Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo in Upravnlštvo: Via Carducci št. 10, II. nad.
Naročnine:
Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.-
— Pol leta Lir 5.----Tri mesece Lir 2.50
En mesec Lir 1,-
Oglasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
O bivši in
Danes živimo še v dobi, ki smatra besedo «Avstrijic» za nečastno, sramotilno, dočim si je še pred kratkim marsikdo štel v čast, ako se-ga je držalo za dobrega Avstrijca. Danes imamo pred seboj reakcijo in za to si radi ohlajamo jezo z nalič-nimi psovkami, ki so same na sebi brezpomembne, kajti Avstrijci smo bili vsi, dokler ni razpadla Avstrija.
Toda prvoten, takorekoč kolektiven pomen, je beseda «Avstrije» zgubila. V tej dobi se razume pod avstrijsko mislijo vse mogoče hibe in slabosti, ki so cvele pod bivšo vlado. Zato je zadobila ta beseda pomen psovke in sicer z nekako splošnostjo, ki ni povsem upravičena.
čast imamo poznati mnogo «Avstrijcev», ki so še danes velikega spoštovanja vredni ljudje, ker so bili dosledni v svojem mišljenju in se danes ne upajo več v ospredje, ker vedo, da jim mankajo tla in da je napočila doba novih mož. Te moramo pustiti pri miru, ker so se z razumnostjo vdali v svojo osodo.
Toda paziti moramo, da se ne splazijo v ospredje osebe, ki so se našemile po novi modi, v srcu pa imajo še vedno avstrijsko mišljenje. Te moramo hitro označiti kot Avstrijce, da jih razkrinkamo pred javnostjo.
Kdo je pa «Avstrije» ? Vsak, kdor joče po stari vladi in časih, je Avstrije. Avstrija je bila država, ki je imela zapisano v svojem programu, da ni enakopravnosti ne med narodi, ne med sioji, da je politika star privilegij nezakonskih otrok članov habsburške rodovine, da velja protežirana oseba več kakor pa razumna, da je militarizem podlaga državnega obstoja, da mora biti vsa duhovščina in uradništvo na razpolago edino le vladi, da ima cesar pravico napovedati vojno brez zaslišanja ljudstva in druge take srednje-veške norosti.
Ljudstvo so ministri sleparili z gradbo železnic, javnimi napravami i. t. d., ki so navidezno služili javnemu dobru, v resnici pa je vlada trosila denar le za to, da je mogla dejanski vzdržati avstrijsko misel. Kako je živelo ljudstvo, je bilo vladi malo mar; za prosvetne namene, ki so oživljali ljudsko probujenje in ljubezen do duševnega razvoja, si jim težko izpulil denar, kakor nas uči zgodovina našega šolstva. Za gospodarske namene pa so radi trosili denar, ker so računali na to, da sit človek nima več kulturnih teženj.
V resnici se jim je s pomočjo te radodarnosti (ako je vredno tako na-zivljati povračilo davkov v drugi obliki) posrečilo, ustvariti si Avstriji udane struje, ki so se iz gospodarskih akcij izcimile v politične. Med felovenci je bil vzor ali bolje izrodek te specifično avstrijske politike ^npitii Dr. Sušterčič na Kranjskem. Kaj ni vsega napravil, da bi spravil ljudsko mišljenje in svojo politiko v skladje z avstrijsko mislijo! Pri tem je mož slepari! ljudstvo in vlado, sam pa tako ogromno obogatel, da živi danes kot velik gospod v Švici. To je prototip avstrijske politike in političnega izkoriščevalca, ki je pa bil še začasno razkrinkan.
Take in slične pojave bomo imeli vedno na političnem polju, ki je vabljivo za koristolovce. Človek z novimi in čistimi nameni je redka prikazen v politiki, ker zadeva takoj na ogromne težkoce, ako hoče obrniti tok politike. Navadno trajajo leta in leta predno zadobijo tla nove ideje in strohne stari predsodki. Med tem je pa nositelj novih idej že davno vmri, ne da bi žel za svojo osebo kakih Časti. To je glavni vzrok, da pride v političnem življenju težko na površje, kdor nasvetuje nove poti. Le oni, ki izkoriščajo ljudsko razpoloženje in delajo «politiko mase», so
novi politiki
hvaljeni in proslavljeni, dokler jih ne spodrinejo, drugi ki znajo na prefrigan način izkoristiti osebne slabosti svojih tekmecev.
Taka je bila vsa politika naših prednikov. Nam so trdili v obraz, da niso vladni, dočim je tičala skrivnost vse njihove'moči v zaupanju, V ki so ga vživali pri vladi. Hipno so sedaj vsi ti elementi brez nikake zveze in moči, nadaljujejo pa kljubu temu svoje politično življenje zbog svojega vpliva na nerazsodno maso.
