Po protestu Narodnega sveta koroških Slovencev: naš tednik številka 32 Letnik 45 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 13. avgust 1993 Poštnina plačana v gotovini Celovec Rb.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Bo sosvet končno dobil večjo težo? Zvezna in deželna vlada v nobenem oziru nočeta uresničiti političnih zahtev, ki jih je v minulih štirih letih soglasno sklenil sosvet. NSKS je proti temu ostro nastopil in tako opozoril vlado in javnost na nevzdržno stanje. To je spet povzročilo nasprotovanje tako pri večinskih strankah kakor tudi pri ZSO in DS slovenskih socialdemokratov. Predsednik dr. Matevž Grilc in podpredsednik dr. Pavle Apovnik sta na posebni tiskovni konferenci utemeljila stališče NSKS. Tiskovna konferenca NSKS: podpredsednik dv. sv. dr. Pavle Apovnik, predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig. suka: Fera Beri stran 2 in 3 Enotna lista imenovala zastopnika za sosvet „Trenutni sestav sosveta ni reprezentativen, zato ga je potrebno spremeniti,“ je v izjavi za tisk dejal tajnik EL mag. Rudi Vouk.’Mdr. v njem ni zastopana EL, čeprav je „v dvojezičnih občinah prav tako močna kakor FPÖ“ (Vouk). „Če ima FPÖ v sosvetu dva sedeža, potem pripadata tudi EL najmanj dva sedeža.“ Zato je EL nominirala za sosvet predsednika Andreja Wakou-niga in zborničnega svetnika Štefana Domeja. Nadalje je tajnik EL Vouk poudaril: „Obžalovanja vredno pa je tudi, da pristojni politiki sklepe sosveta ignorirajo, zato je potrebno njegov pomen zvečati. To pa ne pomeni, da bi sosvet lahko kdajkoli postal nadomestilo za neposredno izvoljeno demokratično zastopstvo narodne skupnosti. Moral bi biti nekakšno mesto clearinga med narodnostno zbornico in zvezno ter deželno politiko.“ Tudi Cerkev želi dva sedeža v sosvetu. Da je vprašanje sestava sosveta vse drugo kot jasno rešeno, dokazuje tudi stališče koroške Cerkve: ta zahteva od Urada zveznega kanclerja, da ji dodeli v sosvetu dva sedeža (trenutno ima enega). Škofijski ordinariat je imenoval za svoja zastopnika dv. sv. dr. Valentina Inzka in dr. Jožeta Mar-ketza, vodjo slovenskega Duš-nopastirskega urada. 2 Politika Petek, Ig- avgust 1993 Politika 3 Janko Kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Sosvet: kritično oceniti ali hvalisati? Vprašanje sosveta spet razburja duhove. Ko se je predsednik NSKS dr. Grilc pred več ko štirimi leti prvič izrekel za vstop v sosvet, so ga nekateri zmerjali kot „narodnega izdajalca". V resnici pa so dobro vedeli, da brez vstopa v sosvet ne bi prišlo do uresničitve memoranduma zvezne vlade. Drugače povedano: Vranitzky je bil pripravljen omogočiti slovenske televizijske oddaje, dvojezično trgovsko akademijo, posebno finančno podporo dvojezičnim otroškim vrtcem in finančne podpore slovenskim društvom in organizacijam samo pod pogojem, da pride do ustanovitve sosveta. Vrhu tega je zvezni kancler na ustanovni seji sosveta (4. 9. 1989) izjavil, da naj bi sosvet prispeval k večjemu zaupanju med vlado in narodno skupnostjo. Medtem je prva delovna doba sosveta potekla. Zvezna vlada je memorandum bolj ali manj izpolnila. Sosvet sam je prav tako delal konstruktivno in sprejel okoli 40 sklepov - v glavnem soglasno, torej tudi z glasovi zastopnikov SPÖ, ÖVP in FPÖ. Zvezna (deželna) vlada kljub temu ni uresničila niti ene politične zahteve. Raču-nica odločujočih šefov SPÖ, ÖVP in FPÖ je očitna: po njej naj bi bilo z izpolnitvijo memoranduma vprašanje koroških Slovencev rešeno, sosvet pa naj bi služil kot dokaz sloge in enotnosti na Koroškem. Morda sta Dunaj in zlasti še Celovec upala, da koroški Slovenci ne bomo spregledali te igre. Vendar sta se pri tem močno uštela. Za NSKS sosvet nikoli ni bil sveta krava; merodajno je zanj samo vprašanje: prispeva sosvet h konkretnim napredkom narodne skupnosti ali pa jih ovira? Ko je šlo za uresničitev memoranduma, je sosvet igral na vsak način koristno vlogo. Trenutno pa je gotovo „nefunkcionalen“ (dr. Grilc). Dejstvo, da Ambrozy, Haider in drugi veljaki večinskih strank soglasne sklepe sosveta že naslednji dan razveljavijo z izjavo: „Das kommt überhaupt nicht in Frage!“ („To sploh ne pride v poštev!“), pove vse. Vsi člani sosveta bi morali take izjave občutiti kot klofuto, Zato ne morem razumeti, da nekateri sosvetniki ta gremij kljub temu nekritično hvalisajo. To velja še posebej za socialdemokratsko Delovno skupnost. Tomaž Ogris sam najbolje ve, da tudi Ambrozy noče upoštevati sklepov sosveta. Prav tako mu je znano, da avstrijska ustava ne dovoljuje sosvetom pravice veta. Ravno zato bi bilo tembolj pomembno doseči gremij, ki bi v skladu z avstrijsko zakonodajo omogočil učinkovitejše zastopstvo naše narodne skupnosti in njenih interesov. Skupno bomo to laže dosegli - z neverodostojnimi (predvolilnimi) napadi na tiste, ki kritizirajo nefunkcionalnost sosveta, pa prav gotovo ne! Za NSKS sosvet nikoli ni bil sveta krava; merodajno je zanj samo vprašanje: prispeva sosvet h konkretnim napredkom narodne skupnosti ali pa jih ovira? Sosvet: Zakaj matičen protest Narodnega sveta Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je na tiskovni konferenci (9. avgusta 1993) obrazložil stališče Narodnega sveta in odgovoril na nekatere nasprotujoče si trditve. DR. GRILC . . . . . . na vprašanje, zakaj je sosvet nefunkcionalen: V minulih štirih letih je sosvet sprejel okoli 40 sklepov. Naj navedem samo najrazličnejše: • ravnatelji dvojezičnih šol morajo biti dvojezično kvalificirani; • celodnevni slovenski radijski spored in razširitev slovenskih televizijskih oddaj; • dežela naj sklene zakon, po katerem se mora v javnih otroških vrtcih uvesti dvojezična skupina, če je za to najmanj pet prijav; • enakopravno upoštevanje slovenske glasbene šole v deželnem zakonu; • narodne skupnosti naj bi v DS Alpe-Jadran dobile status opazovalca. Deželna in zvezna vlada niti enega sklepa nista uresničili, in to čeprav so v sosvetu glasovali za te zahteve tudi zastopniki strank. Nadalje deželna vlada kljub neštetim prošnjam ni hotela skleniti, da bi v manjšinskih zadevah pritegnila sosvet kot svetovalca. V zadevi otroških vrtcev in glasbene šole se je Ambrozy izkazal kot največja ovira. V Dobrli vasi pa je župan Pfeiffer glasoval proti dvojezični skupini, čeprav je na seji sosveta glasoval za dvojezične otroške vrtce. ... na vprašanje, zakaj Dunaj in Celovec ne upoštevata sklepov sosveta: V sosvetu stranke nimajo kompetentnih zastopnikov. Edini kompetentni zastopnik je Pliberški župan mag. Raimund Grilc, ki je tudi podpredsednik koroške ÖVP. Sicer pa ni toliko pomembno, ali prihajajo zastopniki strank iz vrst narodnih skupnosti. Odločilno je, da imajo dovolj politične teže in da lahko zagotovijo uresničitev NSKS nima namena razbiti sosveta. Edino, za kar nam gre, je, da bi zvezna in deželna vlada začeli upoštevati njegove sklepe. * Sosvet je svetovalni organ, zato po zakonu ne more dobiti pravice veta. Imelo pa bi lahko pravico veta skupno avtonomno zastopstvo. dr. Matevž. Grilc sklepov sosveta. Zato zahtevamo, da imenujejo stranke za sosvet kompetentne zastopnike; v nasprotnem primeru bo sosvet tudi v prihodnje nefunkcionalen. . . . na vprašanje, zakaj naj bi se novi sestav sosvg; ta določil na osnovi tajnih volitev znotraj narodng skupnosti: Po zakonu je zvezna vlada dolžna, da pri imenovanju članov sosveta ustrezno upošteva merodajne politične 'n svetovnonazorske dejavnike. Pogače rečeno: gre za vprašanje, koliko so posamezne slovenske organizacije zakoreninjene v narodni skupnosti. Na to vprašanje pa lahko koroški Slovenci odgovorimo samo v obliki tajnih volitev. Zato je NSKS mnenja, naj stari sosvet deluje tako dolgo, dokler ni rešeno to vprašanje. ^ . o pravici veta, ki jo gjLsosvet predlaga DS slovenskih socialdemokratov: Sosvet je lahko samo svetovalni organ. Kot takšen nima nobene možnosti soodločanja. Zato tudi po zakonu ne more 'Teti pravice veta. To je med drugim potrdil dr. Heinz Tichy na manjšinskem seminarju v Neumarktu (leta 1991). Imelo Pa bi lahko pravico veta skupno avtonomno zastopstvo. . na vprašanje, zakaj Dgjbi v sosvetu bila zastopana EL: EL je dokazala, da jo voli najmanj 5000 Slovencev; v sosvetu pa zanjo kljub temu ni Hlasta. FPÖ, ki je Slovenci sPloh ne volijo, pa ima v sosvetu kar dva sedeža. Tudi ta primer zgovorno priča o tem, da Sedanji sestav sosveta ne od-Sovorja stvarnosti. ^ - . na vprašanje, ali se üajFPÖ izključi iz sosveta: Vsakdo ve, kako odločujoči s° na Koroškem svobodnjaki. Zato jih ne bi bilo pametno vključiti iz sosveta. . na vprašanje, kako naprej: NSKS nima namena razbiti Sosveta. Edino, za kar nam gre, 1®. da bi sosvet postal funkcionalen, oziroma da bi zvezna in deželna vlada začeli uresničeni njegove sklepe. Zato smo Naprosili pri zveznem kanclerju, da bi razčistili odprta )(Prašanja in se približali pozitivni rešitvi. Pripravil Janko Kulmesch Dosedanja poslovodeča tajnica Politično upravne akademije Sonja Sturm (slika) je 15. 