _ deklico, Avguština Miklavčič iz Rakitovcaf — dečka, Jelena Stanko-vlč Iz Ilirske Bistrice — - deklico. Marija Jug iz Gorič. — deklico, Marija Uršlč iz Nove Gorice — dvojčici. V koprski porodnišnici so rodile: Bozika Mihcltč iz Lucije — deklico, Alojzija Starič iz Kopra — deklico, Lucija Stok iz Kopra — dečka. Lucija Stare' iz -Kopra ■— dečka, Miranda Benčič iz Vangancla — dečka, Ana Kranjc iz Gradišice — dečka, Marija Valant iz Kopra — dečka. Ljudmila Klobas iz Polia — dečka. Renata LJu-tič iz Bertokov — dečka, Draga Ska-pin iz Pirana — deklico, Petra Mar-tinčlč iz Izole — deklico, Zofija Iva-nek iz Kopra — deklico, Antonija Lo-vrečič iz Izole — dečka. Vilma Ka-vrefič iz Kopra — dečka, Rozalija Antolin iz Izole — deklico. V izolski občini je rodila: Ana Tul iz Dvorov nad Izolo — dečka. V illrskoblstriškl občini je rodila: Janežlč lz Zarečja — deklico. V koprski porodnišnici so rodile: Ivanka Suber iz Izole — deklico, Dl-na Crevatin iz Buj — deklico. Viktorija Perič iz Dobrave — dečka, Antonija Krapež iz Kopra — dečka, Marija Oblak iz Izole — dečka. Helena Mahne iz Izole — dečka, Magdalena Poženel iz Kopra — dečka, Marija Zeleznik iz Dekanov — deklico, Nela Fanjkutič lz Izole — dečka, Bruna Fortuna iz Dekanov — dečka, Marija Počekaj iz Stuparov — dečka, Rozalija Vesel iz Pirana — deklico. Viktorija Rlgo iz Umaga — deklico, Lea Smrdel lz Gorenje - dečka, Marija Kovač iz Pirana — dečka, Ema Giurec iz Belega križa — dečka, Alojzija ttaSailt iz Mlinov — deklico. Ana Kmete Iz Kroga — deklico, Frančiška Zeleznik lz Artvižev — deklico, Sonja Zerjal iz Kopra — deklico, Štefka Gomzi iz Škofij — deklico, Marija Debernardi iz Seče — deklico, Marlia Gorjanec iz Pirana — dečka, Marija Flego iz S. Ivana _— dečka, Danica Počkaj iz Markovšcme — deklico, Rozalija Fantintč iz Bertokov — dečka, Marija Frank iz Obrovega — dečka, Bernarda Franca iz Graci-šča — dečka. RAZPIS Komisija za sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerij podjetja za PTT promet Koper razpisuje prosto delovno mesto REFERENTA ZA OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 2-letna praksa v knjigovodstvu Ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite upravi podjetja za PTT promet v Kopru Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri ObLO Koper razpisuje MESTO POSLOVODJE trgovine s sadjem ln zelenjavo »Jagoda« v Kopru, Kidričeva 45 Kandidati morajo Izpolnjevati naslednje pogoje: 1. strokovna izobrazba vlsokokva-llflciranega delavca trgovske stroke strokovna izobrazba kvalificiranega delavca trgovske stroke 3. primerna strokovna usposobljenost s prakso v prometu z živili, sadjem in zelenjavo Rok prijave na razpis Je do zasedbe delovnega mesta Kolkovanc ponudbe (s 50 din drž. takse) z opisom dosedanjih služb je dostaviti Komisiji za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Koper V postojnski porodnišlci so rodile: Ema Samsa iz Stare Sušice — dečka, Rozalija Marc iz Ajdovščino — dečka, Marta 2ižmund iz Volčje drage — dečka, Marija Kirn iz Prema — dečka, Vilma Blrsa lz Gorjanskega — deklico, vera Zelje iz Zagorja — deklico, Marija Kranjec iz Hakeka — dečka, Anica Mramor iz Ulake — dečka, Emilija Suligoj lz Lokavca — dečka, Ida Doles iz Matenje vasi — dečka, Ivanka Kavčič iz Dornberka — dečka, Emilija Vrh lz Hatečevega brda — deklico, Karollna Penko iz Pctelinj — deklico, Marija Sodmak iz Planine — dvojčici, Ivanka Suc iz Velikega dola — deklico, Hilarlja Jcvšček iz Grgar-skih raven — dečka, Bernarda Valan-tlč iz Nove Gorice — dečka, Karmen Prinčlč lz Šempetra — deklico, Marija Lah iz Dutovelj — deklico. V illrskoblstriškl občini se Je rodil: Radivoj Andjelkovič iz Harij. POROKE V Kopru so se poročili: Alojzija Novak, delavka iz Brega pri Temnici (Grosuplje) in Alojzij Koporec, kmet s Ceste (Trebnje); Verica Petrovič, gospodinja iz Kopra in Mihajlo Pešlč, uslužbenec iz Kopra[ Annantonia Di Blaslo, gospodinja lz Casagiove (Italija) ln Areangelo Valentlno, mehanik iz Connecticuta (ZDA). V Ilirski Bistrici so se poročili: Jožefa Tomšič, delavka iz Knežaka in Albert Cesnik, delavec iz Knežaka; Breda Tomšič, delavka lz Bača in Silvij Gorup, delavec iz Bača. V Sežani so se poročili: Roza Per-dec, vzgojiteljica iz Kopra in Leopold Kobal, uslužbenec lz Kostanjevice na Krasu; Štefanija Gorup, kmetica iz Dola pri Vogljah in Ludvik Pertot, delavec iz Nabrežlne; Ema Krasna, uslužbenka iz Sežane in Slniša Ran-čič, uslužbenec lz Sežane. V Kopru so se poročili: Neda Orel, delavka iz Dutovelj in Vladimir Pe-čečnlk; kmetijski tehnik iz Dutovelj; Eda Marslč, delavka iz Kopra in Edvard Markežlč, delavec Iz Bertokov; Zorka Gregorič, delavka iz Dekanov in tiarko Ivan Manfreda, orodjar iz Dekanov; Marija Narat. natakarica iz Kopra in Alojz Vrečko, šofer iz Kopra; Marija Pisk, uslužbenka lz Raven — Gorica ln Roman Colja, uslužbenec iz Nove Gorice; Valentina Gla-žar, učiteljica iz Trnja ln Milan Stajnrajh, gozdarski inženir iz Juršč; Angela Cergol, delavka iz Loke in Lucijan Vladimir Jakomin, delavec iz Kubeda. V Postojni so se poročili: Ludvika Smerdelj, uslužbenka lz Pivke in -Andrej Zele. električar iz Pivke; Mihaela Burja, trgovska pomočnica lz Zaloga in Marjan Bernjak, uslužbenec LM lz Zaloga. V Izoli so se poročili: Rozalija Gu-stinčlč, delavka lz Izole in Ivan Frank, kmetovalec lz Rjavč pri Materiji; Marija Grbec, delavka iz Dvorov nad Izolo in Josip Ritoša, delavec iz Baričev pri Poreču. V Ilirski Bistrici so se poročili: Gabrijela Ličan, gospodinja iz Podgraj in Anton Valenčič, delavec iz Novo-kračln; Albina Prime iz Tominj in Anton Turk, delavec iz Zarečja; Milka Iskra, gospodinja iz Zabič ln Franc Prosen, traktorist iz Trpčan. V Sežani so se poročili: Ana Prelc, kmetovalka iz Podgrada pri Vremah in Ivan Prele, mizar iz Podgrada; Jožefa Brana iz Vogelj in Jožef Zvab, železničar iz Sepulj; Marija Počkar, kmetovalka iz Barke ln Kristijan Re-bec, šofer iz Gorenj pri Divači; Ana Konteij, delavka lz Gaberč in Jakob Porta, upokolenec iz Senožeč; Marija-Albina Gulič, pletilja iz Sežane in Bruno Rlghetti, tekstilni tehnik iz Storlj; Herminlja Bremec, natakarica iz Divače in Branko-Vlktor Culot, elektromonter iz Divače. SMRTI V koprski občini so umrli: Dome-nica Petruzzi, stara 71 let iz Norbedov; Margerlta Cepak, stara 57 let lz Čepkov; Ivan Muženlč, star 87 let iz Bo-ninov; Katarina Jurinčič, stara 79 let iz Bertokov. V postojnski občini Je umrl: Oton Bittner, upokojenec Iz Postojne. V izolski občini sta umrla: Urša Križmančič, gospodinja lz Izole, stara 83 let; Marija Sluga, gospodinja lz Jagodja pri Izoli, stara/72 let. V ilirskobistriški občini so umrli: Marija Hrvalin, gospodinja iz Kute-ževega, stara 92 let; Janez SircelJ, Invalidski upokojenec iz Knežaka, star 57 let; Antonija Keš, gospodinja iz Knežaka, stara 83 let. V koprski občini so umrli: Anica Zupan, stara 42 let, iz Izole; Robert Tul, star 4 dni, iz Dvora pri Izoli; Leopold Sonc, star 73 let, iz Brij; Ka-rolina Bonln, stara 00 let lz Manžana. V postojnski občini Je umrla: Ana Dekleva, stara 77 let, lz Orehka. V Ilirski Bistrici je umrl: Anton Skrlj, kmetovalec iz Ilirske Bistrice. V sežanski občini so umrli: Viktorija Mlač, stara 8S let. Iz Gorenj pri Divači; Ivana Može, stara 88 let, Iz Storij. V prijateljski tekmi Je koprski To-mos visoko izgubil na domačem Igrišču s Porcčem z 1 : (5 (0:5). Poraz je treba pripisati nepripravljenosti moštva, ki Je šele prejšnji teden začelo z rednimi treningi. V nedeljo se bo Tomos pomeril doma s članom republiške lige Svobodo iz Ljubljane. Tokrat bo šlo najbrž boljše, saj nogometaši Tomosa sistematično vaclljo trikrat tedensko. Izolski Delamaris pa je v nedeljo v prijateljski tekmi premagal celjski Olimp s 4 ; 0. Celjani so prvaki celjske podzveze. Izolčanl so v dobri formi ln bi lahko po večji prizadevnosti zmagali Že z višjo razliko. Najboljši igralec