o
Leto II - Štev. 20 (44) UREDNIŠTVO In UPRAVA Čedad - via IX Agosto 8 Tel. (0432 ) 7 13 86 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Clvidale n. 92
ČEDAD 15.-31. oktobra 1975
Autorlzz. Tribun, dl Trieste n. 450
Izdaja	Z	T	T
Tiskarna R. Liberale - Čedad
Odgovorni urednik: Izidor Predan
Quindicinale
Izhaja vsakih 15 dni
NAROČNINA: Letna 2000 lir Za Inozemstvo: 3000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374
Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361
» ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207
Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 100 lir
109
Dne 22. oktobra letos poteče 109 let, odkar se je vršil plebiscit, s katerim naj bi se bili odločili naši predniki za priključitev k Italiji. Tu ni naš namen, da bi oporekali polnopravnost plebiscita, niti da bi kritizirali način, kako je bil ta organiziran, pač pa, da bi ugotovili, če so bile uresničene nade, obljube, pričakovanja in interesi naših prednikov, paradi katerih so se odločili —- po kroniki iz tistih časov — za kompaktno glasovanje v prid Italije.
Da bi bolje razumeli odločitev — če je že šlo za pravo odločitev naših pradedov — moramo najprej razumeti okoliščine in zgodovinski moment, v katerem je prišlo do plebiscita.
Najprej moramo vedeti, da se plebiscit ni vršil za slovensko državo in Italijo, pač pa med Italijo, ki je bila takrat v preporodu, prežeta z Garibaldijevim in Mazzinijevim duhom, ki je obetala svobodo podjarmljenim narodom in absolutistično Avstrijo, ki je imela pod svojim velikim imperijem podjarmljenih celo vrsto narodov, med katerimi je bil tudi slovenski.
Plebiscit se je vršil v obdobju, ko se je moral slovenski narod pod Avtsrijo trdo boriti za svoj narodnostni obstoj, ko je bil na začetku svojega nacionalnega preporoda. Avstrija je bila tista država, ki je bila zbrisala z naše zemlje, za Napoleonom, zadnje ostanke avtonomije in demokratičnih svoboščin, ki nam jih je širokodušno nudila v stoletjih Beneška republika. Nič ni čudno, torej, da so bili beneški Slovenci zasovražili Avstrijo in ko so upali, da se jim odpirajo možnosti za svobodni in demokratični razvoj v mladi italijanski državi — me smemo pozabiti, da to jim je bilo tudi obljubljeno — so zavrgli Avstrijo in se zedinili z Italijo.
Stoletno vživanje najširših svoboščin, zgodovinska povezanost z Beneška republi ko ter ekonomsko gravitirali je na ravnino, vse to je narekovalo, da so se naši pradedje na plebiscitu izrekli za / talijo.
Upravičeno so pa pričakovali, da bo Italija ravnala z njimi, kakor je prej Beneška republika, da jim bodo spet priznane avtonomija in pravice, ki jim jih je bila Avstrija odvzela.
Kako se je potem zgodilo, vsi vemo. «Passata la festa, gabbato il santo!» (Po praz-
ZAHVALA
Kulturna društva, odbor za proslavo 30. letnice osvoboditve, Zveza beneških emigrantov in A.N.P.I. iz Benečije se globoko zahvaljujejo tržaškemu Partizanskemu pevskemu zboru za nepozaben nastop v teatru «Ristori» v Čedadu na osrednji proslavi 30 letnice osvoboditve.
niku se tudi svetnika lahko potegne za nos) pravi italijanski pregovor. Tako se je zgodilo z beneškimi Slovenci.
Mi opravičujemo izbiro naših prednikov pred 109 leti. Odločili so se za zedinjeno Italijo v dobri veri, ker so jim bile dane obljube za spoštovanje njihovih pravic, nikakor pa ne moremo opravičiti tistih, ki so jih ogoljufali, od liberalne vlade, preko fašistične do psevdo-de-mokratičnih vlad, ki so si sledile do današnjih dni.
Teden dni po plebiscitu je «Giornale di Udine» napisal uvodni članek, v katerem so bile podane smernice, kako je treba ravnati s Slovenci, ki so prišli pod suverenost italijanske kraljevine.
Člankar je priporočal postopno in mirno asimilacijo. Zagovarjal je rešitev nekaterih ekonomskih in socialnih problemov, da bi mi predstavljali dobro ogledalo za Slovence, ki so ostali izven meja kraljevine, da bi bili privlačni tudi za druge Slovence.
Zgodovinska dejstva nam pričajo, da so pozabili na rešitev ekonomskih in socialnih problemov, da niso pa nikdar zanemarili akcij in delovanja, ki je težilo, ne vedno k mirni asimilaciji, kot nam pričajo dogodki pod fašizmom in po njem.
Sodelovanje in aktivna u-deležba naših ljudi v narodnoosvobodilni borbi ter naša današnja kulturna aktivnost, vedno večja narodnostna osveščenost so nam priča, da nista uspele ne mirna, ne brutalna asimilacija.
Danes, v imenu obljub, ki so bile izrečene pred plebiscitom, pred 109. letti našim prednikom in v imenu sedanje demokratične republiške ustave zahtevamo:	«Dajte
nam, kar nam gre!».