Ne brez izjeme vsi, toda večji del teh bivših politikov spada k starini, ki zasluži ime «avstrijakanstvo», in je struja onih, ki se ne morejo vživeti v nove razmere, ampak objokujejo še dobo, v koji so merili krone na hektolitre. a
Pred temi moramo svariti ljudstvo, ker so prenezmožni, da bi ga mogli voditi tudi v novi dobi, ki zahteva mož jeklenega značaja in da-lekovidnega mišljennja.
Večina naših Slovencev si predstavlja bodočo politiko jako enostavno in meni, da zadostuje nekaka avtonomna organizacija vseh slovenskih moči v zasedenem ozemlju in od časa do časa «pismen protest» na vlado radi kršenja te ali one pravice. Toda politika se lahko tudi imenuje čustvo slutenj. Tega čustva oziroma slutenj, proti kaki bodočnosti plovemo, -odrekamo odločno vsem onim, ki so stali na krmilu goriške slovenske politike.
Naši politiki se le preradi identificirajo z željami in voljo ljudstva in se takorekoč zgubljajo v ljudskem čustvovanju, mesto da bi jim bilo to merodajno le za ubiranje prave taktike, v svojem prepričanju pa bi morali biti neodvisni od vsakega pritiska.
Danes pa se redno dogaja, da nimajo naši najuglednejši politiki niti za pičico širšega duševnega obzorja nego navaden človek brez nobene izobrazbe. Nekateri opravičujejo to dejstvo z razlogom, da mora delati politiko ljudstvo, in da oni niso drugega nego izvrševalci ljudske volje. Na prvi pogled se sliši ta stavek jako lepo, toda predpostavlja, da slušatelj ne pozna niti trohice človeške zgodovine, kajti vsak, kdor je le površno čital kako zgodovino, ve, da so bili vsi človeški preobrati posledice idej, ki so jih vrgli v svet ženijalni posamezniki. Ljudstvo je vedno očakovalo in se razvnemalo takrat, ko je bile hipnotizirano po novih idejah, a vodstvo je bilo pridržano nositeljem novih idej, ki so delali zgodovino. Danes je zopet napočila doba, ki išče izhoda iz teli nesnosnih razmer, toda klaverno izgleda naša pripravljenost, Ker prevladujejo še vedno starikavi nazori.
Iz mirovne konference.
PARIZ 7. Doktor Renner je predložil v imenu avstrijske delegacije konferenci svoje protipredloge na pogodbo, ki mu je bila vročena pred dvema tednoma. Tiskarski stoj je imel do kaj dela, ako se pomisli, da je ta listina obsežno tiskano delo. Avstrijci se sicer močno pritožujejo črez nekatere klavzule, toda razumeti je, da podpišejo. Konferenca se je Vže pričela baviti s temi protipredlogi in v kakih 12ih dneh zna biti dogotovljen tudi odgovor. Ako Bog da pridemo tako po desetmesečni potrpežljivosti do drugega podpisa mirovne pogodbe. Med tem časom se bode pečal Renner s politiko na Dunaju, kamor se je vže podal pred nekaj dnevi. Na Dunaju bode stal pred grožnjo splošne stavke in drugimi prijetnostmi, ki jih V-prizarjajo unionisti, kojim načeluje Bauer, bivši minister Vnanjih zadev. Rennerja bode dalje spovedal na Dunaju Otto Frank, Voditelj dunajskih konservativcev, ki je prišel že proprej pogledat y Saint Ger-main, ali se bi dalo sestaviti krotko koalicijsko ministerstvo. Videli bodemo kak vspeh bode žel Frank nasproti Rennerju, ki vidi pred seboj le trdost položaja. Na vsak način se pa bode moral vrniti Renner V Saint Germain proti 20. tega meseca, da podpiše mirovno pogodbo.
Petorica je pustila za enkrat na stran bulgarsko vprašanje, ker se je zopet izkazalo pretežko. Čudežu bo pripisovati, ako bode dogotovljena mirovna pogodba za Bulgarijo koncem tekočega tedna. Novi „ekspoze“, ki ga je držal Venize-ios pred mirovno konferenco V zadevi Iraškega vprašanja, ni spravil tega Vprašanja niti za korak naprej. Nekateri časopisi trde, da so Amerikanci v tem pogledu postali popustljivi, a to so le izmišljotine. Amerika se drži trdno svojega stališča V iraškem vprašanju in je še vedno prepričanja, da bi bilo krivično prepustiti Grkom vse egejsko obrežje.
Mirovna konferenca se je v zadnjih sejah bavila res z različnimi stvarmi. Tako je vzela v pretresovanje tudi jugoslovansko zahtevo, da se jim dovoli prosti prevoz nakupljenega orožja. Konferenca je konečno sklenila prositi jih, da naj se obrnejo v tej zadevi do vojaške-sveta, ki posluje v Versaillesu. Gre se za namreč za tehnično Vprašanje, dočim razpravlja mirovna konferenca le V političnih vprašanjih. Nadalje so zahtevali Jugoslovani, da se jim vrnejo vsi vjet-niki izza dobe vojne proti Avstriji. Na predlog Tittonijev jih je povabila konferenca naj potrpe, da bode mirovna pogodba z Avstrijo podpisana.