na Igrišču je bil Gabrijelčič. Sodil Je odlično Krkač. Pripravljalni odbor za ustanovitev kvalitetnega športnega društva v Kopru nadaljuje z delom. Zdaj navezujejo stike z zainteresiranimi klubi ter so dogovarjajo o organizacijski strukturi društva ter o finančnih, kadrovskih ln drugih problemih. Namen pripravljalnega odbora je, da bi večino stvari postavili na čisto že do ustanovnega občnega zbora. V zvezi s pripravami naj pohvalimo stališče dekanskega športnega društva Jadran, ki je pozdravil nameravano ustanovitev kvalitetnega športnega društva v Kopru, Dekanski Jadran sodi, da je treba pozdraviti vsako pobudo za kvaliteto na zdravi osnovi in prav rad bo poslal posamezne svoje atlete, nogometaše in druge športnike v novo društvo, kjer bi se lahko nadalje izpopolnjevali pod strokovnim vodstvom. seli 10 I Med tednom je bila redna seja IO Nogometne zveze Slovenije, na kateri so med drugim obravnavali tudi zadevo izgubljenih štirih tekem Delamarisa. Seje se je udeležila tudi posebna delegacija Delamarisa, prisoten pa je bil tudi avtor zadevnih člankov v Slovenskem Jadranu Ljuban Omladič, V skoraj triurni debati so predstavniki najvišjega republiškega nogometnega foruma dokazovali nepravilnost registracije Janusa in povedali delegaciji Delamarisa, da tekmovalna pravila ne dovoljujejo kakršnekoli drugačne odločitve, kakor so je že sprejeli. Predstavniki Delamarisa pa so vztrajali na svojem stališču ter ponovno zahtevali pri predsedni- ku NZS tov. Vrhovniku zaščito zakonitosti, hkrati pa ga naprosili za ponovno presojo vse zadeve. Delamaris je sicer res predložil nepopolno dokumentacijo v zvezi z registracijo Janusa, toda koprska nogometna podzveza je to dokumentacijo osvojila in klub je v dobri veri začel igrati prvenstvene tekme z Janusom. Ce je kje krivda, potem je krivda na koprski podzvezi, da ne govorimo o krivdi celjske nogometne podzveze in Kladivarja, ki sta namensko vso stvar zapletla. Predstavniki nogometne zveze so sicer sklenili bvesti disciplinsko preiskavo in nedvomno bodo tudi kaznovani odgovornj člani pod- Sankači v Idriji skakalci na Precimeji Delovni kolektivi primorskih elektrogospodarskih podjetij so te dni zaključili s prvim delom svojih tradicionalnih športnih iger, V kegljanju so bili prvi športniki Soških elektrarn pred Elektro Gorico, v odbojki so zmagale Soške elektrarne pred Elektro Sežano, v streljanju pa Elektro Tolmin pred Elektro Gorico. Igralci namiznega tenisa iz Škofij so na gostovanju v Idriji premagali ekipo Partizana Rudar s 7 : 1, Merkurja pa s 5 ; 1. ¡j.," ------- -- j Ob 1 ZAHVALA Ob prezgodnjem grobu naše nepozabne se zalivaljujemo vsem številnim delovnim kolektivom, prijateljem in znancem, ki so ob nenadomestljivi Izgubi naše mamice sočustvovali z nami, jo spremili na njeni zadnji poti ter ooložlli njen grob z vcnci in cvetjem. , , , . Vsem, ki so njen spnmtn počastili s poslovilnimi besedami, Iskrena hvala. Zlasti se zahvaljujemo direktorju KZSZ Bogomllu Bltežniku za njegove Iskrene ln toplo povedane besede ob odprtem grobu. . , , . Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju kirur-glčnegn oddelka koprske bolnišnice v Izoli ln zdravnikom ter strežnemu oseblu Ortopedske bolnišnice Valdoltra, kjer je naša mamica preživela zadnje tedne svojega življenja ob požrtvovalni zdravniški In bolniški negi- Zahvaljujemo se vsem, ki so nam ustno ali plsmono izrazili svoje sočutje ter nas bodrili ob hudi izgubi, ki Je prizadela našo družino. , . . , „_<4„„„ Žalujoči: mož Slavko, sin Janez in hčerka Marijana Izola, dne 27. februarja 1063 11. februar Itakitnik ob 21,35. Zaradi zasnežene in spolzke ceste sta trčila drug v drugega dva tovornjaka. Prvega Je upravljal Oto Cesnik iz Kopra, drugega pa Josip Mladenič iz Reke, Pri trčenju je nastalo za približno 350 tisoč dinarjev škode. 