Izidor Predan
v
lil!!™
. v; nL :
■s
—I
SiilSš
Na sliki naši emigranti v Luzerni d skutirajo o svojih težkih problemih
PREDKONGRESNI SESTANKI NAŠIH EMIGRANTOV
Pred kratkim so se vršili po raznih deželah Evrope predkongresni sestanki, na katerih so diskutirali naši emigranti o njih težkem sedanjem položaju. Teh sestankov sta se udeležila tudi predsednik Marko Petrig in tajnik Ado Cont, katera sta seznanila udeležence o pripravah kongresa, ki se bo vršil v Taminesu (Belgija) 1. novembra letos, v dvorani St. Marie.
Za kongres vlada med vsemi našimi emigranti veliko zanimanje.
OB PROSLAVI 30. LETNICE OSVOBODITVE
II srcih beneških Slovencev vedno žive ideali Reszistence
Izidor Predan in Mario Zuodar: Kadar ste pregnali naš jezik iz cerkva, niste napravili referenduma - Luigi Bront je pozdravil udeležence v imenu A.N.PI. - Navdušil prisotne nastop Partizanskega pevskega zbora iz Trsta
I. novembra letos bo v Taminesu (Belgija)
II.kongres Zveze beneških emigrantov
Na kongresu bodo prisotni predstavniki naših emigrantov iz cele Evrope
V nedeljo, 5. oktobra, smo imeli beneški Slovenci v teatru «Ristori» v Čedadu osrednjo proslavo 30. letnice osvoboditve.
Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Poleg beneških Slovencev, ki so prišli iz vseh dolin in vasi, smo opazili na proslavi številne goste, tako iz slovenskega kakor iz italijanskega družbeno - političnega življenja. Prisotne so bile tudi delegacije Zveze borcev iz sosednih občin Slovenije. Kdor je želel, da bi ta naša manifestacija ne uspela, se je globoko uštel. Plakati trikolo-ristov, ki so napadali našo proslavo, niso nič zalegli.
Ko so ljudje še prihajali v dvorano, so ustvarili na odru pravo partizansko vzdušje harmonikar Anton Birtič ter pevca Adrija Gu-jon in Franko Kukovac. Nato sta prisotnim spregovorila Izidor Predan v slovenščini, Mario Zuodar pa v italijanščini. Ob začetku sta govornika dejala, da je letos vsa Evropa, Italija in naša dežela svečano proslavila 30. letnico osvoboditve in da bi bilo čudno, če bi jo ne proslavili tudi mi, beneški Slovenci, ki smo toliko pretrpeli pod fašizmom in toliko prispevali za osvoboditev.
Poudarila sta, da sovpada
proslava z 32. obletnico najpomembnejše bitke in zmage beneških partizanov, ki so jo izvoljevali proti močnemu sovražniku 6. oktobra 1943 pri Dolenji Mersi.
Nato sta orisala fašistično preganjanje in trpljenje beneškega ljudstva pod Mussolinijevo diktaturo ter upor beneških Slovencev, ki se je začel mnogo časa prej, ko je kapitulirala Italija.
Med drugim sta navedla primer Črnega vrha, kjer se je bila uprla fašizmu cela vas in so razjarjene žene razdejale občinski sedež v Podbonescu.
Nadalje sta govorila o boju zavednih duhovnikov za ohranitev slovenskega jezika, ko ga je fašizem 1933. leta pregnal iz cerkva. Takrat niso duhovniki dobili razumevanja in podpore niti pri višjih cerkvenih oblasteh, katere so se bile strahopetno udale režimu.
«Ko danes zahtevamo priznanje naših pravic, nam odgovarjajo nekateri, ki so podedovali oblast za fašizmom, da bi bilo potrebno o tem napraviti referendum med našim ljudstvom. Tem ljudem moramo takole odgovoriti: «Kadar ste prepove-
dali in pregnali naš jezik iz cerkva, niste vprašali za mnenje našega ljudstva, niste napravili referenduma!» Ob teh besedah je dvorana zaploskala.
«Zaradi preganjanja in mnogih krivic NOB ni našla naših ljudi nepripravljenih», sta nadaljevala govornika. «Takoj po kapitulaciji Italije se je ogenj upora razširil od Kolovrata do Rezije.
Ustanavljale so se prve partizanske čete, ki so kmalu narastle v bataljone. Imeli smo svoje mrtve in ranjene, borce, ki so prelili svojo kri za svobodo, proti krivicam, za boljše življenje preživelih.
Naša Benečija je dala tudi narodnega heroja, Marka Redelonghija, ki je junaško padel na Kobariškem».
Nato sta se Predan in Zuodar dotaknila povojnih diskriminacij, kot na primer procesa proti Beneški četi in drugih. Rekla sta, da italijanska vlada ni izpolnila obljub, ki jih je po končani vojni izrekel njen predsednik Ferruccio Parri. Političnim pritiskom se je priključil še gospodarski pritisk, ki je privedel do masovne emigracije.
(Nadaljevanje na 2. strani)
;/1 s.
■ c b l n »■*!
Alojz Tedoldi podaja poročilo sekcije naših emigrantov v Luzerni
I milioni alla Società Sciovie del Matajur
Vi ricordate, cari lettori, la rabbia del presidente della Comunità montana delle Valli del Natisone, sig. Angelo Salvagno, quando pubblicammo la notizia nel nostro giornale, de! 15 - 30 giugno di quest'anno, nella quale affermavamo che la Comunità aveva deciso di elargire 50 milioni di lire alla società privata sciovie del Matajur?