Tudi Turki so dvignili zahtevo, naj se odpošlje domov vse turške vjetnlke, ki se nahajajo še v Egiptu. Tudi te je potolažila mirovna konferenca, naj imajo nekaj poterpljenja. Na italijansko prigovaranje je sklenila dalje konferenca, da se raztegnejo neke politične, gospodarske in kazenske klavzule v avstrijski mirovni pogodbi tudi na ostale nove države, ki so nastale iz razpadle Avstrije in je določila ob enem pravila za Čehe in Rumunce v svrho zaščite narodnih manjšin, kojim so Rumunci in Čehi več ali manj naklonjeni.
Konečno se naznanja nastop nove albanske delegacije brez Turkhan paše, ki bo bolje zagovarjala koristi Albancev, kajti prejšna albanske delegacija jih baje ni zastopala tako, kakor bi morala.
Gibanje med amerikanskimi želzniČarjemi.
WASHINGTON 7. Načrt, ki so ga predložili železničar}; predvideva izločitev zasebnih kapitalov železniških podjetij. Zasebni lastniki železnic bi dobili v nadomestilo njihovih vrednostih listin državne obligacije, ki bi dajale pravico do obresti le do dejanski vplačane glavnice.
V	načrtu je nalje predvidevano sodelovanje ljudskih zastopnikov, vodstva in delavcev pri oblasti, ki bi upravljala železnico. Te tri skupine bi porazdeljevale
V	enakih delih med seboj dobičke, ki bi preostajali po odplačilu obveznosti, ki bi jih imele do zasebnih glavnic. Prihranki, doseženi bodisi z večjim razvojem obratov, bodisi na kak drugi način, se bi porazdelili na polovico med voditelje in delavce na eni strani in ljudstvo na drugi strani. **
Povprašanje pri ljudstvu, ki je je izvala trgovska zbornica in kojega se je vde-ležilo 600 tisoč oseb, je izpadlo v prilog ohranitve zasebne lasti .železnic.
Po drugi plati pa so železničarji zopet obnovili grožnjo, da bodo stavkali, ako se ne ugodi njihovim zahtevam.
Davščina na premoženje
Namen italijanske Vlade je v čim krajšem času uvesti in potirjati izjemno davščino na premoženje.
To povzroča potrebo ustanoviti nove denarne zavode in pooblastiti vže obstoječe, da predplačujejo strankam potrebne svote za plačilo davščine, posebno kedar zadeva ista posestnike nepremičnin.
Odlok, s kojim se uvede to davščino, bo vseboval tozadevna določila
Glede davščine same se zanikuje vest, ki je krožila nekaj dni med finančnimi krogi, namreč, da se bode moglo odplačati dolg z Vrednostnimi listinami konsolidiranega dolga po kurzu „al pari“.
Vlada, ki je v to pooblaščena po državnem proračunu, namerava uvesti to izvenredno visoko davščino potom kraljevega odloka. Zbornica pa ne kaže za to potrebo velikega navdušenja.
Zato pa namerava vlada, predno izda tozadevno naredbo, prašati za svet glavni proračunski odsek, čemur pa zopet ugovarja mnogo poslancev, češ, da je to posvetovanje v ožjem delokrogu popolnoma brezpotrebno.
Ta davščina zadeva premoženja nad 50.000 iir, kojih skupna vrednost znaša približno 80 miljard. Od tega premoženja hoče pobrati država 25%, kar bi znašalo okroglo 20 miljard, s čemer se bi znižal notranji italijanski dolg približno na polovico in zdatno razbremenil poglavje za pokritje obresti. Zunanji 20 miljardski dolg se pa namerava pokriti z vojnimi odškodninami. Na ta način se upa spraviti državno gespodarstvo v zopetno ravnotežje. S to davčno reformo se prevali večina vojnega dolga na kapitaliste, radi česar podpirajo levične stranke ta vkrep z velikim navdušenjem.
Proti temu se pa oglašajo resni pomisleki glede izvršitve tega načrta. Nekateri izražajo bojazen, da bi s to davščino bili prizadeti po večini le posestniki nepremičnin, dočim bi bilo lahko posestnikom glavnip spraviti večji del svojega imetja iz države. Tudi ne bi bilo pravično, da bi morala vsa teža te vojne pasti na današnjo generacijo, dočim bi imela bodoča generacija od te vojne e-dino ie sadove.
Nov preobrat na Ogerskem
Ogerska je postala zadnje čase nekak političen kinematograf, kajti Vladi Karolya je sledila ona Bele Kun, tej je sledila koncentracijska Vlada socijalistev in glej ga no, nenadoma so zopet prikazali Habsburžani na površju.