8. 1993 nehala službeno delati na tajništvu PUAK in se bo posvetila svojemu Ijudskošol-skemu poklicu. Mesto tajništva PUAK bo zasedla Nadja Pegrin. Ob tej priložnosti smo Sonji Sturm zastavili nekaj vprašanj. „PUAK deluje uspešno, kljub temu pa. ■ i Naš tednik: Kako ocenjujete svoje dosedanje delo pri PUAK? Sonja Sturm: PUAK deluje uspešno. Pri izoblikovanju idej vedno spet skušamo poizvedeti in upoštevati želje ljudi, za katere prirejamo seminarje. Uspeh je možen samo tedaj, če prireditve ustrezajo potrebam udeleženk/cev. Seveda pa nam ni vsaka prireditev enako dobro uspela. Vendar uspeha našega dela ne merim po številu udeleženk/cev, saj ljudje niso številke. Pomembnejše je, da udeleženke/ci nove informacije lahko uporabljajo pri svojem delu. da izmenjavajo mnenja in izkušnje in da se med seboj bolje spoznavajo. Kaj konkretno je PUAK doslej naredila? Konkretno si je PUAK zastavila kot cilj, da upošteva tri skupine adresatov. To so občinski politiki, ženske in mladina. Seveda pa prirejamo seminarje tudi za vse druge ljudi. Da postanem konkretna: za prvo skupino adresatov smo priredili seminarje z občinskopoiitično vsebino pa tudi tečaje, ki adresatom nudijo pravno podlago za delo v občini. Za ženske smo priredili seminarje za krepitev samozavesti in za delovanje v javnosti. Za mladino pa prirejamo seminarje, ki jih pripravljajo mladi ljudi sami. Konec avgusta bodo drugič kreativni dnevi za mladino pod geslom „Mladina k besedi". To so seminarji, ki so prikrojeni prav omenjenim skupinam adresatov. Informirali smo tudi o Evropski skupnosti, trenutno pa pripravljamo govorniške seminarje. Kaj bi bilo prihodnje potrebno izboljšati? Vsako prireditev zaključimo z analizo, ki vsebuje potek seminarja ter uspešne in neuspešne komponente prireditve. Sprašujemo udeleženke/ce, kaj jim je pri seminarju ugajalo in kaj ne, kaj je treba spremeniti in kako ter kakšne seminarje bi si v prihodnje želeli. Tako razgljabljamo o našem delu ter skušamo napake izboljšati in nove ideje vključiti v naše delo. Katerih zastavljenih ciljev po vašem mnenju niste dosegli? Ni mi še uspelo, da bi PUAK imela izobraževalni program, ki bi bil lahko podlaga za dolgoročno izobraževalno delo. Zavedam se, da takšen program zahteva intenzivno delo, predvsem ker se ravna po željah adresatov samih. Uspelo nam tudi ni, da bi pridobili ljudi iz narodne skupnosti, ki bi hoteli poleg službe delovati tudi kot seminarske vodje oz. izobraževalke/ci za odrasle. Imamo problem, da moramo kot seminarske vodje vabiti večinoma osebe iz nemško govoreče večine. Tako je dostikrat potrebno seminar voditi v nemščini. Še nekaj mi ni uspelo, česar si pa nisem zastavila kot cilj in kar sem zaradi svoje naivnosti pojmovala kot samoumevno: da bi se izobraževanju dodelilo veliko večji pomen. PUAK je bila ustanovljena kot izobraževalna ustanova, namenjena zlasti političnim aktivistom/kam. Kako poteka sodelovanje z EL, NSKS in z drugimi ustanovami? Sodelovanje z drugimi ustanovami je za PUAK odločilnega pomena za uspešno delovanje sploh, saj PUAK tudi dela za druge ustanove in njihove člane. Zelo po- membno je sodelovanje z drugimi izobraževalnimi ustanovami, kot je KIS ali Dom v Tinjah, naj bo to skupno prirejanje seminarjev ali izmenjavanje mnenj in izkušenj. Pa tudi sodelovanje z ustanovami, ki imajo svoj sedež v Mohorjevi hiši, omenili ste EL in NSKS, je pomembno in poučno, čeprav včasih tudi mučno. Mučno je sodelovanje predvsem s funkcionarji in častnimi „žrtvami" (to so tisti, ki se za narod žrtvujejo in v svojem prostem času delujejo — ali vsaj tako kot da bi — za narodno skupnost). Pri nekaterih ljudeh gre energija za nego lastnega egoizma bolj v negiranje in kritiziranje soljudi, kot v konstruktivno delo in v iskanje alternativ. Če bi imeli vsaj toliko drugih idej in predlogov, kot imajo nestvarne, destruktivne kritike, bi lahko že zdavnaj prišli do samozavesti in samostojnosti. Tako pa čakamo na to, da nam bo samostojnost dal kdo drug. Odločili ste se za drugo službeno mesto; je vaše delo za PUAK s tem zaključeno? S svoje strani ne, ker me na eni strani vse preveč zanima izobraževalno delo in uresničitev tistega, kar sem začela. Na drugi strani pasem bila na ustanovnem občnem zboru izvoljena v predsedstvo in sem se s tem za izvoljeno periodo obvezala, da se zavzemam za cilje in namen PUAK. Ne bom pa mogla z enako vnemo delovati, ker mi bo ostal za PUAK samo še prosti čas. Pri tem pa imam eno prošnjo: če bom začela postajati taka kot tisti častni funkcionarji, ki sem jih pravkar kritizirala, me, prosim, pravočasno opozorite! Pogovor je pripravil Igor Roblek 4 Gospodarstvo Jubilejni Celovški sejem vabi I Prvič se bodo predstavili tudi koroški iznajditelji Marsikaj novega nudijo številni domači in tuji razstavljalci na letošnjem jubilejnem Celovškem sejmu, ki bo od 14. do 22. avgusta 1993. Našim bralkam in bralcem smo sestavili kratek in jedrnat pregled zanimivih ponudb z različnih področij. Strokovna razstava ..ENERGIJA“ Vrsta razstavljalcev bo na sejmu predstavila v hali 3 obstoječe in nove oblike energije. Obiskovalci bodo imeli priložnost, da se pogovorijo s strokovnjaki o možnostih varčevanja z energijo. Poleg obširnega svetovalnega in informacijskega centra bodo na sporedu tudi zanimiva strokovna predavanja, kot na primer v ned., 15. 8.1993, ob 11. uri Predavanje o solarni energiji, v sredo, 18. 8. ob 11. uri Predavanje o varčevanju energije pri električnih strojih v gospodinjstvu, v četrtek, 19. 8.93, ob15. uri „Toplota iz domače biomase -zmogljivost, stroški, ekološki aspekti, sistemi kurjenja in finančne podpore”. Poceni kmetijski stroji iz vzhodnih držav Na več kot 1.000 kvadratnih metrih bodo podjetniki in trgovci iz Avstrije, Slovenije in Madžarske predstavili široko ponudbo kmetijskih strojev. Poleg cenejših strojev za kmetijstvo bodo obiskovalci na tem mestu našli tudi strokovnjake, ki jih bodo seznanili s tehničnimi pripomočki za racionalizacijo dela. Koroška kmetijska zbornica bo v času od 14. do 22. avgusta na sejmu predstavila alternativne možnosti na področju živinoreje. V ospredju bo prodaja kmečkih proizvodov in prikaz izboljšanja kakovosti proizvodov. Poleg tega je pripravljena tudi zanimiva razstava koroških čebelarjev. Umetniki na celovškem sejmu V prvem nadstropju hale 12 predstavlja 16 domačih galerij dela avstrijskih umetnikov; med njimi je tudi galerija Šikoronja iz Rožeka, ki bo razstavila dela Janeza Bernika, Gustava Januša, Hansa Bischoffshausna in Gisel-berta Hokeja. Poleg slik bodo na ogled tudi keramični umetnostni | izdelki. Pa tudi mladi umetniki bo- ■ do imeli priložnost, da se v tem : okviru predstavijo širši javnosti- j Avstrijska akademija za umetnost bo vsa dela predstavila v pone- ( deljek, 16. avg. 1993, ob 17. uri. , i Kaj nudi novega zdrav: i stvena zavarovalnica? J Koroška pokrajinska zavaroval- I niča (Kärntner Gebietskrankenkasse) bo na celovškem sejmu I predstavila svoj novi katalog, 5 j katerim želi seznaniti prebivalst- -vo, kakšne storitve bo v prihodnje nudila svojim članom. Tako zavarovalnica na primer odslej pre- , vzema stroške za akupunkturo in stroške svetovanja o zdravi prehrani. Zanimiva za obiskovalce sejma pa je tudi možnost, da si dajo Dr. Drago Legiša Pismo iz TRSTA Nova preizkušnja Čeprav smo tudi v Trstu sredi poletnih počitnic, je politično življenje tu še vedno izredno živahno. V deželnem zboru se je pravkar končala razprava o programskih izjavah novoizvoljenega predsednika deželne vlade. Furlanija Julijska krajina je prva dežela v Italiji s predsednikom in z vlado Severne lige. Predsednik je 40-letni sociolog dr. Pietro Fontanini, srednješolski profesor v Vidmu. Po rodu je Furlan in je bil v 70. letih pristaš avtonomističnega Furlanskega gibanja, ki je kasneje zašlo v zaton in je danes šibka politična sila med Furlani. Nastopni govor novega predsednika je pozitivno odjeknil med slovenskim primorskim ljudstvom. V skoraj 30-letni zgodovini dežele Furlanije Julijske krajine se je prvič pripetilo, da je njen predsednik takoj na začetku svojih programskih izvajanj brez ovinkov omenil Furlane, Slovence in Nemce, katerih kulturne in jezikovne značilnosti je treba „ovrednotiti, ker bogatijo