12. februar Senožeče ob 11,15. Trčila sta polto-vornl avto, ki ga je upravljal Leopold Bizjak iz Zagorja pri Postojni, in osebni avtomobil, ki ga je vozil Jože Vitosovič iz Pulja. Na obeh avtomobilih Je nastalo za 100 tisoč din gmotne škode. Nova Gorica ob 12. url. Na dvorišču gostilne »Pri oddihu« se Je splašll vol, last Branka Pavšlča iz Grgarja. Spla-šena žival je poškodovala dva osebna avtomobila, ki sta bila tam parkirana. Prvi, avto je bil last Reševalne postaje iz Nove Gorice, drugi pa Vilka Gravnerja. Vol Je napravil za približno 30,000 din gmotne škode. 13. februar Markovščina ob 15. url. Voznik osebnega avtomobila Angelo Crivelli je zaradi nagle vožnje zdrsnil s ceste in se zaletel v drevo. Pri nesreči je dobila sopotnica, voznikova žena, hude rane, Odpeljali so Jo- v tržaško bolnišnico. Škode na vozilu je za približno 400 tisoč din. 14. februar Divača—Lokev ob 7. uri. Trčila sta avtobus podjetja Avtopromet Gorica, ki ga je upravljal Henrik Štrukelj, ln tovornjak Istega podjetja, ki. ga je vozil Jože Nemec lz Vrtojbe. Vzrok: poledenela cesta. Škode; na vsakem avtomobilu za približno pol milijona dinarjev. Dobrava nad Izolo ob 7. uri. Voznika osebnega avtomobila Gulda Palaz-zlja lz Trsta je zaradi prevelike brzine na ovinku zaneslo s ceste. Trčil je v drevo. Voznik se je pri tem laže ,ranll, na vozilu pa Je nastalo za okrog 400 tisoč din škode. Na istem kraju sta se istega dne pripetili še dve prometni nesreči, ki sta terjali gmotno škodo za okrog 100 tisoč din. 15. februarja Storje ob 13. url. 11-letna učenka osnovne šole Cvetka Grobernik je izstopila iz avtobusa, kl je moral zaradi neočiščenega izogiballšča ustaviti na cesti. Tedaj je privozil osebni avtomobil, ki ga Je upravljal Oscar Savo-rin iz Trsta. Voznik je sicer hotel nesrečo preprečiti, a zaman. Udarec je otroka vrgel na avto. Dobila je pretres možganov. Prepeljali so jo v izol-Bko bolnišnico. 16. februar Nova Gorica ob 17.40. Na križišču med Erjavčevo in Prvomajsko ulico je prišlo do hude prometne nesreče. Trčila sta voznik osebnega avtomobila Franko Gerne ln mopedist Edvard Mlsenczek. Mopedist je izsiljeval prednost, Pri trčenju ga je vrglo s cestišča. Dobil je hude telesne poškodbe. Odpeljali so ga v šempetrsko bolnišnico, kjer je ob polnoči istega dne umrl. Pri nesreči Je nastalo za okrog 100,000 din gmotne škode. 21, februarja Škofije ob 0,2. Voznik osebnega avtomobila D'Orlandö Pompllio iz Trsta je pri Škofijah treščil v obcestni zid. Pri tem je bil laže ranjen. Na vozilu je nastala gmotna škoda, ki so jo ocenili na približno 300,000 din. 20. februarja Dekani. Voznik tovornjaka Franc Likar iz "Rakeka je hotel prehiteti kolesarja Ivana Sika iz Dekanov. Zdajci je privozil iz nasprotne strani goriški avtobus. Šofer avtobusa je pravočasno zavrl, vendar Je bila pot spolzka in tako ni mogel preprečiti nesreče. Prišlo je do trčenja. Kolesar Je padel in si zlomil nogo, avtomobila pa sta treščila drug v drugega. Skoda na tovornjaku: 700 tisoč din, na avtobusu; 1,000.000 din in na kolesu 15.000 din. 22. februarja 10,25 — Planina pri Postojni. Voznik osebnega avtomobila Zvonko Bre-govac lz Opatije je podrl otroka. Simšič Marijo so morali zaradi tega odpeljati v ljubljansko bolnišnico. Cesto Je bila prečkala, ne da bi se prepričala, če je varno ali ne. Hrušcvje ob 20,20. Voznik tovornjaka s prikolico Franc Doleš Je ustavil vozilo na cesti. Ne da bi opazil, je začelo vozilo drseti nazaj. Pri tem se Je prikolica prevrnila na desni bok. V tem hipu Je pripeljal Iz Postojne osebni avtomobil, ki ga je vozil Jože Štrukelj. Zaletel se Je v gumo prikolice. S sopotnikom sta bila laže ranjena. Na avtomobilih Je nastalo za približno 300,000 din škode. 