Dne 7. t. m. so razširili brzojavi vest, da je odstopila socijalistjčna vlada in da je rprovizorično“ prevzel vlado habsburški nadvojvoda Jožef. Kdor pa je imel priliko opazovati politične dogodke v Avstro-Ogerski pred vojno in med vojno, bode vedel, da je bila oseba nadvojvede Jožefa sila politična prikazen v ogerski politiki. O priliki Tiszovega odstopa se je trdovratno pojavljala vest, da sprejme sestavo takratnega novega ministerstva nadvojvoda Jožef sam. Nekaj resničnega je tudi bilo na celi stvari, dasiravno se ni takrat pokazalo ničesar konkretnega. Vedelo se je pa za gotovo, da vodi nadvojvoda Jožef politiko habsburške hiše, s čemer se vjerna tudi vest, ki jo prinaše „11 Resto del Carlino“ in ki se giasi, da je najprej ponujala Anglija ogerski prestol bivšemu kralju Karlu II, ki je baje ni hotel sprejeti iz žalosti, ker ni mogel rešiti cele monarhije razpada. Nadaljna pogajanja so se Vršila z nadvojvodom Hohenburgom, sinom umorjenega prestolonaslednika Franceta Ferdinanda, toda konečno je prevzel novo Vlado na Ogerskem nadvojvoda Jožef.
Po drugih virih pa, se je pripravljala revolucija proti vladi Bele Kun že delj časa od strani nekaterih protirevolucijo-narcev, ki so baš v ta namen stopili v stik z nadvojvodo Jožefom. Ententne misije so zagotovile vladi nadvojvode Jožefa vso svojo pomoč. Od nadvojvode Jožefa sestavljeno ministerstvo ima le začasen značaj in namen vspostaviti red v Budimpešti ter obraniti deželo pred anarhizmom. Vesti, glasom kojih bode proglašen nadvojvoda Jožef, ki nima sedaj nikakega posebnega naslova, oger-skim kraljem, se odločno zanikajo. Ko-nečne odločbe glede bodoče državne o-biike se prepuste narodni skupščini. V svojem proglasu zaterjuje Vsaj nadvojvoda Jožef, da prepušča vsako odločbo glede bodočnosti ogerskim državljanom samim.
Pripoveduje se dalje, da so po padcu bolševiške vlade, obiskali na Dunaj zatekli Ogri, večinoma časnikarji in častniki, ogersko poslaništvo in tam boljše-viške zastopnike prav dobro nabili ter jih konečno vrgli na cesto. Böhm pa da je poprej sežgal vse važnejše listine in na to zginil brez sledu.
*
Edini, ki ne zaupajo , ogerskemu preobratu so danes Francozi. Ne verujejo povsem izjavam nadvojvode Jožefa, ki se je baje odpovedal vsem monarhističnim težnjam in se navidezno postavil odločno na stran republikancev.
Časopisi omenjajo, da so se take odpovedi vršile prepogostokrat, da se bi jih moglo sprejemati vsakikrat za dober denar. Skušnje nasvetutejo, da se take pojave s previdnostjo presoja.
Sicer pa se ententna posadka v Budimpešti močno ojačuje iz vseh strani, tako da so Ogri danes popolnoma v pestih ententnih držav.
Rumunski pohod oa Budimpešto.
Kakor je znano iz prejšnih listov, so Rumunci potem, ko so prodrli preko Tise in razkropili ogersko rudečo armado, drii neprenehoma naprej, da zasedejo enkrat Budimpešto. V Budimpešti pa so vili Ogri roke od obupa in klicali vse svetnike na pomoč, ie da bi zabranili Rumuncem vstop v Budimpešto.
Bili so pa Rumunci istinito tako hitri, da so prišli prvi v Budimpešto. Toda med tem je dobila že ententa obvestilo, da se Ru-munci ne drže dogovrov in gredo preko črte, ki bi jo morali zasesti v slučaju, da se bi ogrska armada pred njimi u-mikala. A Rumunci se ne zmenijo več za povelja parižke mirovne konference, saj imajo V žepu kapitulacijo ogersko rudeče armade, ki jim dovoljuje zasedbo cele Ogerske, izročitev orožja za 300.000 mož, tretjino vse živine, polovico želež-niškega materijala in povrnitev rumun-skega itd. itd. Rumunski generali se radi tega ne morejo brigati za prejšne en-tentine dogovore in proti vsem prepovedim so v predzadnji pondeljek vkorakali V Budimpešto, kjer jih je ljudstvo s prva molče prenašalo, a kmalu so se pokazale plemenske razlike, ki so povzročile
j krvave spopade. Ententa hiti vsled tega ! koncentrirati čete v Budimpešti, da spodrine Rumunce, ki se vedejo tako samostojno, kakor da bi ne bili nikdar zavezniki entente.