Allora il Sig. Salvagno ci accusava in una lettera, da noi pubblicata nel numero 14(38) del 15-31 luglio 1975, di aver trapelato notizie che non hanno fondamento alcuno di verità. Inoltre ci accusava di ma'afede e minacciava di ricorrere a vie legali, se non avessimo smentito la notizia.
Non la smentimmo e i fatti ci hanno dato ragione. Infatti nell'assemblea della Comunità montana, tenutasi a S. Pietro ai Natisone (a dire il vero molto movimentata e ridotta, in quanto mancava quasi la metà dei consiglieri) si è ritornato sull'argomento e il presidente ha ottenuto la soddisfazione di poter finanziare la società sciovie del Matajur con il denaro avuto dalla Regione per un programma straordinario di opere ed interventi, ai sensi della legge regionale n. 29.
Nell'articolo « incriminato » del giugno scorso scrivemmo, fra l’altro, che si dimenticava che ci sono ancora tanti nostri paesi senz' acqua, per non parlare di altre carenze!
Ora, che ci viene confermata la notizia che alla suddetta società verranno attribuiti 35 milioni, torniamo ancora a richiamare I' attenzione delle autorità preposte sul disagio in cui versano alcuni nostri pàesi per la mancanza di servizi più elementari e nello stesso tempo invitiamo gli organi dì controllo a verificare se col denaro del «Pronto Intervento» si possano finanziare società private.
Per concludere, pensiamo che l'attuale Consiglio della Comunità non aveva più il diritto morale, ne giustificazione politica per riunirsi e decidere sui problemi così delicati, in quanto i consiglieri sono decaduti dal mandato dopo il 15 giugno scorso.
Vorremmo sapere, quanto tempo dovremo aspettare ancora, perchè vengano costituiti nuovi organismi della nostra Comunità Montana?
Prof. Beppino Krizetič, direktor «Mlade brieze» se je dal slikati z naj- Lori Tomasetig in otroci se pripravljajo na veselico «Mlade Brieze» mlajšimi otroki
Otroci «Mlade brieze» težko čakajo na kosilo
SE SLIK
Učiteljica Ada Tomasetig popravlja spise: prvi pišejo, drugi rišejo
MLADE BRIEZE
>?
S. Pietro al Natisone - Špietar	Hotel	Belvedere
BENEČANSKI KULTURNI DNEVI 1975 - 1976
3° Ciclo "Benečija: l’Uomo e l’Ambiente”
v
(Človek in Okolje)
Programma
17 ottobre 1975
dott. prof. Guido Barbina
docente di Geografia linguistica all’Università di Udine
Aspetti antropo - geografici della Slavia italiana
Geografski aspekti Beneške Slovenije
14 novembre 1975 dott. Raimondo Strassoldo
dell'Istituto di Sociologia internazionale di Gorizia
Aspetti sociologici nella realtà della Slavia italiana
Sociološki aspekti beneške stvarnosti
19 dicembre 1975 dott. prof. Livio Poldini
ordinario di Botanica aH’Università di Trieste
Le risorse ambientali della Slavia italiana
Naravna bogastva Beneške Slovenije
23 gennaio 1976 dr. ing. Dušan Ogrin
professore alla Facoltà di Biotecnica dell’Università di Lubiana
Protislovja sodobnega prostorskega razvoja in krajinske kulture
Contraddizioni dello sviluppo territoriale contemporaneo e della cultura paesaggistica
20 febbraio 1976
dr. prof. Vladimir Klemenčič
direttore dell'Istituto dì Geografia dell'Università di Lubiana
Prostorski učinki emigracije
Gli effetti dell'emigrazione suM’ambiente
5 marzo 1976
Tavola rotonda:
dr. Matjaž Jeršič
dell'Istituto di Pianificazione Territoriale di Lubiana
arch. Giovanni Pietro Nimls
dell'Istituto Studi Territoriali di Pordenone
Aspetti di assetto territoriale della Slavia italiana
Smernice za teritorialno ureditev Beneške Slovenije
26 marzo 1976
dr. prof. Darko Bratina
incaricato di Sociologia Economica all'Università di Trieste
Etnične posebnosti Beneške Slovenije
Le particolarità etniche della Slavia italiana
23 aprile 1976
dr. prof. Svetozar Ilešič
dell'Accademia Slovena delle Scienze e delle Arti
Vloga Beneške Slovenije med sosednimi pokrajinami
Il ruolo della Slavia italiana fra le regioni confinanti
14 maggio 1976 dr. Stane Bernik
direttore della rivista «Sinteza» di Lubiana
Oblikovanje naselij v Beneški Sloveniji
La formazione degli insediamenti nella Slavia italiana
11 giugno 1976 dr. prof. Nace Šumi
direttore dell'Istituto di Storia dell'Arte dell'Università di Lubiana
Likovna kultura v Beneški Sloveniji
I valori culturall-artistic! della Slavia italiana
OB PROSLAVI 30. LETNICE. . . .
(Nadaljevanje s 1. strani)
A tudi v emigraciji so se beneški Slovenci organizirali v svojo emigrantsko organizacijo in iz tujine zahtevajo pravico do dela doma in pravico, da samostojno zavijo in se razvijajo kot Slovenci.