deželo in ji hkrati dajejo življenjskost. Zaščita jezikov in kultur pa ne sme biti nekaj abstraktnega, nekaj, kar pripada svetu idej, ampak mora biti vraščena v življenje in zasidrana v zgodovinsko ozemlje prizadetih ljudstev“. Zato je napovedal, da bo njegova vlada zahtevala od rimskega parlamenta, naj avtonomni deželi Furlaniji Julijski krajini prizna „zakonodajne pristojnosti na področju zaščite krajevnih jezikov“. Gre vsekakor za izvajanja, kakršnih naša slovenska ušesa niso bila vajena slišati od prejšnjih štirih predsednikov deželnih vlad (vsi štirje so pripadali krščansko-demokratski stranki). Dr. Fontanini je dejal, da to sodi v vizijo njegove vlade, Slovenci pa se vprašujemo, ali se bo ta vizija sploh mogla uresničiti glede na dejstvo, da je sedanja deželna valda manjšinska, saj nima večine v deželnem zboru (Severna liga ima 17 od skupno 60 poslancev, v vladi pa sta poleg 8 pripadnikov Lige še po en republikanski in en liberalni odbornik). Drugo veliko politično in upravno novost v Trstu predstavlja dejstvo, da poleg pokrajinske uprave vodi zdaj tudi tržaško občinsko upravo komisar, kar pomeni, da bodo konec novembra spet volitve za novi pokrajinski in tržaški občinski svet. Spet volitve. Pristojno upravno sodišče je razveljavilo zadnje pokrajinske volitve, ker je na teh volitvah nezakonito nastopala tudi lista Furlanskega gibanja. Sklicujoč se na stari deželni zakon, to gibanje ni zbralo podpisov volivcev za predložitev kandidatne liste. Na upravno sodišče je bila vložila priziv Severna liga, njeno stališče pa je prodrlo. Tržaški občinski svet pa se je dokončno razšel v nedeljo, 8. t. m., ko je ugotovil, da ne more izvoliti ne novega župana ne novega občinskega odbora. Listar-ski župan Staffieri in njegov odbor pa se je pred slovesom spet „proslavil“ s protimanjšinsko in protislovensko akcijo.. V zad- njem hipu je hotel vsiliti nov poslovnik za rajonske sosvete, pri čemer pa je izostal člen, po katerem je bila po starem poslovniku dovoljena raba slovenskega jezika v nekaterih rajonskih sosvetih, npr. na zahodnem ter vzhodnem Krasu, kjer je veliko slovenskega prebivalstva. Zanimivo je, da je akcijo zoper pravico rabe slovenskega jezika v prvi osebi vodil odbornik, ki politično pripada Krščanski demokraciji (seveda ob polni podpori Liste za Trst in drugih sorodnih političnih sil). Akcija pa na srečo ni povsem uspela, vendar je to dalo povod, da so italijanski nacionalisti in fašisti s pomočjo teme začeli odstranjevati še tistih malo dvojezičnih krajevnih napisov, kolikor jih je bilo na ozemlju tržaške občine. Konec novembra bodo občinske volitve tudi v občini Devin Nabrežina in v Miljah. Obe občini trenutno vodita komisarja. Na Tržaškem se torej obeta „vroča“ jesen, Slovenci pa bodo morali skozi novo hudo preizkušnjo, ker bodo volitve potekale po povsem novih predpisih. V Italiji namreč hitijo z uvajanjem novih volilnih zakonov, ki uveljavljajo tako imenovani večinski sistem. Že sama beseda „večinski“ pa pove, da je narodna manjšina pri takem redu nujno handikapirana, to je prizadeta. 5 Gost v Našem tedniku Preiskati krvni pristisk, holesterin 'n zmogljivost pljuč; poseben er-gometer pa bo posamezniku pokazal, kakšno kondicijo ima. Poleg tega bo možno pri kvizu zadeti tudi lepo nagrado, namreč dobropis za enotedensko bivanje za 2 osebi na Vzhodnem Tirolskem. Prvič na Celovškem §eimu tudi domači iznajditelji Koroška, oziroma Avstrija, je dežela iznajditeljev. V okviru ce-iovškega sejma bo svoje moderne in deloma tudi praktične ideje, ki so seveda že patentirane, javnosti predstavilo 10 domačih izu-miteljev. Poleg profesionalcev bodo imeli tudi amaterji priložnost, da predstavijo svoje iznajdbe širši javnosti. Eden izmed njih je Mirko Hudi iz Sinče vasi, ki je domačinom znan kot velik tehnični genij. (Beri Gost v NT). Eosebne razstave na §eimu: * 60 let celovškega sejma - hala 7 * Partnerska mesta Celovca -e hala 7 * Delavska zbornica; Zaščita porabnikov in strokovno svetova- e nje - hala 15 * Modna scena Koroške - hala 12 * Montažne hiše * Dravske elektrarne; Vodna e energija - hala 19 * Dela koroških fotografov * Arhitektura iz lesa K]e je kaj na sejmu? * hala 3 in 4: vse za gradnjo * hala 5,22,23,24: pohištvo * hala 6: gopodinjske potreb- ščine * hala 9; kopalnice * hala 11: modni nakit * hala 13: vina * hala 17: skupna razstava slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov Dnevne prireditve: * Modna dežela Koroška -vsak dan ob 10.45, 12.45, 14.45 in ob 16.45 modna revija (hala 12) * Otroški vrtec od 9. do 18. ure za otroke obiskovalcev sejma in za otroke razstavljalcev Vstopnina: Odrasli: šil. 65.-, celotedenska vstopnica: 300.- Upokojenci na dan upokojencev (17. 8.1993): šil. 45,-Mladina: šil. 35,-Skupine/odrasli: šil. 35.-parkirišče ob sejmišču: šil. 40,- Mirko Hudi je že v svojih gimnazijskih letih odkril veselje do fizike in tehnike. Kljub temu se je odločil za učiteljski poklic. Pred štirimi leti pa se je zopet vsedel v šolsko klop in tako letos zaključuje večerno Višjo tehnično šolo. Številnim domačinom in pa predvsem podjetnikom je znan kot avtor raznih tehničnih iznajdb. Letos se bo prvič predstavil širši javnosti na Celovškem sejmu s svojim strojem za tolčenje mesa (Fleischklopfmaschine). Ime: Mirko Hudi Starost: 49 let Doma: v Sinči vasi Poklic: ljudskošolski učitelj Najljubši konjiček: misliti, konstruirati, plavati Življenjsko geslo: vsak dan je toliko zanimivega -pazi, da česa ne zamudiš Najbolj navdušen nad: lepimi ženskami Osebna želja: da se nikoli ne bi umiril NT: Veselje do fizike, tehnike in tudi do elektronike si odkril že v Slovenski gimnaziji. Mirko Hudi: Veselje do eksperimentiranja sta v meni vzbudila v okviru pouka fizike prav gotovo tako prof. Močilnik kot tudi prof. David. Vendar je bilo to zame vse premalo. Druge učne ure so me res malo zanimale. Tako sem seveda že med poukom latinščine in drugih „suhih“ predmetov mislil, kaj bom popoldan doma spet konstruiral in kako mi bo uspelo. Dobro se še spominjam, da so mi profesorji stalno pravili, naj se manj igram. Med profesorji in tudi sošolci sem veljal za „čudnega ptiča“, a to me ni nič motilo. Če mi je na primer uspelo s pomočjo tehničnih pripomočkov kdaj prelisičiti kakšnega profesorja pri kakšnem izpitu, je bilo to zame največje zadoščenje. Zakaj se po maturi nisi odločil za kakšen tehnični študij? Mirko Hudi „Ze od nekdaj sem veljal za čudnega ptiča“ Študij tehnike bi zame trajal predolgo in bi bil preveč teoretičen. Jaz pa sem zelo praktičen tip. Tudi za poklic učitelja sem se odločil iz veselja do pedagoškega dela. Zame je izziv, da pri poučevanju opustim vse nebistveno in učinkovito posredujem to, kar je merodajno. Seveda skušam zanimanje za tehniko in elektroniko na privlačen način posredovati tudi najmlajšim v šoli. To mi dobro uspeva z nekaterimi iznajdbami, kot je na primer stroj za logično učenje poštevanke ali pa elektronski sistem za umsko dojemanje množic. Medtem moje programe uporabljajo tudi že drugi učitelji, zanimanje šol za nabavo takih strojev pa je tudi že precej veliko. Kljub temu, da poučevanje na ljudski šoli zate ni zasilna rešitev, si se pred nekaj leti odločil za vpis v večerno Višjo tehnično šolo. Zakaj? Prav gotovo ne zato, ker bi mi tam znali profesorji povedati veliko novega. Za obisk večerne šole sem se odločil, ker sem vedel, da bom tam spoznal še nekaj takih čudnih ptičev kot sem jaz, katerih izkušnje me najbolj zanimajo. To je praksa, ne pa suha teorija. Praviš, da si praktičen človek, kljub temu pa moraš imeti za svoje delo dobro teoretično osnovo. Teorija ni vse. Pomembna je sposobnost za logično mišljenje in sposobnost za preračunavanje. Sam nikoli nisem bil dober matematik, kljub temu pa sem najbolj komplicirane račune v glavi preračunal vedno kar precej natančno. Moje celotno delo temelji na tej osnovi. Kako si začel svojo kariero kot tehnični genij? No, čisto enostavno. Kot mlad fant sem gradil letala, popravljal pri sosedih radio - aparate, televizorje in razne druge stroje, za uspešno opravljanje izpitov iz latinščine pa sem konstruiral razne tehnične pripomočke. Prva leta sem se ukvarjal izključno z elektroniko, vendar to ni bilo preveč donosno. V zadnjih letih se posvečam le še mehaniki. Prihodnji teden boš predstavil na celovškem sejmu poseben stroj za tolčenje mesa, katerega si medtem že patentiral. Kakšen stroj je to? To je stroj, ki je zanimiv za velika gastronomska podjetja. Tak stroj uporabljajo medtem že v Brauhofu v Beljaku, v gostišču Reblaus ob Baškem jezeru in v gostišču Hofstätter v Celovcu. Za