Med tem pa grbančijo čelo parižki delegati. Tako Upornega zaveznika niso še imeli, Posebno Angleži in Amerikanci so razočarani. Edini Francozi občudujejo rumunsko junaštvo, ki je sicer podobno onemu v Bulgarijo leta 1912, dočim menijo Amerikanci, da ne kaže nič dobrega na vzhodu in da bi bilo dokaj bolje vrniti se v Ameriko in pustiti te Vozlje v rešitev Evropejcem.
Kot zadnji pripomoček smatra parižka konferenca Vprašanje na rumunsko Vlado, kako namerava vrediti svoje bodoče od-nošaje napram ententi. Torej tako nekako en „ultimatum“.
Sicer pa smatrajo vsi ententni listi dogodke na Ogerskem kot jako resne. Vsi vedo, da se Rumunci in Ogri črtijo do skrajnosti, po drugi plati pa nimajo ogerski socijalisti nikakega vpliva pri ententi, ki bi rada videla, da bi prišla vlada v roke takozvanemu malemu meščanstvu. V Budimpešto so došli ententni generali, ki imajo tvoriti generalski svet. Ta bode najprvo razpravljal o načinu, kako bi se moglo spraviti Rumunce iz Budimpešte, vsekakor jako težko vprašanje, ker hipoma nima še zadosti čet ententa na razpolago. Po poročilih parižkega lista „Temps“, prihaja namreč z vsakim novim generalom po ena stotnija vojaštva, ki je bilo dosedaj nastanjeno na Dunaju.
Komisar za aprovizacijo Evrope, Hoover, svetuje vsled tega, da se bi ustavilo Rumuniji vsako nadaljno zalaganje živila, dokler črpa iz ogerskih zalog. Poroča se namreč, da Rumunci takorekoč plenijo ogerske zaloge na prav nespameten način in tako otežkočajo preživljanje Ogerske.
Mirovna konferenca preneha svoje delovanje.
Konečno imamo dobro vest, da bodo namreč narodi rešeni zdatnih troškov, ki jih povzročajo delegati vseh možnih narodov na parižki konferenc/, kjer se sicer mnogo dela, a malo zaključuje. A kaj hočete, to ni krivda članov mirovne konference, ampak Vprašanj; :o psč jako težka in zamotena,
No sedaj pravijo, da so se gospodje Vže preveč potrudili V tej vročini in bi radi šli vsaj proti koncu poletja na počitnice. Pravijo, da hotel Edvard VII, v kojem biva italijanska delegacija, stane državo približno en miljon frankov na mesec. Iz tega se lahko sodi, da je vsem na tem ležeče, da ta „mirovna konferenca“ za enkrat zaključi vsaj svoje delovanje, če drugega že ne more. Saj je bilo jasno, da se je vsem mudilo le podpisati mir z Nemčijo, dočim se smatra vse drugo kot postranska vprašanja. Dejanski so postali današnji namestniki Lloyd Georgea in Wüsona, le prejemniki brzo-javov in navodil oddaljenih vlad.
Za nas bi bilo vsekakor zanimivo zvedeti, v kakem položaju se razide konferenca. Do 25. t. in. se namerava namreč podpisati mirovno pogodbo z Avstrijo, z Bulgarijo in rešiti jadransko V-prašanje. Ostala vprašanja se rešijo kedaj pozneje, kedar bo imela Amerika čas za to, kajti pridržala si je marsikje pravico odločevati. Tako se ne sme na pr. odločiti osoda Male Azije, dokler se ne izjavi Amerika, je-li hoče imeli pri tem svoj delež ali ne.
Vsekakor je pa pričakovati, da se parižka konferenca ne povrne več v oni obliki, ki jo je imela dosedaj. Verojetno je, da se bodo vršila nadaljna pogajanja le potom poslaništev.
Lahko bi trdili, da prične mirovna doba s 25.. t. m. Za enkrat imamo pričakovati Vse trdote negotovega položaja, prekucij in nezadovoljnosti onih, ki so ostali razočarani. Toda rane se bodo zacelile polagoma in ravno tako polagoma se bodemo vračali v nekak stalen položaj, o kojem pa bi ne marali trditi, da bode podoben predvojnemu položaju.
NITTI, CLEMENCEAU in LLOVD GEORGE se snidejo po IStem avgustu.
Dne 7. t. m. se je bavil ministerski svet v Rimu z mednarodnim položajem na podlagi iz Pariza zadobljenih informacij. Od italijanske delegacije iz Pariza so došla namreč prva poročila, iz kojih se sklepa, da se prvi del italijanskih vprašanj bliža zaključku.
Dasi ni mogoče zvedeti ničesar pozitivnega glede doseženih vspehov, vlada v uradnih krogih mnenje, da se je posrečilo Tittoniju kljubu težkemu položaju, ki si ga je ustvarila prejšna delegacija, znatno zboljšati razpoloženje med zavezniki.