«Kakor v narodnosvobo-dimi oorbi se moramo še danes boriti za svoje pravice. Naša borba se nadaljuje, čeprav v drugačnih oblikah. Danes se bojujemo s sredstvi, ki man jih dajejo na razpolago zakoni italijanske demokratične republike.
Kakor se je bil razširil v narodnoosvobodilni borbi ogenj upora proti nacifašiz-mu, tako se je razširila naša kulturna dejavnost od Kolovrata do Rezije, katera teži samo za tem, da bi se ohranili in razvijali kot Slovenci!» sta poudarila govornika. Na koncu sta še izrazila zadovoljstvo za nedavni ita-iijansko-jugoslovanski sporazum o ureditvi meja, ki bo odprl nove perspektive za sodelovanje v interesu obeh narodov in svetovnega miru.
Pozdrave pokrajinske Zveze partizanov A.N.P.I. in njene čedajske sekcije je prinesel učitelj Bront, ki je pozdravil prisotne tudi v imenu federativnega sveta odporniškega gibanja v Čedadu. Na njegov poziv so počastili prisotni z enominutnim molkom spomin nedavno ustreljenih španskih antifašistov.
čeprav so prisotni sledili z velikim zanimanjem izvajanje govornikov in jih nagradili z burnimi aplavzi, je bila najbolj pričakavana zadnja točka proslave, nastop Partizanskega pevskega zbora iz Trsta. Prisotnim je zbor predstavil Izidor Predan, ki je omenil, da gre za največji partizanski pevski zbor v Evropi, ki je imel pod vodstvom dirigenta tiskarja Kjudra celo vrsto pomembnih nastopov doma in v tujini.
Da je koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora navdušil napolnjeno dvorano občinstva, je prema;o povedano. Kratkomalo je očaral vse prisotne.
Prinesel je v Benečijo novo, partizansko pomlad. Aplavzov ni bilo konca. Koncert in proslavo je zbor zaključil z Internacionalno, ki je gromko odmevala v dvorani.
Osrednja proslava 30. letnice osvoboditve, ki so jo organizirali beneški Slovenci, je popolnoma uspela, kar priča, da še vedno živijo v srcih naših ljudi ideali Rezistence in da so pripravljeni se boriti za priznanje tistih pravic, za katere so se borili in umirali naši borci!
OGLAS
Znano založništvo v Vidmu išče uradnico (uradni/ra) s slovensko diplomo. Dobra plača. Za informacije se obrnite na uredništvo «Novega Ma-
PUBBLICITÀ
Nota Casa editrice di Udine cerca impiegata (impiegato) purché diplomati in lingua slovena. Ottimo trattamento economico. Per informazioni rivolgersi alla redazione del «Novi Matajur».
&
— Še tole skledico bom vzel, dodajmo ji ščepec cikorije. Juha se bo obarvala temnejše, okusa pa ne bo spremenila.
Krompirjeva solata bo boljša, če kuhan in narezan krompir začinite z oljem, soljo in belim vinom, namesto s kisom.
Da bi odrezani kos salame ostal svež in se ne bi usmradil, ga pokrijmo z rezino limone.
Rože v vazi nam bodo dalj časa trajale, če v vodo vržemo en aspirin in žličko soli.
DOBRA KUPČIJA
Ljubitelj starin je opazil pred kmečko hišo dragoceno starinsko skledico, iz katere je maček lizal mleko.
Premagal je svoje rabur-jenje in rekel kmetu:
— Kako srčkan mucek.
Ali mi ga prodaste?
— Zakaj pa ne! je rekel kmet in kupčija je bila sklenjena.
— Še tole sledico bom vzel, ker je mucek navajen, da pije iz nje.
— Ne, se je uprl kmet, te pa ne dam. Zaradi nje sem v zadnjem času prodal že šest mačk...
Vas pozdravlja
SAMO PAR BESED ZA UVOD
Drage bralke,
najbrž Novi Matajur najprej prelistate, preden se lotite branja. In ko ste prelistavale to številko, vam je oko prav gotovo obstalo na novi rubriki, ki sem jo na idejo in pobudo glavnega urednika začela urejati jaz.
Leto, ki mu ta čas odštevamo prve jesenske dni, je bilo proglašeno za naše, žensko leto. Delavnosti, ki so potekale v tem okviru so dosegle svoj višek s konferenco OZN v Mehiki, kjer so se obravnavala vsa ženska vprašanja. Katera? Predvsem to, da se ženske premalo vključujejo v družbeno življenje. Le pomislimo, da vse ženske sestavljajo dobro polovico človeštva!
S svetom, ki v njem polovica ljudi ostaja zunaj odločanja o bistvenih življenjskih zadevah je verjetno nekaj hudo narobe. Vedeti moramo, da vloga ženske ni samo tista, ki jo ima v družini. Ženska si mora tudi drugače zagotoviti popolno udeležbo v izobraževanju, v socialnem, ekonomskem in političnem življenju. Res je, da imajo ženske v glavnem več dela kot moški. Predvsem delo doma v gospodinjstvu in skrb za otroke jih obremenjujeta bolj kot moške. Če pa k temu prištejemo še delo v službi, ostaja povprečni zaposleni ženi le malo časa. Ta dvojna ali trojna obremenjenost je glavni krivec za neudejstvovanje ženske v družbi. Kljub temu pa moramo povdariti, da je danes čas emancipirane ženske v pravem pomenu besede. Torej take, ki se skuša uveljaviti sama, ki se svojih problemov sama loteva in ki jih skuša samostojno rešiti. No, pa pustimo to za enkrat.