ta stroj nimam le patenta, tudi izdelujem ga sam. Take iznajdbe se ne da izvesti z načrti, ampak samo s poskusi. In kaj načrtuješ v prihodnje? Točno še ne vem. Morda se bom spomnil med 11.00 in 2.00 uro zjutraj, ko je moj najbolj produktiven čas. Ker pa rad plavam, sem nekdaj že mislil na nekakšno kolo za na vodo. Zveni še kot utopija, vendar pa že vidim realistično možnost za uresničitev te ideje.... Hvala za pogovor! Z Mirko Hudlom se je pogovarjala Heidi Stingler Rož — Podjuna — Zilja CELOVEC Janez Bernik v hiši umetnikov Najobsežnejša razstava Bernikovih del na Koroškem je trenutno na ogled v Hiši umet-nikov/Künstlerhaus v Celovcu. Razstavljena so dela na papirju od 1952 do 1992. Na odprtju, ki je bilo 5. avgusta, je mestni svetnik za kulturo Siegbert Metelko poudaril, da Janez Bernik v Avstriji še ni zadovoljivo zastopan. To naj bi se spremenilo. Po razstavi v Celovcu bo Bernikova razstava potovala še v Bologno, na Dunaj in v Wiesbaden. Umetnostni zgodovinar prof. Zoran Kržišnik, najboljši poznavalec Bernikovega ustvarjanja, je govoril obiskovalcem o teoretski osnovi priznanega slovenskega slikarja. Njegov obsežen prispevek o Bernikovem ustvarjanju je objavljen v katalogu k razstavi. Razstava v Hiši umetnikov je na ogled do 5. septembra 1993, od ponedeljka do sobote od 10. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 17. ure. ČESTITAMO Svoj 48. rojstni dan te dni obhaja Rozi Polesnig iz Vogrč. Želimo ji vse dobro, predvsem pa obilo sreče! Hubert Kordesch, občinski odbornik EL Globasnica, danes slavi osebni praznik. Zavzetemu komunalnemu politiku in kmetu kličemo na mnoga zadovoljna, vesela in delovanja polna leta! Čestitkam se pridružujeta EL in SJK. V Železni Kapli obhaja osebni praznik Mili Jug. Želimo ji vse dobro! Abrahama je srečala Miklavčeva Ančka iz Vogrč. Vsem čestitkam se pridružuje tudi Naš tednik. Prejšnji ponedeljek je praznovala svoj rojstni dna Rezi Hren. Naše iskrene čestitke! Svoj 25. rojstni dan je praznoval Pepej Polesnig iz Vogrč. Želimo mu vse najboljše in da bi se mu izpolnile vse skrite želje! Te dni praznuje na Srednjem Kotu rojstni dan Hanzi Užnik. Voščimo mu vse najboljše, izpolni- ČESTITKA TEDNA Dr. Rafko Dolhar - 60-letnik Pred kratkim je obhajal 60-letnico dr. Rafko Dolhar, rojak iz Kanalske doline. Slavljenec je odličen poznavalec koroških Slovencev, saj z veliko pozornostjo zasleduje kulturno-politično dogajanje na Koroškem. Vrhu tega je s Koroško povezan tudi preko številnih osebnih poznanstev, tako da ga imamo lahko mirne duše za pristnega koroškega Slovenca. Sicer pa je dr. Rafko Dolhar eden najbolj zaslužnih predstavnikov Slovencev v Italiji. V stranki Slovenska skupnost od vsega začetka deluje na najvidnejših mestih. Odlikuje ga politična treznost in odprtost; odklanja nepotrebne razprave o ideologijah, ker se dobro zaveda, da take razprave navadno ovirajo narodnopolitično napredovanje. Slavljenec je vedno pripravljen iskati kompromise z drugače mislečimi pripadniki narodne skupnosti, če je prepričan, da služijo stvari. Ne pozna pa kompromisa glede vprašanja, ali Slovenci potrebujemo samostojno politično zastopstvo. V tem oziru je vztrajen in uspešen. Ker zna pri svojem političnem delu upoštevati kritično misleče in zlasti še mladino, mu ti na volitvah tudi zaupajo. NSKS, EL, Naš tednik in KKZ svojemu velikemu prijatelju iskreno čestitajo in mu želijo obilo zdravja, političnega uspeha in osebnega zadovoljstva. Kot planincu z dušo in telesom pa mu kličemo: Srečno! tev vseh želja, s tem pa tudi mnogo sreče, zadovoljstva in veselja pri delu in na cesti! Čestitkam se pridružuje tudi EL. Svoj rojstni dan te dni obhaja Zalka Kuchling iz Štriholč. Vsem čestitkam se pridružuje tudi Naš tednik. Dva člana Društva upokojencev Št. Jakob slavita osebna praznika: Tonči Gabrijel iz Leš in Čili Serajnik iz Št. Petra. Ostali člani društva iz srca čestitajo, prav tako pa tudi Naš tednik! Naše čestitke gredo v Sele k Tomiju Maku na Sajdi, Marti Velik in Mariji Dovjak na Kotu. Želimo jim veliko zdravja in jim kličemo na mnoga leta! Prisrčna voščila _ za 92-lethico Mariji Šperdin iz Čirkovč pri Pliberku! Želimo ji mnogo zdravja in ji kličemo še na mnoga leta! V Nonči vasi pri Pliberku obhaja rojstni dan Fric Kert. Glavnemu uredniku Pliberškega časopisa izrekamo naše iskrene čestitke, Fri-cu pa kličemo še na mnoga zadovoljna in vesela leta! Čestitkam se pridružuje EL. Za dvojni praznik, ki ga je obhajala Marica Pečnik iz Železne Kaple, želimo vse najboljše! Svoj 80. rojstni dan te dni praznuje Franci Pristovnik iz Sel. Za visok življenjski jubilej mu želimo vse najboljše! Rojstni dan in god je te dni obhajal Lorenz Linče iz Globasnice. Čestitkam se pridružuje tudi NT. V Društvu upokojencev Pliberk praznujejo naslednji člani osebne praznike: Helena Kropivnik, ki slavi 75. rojstni dan, Štefan Hu-dobnik, ki obhaja 65-letnico, nadalje Lorene Hribar, Hermi Trampuš, August Eberwein, Marija Hirm, Rok Drug in Ernst Wölbl. Ostali člani Društva iskreno čestitajo ter jim kličejo še na mnoga leta! Jutri bo obhajala Margit Pit-schek okrogli življenjski jubilej. Čestitkam Kulturnega društva „Peter Markovič" se pridružuje EL Rožek in Uredništvo Našega tednika. Črtomir Jank iz Stranj v Kotma-ri vasi je odprl svoje računalniško podjetje. SPD „Gorjanci“ želi svojemu članu veliko poslovnega uspeha! Čestitkam se pridružuje NT. Prav danes slavi rojstni dan občinski odbornik SGS Št. Jakob v R. Joži Ottowitz. Zavzetemu in priljubljenemu občinskemu odborniku kličemo še na mnoga ustvarjalna leta v politiki ter mnogo sreče in veselja pri ribolovu. Čestitkam se pridružuje EL. Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik naslednjim članom: Mariji Kaiser iz Večne vasi, Rozaliji Kert z Bistrice, Mariji Žele iz Doba, Jožetu Partlu z Bistrice, Mirku Čresinu iz Čergovič, Sabini Buchwald iz Nonče vasi, Rozi Kumer z Blata, Ludmili Writz iz Štebna in Heleni Vauče iz Strpne vasi. Vsem kličemo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje tudi NT. V Salzburgu je končala študij prava predsednica Mlade EL Angelika Mlinar, doma z Blata pri Pliberku. Mladi magistri prav iskreno čestitamo ter ji voščimo za prihodnje vse najboljše! Čestitkam se pridružuje EL. Kokje: Poprejev križ žrtev prometne nesreče Pred nedavnim se je v Kokjah pripetila prometna nesreča. Žrtev nesreče je postal tudi Poprejev križ ob Pliberški cesti. Lastnik križa j6 Oparjev Ernst, pd. Hanža v Kokjah. Vaščani in domačini iz okolice že komaj čakajo, da bi zavarovalnica izplačala lastniku denar; tako bi vaščani lahko postavili nov križ, saj je bil nekoč postavljen v znamenju rodovitnosti tamkajšnjih polj. Rož — Podjuna — Zilja 7 SELE_________ Faro prevzel novi župnik Štefan Krampač Prejšnjo nedeljo, 8. avgusta, je bila v Selah pri drugi maši slavnostna zamenjava župnika. Kot smo že poročali, je Stefan Krampač postal naslednik dosedanjega župnika Mirka Rakovnika. Selški farani so se pred mašo Mirku Rakovniku prisrčno zahvalili za vestno opravljeno dušnopastirsko delo in mu na njegovem novem službenem mestu, v Ankaranu (Slovenija), zaželeli obilo uspeha. V dobrodošlici novemu župniku so pevci, otroci, ministrant-je, Berti Dovjak kot zastopnik župnijskega sveta, župan Berti Wassner in ravnatelj Ljudske šole Fridi Mak izrazili željo, da bi bilo sodelovanje z novim župnikom dobro, in da bi si vsi Prizadevali za medsebojno pomoč. Izraženo je bilo prepričanje, da se bo novi župnik dobro vživel v selsko faro. Zavedati Pa se je potrebno, da nima vsaka fara take sreče kakor Sele, da ima še vedno svojega lastnega župnika. rogi P.S.: Nedeljska slavnost na žalost ni potekala brez grenkega priokusa. Pozdravni govor župana Wassnerja je bil pretežno nemški, kar je večina faranov vzela na znanje z začudenjem. kotmara vas Farni praznik „ Pred štirimi leti so obhajali v šmarjeti podružnični praznik; obnovili in blagoslovili so cerkev. Lani so tak praznik obha-| iali v Šentkandolfu. Letos, v nedeljo, 8. avgusta, pa je župnijski svet priredil na župnijskem vrtu v Kotmari vasi prvi farni Praznik. Bil je to v resnici praznik za I vse. Vsi, ki so prišli, so se poveselili in se tudi okrepčali ob dobrotah, ki so jih pripravili župnijski svet in marljive gospodinje. Zvečer sta bila na nogometnem igrišču turnir in tombola, kar je spet dvignilo razpoloženje; prineslo pa je tudi nekaj dodatnega čistega dobička. ^ Cisti dobiček je namenjen po-3 Pravi starih oz. nabavi novih or-3 Pel. Najlepša hvala župnijske-,i mu svetu in gospodinjam pa j občini in gasilcem za sodelovanje in pomoč. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Zadnje slovo od dvorskega mežnarja Franca Verhnjaka Skoraj 40 let je dvorski cerkovnik Franc Verh-njak dan za dnem, leto za letom, pozimi in poleti, zgodaj zjutraj in v večernem mraku hodil v cerkev sv. Miklavža zvonit. - Še bolj primeren bi bil naziv „cerkovnik“. Beseda „mežnar“ ne pove dosti. V besedi „cerkovnik“ je pa zajeto vse, kar spada k tej častni službi, ki postaja redka, kakor so redki postali duhovni poklici. Malokje bomo še našli cerkovnika, ki bi se lahko ponašal s tako dolgo dobo svojega zvestega službovanja. Do leta 1990 je zvonil na roke. Z neke vrste pobožnostjo je zaganjal tista dva zvonova, ki sta konec vojne uplenjena in za granate določena čakala na pliberški postaji, da bi služila pobijanju nedolžnih ljudi in ju je hrabri Skukov oče sredi temne noči rešil, rešil s tveganjem svojega življenja. Tej podružniški cerkvici sredi njiv in travnikov po imenu Dvor je pokojni Božičev oče Franc Verh-njak služil kot cerkovnik 40 let. Noben zakonski mož ne more biti bolj zvest in vdan svoji ženi, kot je bil pokojni svoji cerkvi, rekli bi lahko svoji „nevesti". Na kratko rečeno: cerkev mu je poleg domače hiše pomenila vse. Videl je takoj vsako, tudi najmanjšo poškodbo, bodisi zunaj, bodisi znotraj, ker je bil mežnar s srcem, z ljubeznijo. Bil je res cerkovnik, kakršnega potrebuje in si ga želi vsaka cerkev. „Oltar je cerkovnikova vizitka,“ mi je nekoč rekel neki starejši sobrat. Pokojni se je tega zave- dal. Ne samo snaga, tudi cvetje, rože so bile vedno njegova skrb. Ni je rad prepustil komu drugemu. In tega splošno priljubljenega in zaslužnega izvrstnega cerkovnika Božičevega očeta smo minulo soboto, 7. avgusta, položili na šmi-helskem pokopališču k večnemu počitku. Zahrbtna bolezen ga je morila že celo leto. Večkrat je moral v Celovec v bolniško oskrbo. Svoje trpljenje je voljno pre- ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta Franca Verhnjaka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala msgr. dekanu Sriencu in vsem drugim duhovnikom ter cerkvenim pevcem za prisrčne poslednje besede in lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in sosedom, ki so ga obiskovali med zadnjo boleznijo. Bog lonaj zdravniku dr. Poganitschu za neutrudno skrb. DRUŽINA VERHNJAK našal, navajen raznih življenjskih bremen in žrtev. 3. avgusta je moral zopet na pregled v deželno bolnico. Domov se je vrnil mrtev. Zadnjo noč, od petka na soboto, je bila krsta rajnega zvestega cerkovnika postavljena v cerkev, da so ga tam, kjer je poklicno prebil mnogo ur, hodili vaščani in znanci škropit. Družina, žena in šestero otrok - 3 fantje in 3 dečle - ga bodo pogrešali. Bil je verska in narodna orientacija za vse. Z rajnim odhaja od nas mož, ki ni veliko govoril, več je mislil, največ je delal, molil, pa tudi trpel. V skromnosti je bila njegova veličina, in skromnost je znal posredovati tudi svoji družini. Zvesti cerkovnik je imel lep pogreb. Zaslužil ga je s svojo vestnostjo in vernostjo. Štirje duhovniki, poleg domačih dveh še župnik J. Valeško iz Št. Petra in žpk. Stanko Trap iz Bistrice na Žili, so se ob navzočnosti številnih faranov in prijateljev poslovili od pokojnika. Hvala Ti, zvesti oskrbnik dvorske cerkve, za Tvoje zgledno službovanje. Hvala Ti pa tudi, da si bil svojcem tako dober družinski oče in vsem svetel zgled v krščanskem in verskem življenju! SV. LENART NA OBIRSKEM ____ Žegnanje brez pranganja Prejšnjo nedeljo je bilo pri sv. Lenartu, podružnici obirske farne cerkve, tradicionalno žegnanje. Udeležili so se ga mnogi domačini, ker je pri sv. Lenartu žegnanje še takšno, kakršnega smo bili nekoč vajeni v vseh naših krajih -pač domače. Tudi letos je bila sv. maša slavnostna, vrhu tega pa še z zelo dolgo pridigo; s petjem jo je olep- šal obirski cerkveni zbor. Tudi letos je po „uradnem" cerkvenem delu vladala pod lenarško lipo prijetna družabnost. Z muziciranjem sta jo olepšala Franci Paulič in Franci Haderlap-Kovač. Ni pa bilo letos pranganja, in to čeprav spada k žegnanju pran-ganje kakor k veselici vesela godba. Pranganja ni bilo zato, ker ni bilo strežnikov (ministrantov). Škoda, žegnanje bi bilo še lepše. Upamo, da bo drugo leto žegnanje takšno, kakršno je bilo do letošnjega. Kajti nekaj si rojakinje in rojaki zunaj Obirskega gotovo ne moremo predstavljati - da bi Obirčani ne imeli mladega naraščaja, ki bi bil pripravljen streči svojemu župniku. Tričlanska družina nujno išče ugodno stanovanje v Špitalu ob Dravi oz. v okolici. Ponudbe na tel. št. 0 42 28 / 20 83 8 SELE - BOROVNICA Gasilska veselica Gasilsko društvo Sele -Borovnica bo 22.8.1993 po Sedlškem žegnanju priredilo ples pod lipo pri gostilni Trki. Od 12. ure naprej bosta igrala dva priljubljena harmonikarja, od 19. ure dalje pa bo igral ansambel Danila Ča-mernika. Za dobro jed in pijačo je poskrbljeno. Gasilsko društvo prireja tudi kegljanje na peščeni stezi z lepimi nagradami. Vsi prisrčno vabljeni! SUHA Na Suhi prepovedali slovensko berilo Dolgo je že tega, ko v farni cerkvi na Suhi ni smela biti spregovorjena slovenska beseda. Preteklo nedeljo, ko je vabila “Trachtengruppe Neuhaus” na žegnanje zelišč, smo bili primorani, da se spominjamo časa nacistične vlade. Duhovnik iz Štajerske, ki je daroval sv. mašo, je faranu, ki je hotel prebrati slovensko berilo, to kratkomalo prepovedal in s tem sprožil veliko razburjenja med domačini. “Kakor pod Hitlerjem!” so tožili prestrašeni farani in menili, da je bil to padec v čas, ki se ga večina ljudi zelo nerada spominja. Ravnanje “Trachtengruppe Neuhaus” je še posebno nerazumljivo, če pomislimo, da je predsednica ob ustanovitvi skupine rekla, da bo ta odprta za vse - tudi za člane slovenske narodne skupnosti. Jasno je, da se suški farani nočejo pustiti voditi za nos. Zato zahtevajo dvojezične maše in želijo, da se kaj takega brez dovoljenja domačega župnika, ki tega - tudi v smislu krščanske vere -gotovo nikoli ne bi dovolil, ne bo nikoli več zgodilo. Reportaža Naš prvi ženski sekstet zašel skoraj v pozabo „Zbor Smrtnikovih sester“ ali „Smrtnikov sekstet“ ali pa tudi „Sekstet Smrtnikovih sester“ - pod temi imeni je v poznih 50. letih šest sester iz Kort na južnem Koroškem raz-veseljalo po na naših domačih odrih ljubitelje domačih narodnih in tudi drugih pesmi. Zal pa se niso ohranili posnetki, ki so jih posnele za slovenski radio. Besedilo in slika Franc Sadjak Reportaža Razveseljiva izjema času prepirov Spoznavanja, „vse se je začelo kmalu po 2. svetovni vojni, in to ne v Kortah, temevč v Ljubljani,“ pravi Kati, najstarejša sestra „Šmrtnikovega seksteta“. „Spominjam se, ko sta bili sestri Terezija in Marica povabljeni na nek mladinski kongres v Ljubljano, kjer sta slučajno spoznali Foltija Hart-manna iz Libuč pri Pliberku. Folti je takrat pravkar prišel iz Dachaua in bil zato ves bolan. Prav zaradi tega je povprašal, če bi smel za nekaj dni priti k nam v Korte na okrevanje. Sestri Terezija in Marica sta seveda dovolili, saj sta vedeli, da naši starši ne bodo imeli nič proti,“ ugotavlja Kati. „Nemčurji so pravili: Die Smrtnik-Bande rückt aus!“ Kati Smrtnik Tako je šel Folti Hartmann na okrevanje v Korte, spremljal pa ga je prijatelj Franc Lienhard, pravta-ko navdušen pevec. „Pri nas pa je bilo petje doma,“ je dejala Kati ter začela pripovedovati o prvih korakih uspešnega seksteta. Kati: „Na domu smo veliko pele in igrale tudi nekatere instrumente. Ker je bil Folti neke vrste glasbeni strokovnjak, nas je začel izpopolnjevati v petju ter kar kmalu spoznal, da smo nadarjene pevke. Tako nas je v času svojega okrevanja učil nove pesmi, tiste, katere smo že znale, pa smo izpopolnjevali. S prijateljem Francem Lienhardom sta nas spremljala s kitaro. Ni trajalo dolgo in javno smo ustanovili „Sekstet Smrtnikovih sester“ - kdaj je to natančno bilo, ne vem povedati. Na vsak način pa je bilo v letu 1946,“ pripoveduje Kati. Prvi nastopi. Ko so po vojni zopet obnovili žegnanja, so Smrtnikove sestre prvič nastopile v javnosti. „Prvi nastop je bil v Mokrijah pri Dobri! vasi,“ ve povedati najmlajša sestra Mili, ki še sedaj skupno s Kati stanuje pri Franclnu v Kortah, torej tam, kjer se je rodil sekstet Smrtnikovih sester. Nastopile so v nošah, ki so jih prej skrbno pripravile. Na nastopih sta jih s kitaro spremlajala Folti in Franci. Nato so se vrstili nastopi, večinoma po domačih odrih v Podjuni. Morale bi tudi gostovati v tujini, toda vedno je prišlo nekaj vmes, tako da so morale odpovedati. Nastopi v domačih krajih so bili vedno povezani s strahom, saj je bil po vojni izredno nemiren čas. Tako se Kati še dobro spominja dogodivščin na raznih prireditvah, kjer so se nahajale v precejšnji nevarnosti. Kati: „Spominjam se nekega nastopa v Štebnu pri Globasnici, kjer so nas med odhodom z avtom skušali ustaviti z vilami. Bilo je grozno! Na Rebrci so metali kamenje za nami, v Pliberku so nas zasledovali, tako da smo se morali skriti. To je bil pač čas znanega „Wurfkomanda“, kjer si mo- ral za vsakim vogalom p očakova* drugače. „Folti je bil pri Prosvetni nenaden napad,“ se spominja Ka zvezi in tej je ostal zvest tudi po Smrtnik ter dodaja: „ Toda tudi ta razdvojitvi. Od takrat naprej ni bilo ke ovire niso omajale naše volj* več tako kot prej. Nam je bilo sa-do petja, kar smo delale iz srd mo za petje_ njsmo pa poznale po- rade!