Konečno je prijavil Nitti ostalim članom ministerskega sveta svoj namen, da se poda kakor hitro mu dopuste parlamentarna dela, na pogovor s Clemenceaujem in Lloyd Georgem v kakem obmejnem mestu na francosko-italijanski meji. Trdi se, da se bode moglo to zgoditi takoj po 15. avgustu.
«GORIŠKI SLOVENEC»
Osoda Turčije in francoski interesi.
Dočim postajajo ogerske zmešnjave od dneva do dneva večje, vznemirja zaveznike še nov vozel, ki se plete. Glasom „New York Heralđa“ in „Chicago Tribüne“ je zadobila petorica obvestilo, da se pripravljajo Turki na splošno o-fenzivo v Mali Aziji v svrho, da očistijo Turčijo od tujih čet in zabranijo uvedbo „mandatov“.
„Matin“ ne ve sicer ničesar o kaki taki ofenzivi, toda poroča o nekem močnem gibanju po zjedinjenju med Turki. Privrženci odbora „Zveza in napredek“ rujejo proti Vladi Ferid paše in proglašajo, da ne sprejmejo težkih mirovnih pogojev, ki jih jim hočejo naložiti zavezniki.
Nadaljne vznemirljivo dejstvo je nagla reorganizacija turške armade brez nika-kega vladnega sodelovanja ali nadzorstva. Mustafa Kiamil paša inKeufbey stojena načelu tega gibanja. V Carigradu čili obsežna akcija intrigantov za tem, da se bi izpodkopalo vlado Ferid paše in ga nadomestilo z Izzet pašo.
„Izzet paša“, tako piše Matin, „je spreten človek. On je podpisal premirje z zavezniki; on je pristaš politike kompromisa in se bode čuval poslužiti se sovražnega zadržanja proti ententi. Toda prihod na površje tega moža se mora smatrati za timbolj nevaren, kerfvporabi brezdvomno ves svoj vpliv, da izpodkoplje vpliv, ki si gje pridobila Francija na vzhodu“.
Na to našteva „Matin“ interese, ki jih ima francija na Turškem. Dve mi-Ijardi in pol javnega turškega dolga se nahaja V Francoskih rokah, polovica turških železnic se nahaja V francoskih rokah, ki posedujejo razven tega še večino rudnikov in tri turška pristanišča. Radi tega zahteva omenjeni časopis, da se postavi vprašanje turške mirovne pogodbe takoj na dnevni red konference. Baš v svrho zaščite francoskih interesov se pojavlja zadnji čas v parižkem časopisju tok, ki je vsaki razcepitvi Turčije bodisi brez ali z mandati, nasproten.
Prvi shod „Zveze narodov“.
Kakor se poroča iz Pariza se bode Vršil prvi shod Zveze narodov začetkom jeseni v Washingtonu. Amerikanci zahtevajo, da se vdeleži tega shoda tudi Clemenceau. Iz francoske strani se pa meni, da se Clemenceau za enkrat ne bode še mogel vdeležiti tega shoda, ker ga zadržujejo važnijposli na Francoskem.
Jugoslovanska kriza rešena.
Tržaška „Era nuova“ ima brzojavko iz Betgrada, ki se glasi:
BELGR AD 9 r~' j lov ' !
nalog, da sestavi novo mi- j
ot; bcinfocrotU.
v angleški poslanski zbornici je imel energičen govor poslanec Avgust Chamberlain, ki je obrazložil kritični svetovni položaj. Ako ne bodemo zvišali produkcije, je splošen bankerot neizogiben.
Lov na dijamante v Nemčiji
PARIZ. 8. Med zvijačami, kojih se poslužujejo Nemci, da izvažajo svoja premoženja, ki jih ogrožajo ogromne davščine, podobne pravim zaplembam, je posebno razširjeno zamenjavanje denarja in vrednostnih listin v dragocenosti in bisere. Ta zvijača končuje navadno z dobro kupčijo, kajti v poslednjem času je poskočila vrednost djamantov na fantastične cene. Cene diamantov omogočajo primerjati razvoj te kupčije, ki je prišla danes v prav mrzlično stanje.
Leta 1914 je po podatkih neke tvrdke, ki je kupčevala z diamanti, veljal karat diamanta po kurzni ceni 140 frankov. Po tej ceni je tvrdka kupovala djamante in jih prodajala oglajene in brušene po 160 frankov karat na tri ali šestmesečno dobo plačila. Razun tega je bilo treba iskati odjemalce. Po izbruhu vojne je cena diamantom celo padla, ker je vsak v negotovosti tiščal denarje nazaj. Karat je stal takrat komaj 115 frankov in ta cena se je držala do leta 1915.
Toda Nemci, ki so pričeli prvi dvomiti nad vrednostjo papirnatega denarja, so pričeli nalagati svoje glavnice v nakup djamahtov.