21. februarja Nova Gorica. Voznik osebnega avtomobila inž. Stojan Kosič iz Kopra je zaradi neprimerne hitrosti zavozll v obcestni steber prepusta. Njegov sopotnik, Avgust Zivcc iz Nove Gorice, jo bil pri priči mrtev. Voznik je dobil pri nesreči hujše telesno poškodbe, Odpel lall so ga v šempetrsko bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na približno 500 tisoč dinarjev. POŽAR V SOLI V ponedeljek, 25. februarja, ob 10,10 je prišlo v osnovni Soli v Gradinu pri Kopru do požara. Nesrečo je zakrivil slabo vgrajen dimnik. Ogenj se je naglo razširil. Zgorel je del stropa nad učilnico v pritličju. Požar so lo-kalfzlrall gasilci lz Kopra, Gmotno škodo so ocenili na približno'300 tisoč dinarjev. V nedeljo sta bili na Primorskem dve večji zimsko-športnt prireditvi. V Idriji je nastopilo okrog 90 sankačev iz enajstih športnih društev v okviru republiškega prvenstva. Kljub prednosti domačega terena so vsa prva mesta zasedli tckmovalci Gorenjske. Domači namreč za nobeno ceno niso hoteli razočarati domačega občinstva, toda prav to je bilo usodno. Vse preveč so namreč tvegali In kar po vrsti leteli iz proge, Tako je bil zmagovalec nedavnega mednarodnega san-kaškega tekmovanja na Jesenicah Go-sler šele dvajseti, odlični Miklavčič pa šele štirinajsti. Do zdaj odlična Zlgonova je bila v ženski konkurenci šele peta, s 17 sekund slabšim časom kot zmagovalka Rozmanova iz Bohinjske Bistrice. Pri članih je zmagal Zupan iz Begunj, pri starejših članih Cesenj iz Tržiča, pri mladincih Ro-blč iz Bohinja, med mladinkami pa Pišlerjeva iz Tržiča. Na Predmejl pa so bile večje skakalne tekme ob otvoritvi 40-metrslv: .V:-,' mm® Liansko leto je bilo za vso 'Jugoslavijo na lovskem področju bolj slabo. Neugodne vremenske razmere so povzročile dokajšen izpad prirastka predvsem nizke divjadi, to je zajcev in perjadi od prepelic, ki so ponekod in tudi pri nas na obalnem področju skoraj povsem izginile, pa prek jerebic do fazanov. Nekaj več je bilo selivk, predvsem kljunačev in rac, ki jih je huda zima na severu Evrope prignala več kot navadno prezimo-,vat v naše kraje. Ko je bilo že sredi poletja jasno, da je za divjad neugodno leto, in spričo akcije za omejitev staleža fazanov na obalnem področju, ker tu povzročajo preveč škode kmetijstvu, je koprska lovska zveza pripravila obsežen načrt povečanja staleža tiste divjadi, ki ima . na obalnem področju najboljše pogoje za raz-plod, hkrati pa povzroča najmanj škode -kmetijstvu. Lovci so zato sklenili, predvsem povečati stalež poljskih jerebic in kotorn (skalna jerebica) ter po možnosti nasaditi še kako drugo koristno pernato divjad. Del tega načrta so zdaj že uresničili. Pred dnevi, so vložili v lovišče rižanske lovske družine nekaj parov tako imenovane viržinske ali rdeče jerebice, ki ji sicer pravijo tudi kolinka ali do-linka; podobna je našim kotornam, le da je manjša in drugačne barve. To je prvi poskus Mesne vnste v prosti naravi pri nas in drugi v Jugoslaviji '(dve leti PRVA ESKIMSKA KNJIGA Nam, - ki največ beremo pozimi, Se zdi skoraj čudno, da je dobil narod, ki živi v yečni zimi, svojo prvo knjigo šele pred kratkim. Knjiga je izšla z izdatno pomočjo kanadskih oblasti. Napi- , ' sala jo je 23-letna Eskimka. Knjiga, ki je slikanica, pripoveduje o doživljajih polarnega medvedka »Nanu-ka«. VES FILM Sovjetski pisatelj Viktor Nekrasov je za revijo No-vyj mir napisal razmišljanje o enem izmed filmov, v katerem je glavni junak Elvis Prisley. Takole pravi: »Vsa stvar je le za silo zabavna. On lepo poje, lepo vzdihuje po nekem dekletu in tudi dekle vzdihuje po njem. Potem se nekajkrat poljubita. To je vse.« Če pride ta mojstrovina k nam, si zapomnite — ne samo »happy end,« marveč tudi »happy beginning.