“ litični ega ozadja,“ je dejala Kati. Ko so se koroški Slovenci raz Tako so bile povabljene na razne delili na dve organizaciji, pa je ^ Pdreditve, ki jih je Folti Hratmann Smtnikova dekleta postalo vs* Zadnji trenutek odpovedoval. „Le- P° počasi pa smo začutile oz. „Sekstet Smrtnikovih S™'9'kak0 piha ve,er"'"doda sester Nastopi na radiu. Pele pa Mili - živi pri Franclnu v Kortah J'So 'e na prireditvah, temveč tudi a “na sEFF IFF: „ v ano’ na kar so bile zelo pono- Bernarda - poročena Majdič v sne, Saj je bi|o t0 takrat nekaj po„ Železni Kapli Sebnega. Tudi pozneje je njihovo Terezija - poročena z Folitijehi Petje skoraj na vsaki oddaji donelo Hartmannom (oba že rajna) 'z radijskih sprejemnikov, kajti pri Vida - poročena Koncilija v Poslušalcih so bila izredno pri-Vogrčah ^hijene. Zakaj se posnetki do da- Kati - živi pri Franclnu v Kor- es niso ohranili, pa najmlajša se-tah _ra Mili ne ve povedati: „Verjetno s° jih izbrisali!“ Smrtnikove sestre so javno Obljubljen je bil tudi posnetek nastopale v času od 1946 do °šče v Ljubljani, toda „Foltijeva približno 1950. Takrat so bile tj uuba je ostala dolg,“ je rekla Ka-edini ženski zbor kot sekstet na slovenskem Koroškem, kar je v Sekstet Smrtnikovih sester je bil pomenilo veliko posebnost. Bi' casu njihovega delovanja izre-le so kakovostne pevke, kar še nv° priljubljen, hkrati pa tudi osov-danes potrjujo žive priče njiho- azen - priljubljen pri Koroških vih nastopov. Žal se same ni' °vencih, osovražen pri njihovih koli niso prav slišale, le enkrat. asProtnikih. Smrtnikovim sestram ko so slišale svojo pesem na 1 bi|a nobena pot predaleč, če- (24. aprila 1948) SPZ v celovškem gledališču. Po končani prireditvi oz. tekmovanju je določil ocenjevalni odbor prvo nagrado Zboru Smrtnikovih sester, ki so po razglasitvi skoraj okamenele od presenečenja. Leta 1949 pa so morale tri sestre v šolo v Slovenijo, zaradi česar so iz razumljivih vzrokov postajali nastopi vedno redkejši, dokler niso popolnoma prenehali. Nekatere sestre so se poročile in z nastopi ni bilo več mogoče nadaljevati. Ker se ni ohranila posneta pesem in tudi slika skorajda ne, so Smrtnikove sestre kar kmalu zašle v pozabo. Toda tisti, ki so jih slišali peti, jih nikoli ne bodo pozabili. SLOVKNSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU Vzostaua ty-O. Methicz SOBOTA, 24. APRILA 1948, MESTNO GLEDALIŠČE CELOVEC ZAČETEK OB 12.30URI posnetem traku. Toda posne- Prav so morale prehoditi mnogo celo peš, le da so mogle na- tek je bil moten, tako da se v oti — ,,,Vy,= svoji popolnosti niso slišale ni' °Piti. Ljubezen do petja je bila koli. 6P.0P|sna- Največji uspeh sester i® bil na proslavi 40. obletnice Rade se spominjajo proslave leta 1948 ob 40. obletnici SPZ v Celovcu. Takratni ocenjevalni odbor je nameni! prvo nagrado „Smrtnikovemu sekstetu“. Globašani pozdravljajo bralce Našega tednika Sicer smo čakali na obširno poročilo našega „ameriškega dopisnika BS“, vendar so se Globašani tokrat odločili, da se oglasijo v sliki. Po tej poti prisrčno pozdravljajo vse bralce Našega tednika! Obširno poročilo o uspešni turneji sledi v naslednji števili-ki NT. PUAK: Govorniški seminar v slovenščini Nagovorjeni so: vsi, ki želijo izboljšati svojo retoriko, ki želijo osvojiti nekaj pravil, kako učinkovito govoriti in nastopati, in vsi tisti, ki se zavedajo učinka dobrega govorništva. Seminar vodi: PRAVLJIČNO GLEDALIŠČE - Zdravko Župančič, gledališki režiser - Vojko Boštjančič, tv in filmski režiser - Drago Kuhar, slavist in pisatelj Čas: od petka, 10.9.1993; pričetek ob 16.00 do nedelje, 12.9.1993; konec ob 12.00 Kraj: Hotel JELOVICA Bled, Slovenija C. Svobode 8, tel: 03 064 77316 Udeleženci bivajo v enoposteljnih ali dvoposteljnih sobah s tušem, WC, telefonom in balkonom; polni penzion Prijave: s PRIJAVNICO Prijava je obvezna; pri morebitni odjavi je treba plačati 50% stroškov. Prispevek: 1.200 šil. (za študente 600.-) za tečaj, bivanje v hotelu s polnim penzionom, 2 knjigi, podlage za seminar in prevoz z avtobusom. Stroški za seminar in bivanje znašajo 3500,- šil. Večji del stroškov prevzame PUAK, tako da lahko vsakomur omogočimo udeležbo. Vsebinske točke: - Retorika za vsakogar - Tehnika diha in govora - Obnašanje pred mikrofonom in kamero - Analiza in obdelava besedila ter priprava na nastop - Predavanje o kreativnem pisanju besedil 10 Razno Petek’ petek, 13. avgust 1993_ 13, avgust 1993 Domače vesti 11 PISMO BRALCA Kot bi dregnil v osje gnezdo! Oglasili so se žlehtni slovenski socialni demokrati, vendar pasji dnevi niso pravi čas za to. Odmeval je vik hajmatdinstovcev in svobodnjakov ter krik narodno-svetovcev. Ubogi Tomaž Ogris pa se gnjavi še s Tednikovim očitkom, da ni verodostojen. Kaj se je le zlagal? Sosvet za slovensko narodno skupnost pri uradu Zveznega kanclerja je edino in reprezentativno koordinacijsko telo slovenske narodne skupnosti na Koroškem, ki še kolikortoliko deluje. V združenju se usklajujejo tudi zadevnosti sožitja, kajti zastopani so poleg NSKS, ZSO, KKZ, SPZ merodajni dejavniki družbe, od političnih skupnosti do cerkve. To je pomembno, kajti že GEHMACHERjeva študija iz leta 1990 pravi, da se le dobra četrtina slovensko govorečih Korošcev čuti zastopana od osrednjih organizacij. Sosvet je vzajemno izdelal vrsto predlogov, ki so pomembni za ohranjevanje slovenskega jezika in dvojezične kulturne podobe v koroški deželi. Soglasje v sosvetu je ostalo v določenih zadevah brez odmevnosti pri državnih organih. Tak primer je dvojezična vzgoja v vrtcih. Ob predlogih, ki so se uresničili (dvojezična trgovska akademija, Mohorjeva ljudska šola, gmotno pospeševanje i. dr.) pa so vendarle vidni premiki tudi tam, kjer še ni bilo mogoče priti do rešitev. Delovna skupnost „Avstrijske narodnosti v SPÖ“ se po svojih močeh trudi, da se korak za korakom približamo zastavljenim ciljem. Najbolj obetavna pot je pot dobrih odnosov, vsekakor boljša kot bučno nabijanje pravic - tudi tistih v členu 7 ADP, ki se ne dajo izterjati. S spremembo zakona o narodnih skupnostih bi dosegli, da postanejo sklepi sosveta bolj zavezujoči. S suspenzivnim vetom ali obveznostjo poročanja bi za- konodajalec moral ponovno sklepati zakon, ki ga sosvet oklanja, vlada pa na zagovor, zakaj ni sledila priporočilom sosveta. Žal je bil sosvet neučinkovit tudi glede naloge, ki si jo je sam naložil: Osnutka za obnovo zakona o narodnih skupnostih do danes ni (razen zamisli, ki so jih pred poldrugim letom predložili slovenski socialdemokrati). Narodnostni sosvet je resnična alternativa etnični zbornici, ki za državno oblast tudi ne bi mogla biti več kot svetovalni organ. Njena temeljna zamisel izvira iz radikalnega etnocentrizma, zato se slovenski socialni demokrati zanjo nikakor ne moremo ogreti. Seveda je razlika med napadalnim in obrambnim etnocentriz-mom, vendar drug drugega podžigata, kar tragično potrjuje sodobnost. Mandati v zakonodajnih telesih pa so poglavje zase. Slovenska srenja glede sosveta kmalu ne bo vedela, kako in kaj. Trinajst let sta osrednji organizaciji po deželi gor in dol dopovedovali ljudem, zakaj odklanjata sosvet. Leta 1989 si je Narodni svet vrat na nos premislil in Zveza slovenskih organizacij se je morala podvizati, da je dosegla vlak, ki je že odpeljal. Sedaj NSKS noče več, ZSO pa bi ostala. Požrtvovalnim sotrudnikom društev, ustanov in iniciativ bo težko dopovedati, zakaj zveznih podpor za njihove dejavnosti ne bo. In kdo bo nosil odgovornost, če se ukine dialog med manjšino in večino, ki je bil pomanjkljiv, a je vendarle bil? Slovenski socialni demokrati hodimo v zadevi sosveta od nekdaj pot brez ovinkarjenja. Zato nas Grilc in morda še kdo nima rad, verodostojni smo pa le! Če bo za dobro stvar uspelo pridobiti prijatelje še v desnem taboru, ki je temu in onemu bolj pri srcu, bo tudi pri socialnih demokratih s Petrom Ambrozyjem vred prav malo