Hotela sem vam povedati nekaj misli o tem, kaj danes ženska je. Toda namen tega mojega pisanja je opozoriti vas na naš novi kotiček. Prvi začetki so tu- a z vašo pomočjo, drage bralke, in seveda z vašimi predlogi, bo ta stran postala takšna, kakršno si želite ve, ki jo berete. Mi pa bomo storili najboljše po svojih močeh.
KMEČKI KRUH
Že veste, da je sila moderno postreči družini z doma pečenim kruhom? Nekdaj so si kuharji izmišljali slastne in nove recepte za pripravo razkošnih jedi, danes pa obujajo spomine na stare, dobre čase in vlečejo iz pozabe recepte naših babic. Pravijo, da je prav preprosto speči domači kruh. Pa poizkusite še vi!
PA ŠE NEKA) NASVETOV ZA VSAKDANIO POTREBO
PiSE PET AR
MATAJURAC\
KAKUO SMO SE ŽENILI U STARIH CAJTIH
Od tega kakšna je moka, bo odvisno kakšen bo kruh. Če je moka groba, vsebuje več vitaminov.
Mogoče boste dobili moko v mlinu ali pri sorodnikih na deželi. Najlažje spečemo kruh s kvasom.
Če dodamo kvasu mleko, bo kruh boljši. Testo mora shajati čez noč. Kako pečemo? Uporabljamo samo sestavine, ki imajo sobno temperaturo. Tudi kuhinja mora biti enakomerno topla. To koči-no le počasi dolivamo moki, testo pa dobro pregnetemo, da se loči od sklede. Potem ko testo počiva in vzhaja, segrejemo pečico na najvišjo temperaturo.
In kdaj je kruh pečen? Ko votlo zadoni, če s členkom potrkamo na dno.
Potrebujemo: 1/4 1 mleka, 100 g pšenične moke, kvas, 600 g grobo mlete pšenične moke, 480 g ržene moke, 240 g rženih zrn, 1 žlico soli, 200 g prekajene slanine, 2 veliki čebuli, maščobo.
Mleko, 100 g moke in kvas zmešamo, pokrijemo in postavimo čez noč na toplo. Naslednji dan dodamo še ostale sestavine, sol, 3/8 I vode (mlačne, dolivamo jo počasi), ter prepražene kocke čebule in slanine. Vse skupaj zgnetemo v testo. Oblikujemo štruco, jo položimo na namaščen pekač in pokrijemo.
Limona pomaga tudi pri slabosti. Če vas boli želodec in vam je slabo, popijte malo limonovega soka in videli boste, da pomaga.
Posebno otroci čevlje neverjetno radi odrgnejo. Pri rjavih čevljih si pomagamo tako, da odrgnine premažemo z jodovo tinkturo in izginile bodo.
Ali vam smrdi soba po dimu in tobaku? Prižgite nekaj sveč in jih pustite goreti. Sveče bodo upile neprijeten vonj.
III.
Kot sem vam že povjedu, je bla Terezija srednje postave, ne majhana, ne velika. Črne lase je imjela spletene u kite, ki so ji segale do pas_u.
Tudi oči je imjela črne, velike, Ijep izoblikovan, dolgo-ličast obraz, majhan nuos in majhne ustaca. Na en žlah mi je bla ušeč.
«Buog bodi hvaljen!» sem jan sam sebe, «da ni ena garda krodja!» «Nu, sada jo vidiš! Tale je naša Terezija!» jo je predstavila mati.
Kadar sem jo zagledu na zadnji štengi, ko je paršla iz kambre dol, je bla usa blje-da. Ko jo je mati predstavila, je postala usa ardeča, kakor da bi ji biu zagoreti obraz.
«Dobar dan!» je jala. Nje glas je biu žlahtno tanak. Pozdravila je mojega tata in mamo. Ko je paršla do njih, je s ki kij o pomjetala hišo, ta-kuo jo je imjela dtigo! Potle sem sedeu in nisem vjedeu kaj sem sedeu in isem vjedeu kaj storiti. Špotljivo je gledala pred se. Use oči so ble obar-nene na naju dva. Dug moment tihe napetosti. Takrat zagarmi muoj oče:
«Nu, junac, ki čakaš?».
Okorno sem se zadaru, se ji parbližu in ji dau roko. Muče srna se gledala.
Všeč mi je bla.
«Nu, al sta si ušeč eden drugemu?» upraša nje tata.
Nisma odgovorila. Le muče srna se gledala.
«Al odgovoriš, al te mahnem!» je spet zarju muoj tata. Besjeda mi ni mogla priti iz garla.
«Al si omuteu?» me	je
uprašala mati. «Al ti	je
ušeč?».
Tedaj sem zarju: «Jaaaa!».
«Pa tebe, Terezija, ti	je
ušeč?» jo upraša nje mati.
«Ja!» je tiho, sladko odgovorila.
Potle se je usedenla blizu nje mame. Par j eia se je za kito in jo začela ovijat okuo-
le parsta. Pod čelam me je pogledovala. Zastonj, da vam povjem, da so ble tudi moje oči samuo za njo.
«Kada se puojde zapisovat okliče?» je prelomu tišino muoj oče. Mudilo se mu je, še buj ku mene. Bau se je zgubit kravo in Globočah.