Zgled so posnemale tudi druge dežele. Cene so pričele vsled tega zopet rasti in dne 10. novembra 1918 je znašala cena karata vže ogromno svoto 350 frankov. Na to je bila cena nekaj časa nestalna. Po prekinjenju sovražnosti je padla celo na 270 frankov karat, a se je kmalu zopet dvignila. Sedaj stane dja-mantni karat 750 frankov, torej petkrat več nego je stal pred petimi leti in z razliko, da se danes ljudje trgajo zanje, dočim se je moralo prej iskati klijente. Kakor hitro se razširi glas, da je dobila kaka nemška tvrdka nove dijamante iz Londona, jo naravnost naskokujejo povpraševale!. Povpraševanja dohajajo iz vseh strani. Kupuje se s polnim zaupanjem, ne da bi se jih posebno ogledovalo, ne na upanje, ampak proti takojšnemu plačilu. Tvrdke tudi ne plačujejo več svojih računov V Ameriki v zlatu, marveč v dijamantih.
Nemci so postali tako najvecp odjemalci dijamantov na celem svetu. Prisiljeni od oblasti, da izroče in naznanijo vse svoje zlato, ogroženi, da bodo morali izročiti tudi vse vrednostne listine, so počasi zamenjali svoje premoženje"v dijamante. Danes se nahaja večji del svetovne produkcije dijamantov V nemških železnih blagajnah.
Lansing proti procesiranju nemškega cesarja.
Državni tajnik Lansing se je izjavil napram komisiji za vnanje zadeve v a-merikanskem senatu, da je bil on proti temu, da se bi vleklo nemškega cesarja pred sodišče, ker je bil prepričanja, da bi končalo s popolno oprostitvijo nemškega cesarja, ki bi si s tem le pridobil lavoriko mučeništva in postal tako zopet nevaren celemu svetu. Njegovo mnenje je, da se bi ž njim ravnalo, kakor z Napoleonom 1. Dalje je pripoznal, da pristop k zvezi narodov ne vsebuje kot predpogoj vsako odpravo tajnih pogodb, ki so bile sklenjene pred ustanovitvijo zveze narodov.
TEPEIBSUI KOLESAR
13.	Avgusta Sreda, Ipolit.
14.	„	Četrtek, Alfred.
15.	„	Petek, Vnebohod Dev. Mar,
16.	„	Sobota, Rok, Hijacint
17.	„	Nedelja, 10. pob., Liberal.
18.	„	Pondeljek, Joahim, Helena.
19.	„ Torek, Ludovik, Toled, Julij.
Izdajatelj: JOSIP PETERNEL.
Upravitelj in urednik : Karol Jušič. Tiskarna G. Judi v Gorici.
Na prodaj je hiša v Rihenb«rgu
Domače vesti
blizu postaje s stremi sobami, vrtom, kuhinjo in podstrešjem.
49 litrov vod« za 150 iir. V neko obljudeno dvorišče v Gorici so primahali štirje vojaki in zaupno ponujali «babam» fino olje po 3 lire liter. «Babe» so se kmalu navdušile za nakup cele množine, ki so jo imeli vojaki bajč nekje drugje shranjeno. Ko je bila kupčija dogovorjena, so šli vojaki po neko veliko steklenico (damižiano), ki je vsebovala na vrhu resnično olje, kakor so konštatirale «babe». Ko so vojaki dobili denar, so jo naglo odkurili, gospodinje pa so pričele deliti olje, toda kako je bilo njihovo začudenje, si lahko predstavljate, kedar so namreč ugotovile, da je bilo le na vrhu 1 liter olja, dočim je bilo ostalih 49 litrov — voda !
O goljufih ne sluha, ne duha !
Nesreča na severni postaji. Prošli torek se je 13 let stara deklica Margerita F'e-tronio preveč približala nekemu benzin-skemu stroju na ondotni postaji. Nesrečnici so zagoreli lasje in obleka. Prenesli so jo v bolnišnico v težkem stanju.
Konjsko kopito. V sredo G. t. m. je bil vdarjen dninar Franc Ture! v Šempetru od konjskega kopita v usta. Šel se je zdravit v bolnišnico osmiljenih bratov.
Prodaja materijala. Trgovska zbornica obvešča interesirance, da se nahaja v njenem uradu na razpolago seznam vojnega materijala, ki bode prišelo kmalu na dražbo.
Nesrečen padec. Prošli torek so našli poleg pevmskega mosta truplo tridesetletnega vojaka Grigo'!a Ermenegildo, pripadajočega 187. oblegovalni bateriji, ki je tukaj nastanjena. Sodi se, daje padel prejšni večer in se pri tem smrtno po-škodova’
Radi cen« oglasiti se Giovanna Puzzio št. 3, Rihenberg.
Prodam ^
Gramofon, 40, že rabljenih gramofonskih plošč in dva stroja za pletenje nogavic.
Naslov, pove uredništvo tega lista.
Zobozdravniki atelje
Dr. Herkukj Pcrnecher
edini medicinski zobozdravnik v Gorici
Corso Vitt. Em. III. št. 14.