težav. T. Ogris Kazaze: Farni praznikoresenečenji Preteklo nedeljo smo obhajali Farni praznik, ki nas je zelo razveselil. To je bilo možno samo, ker so se sodelavke in sodelavci našega farnega sveta z velikim elanom zagnali in vpregli v delo in vanj pritegnili še druge idealistke. Tako so dosegli uspeh. Kazaški župnik Florijan Zergoi v družbi svojih faranov Lep začetek je bila slovesna sveta maša, pri kateri je naš župnik Florijan Zergoi razmišljal z nami o idealni farni skupnosti. Nekoč je reklo 17-letno dekle svojemu župniku: Mi smo tu večkrat samo nedeljska fara. Postati moramo fara, v kateri ljudje tudi svoj vsakdan živijo drug z drugim v veri. Lahko rečemo, da smo v precejšnji meri dosegli cilj farnega praznika: da smo se zbližali. Pod šotori pred župniščem so prinesli največ veselja in radovednosti dve tomboli in „ameriška dražba" tronadstropne torte, ki jo je prinesla naša sodelavka Gret-ka Kuchling. Dražbo je spretno vodil Miha Krojnik. Prinesla je šil. 2840,- Zmagal pa je Rudi Opiet-nik, ki je torto razdelil med prisotne. Obe tomboli, „veliko" tombolo in tombolo pri baru za sekt (Sekt-bar), pa je zelo posrečeno vodila Sabina Klokar, ki je nosila tudi glavno odgovornost za celoten potek farnega praznika - kot veliki organizacijski talent v farnem svetu. Bernarda Komar ji je bila zanesljiva asistentka. V pozdrav nam je lepo spregovoril in nam zaželel veliko veselja podpredsednik farnega sveta, tudi bralcem znani dopisnik nt, Martin Komar. tomboli. Pa poglej sta nudili obe tomboli' Najprej k „veliki tomboli". Prvi dobitek - lepa omara -, ki jo je izdelala hči mizarskega mojstra podjeja WEKO, Danijela Kotnik, z Dve mo, kaj Metlove, je dobila Gita Komar, hči Martina Komarja iz Kazaz. Drugi dobitek - električna peč, je prispevalo podjetje Carimpex iz Čelovca, dobila pa jo je Dorica Komar z Metlove. Zelo velikodušnega se jev izkazal tudi mesarski mojster Štefan Stefitz z Metlove, ki je dal za tombolo kar pol svinje v obliki bona. Zadel jo je Horst Butej z Metlove. Darilno košaro, prispevek našega župnika, je odpeljala s seboj na Dunaj družina Holzapfel. Brusilni stroj (Schleifbock), dar Zadruge Pliberk, je pripadel Mariji Fister iz Kazaz. Garniture za prho (Duschbrau-segarnitur), prispevek podjetja vodovodnih napeljav Wernerja Findeniga z Metlove, pa se veseli Jožef Samitsch iz Kazaz. Letos smo imeli tudi bar za sekt, ki je bil zelo oblegan. Tam je pridno delala naša sodelavka Neži Hölzl. Posebna tombola je tam nudila tri lepe dobitke: Prvi dobitek, kolo s šestimi prestavami, prispevek našega župnika, je dobila Gita Komar. Ta je imela neverjetno srečo, da je odpeljala kar oba najdragocenejša, Prva dobitka. Drugi dobitek, bon za šil. 1000,- (en tisoč), darilo davčne- Farni praznik v Kazazah! Oselja in prijetne družabnosti Z leve: p. Roman Kutin, ljubljanski pomožni škof msgr. Alojzij Uran, slavljenec župnik Ludvik dank, rektor Jože Kopeinig in upokojeni župnik Janez Lampichier Farni praznik ob 90-letnici župnika Janka Preteklo nedeljo so na Radišah pripravili vaški praznik, ki je bil v znamenju 90-letnice domačega župnika Ludvika Janka (Naš tednik mu je že v prejšnji številki čestital). Vsa vas je bila na nogah pa tudi iz sosednjih vasi in predvsem iz Št. Pavla na Zilji, kjer se je slavljenec rodil, so odgovorni pričakovali veliko množico gostov. Prišlo jih je okoli 500. Tega niti Radišani sami niso pričakovali. ga svetovalnega biroja Rausch & Klokar iz Sinče vasi, ki deluje od 12. junija dalje, je dobil Hans Hölzl z Metlove. Tretji dobitek, darilno košaro tvrdke elektro Hollauf iz Pliberka, pa je odpeljala s seboj v Škocijan Anita Irschitz. Lepo pa so se izkazali s prispevki za tombolo tudi prof. Jože Ropitz, Rutar Center, Ljudmila Sturm, potovalno podjetje Sienč-nik, hotel Breznik in Kärntner Sparkasse, Celovec. Izkazale pa so se tudi naše žene, ki so napekle veliko raznih sladkih dobrot. Naše mlade žene in dekleta pa so hitro stregle žejnim in lačnim. Domače petje. Pa tudi za duha je bilo lepo poskrbljeno. Res prijetno, doživeto sta nam prepevala naše lepe domače pesmi ob spremljavi harmonike Branko Mešl in njegova sestrična Zdenka Čerenak iz Dobrne (Slovenija). Šotore_ nam je za „Bog lonaj“ posodil Štefan Stefitz, njegov sin Wolfgang pa jih je z drugimi moškimi sodelavci v farnem svetu postavil. Spored farnega praznika se je začel že pred mašo, ko je slavljencu čestital župan Helmut Wo-schitz. Tudi otroški zbor, pod vodstvom Tatjane Tolmaier in Heidi Lampichier, ter cerkveni zbor in Radiški fantje, pod vodstvom Nužeja Lampichlerja, so z izbranim petjem olepšali praznovanje. Vrhu tega je spregovorila še podpredsednica farnega sveta Helena Lampichier in zbranim pripovedovala o življenju dušnega pastirja na sončnih Radišah. Med mašo, pri kateri je somaševal ljubljanski pomožni škof Alojzij Uran - ki je med drugim prinesel tudi čestitke slovenskega metropolita - so slavljencu čestitali še pater Roman Kutin, Janez Lampichier in Jože Kopeinig, ki je prinesel tudi čestitke našega škofa Egona Kapellarija. Po maši se je farni praznik nadaljeval na prostem pred kulturnim domom. Tam so odgovorni pripravili jed in pijačo; ob veselem razpoloženju je nekaj skladb zaigrala godba na pihala iz Štebna v Ziljski dolini. Tako so Radišani in župnikovi prijatelji veselo praznovali pozno v noč in se zabavali ob spevnih vižah domačih muzikantov. Še nekaj posebnega se je zgodilo na ta dan: Ko je namreč župnik Ludvik Jank leta 1929 - ob začetku svoje duhovniške poti -moral zastopati nekega kolega v Rožeku, je tam opravil tudi svoj prvi krst. Krstil je namreč po njem poimenovanega, Slovencem dobro znanega dolgoletnega občinskega odbornika v Rožeku Ludvika Lesjaka. Tudi ta je v nedeljo čestital župniku, ki bo drugo leto obhajal že 65-letnico delovanja. Akcija zadružništva v Jomoč slovenski kulturi ^e2a slovenskih zadrug si je izmislila nadvse s.6Vredno akcijo: izdala je prikupne barvne raz- j Mce s pozdravi iz Roža, Podjune in Zilje. Raz-"v n'ce lahko kupite v novem poslopju Zveze-Bank .Vseh naših Posojilnicah in zadrugah. Cena karte |.Sa 10,- šilingov - izkupiček pa gre v korist našim Urr|im ustanovam. 12 Radio / TV / Prireditve T A T E D E N V R A D I U PETEK, 13. avgust Iz ljudstva za ljudstvo: 1. Š. Martinjak „Pri Prangar-ju“, 2. „Kmečki koledar — domača pratika“. SOBOTA, 14. avgust Od pesmi do pesmi — od srca do srca. NEDELJA, 15. avgust 6.30-7.00 Praznična oddaja. 18.10-18.30 Mariji kraljici v čast doni pesem. PONED., 16. avgust Igraje spoznajmo jezik soseda — Medkulturne počitnice v Droboljah ob Baškem jezeru. - TOREK, 17. avgust Partnerski magazin. SREDA, 18. avgust Glasbena sreda. Večerna: 21.05-22.00 Slavko Avsenik — štiri desetletja razveseljuje s svojo glasbo mlado in staro. ČETRTEK, 12. avgust Rož — Podjuna — Zilja. DOBER DAN, KOROŠKA Nedelja, 15. avgusta, ob 13. uri v TV 2 Poned., 9. avgusta, ob 18.10 v TV SLO 1 predvidoma z naslednjimi prispevki Človek ne živi samo od kruha: „integracija“ beguncev na Koroškem. Prva mandatna doba narodnostnega sosveta se izteka: kako naprej po najnovejši razpravi znotraj narodnostne skupnosti? Ker otroci ne poznajo predsodkov, je zbliževanje med otroki različnih jezikov lahko zgled odraslim: medkulturne počitnice v Droboljah. Kaj mladina dela, kadar nič ne dela? Potrebe so vedno večje, zato Katoliški dom prosvete v Tinjah postaja premajhen. Ob veliki gospojnici: slavospev Mariji Lovro Kassl — 80 let v službi boga in naroda POLETNA VESELICA EL BILC0VS Sobota, 14. avgusta 1993, ob 20.30 Espresso KOREN, Kajzaze Igra ansambel OBZORJE Bistrica pri Pliberku BISTRIŠKI KULTURNI DNEVI Prireditelj: občina Bistrica pri Pliberku Sobota, 14. 8., ob 19. uri KONCERT NA TRGU pri gostilni Loser v Šmihelu Borovlje Mestna občina Borovlje sporoča, da je PUŠKARSKI MUZEJ v Borovljah odprt do 9. oktobra 1993, od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. Od 3. 7. do 11. 