«Saj se ne mudi takuo, naj se spoznata!» mu je odvarnu T inac.
«Saj sta se spoznala in po-vjedala, de sta si ušeč eden drugemu», je silu naš te stari in nadaljeval:	«Za doto
sem še njeki pozabu».
«Nič nisi pozabu. Za use smo se zglihali. Ne stuoj biti požeruh!» je no malo jezno odguoriu Tinac.
«Nisem požeruh, a navada je navada».
«Kajšna navada?».
«Je navada, da kadar pride nevjesta u hišo, parnese po eno srajco usem moškim, ki živijo u tej hiši, ženskam pa po eno kikljo».
«Damo vam, kar smo vam objubil in nič vič. Pusti stare navade na stran!» se je uparil Tinac.
«Kakuo, da ne daš. še sre-čje ni, če se ne spoštuje starih navad.
«Daš, ali pa vam jo pustimo. Tajšan puob, kot je naš z dobro kumetijo, ušafa še kaj buojšega!» je ar ju muoj tata.
«Ti nas žališ! Tudi naša Terezija ušafa lahko kaj buojšega in nima obedne sile, da bi se sada možila. Kar smo vam objubili je zadost. Za tajšno doto bi usak rad popadu.
«Pa daržajte jo!» je zaue-ku tata.
«Dajte jim srajce, dajte jim kiklje, prava rječ. Kaj se bojite da boste prepadu!» je joče izgovorila Terezija. Tedaj sem zastopu, da sem ji zarjes ušeč. Dau sem si korajžo in tudi jast spregovoriti:
«Tata, nečjemo srajc in
kiklji, jast jo poročim used-no!».
«Ne, ne, nismo takuo buo-gi, damo vam srajce in kiklje!» je popustiu stari Tinac.
«Ne, jih nečjemo, jih nimamo potrjebo!» Se je sada obarnu muoj tata.
«Pač, damo vam jih!» je silu Tinac.
«Ne in ne!» je odvarnu naš.
«Nu, kaj se bota kregala pa za tuole sada. Napravimo kot je stara navada, pa konec besjedi. Sada Tinac nalij vino u g laže, da popijemo na zdravje noviču!» je kuazala Terezijna mati. Tinac jo je bugu. Napunu glaže in potle smo usi pili. Ko je bla buča prazna, je paršla druga na mizo. Naši in Janezovi so si dajali roke in se objemali, le jast in Terezija se nisma še dotaknila. Potle je Tinac parjen mojega tata pod paško, ga pelju u kljet in tam sta se ga napila. Potle mu je poka-zu hljev in kravo, ki bomo dobili za doto. Potle sta se dugo pogovarjala o djelu, o kumetjah, kaj in koliko blaga pardjelajo in tako naprej. Oče je biu pozabu na žvino in na govedarjenje doma, takuo da ga je muorla mati poklicat.
Veselo smo se pozdravili. Tereziji sem ji jati samuo zbuogam in ji objubu, da jo pridem preča snubit.
Drugi dan sem šu klatit kostanj. Oče in mati sta ga po-b j er ala pod mano. Biu sem veseu, da sem cjeu dan prepjevu.
«Tič videu tičico, zatuo pre-pjeva!» je jau oče materi.
Težkuo sem čaku, kada pride četartak. U naših starih cajtih smo snubili samuo ob četartkih in sabotah. Petak je biu za udovce.
Paršu je četartak. Biu je doug, da nisem mogu učakat večera.
(Nadaljevanje prihodnjič)
KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH
SV. LJENART
Demografsko gibanje v zadnjih 4 mjescih (od 1. junija do 30. septembra)
V zadnjih štirih mjescih smo imjeli u našem kamu-nu naslednje demografsko gibanje:
Hodili:
Terlicher Mariapia iz Gorenje M j erse, Tomase tig Simona iz Dolenje Kosce, Ga-riup Andrea iz Škrutovega, Vogrig Cristian iz Gorenje Mjerse, Simaz Laura iz Dolenje Mjerse in Campanella Massimiliano iz Škrutovega. Oženili:
Qualizza Giuseppe iz Kravarja in Nives Vogrig iz Klo-diča, Iussig Gianpietro iz Ažle in Podrecca Francesca iz škrutovega, Jussa Sergio iz Petjaga in Clinaz Elsa iz Jesičjega, Blasutig Piergiorgio iz Podbonesca in Višin Loretta iz Gorenje Mjerse, Blancuzzi Marco Giuseppe iz S. Giovanni al Nat. in Bledig Daniela iz Utane, Ruttar Francesco iz Ješičjega in Pi-ras Demetri Angela iz Sardinje. limarli:
Gariup Petar iz Dol. Kosce (83 ljet), Qualizza Ra-fael iz Kravarja (70 ljet), Comensig Luigia iz škrutovega (65 ljet), Zorzutti Luigi iz Gorenje Mjerse (61 ljet), Leban Anna iz Dolenje Mjerse (76 ljet), Predan Amalia iz Kravarja (88 ljet), Tru-sgnach Rodolfo iz Dolenja-nega (52 ljet), Carlig Paolina iz Ošnjega (65 ljet), Simaz Giuseppe iz Seuza (64 ljet) in Sibau Leonarda iz Ješičij, ki je umarla u Belgiji, (Komun Gilly), stara 52 ljet. Kot po navadi, je zmjeraj vič tistih, ki nas zapustijo, kot tistih, ki pridejo na svjet.