« se s tem ukvarjajo puljski lovci in so že dosegli določene uspehe). Minuli teden pa so koprski lovci dobili iz Vojvodine pošiljko 600 živih jerebic, ki so jih po pavih spustili v svoja lovišča. Tako jih je koprska lovska družina spustila v lovišče 70 parov, rižanska 40 parov, izolska, vremska in dekan-ska po 30 parov, kozinska in šmarska po 20 parov itd. Žive poljske jerebice iz Vojvodine pomenijo v naših loviščih veliko pridobi- mo, da se bodo vse vojvodinske jerebice zdaj pomešale med domače in z njimi formirale nove družine in jate — če ne vse letos, v prihodnjih letih prav gotovo — potem lahko z gotovostjo računamo, da se bo v prihodnjem obdobju stalež te priljubljene poljske divjadi občutno popravil. Gospodar, lovski čuvaj in starešina lovske družine Izola so pred dnevi spustili v družinsko lovišče jo pavov živih poljskih jerebic iz Vojvodine, ki jih je preskrbela koprska lovska zveza. Ta jc jerebice plačala fco. Novi Sad po 51100 dinarjev par. Vse lovske družine koprske zveze Imajo na razpolago potrebna sredstva za nabavo žive divjadi za osvežitev krvi in izvajajo repopulacijo svojih lovišč v skladu z načrtom lovske zveze o sanaciji in bonitiranju celotnega področja ter prehodu 7. manj koristnih na ustreznejše vrste divjadi. Odtod tudi ukrep za znižanje staleža fazanov in povečanje prddvscm staleža jerebic S Išlli Na železniško postajo v Divači je ekspresni vlak iz Beograda pripeljal v posebnih kartonskih škatlah G00 živih poljskih jerebic iz Vojvodine za lovišča lovskih družin koprske zveze, ki jih je nato s kamionom dostavila v področna lovišča tev, saj že deset let ni bilo nobene osvežitve krvi in so se jerebice na našem področju množile samo zaradi izredno ugodnih podnebnih in drugih terenskih razmer ter bi zato sčasoma morala nujno nastati dege-neracija, kot se je to pokazalo pri zajcih. Če računa- Doslej je bilo med arheologi in zgodovinarji zakoreninjeno prepričanje, da so nastala kulturna mestna središča na zemlji šele pred 5.000 ali največ 7.000 leti, in sicer v Mezopotamiji, sedanjem Iraku. Najstarejša znana kultura je bila su-merska, iz katere izhaja tudi najstarejši ep »Gilga-meš«. Prisojajo mu nastanek pred skoraj 7.000 leti, čeprav je bil napisan s kli-nopisom na opečne ploščice šele nekaj nad 3000 let pozneje. Lani pa so odkrili arheologi v turški Anatoliji ostanke mesta, ki segajo v deveto tisočletje nazaj. Odkopavali j a še niso končana in bodo trajala morda še nekaj let, ker gre za obsežno mesto. Vendar so. že doslej mogli ugotoviti, da je KRIMINAL V LONDONU Pred kratkim je objavila londonska policija statistične podatke, Id govore o tem, da je bilo lani v. glavnem mestu Velike Britanije 200.000 zločinskih prej stopkov. Glede na leto 1951' se je ta številka povečala za . 6 odstotkov. To je največji porast kriminala v Londonu, ki so ga doslej zabeležili. bilo to kulturno središče grajeno po povsem urejenih urbanističnih načrtih, da jc imelo celo obsežna skladišča živil in več svetišč. Posebno presenečenje so bile še kar dobro ohranjene freske po zidovih in razni kipi. Odkritje je vzbudilo ..veliko presenečenje in povzročilo, da bo treba priče- tek mestne kulture pomakniti za nekaj tisoč let nazaj. Kako se je mesto imenovalo, kakšno ljudstvo ga je zgradilo in v njem živelo in kdo ga je in kdaj ga je uničil, arheologi še niso mogli ugotoviti. Verjetno je, da bodo nadaljnja odko-pavanja in raziskavanja odgovorila tudi na nekatera teh vprašanj. 35B -—t ÉÉÉiÉBte mm m -■'•>.v.-. Ta presneti pustni čas je spet prinorel med nas in kar za nekaj dni vrgel iz ravnotežja zlasti mladino, pa tudi številnih odraslih ni pustil pri miru. Od minule sobote pa do srede je bilo po cestah in ulicah naših krajev vse polno cow boyev, grozljivih gusarjev in indijancev, vitezov in astronavtov, pa od ljubkih dam in damic tja do škrbastih Pehter. Svojo kulminacijo je pustno vzdušje doživelo v torek in sredo, ko je bila v Izoli osrednja pustna prireditev (pogrebščina) ob številnih satelitskih prireditvah podobne vrste vsepovsod po obalnem področju. Na sliki: detail iz mozaika živopisanih' pustnih mask in prireditev, ki so letos potekale zelo odločno v znamenju tehničnega razvoja našega časa Prebivalci italijanskega mesta Tellaro so se nenadoma znašli pred čudno uganko. Pred nekaj dnevi so nekateri ljudje našli zjutraj pred pragom svojih hiš po eno jajce. Za dne so odkrili jajca še v poštnih nabiralnikih, na oknih, v avtobusih in cvetličnih lončkih. Skupaj so našli nekaj sto jajc. Darovalec je ostal neznan. Mimogrede povedano; iGOST PA GOST Tudi tale štorija ja is dežele velikih čudežev; jri happy enda. Poslušajte. 