Atelje je odprt ob delavnikih in praznikih od 8. predp. do 7. popoldne.
!BAZARi
Na Verdijem tekaiišču Corso Giuseppe Verdi 13
Nesrečni bolševiki. Pred nekaj dnevi j pevato	po gla. .ii vaški ‘
u;i5j iantov, ki so nosili rudečo zastavo in proslavljali bolševizem.
Nekdo je obvestil karabinerje pri sv. Roku v Gorici, ki so tekli v Vrtojbo in polovili nekaj fantov, med kojimi se nahajajo taki, ki so ravnokar prišli iz ruskega vjetništva
Danes objokujejo svojo nepremišljenost v goriških zaporih.
Navadne eksplozije. V Medani je kosil 26 letni Jožef Simčič travo in pri tern zadel na granato, ki je eksplodirala in nesrečnika težko ranila na glavi in nogah.
Prenesli so ga sicer takoj v goriško bolnišnico, toda za nesrečnika ni brlo več pomoči. Podlegel je težkim ranam.
*
Enaka nesreča se je pripetila v petek na Kalvariji. Štirje dorastli goriški mladeniči so hoteli izprazniti šrapnel, a pri tem delu se je isti vnel in težko ranil vse štiri, ki leže danes v bolnišnici s pohabljenimi udi in razmišljujejo o svoji neprevidnosti.
BBS
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov
S	£2
Prodaja se vse na drobno in na debele Ediea zaloga papirja „tbadie“
BOB
S cenami ne more nihče konkurirati.
: Leopold Zakrajšek:
Olg pili
ANTONA PERTOT
GORICA - Via Municipio 4 - GORICA filjalka, Via Teatro 18, ki je bogato založena z raznovrstnimf pisarniškimi potrebščinami, šolskimi knjigami i. t. d. Ima tudi knjigoveznico in sprejema izdelovanje fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela.
Naznanjam, da sem začel stre-hokrilno obrt
v Gorki
(Largo Nicolo Pacassi 3 in 5)
in se priporočan hišnim gospodarjem, ki sem jo v staun dobro in hitro postreči. Sprejemam tudi izdelovanje vsaka-vrstnih načrtov in stavbenih proračunov.
Maksimiljan Poberaj
arhiieKL


CORSO 0. VERDI 38.
Najstarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogataga zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, a ■ barv i. t. d. b a
SLOVENSKE KNJIGE.
Zaloga italijanske slovnice za 5iov«nce : „Italijanščina za Slo-a vence" sp. V. Bandelj, b Slovarji italijansko-slovensKi, in slovensK0 italijanski. - Slo-b b venska postrežba a b
g	Velika	zaloga	vsakovrst-	®
■	nih ur,	verižic	in zlatenin	®
B	B
■	MF Najnižje	cene	®
BBBBBHBBBaBBBBBBBBB
Bornvaz & Colledani
GORICA, Riva Castello št. 4
Zaloga maimfakturnega blaga na debelo
■mer zherne cene
OKROŽNICA
Vsem občinskim zastopom dežele Goriško-Gradiščanske.
Iz poročil došlih ministerstvu notranjih poslov in gubernatoratu Julijske Benečje sledi, da se nahajajo V nekaterih občinah naše dežele nezakonski otroci vojakov ali neznanih oseb, za katere otroke se ni mogla zadobiti podpora, in da več mladih žensk prosi, da bi se ti njihovi nezakonski otroci preskrbovali v zavodih v namen, da bi mogle one same posvetiti se delu V svrho pridobitve potrebnih sredstev za se in to njihovo deco.
Radi tega se za zdaj vabi občinski zastop, da poizve, ali se nahajajo v občini tekom vojne rojeni nezakonski o-troci vojakov ali ueznanih oseb.
Temeljem teh pvizvedo naj se izpolni pridjani imenik; izvod le tega naj se na to predloži podpisanemu komisarijatu za samoupravne posle, drugi pa dotičnemu civilnemu komisarjatu za politični okraj.
Kr. Komisar Dr. PETTAR1N.
OKROŽNICA
vsem vinorodnim občinam dežele.
Da se vinogradnikom naše dežele ponudi prilika dobiti sladkor za napravo petijota^ ravnaje se pri tem po predpisih še veljavnih zakonov, Vabim interesirane občine, da tozadevne vloge zberejo in podpisanemu komisarjatu predložijo najdalje do 20. t. m. avgusta.
Ob sebi umevno je, da te morebitne ugodnosti bodo smeli imeti le vinorejci in ne trgovci z Vinom in grozdjem.
Kr. Komisar Dr. PETTARIN.
mmmm
GENTILLI & ROSSflTI
tvrdka za stavbeni materijal v Gorici, Corso Vitt. Em. 21
, s,2“™”™-», ima Alojz Slamič
Bogata zaloga vsakovrstnega stavbenega materij ala
Med tem tudi Cement PORTLAND
HbJ
bbbI_I