DOLENJANE
U srjedo, 8. oktobra, je umarla u čedadskem špita-lu Terezija Rucli, Žefova iz naše vasi - stara je bla 87 ljet.
Nje pogreb je biu v Kosci u petak, 10. oktobra popud-ne. U kratkem cajtu je izgubila žefova družina tri svoje drage.
GRMEK
NAŠ ATLET CIKLIST CLAUDIO QUALIZZA DJE-LA CAST NAŠIM DOLINAM
Claudio Qualizza iz Ljes je mlad športnik, pred katerim trepetajo najmočnejši ciklisti.
če prideš k njemu in ga pouprašaš, koliko pokalov (kop) je dobiu od kar leta, ti bo lahko odgovoriu: «Tudi, če si močjan, jih težkuo poneseš u koši!». Najbolj so mu ušeč tekme. Dobar je u briegu in raunini. Prijatelji, ki hodijo gledat njega letanje, pravijo, da gre hitro kot strela, kot blisk. Njega ime poznajo ljubitelji kolesarskega športa v Italiji in Sloveniji, saj je ljetu že dva-
krat na tekmi «Alpe Adria», ki se zaključi v Ljubljani.
Mladi Claudio je narbuj lepuo pokazu kaj zna in kaj je kopač u nedeljo, 5. oktobra, u Rovigu.
U Rovigu je letalo 72 ci-klistov za trofej «Tricolore». Zbrani so bli najboljši, ki so se dostojno tukli za parvo mesto, a use je prehiteu mladi Qualizza, ki je prišel na traguard, kakor da bi ga prinesel veter. Pot, ki je bla duga 151 km, je prevozu v 3 urah in 25 minutah, kar je povprečno 45 km na uro.
Te nove zmage Claudia Qualizza se veselijo ne samo prijatelji in ljubitelji kolesarskega športa, ampak usi beneški Slovenci. Ponosni smo na svojega atleta in mu želijo še puno zmag.
Claudio Qualizza
MALI GRMEK
lja je bila, da bi parnesla gospodinjam cvrjet postr-ve. Nista bla srečna za ribe, ulovila pa sta to dujo kozo, sarno, ki se je paršla hladit in počivat u vodo, potle ko so jo psi lovili. Ni bluo po-trjeba tarnaka, ujela sta jo u roke. Na veliko začudenje domačih jagru sta jo potle nosila po Klodiču.
Sarna je bla zlo ljepa in se je Franku usmilila in za-tuo jo je spustu. Odskakala je veselo u hrib. Al se je bluo takuo zgodilo, če jo je biu ujeu kajšan j agar, namesto ribiča,
Podbonesec
Umarla je Celesta Vogrig
Tako je hitro zmanjkala, kakor da bi jo biu kdo ukra-du. U nedelja zvečer smo jo še videli, ko je presajala rože. Slabo jo je parjelo u pandjejak, 6. oktobra, zjutraj. Hitro so jo odpeljali u čedadski špitau, kjer pa ji niso mogli nič pomagati. Umarla je u torak, 7. oktobra.
Rajnka Celesta Vogrig, poročena Feletig - Nemeo-va- je bila pridna in poštena žena. Potle, ko je zgubila mladega sina u cjestni nesreči, ni bila vič pri pravem zdravju.
Nje pogreb je biu na Lje-sah u srjedo, 8. oktobra, po-pudne. Družini in žlahti izrekamo naše globoke sožalje.
VODOPIVEC
U pandjejak, 29. septembra, se je oženu naš vaščan Renato Chiabai, star 32 ljet. Poročiu se je u Lecce in par-peju damu nevjesto, ki se kliče Mazzotta Luigia, stara 28 ljet.
Novičam želimo puno sreče in veselja.
Franco Clodig in Ennio Marinig sta šla lovit ribe -ujela pa sta samo
Pred kratkem sta se pobrala proti rjeki Franco Clodig in mali Ennio Marinig. Imjela sta uso parpravo, da bi lovila ribe. Tudi njih že-
Tragična smart mladega im-prežarja iz Ruonca Eksploziv mu je eksplodiru v avtu
Mladi gradbenik, Romano Marseu (star 35 ljet), je tragično končal svoje življenje.
U četartak, 9. oktobra, pozno popoldne, je peljal iz Podbonesca proti Ruoncu u svojem avtu Fiat 132 eksploziv, ki naj bi mu biu služu u svojem delu.
Ko je privozu na ovinek «Lahove» v Dolenjem Ruoncu, je zletev u zrak. Kakuo je prišlo do eksplozije, ni znano. Avtomobil je razneslo na drobne kose, buogega Marš j eia pa so ušafali ku-metje kajšnih 50 metru od nesreče.
Biu je oženjen z Adriano Domeniš, katera mu je rodila tri sinove: Alberto star 8 ljet, Giorgio 7 in najmlajši ima 5 ljet.
Ljudje se uprašajo, kakuo je moglo priti do tragedije, ko je biu Maršeu poznan kot dobar ekspert v eksplozivih.
Tako hudo prizadeti družini izrekamo naše globoke sožalje.
GORENJI MARSIN
Umarla je mama našega gospuoda fajmoštra
U pandjejak 6. oktobra je biu u Tarčetu pogreb Giu-seppine Klinion, uduove špekonja.