14 let, 7 mesecev in 15 dni je živel v hiši Mika Quinna v Yorkstawnu K'obert Paulett, Pauletta je pred časom ujela sredi 'poti nevihta in je šel vedrit v prvo hišo, na katero je naletel. Prišel je h Quinnu. Kdo ve koliko časa bi še ostal pri Quinnu, ko bi se ga gospodar naposled ne naveličal, poklical policijo in- ga vrgel čez prag. MAJHNA RIBA UBILA VELIKEGA RIBIČA Majhen morski list je umoril 40-letnega Maria Spadaforia s Sicilije. Spa-dafori je ujel ribico v mrežo in ker je preveč živahno poskakovala, jo je prinesel k ustom, da bi jo ugriznil v srce. V tem hipu se mu je riba izmuznila iz rok in mu skočila v goltanec. Ribič je skakal, vtikal v usta prste — zaman. Zadušil se je, ko so ga z rešilnim avtomobilom peljali v bolnišnico. Takoj so ga operirali. V njegovem želodcu so kirurgi našli ribo. Bila je živa. jajca so bila sveža in jim ni bil priložen astronomski račun. O tem nenavadnem in človekoljubnem dogodku poroča turinska La Stampa. VITEŠKI TURNIR XX. STOLETJA Minuli teden so v ZDA objavili podatke o prometnih nesrečah v lanskem letu. 96.500 ljudi je bilo pri tem mrtvih, yeč kot pet milijonov: ljudi je bilo ranjei nih, 'gmotno škodo pa ceni-, jo na 10 milijard dolarjev. Pri tem je vračunana tudi izguba delovnih dni, stro-i ški za zdravljenje iri popra--. yil)preberite, boste videli, kaj se je lzcimilo iz vaše mojstrovine.« Petronescu je s težavo prebral: »Iz Ankare. Reichsfiihrerju SS. Na procesu je, prišlo danes do škandala. Bil je za vse nepričakovan. Sulejman se je obrnil k predsedniku in mu dejal, da prekli-cuje vse poprejšnje izjave, češ da ni nikdar poznal Pavlova ali Kornilova in da ju tudi Abdurahman ni poznal. Dejal je, da nimata nikakršne zveze z atentatom na voii Pappena. Sulejman je nadalje izjavil, da je dal vse poprejšnje izjave pod policijskim pritiskom, ker so ga mučili in od njega zahtevali, da oblati Ruse. Sulejmanova izjava je izzvala na procesu senzacijo. V dvorani je bilo slišati: Sramota! Sramota! Tožilec Kemal Bora je bil tako zbegan in tako prepaden, da se je pred publiko razjokal. Predsednik je naglo prekinil obravnavo. Napravili smo vse, da bi Abdurahman ne sledil Sulejmanovemu zgledu. Iščemo možnosti, da bi vplivali tudi na Sulejmana, da bi preklical, kar je bil preklical in vztrajal pri prejšnjih izjavah, čeravno jc zelo malo upanja. Pavlov in Kornilov se obnašata tako, kakor sta se obnašala doslej. Zastavili bomo vse sile, da bi ublažili poročila o procesu v turškem tisku.« Naslednjega dne so Petronesca spet poklicali k Himmlerju in Kaltenbrunnerju. Odkrito sta mu povedala, da lahko reši svojo kožo samo na en način — v Rusiji mora rešiti sila važno nalogo. Edino v tem primeru mu bodo lahko spet zaupali. Petronescu je šlo za glavo. Ob zori se jc gospod Petronescu s posebnim letalom odpeljal y okolico Smolenska. Nova naloga Gospod Petronescu ,je na smolenskem letališču skočil Jz transportnega letala »Junkers-52«. Jutro je bilo jasno in sveže in je vlilo gospodu Petronescu bodrost in zaupanje v samega sebe. Sedel je v avtomobil, ki ga je že čakal in se odpeljal v »kombinat« na obisk h gospodu Kraschkeju, tovarišu svoje mladosti in priči svojih prvih uspehov. Že dolgo let Se nista videla, vendar je bilo srečanje starih prijateljev več kot zadržano. Pri kosilu je pogostil Herr Kraschke svojega gosta z rusko vodko, ruskimi cigaretami in tako je tudi razgovor kmalu zavil na ruske zadeve. Petronescu mu jc pokazal akt, v katerem je pisalo, naj mu da gospod Kraschke na razpolago pet izkušenih agentov in naj ga skupaj z njimi prepelje v sovjetsko zaledje. , > »Nimam namena, da bi se tukaj zadrževal dolgo časa,« je rekel Petronescu. »Osebno bi si rad izbral ljudi in pripravil nekatere dokumente.« »S svojimi ljudmi sem vam na razpolago,« je rekel Kraschke še kar precej prijazno. Veselilo ga je, da misli ta neprijetni gost že tako kmalu odnesti pete. »Kdaj boste začeli z izbiranjem?« »Danes,« jc odvrnil Petronescu. Kraschke je imel več kot dovolj razlogov, da jc videl v prihodu Petronesca izraz nekakšnega nezaupanja s strani poveljstva. To nezaupanje je bržčas povzročil neuspešen-začetek zadeve z Leont-jevom in pa pogostna odkrivanja Kraschkcjevih agentov.. In res, zadnje leto se je vrstila smola za smolo. Odkrili so enega izmed najboljših Kraschkejevih agentov, Filipa Borzova, ki je mnogokrat odhajal v sovjetsko zaledje in se je vselej vračal z dragocenimi obvestili. Po treh mesecih »študija« v Kraschkejevi »univerzi« so ga s padalom spustili v sovjetsko zaledje. Za sopotnico so mu dali mlado dekle Vando. Predstavljala sta potujoče muzikante, očeta in hčer. Filip jc igral harmoniko, Vanda pa violino. V harmoniki je bil radijski oddajnik. Filip je igral na tistih cestah, ki so vodile proti fronti, ponoči pa je predajal Nemcem podatke o prihajajočih rezervah, sporočal je orientire za bombardiranje in sc trudil, da bi našel v obrambi šibka mesta. Postarni harmonikar in njegova čedna hči nista v nikomer zbujala suma. Lepega dne pa se je znašel med poslušalci poročnik, ki je bil tudi sam dober harmonikar. Zdelo se mu je, tla z inštrumentom nekaj ni y redu. Mislil je, da je meh zanič in se je ponudil Filipu, da mu popravi harmoniko. Filip ,je igral naprej i» se ni zmenil za poročnika, oficirju se je vedno bolj dozdevalo, da mora v harmoniki nekaj biti. Meni nič tebi nič je iztrgal Filipu inštrument, mu pre-paral meh in potegnil iz njega radijski oddajnik. Vanda je pobrala šila in kopita, ker je bila pozornost vseh obrnjena na Filipa. Kraschke je bil potrt: izgubil je dragocenega agenta, razen tega pa šo tudi odkrili trik s harmoniko. K sebi ze poklical načelnika tehnične delavnice »kombinata« in mu dejal: »Premalo upoštevate psihologijo ruskega naroda. Naši agenti gredo po zlu. Vi nimate pojma, kaj je to slovanska duša...« Kraschke se je samozadovoljno nasmehnil. »Rusi so, dragec moj, kakor vsi Slovani, zelo sočutni ljudje. Mi moramo tole izrabiti... Odslej bomo pošiljali na rusko stran invalide. Da, invalide. Človek z odrezano nogo, vojni invalid, da bi ga zlomek, to je nekaj! Skratka: treba bo razmisliti o tem, kako bi bilo mogoče oddajnik skriti v leseno protezo. Če se začenja proteza že pri riti...« »Zato pa so potrebni ljudje, ki imajo noge že pri bedru amputirane, to pa se redkokdaj zgodi,« je dejal tehnik naivno. »Vi ste mi čudak!« mu je segel v besedo Kraschke. »Mar ni tem Rusom vseeno, kje jim bomo rezali noge? V sosednje bolnice pošljite zaupne brzojavke. Proteza — to je ideja! Zdaj pa na delo!« Tako so Nemci uvedli proteze. Tudi to je bilo bob ob steno. Tudi invalide so odkrili. Delovni pogoji so postajali vedno težji.. Tik pred prihodom Petronesca se je primerila imenitna polomija. Prav do enega izmed odsekov sovjetske frontne črte je vodil odcep železniške proge, ki bi ga bilo treba vreči iz prometa. To bi bilo najlaže doseči tako, tla bi iz zraka zbombardirali nek most. Vsi bombni napadi so bili brez haska. Naposled je Berlin poveril to nalogo Kraschkeju. Kraschkc je mobiliziral svojo najboljšo agenturo. Spustili so jo na sovjetsko stran. Agenti so nosili s seboj precejšnjo množino razstreliva. Agenti so bili oblečeni v želfzničarske uniforme in so prišli tjakaj kot predstavniki komisariata za promet, da bi preverili tehnično stanje mostu. S seboj so nosili precejšnjo množino razstreliva. Šef prometa tamkajšnjega odseka jc bil odsoten in ga je zamenjeval mlad in neizkušen človek. Članom komisije je najprej predlagal, naj bi malce prigriznili. Za mizo jc eden izmed gostov spustil v njegov kozarec tableto za uspavanje. To je opazila desetletna deklica, hči železniškega mojstra, ki je bila bolna in je ležala v solil na pečk