Po kratki boljezni je u-marla u videmskem špitalu.
Rajnka Pina je bla stara 74 ljet in je bla mati gospuoda Nina Spekonja, fajmoštra u Marsinu.
Pa je puno poznana, pridna in poštena žena.
Gospuodu Ninu in usi žlahti izrekamo naše globoke sožalje.
SREDNJE
DOLENJI TARBI
U pandjejak, 29. septembra, je na hitro umarla naša draga vaščanka Lidia Du-rjavig - Tončjuva. Imjela je komaj 56 ljet.
Nje pogreb je biu pri Sv. Pavlu u torak, 30. septembra.
DOL. TARBI
V zadnji številki Novega Matajurja smo pisali, da sta v Dolenjem Tarbju praznovala srebamo poroko Paskal in Pina Duriavig u torak 16.
septembra. Na sliki, ki je bila posneta istega dne, se smejeta srečna in vesela, kakor pred 25. leti. Sinovi in prijatelji jima želijo še dosti srečnih in veselih let skupnega življenja.
MLADINSKO SREČANJE NA KAMENICI
U nedjejo, 5. oktobra, se je zbralo na Kamenici puno te mladih, puobu in čeč. Lepuo je bluo videt, da so se puobje in čeče pomjerili u nogometu (calcio). Zadost so ble dobre in pridne čeče, če so nataknile puobam en goal.
Srečanje so zaključili z raztegovanjem harmonike in «pastasciutto».
SPJETAR
In le bojo dali milijone za matajurski skilift!
Al se spominjate, dragi brauci, kakuo se je biu «ra-zjezu» predsednik Nediške gorske skupnosti, gospod Angelo Salvagno, kadar smo pisali, da so dah 50 milijonov lir za privatno družbo «Società sciovie del Matajur». Naši gorski skupnosti je bilo dodeljenih 202 milijona lir za opravitev najbolj potrebnih del.
V Novem Matajurju od 15-30 junija letos smo ostro kritizirali odločitev Skupnosti, da daje denar, ki smo ga dobili za naše potrijebe, privatnim družbam, ko je tar-kaj naših vasi še brez pitne vode, da ne govorimo o drugih pomanjkanjih.
Predsednik Salvagno se je biu «razjezu» in nam očitu, da pišemo lažnive novice in nam je s pismom, ki smo ga publicirali v Novem Matajurju od 15-31. julija, groziu, da nas bo tožu, če ne prekličemo novice!
Na žalost, naša novica je bila resnična. Na sestanku gorske skupnosti 3. oktobra letos so sklenili, da bojo so-vencionirali družbo «Sciovie del Matajur» s 35 milijoni lir. In to so sklenili ljudje, ki nimajo več moralne pravice, da bi zastopali naše gorsko skupnost, ker so propadli po 15. juniju.
Naj naši ljudje sodijo o resnosti najbolj kvalificiranih voditeljih dosedanjega sveta naše gorske skupnosti!
SOVODNJE
TRCMUN
Preimak se ne bo zgubiu
Kadar par nas ima potrje-bo družina voziti zeta u hišo, gleda ja, da je pametan in pošten, a gleda tudi na preimak.
Hišni gospodar, ki parpeje nevjesto u hišo, če se mu rodijo samuo čeče, pravi: «Use pru in lepuo, so pametne in pridne, a škoda, preimak se zgubi. Muorali bomo voziti zeta.
Rjedko se zgodi, da se u-zameta dva, ki imata glih, kompanjan preimak.
Pa se je le zgodilo.
U soboto, 27. septembra, sta se poročila u ljepi in sugestivni Landarski jami Petar Vogrig - perit iz naše vasi in uradnica (impiegata)
Elda Vogrig iz Seuca. Naj jim Buog da čičice ali puob-čje, preimak se ne zgubi. Prijatelji pa jima želijo iz usega srca, da bi imjela puno puobčju in čičic, da bi razsajali po njih hiši, da bi usi skupaj srečno živeli in se veselih.
Tem voščilom se pridružuje pevski zbor «Rečan», katerega članica je bla Elda puno ljet.
Najboljša voščila izraža bladim novičam tudi «Novi Matajur».
DREKA
DEBENJE
Bokser Gianni Tomasetig K. O.
Dost jih je zvarnu Gianni Tomasetig, dokjer je boksu? Puno, saj je biu z njega veliko postavo strah za bokse-rje. Al veste, kaj se mu je sada zgodilo? Paršla je mlada in ljepa čeča, ki ga je var-gla K.O.
Pustimo škerce na stran. Naš Gianni se je oženu z Baluš Grazielo iz Čedada, katere starši so iz Gorenjega Tarbja.
Poročila sta se u Carra-riji u soboto, 11. oktobra.
žlahta in parjatelji jima želijo puno sreče in veselja u njih skupnem življenju.
TIPANA
PLATIŠČA
U soboto, 20. septembra, je umer ospod Berrà Egidio iz naše uasi. Sarce mu je na hitro odpovjedalo. Umeru je u njega hotelu. Podložli so ga u nedeljo, 21. septembra. Rajnik Berrà je biu puno poznan, saj je biu dobar komerčjant. Zapušča ženo, minika puoba, bratre, kunja-de in navuode.
* / P*« /
;>VvX:'
■
Elda in Petar Vogrig sta se poročila v Landarski jami