9. v sobotah od 10. do 18. ure. Po dogovoru možen tudi ogled s skupinami. Višarje Spet vozi žičnica na Sv. Višarje Urnik delovanja žičnice je od 9. do 17. ure ob delavnikih, ter od 8. do 18. ure ob nedeljah in praznikih do konca poletne sezone. V svetišču je dnevna sveta maša ob 12. uri; ob nedeljah in praznikih pa ob 9.30, 10.30, 12. in 15. uri. Celovec KNJIŽNA RAZSTAVA PREŽIHOVIH DEL Kraj: Slovenska študijska knjižnica v Mladinskem domu, Mikschallee 4, Celovec, tel. 0463/32385 Knjižnica posluje: pon. in tor. od 10. do 18. ure, sre., čet. in pet. od 8. do 16. ure Knjižnica bo od 2. avg. do 3. sept. zaprta! Odprta bo spet v pon., 6. septembra 1993! Slovenska prosvetna zveza v Celovcu razpisuje likovno kolonijo, ki bo od 23. do 28. avgusta 1993 v Porabju na Madžarskem. Na programu: delo z glino in keramiko. Prijave bomo sprejemali po vrstnem redu: tel. 0463 / 514300/20/22 Obirsko 11. TEKMA KOSCEV Čas: v nedeljo, 22. avg., ob 14. uri Kraj: pri Jerebu na Obirskem Prireditelj: Alpski klub Obir na Obirskem Za razvedrlo bo poskrbel „Jäger Trio". V primeru slabega vremena bo tekma v nedeljo, 29. avg., ob istem času. Teden v planinah S KATOLIŠKO MLADINO NA TEDEN V PLANINAH Čas: od 22. do 27. avgusta Vodijo: Peter in Stanko Olip, Hanzej Sticker Stroški: pribl. šil. 1000,— Prijave sprejema Hanzej Sticker (04253/597) Begunje Galerija Avsenik RAZSTAVA SLIK JOSEFA APPORTI-NA — priznanega slikarja iz Zvezne republike Nemčije Razstava bo odprta do 30. 8. 1993. Dom v Tinjah Od srede, 18. avgusta, ob 18. uri do sobote, 21. avgusta, ob 13. uri Duhovne vaje za duhovnike: TAKO SE PREOBRAZUJTE, DA BOSTE PRENAVLJALI SVOJEGA DUHA Voditelj: škof msgr. Metod Pirih, Koper od nedelje, 22. avgusta, od 16. ure do nedelje, 28. avgusta, do 19. ure SLIKANJE IKON Vodi: Anica Vrečar, Kotmara vas od sobote, 28. avgusta, od 10. do 19. ure, do nedelje, 29. avgusta, od 10. do 15. ure ZDRAVSTVENA MASAŽA — intenzivni seminar Vodi: mag. dr. Christian Kobau, Beljak ROMARSKA IN IZOBRAŽEVALNA POTOVANJA od ponedeljka, 30. avgusta, do torka, 7. septembra 1993 IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V BURGUNDIJO Vodi: dr. Grete Schmidt, Innsbruck Prijave: čimprej na Dom v Tinjah Detajli ra ni spored lahko dobite v Domu v Tinjah od nedelje, 19. septembra, do sobote, 25. septembra 1993 IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE NA SICILIJO Vodi: dvorni svetnik dr. Johann Sturm, Linz Prijave: čimprej na Dom v Tinjah Detajlirani spored lahko dobite v Domu v Tinjah od petka, 8. oktobra, do petka, 15. oktobra 1993 ROMANJE V SANTIAGO DE COM-POSTELA TER V FATIMO 8-dnevno potovanje — letalo-avto-bus-letalo Vodijo: mag. Borut Uršič (umet. zgodovinar), Jože Kopeinig in Valentin Gotthardt Cena: 9980,— Detajlirani spored lahko dobite v Domu v Tinjah SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „RADIŠE" vabi na DRUŠTVENI IZLET 1993 „Iz Koroške v Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino“ | V NEDELJO, | 15. avgusta 1993 SPORED: Ob 6. uri odhod z Radiš (kulturni dom); pristop je možen tudi v Ve-rovcah, Tucah in Lipici. Vožnja po avtocesti v Žabnice/Camporosso. Ob 8. uri sv. maša. Nato vožnja mimo Rabeljskega jezera čez Predli skozi Soško dolino in Bovec v KOBARID. Ob 11. uri ogled Kobariškega muzeja „Prva svetovna vojna" (Soška fronta). Ob 12.30 kosilo v hotelu Matajur. Na izbiro imate dva menuja: I. Špagete karbonata, roastbeef z gobami, zdrobovi hrustanci, mešana solata, kobariški štrukelj II. Njoki z bolonjsko omako, pečenka in pohano meso, praženi krompir, mešana solata, jabolčni zavitek. Prosimo, da ob prijavi sporočite, za kateri menu ste se odločili! Ob 13.30 odhod čez Robič v Nadiško dolino — Furlanija/Italija. Ob 14. uri Čedad/Cividale (ogled starega mesta, langobardsko svetišče in utrdbe, daljši oddih na mestnem trgu). Ob 16. uri odhod proti Čenti/ Tarcento in Gumini/Gemona (obisk blagovine Bravi Market). Ob 18. uri odhod proti Kanalski dolini. Povratek na Radiše najkasneje do 23. ure. Ob prijavi je treba plačati šil-200,— (za otroke do 10. leta šil. 100,—) za kosilo in vstopnine. Stroške za vožnjo krije društvo. Prijave sprejemajo: Tomaž Ogris (39150), Nužij Wieser (39129) in Andrej Lampichler (392613). NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik dr. Matevž Grilc, 9020 Celovec, 10,-Oktober-Str. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, lO.-Oktober-Str. 25/111, Karl Sadjak (oglasni oddelek). Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, lO.-Oktober-Str. 25/111, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28. Telefaks: 0463/512528-22. 13 Oglas MoPZ „KRALJ MATJAŽM vabi na 8. LIBUSKO ZEGNANJE v soboto, 21., in v nedeljo, 22. avgusta 1993 21. avgusta 1993, ob 20.30 rP,n= DIE BUBEN 22. avgusta 1993: Po pranganju in sv. maši igra ansambel AS 14.30 — 17.00: KULTURNI SPORED: Nastopili bodo mdr.: Magic Musič (Die drei Oldies), MoPZ „Kralj Matjaž," MGV Petzen, Alpski rog isti iz Bistrice v R. (vodi Walter Begusch), Vida in Joži (Kališnik, bivša Avsenikova pevka), Kvintet Ajda, Folklorna skupina SKD Globasnica, Miha Debevc (najboljši mladinski harmonikar na svetu) in ženski kvartet skupno z instrumentalnim kvintetom iz Porabja (Madžarska). 17.00 — ???: Ples z ansamblom AS Avstrijska gospodarska zbornica išče tajnika/tajnico za gospodarsko predstavništvo v Ljubljani Pogoji: — matura — zelo dobro znanje slovenščine — sposobnosti: prevajanje tekstov slovenščina/nemščina in nemščina/slovenščina — starost do 35 let — avstrijsko državljanstvo — odsluženi vojaški rok Vloge telefonsko: Avstrijsko gospodarsko predstavništvo v Ljubljani, tel.: 03/061/152-244 (g. Gradt) Wir sind ein seit Jahrzehnten bestens eingeführtes technisches Großhandelsunternehmen und suchen Verkäufer im Innendienst mit Slowenischkenntnissen Großhandelskaufmannlehrling (männlich) Wenn sie mit Tüchtigkeit „vorwärtskommen“ und gut verdienen wollen, Ihr Wohnsitz in Klagenfurt oder Umgebung ist, sollten sie mit uns Kontakt aufnehmen. Wir bieten eine gut bezahlte Dauerstellung mit angenehmer Dienstzeit. Bewerbung (unter Beifügung eines handgeschriebenen Lebenslaufes) richten Sie bitte an Firma W. Zultner & Co Fallegasse 3, 9021 Klagenfurt Tel. (0463) 30 21 21-20, Frl. Jenič Alles über den neuen Baumit SumpfkalkPutz Was ist der Baumit SumpfkalkPutz? Der Baumit SumpfkalkPutz ist ein neuer, rein mineralischer und biologischer — weil ausschließlich auf Kalkbasis aufgebauter Edelputz mit Kratzstruktur in pastöser Form. Zusammengesetzt ist er aus Sumpfkalk, mineralischen Füllstoffen, Farbpigmenten, wasserabweisenden Zusätzen und Wasser. Geliefert wird der Edelputz im Kübel und ist bereits verarbeitungsfertig — somit entfallen zeitintensive Vorbereitungen. Besonders bestechend am Baumit SumpfkalkPutz ist, daß er wasserabweisend aber zugleich höchst wasserdampfdurchlässig ist. Daher eignet sich dieser Edelputz mit Kratzstruktur ideal als Endbeschichtung für innen und außen. Er ist leicht überstreichbar, z. B. mit Baumit SilikatFarbe. Technische Daten Größtkorn: 3mm Materialbedarf: ca. 7 kg/m2, je nach Rauhigkeit des Untergrunds Ergiebigkeit: ca. 4,3 m2 pro Kübel, 30 kg Kübel Informationen und täglich praktische Vorführungen um 11 Uhr und 16 Uhr auf der Klagenfurter Messe beim Baumit-w&p-Pavillon, Baustoffzentrum. Verputzen. Womit? Baumit. Jetzt neu! Baumit SumpfkalkPutz - der optimale EdelPutz. Endbeschichtungen nach Maß: • Rein mineralischer Edelputz mit Kratzstruktur • Biologisch, ganz auf Kalkbasis • Pastös, verarbeitungsfertig, im 30 kg Kübel • 8 Standardfarben, 3 mm Größtkorn • Einfach und rasch zu verarbeiten • Höchst wasserdampfdurchlässig • Witterungsbeständig, farbbeständig • Leicht überstreichbar • Für innen und außen • Günstige Gesamtkosten (Material + Arbeit) Nähere Informationen auf der Klagenfurter Messe, vom 14. bis 22. August. Praktische Vorführung des neuen Baumit SumpfkalkPutzes täglich um 11.00 Uhr und um 16.00 Uhr. Ein Besuch beim Baumit w&p Messestand im Freigelände lohnt sich für Sie! Baumit-w&p-Pavillion Baustoffzentrum 14 Sport Podliga vzhod; Bilčovs - Mostič 2:1 (0:0) BILČOVS: Slapnig 3, Rajnovid 3, Schlemitz 4, Paril 5, Olipitz 4, Paulitsch 3 (70. Durnik 4), Sme-raldo 5, Weichboth 3, Quantschnig 4, Mitterbacher 3 (55. Schaurig 3), Kuess 4; Bilčovs, 350 gledalcev Sodnik: Wulz (povprečen) Strelca: Schlemitz (47.), Partl (92.) Rdeči karton: Kuess (70.) Dobrla vas - Sele 2:1 (1:0) DOBRLA VAS: Rigo 3, Schirnik 5, Wemitznig 3, Opietnik 4, Sturm 4, Schippel 4, Knees 4 (89. Zunder 0), Marin 4, Bukovec 4, Dollinger 3, M. Lesjak 3 (70. Herburger 0); SELE: E. Oraže 3, A. Mak 3, S. Užnik 2, Radosavljevič 3, El. Oraže 3, A. Čertov 3, Z. Oraže 2 (85. Kelih 0), Travnik 3, M. Oraže 2, A. Oraže 2, Maver 3 (25. Božič 3); Dobrla vas, 200 gledalcev Sodnik: Allmann (izredno slab, nerazumljive odločitve) Strelci: Schippel (39.), Dollinger (46.) oz. Travnik (47.) Frantschach-Globasnica 3:1 (2:0) GLOBASNICA: Matavž 2, Fera 2, G. Sadjak 2, Tratar 3, Kreutz 2, Silan 1 (60. Jammer 0), Dlopst 2, Kert 3, Pasterk2, Pleschgatternig 2; Frantschach, 150 gledalcev Sodnik: Kuri (dober) Strelec: Hren Železna Kapla - Št. Andraž 0:0 ŽELEZNA KAPLA: Magič 4, Baloh 4, Schorli 3, Köck 4, Ošina 3, Nerz 3, Germadnik 2, Sporn 3, Wi-cher 3, Luschnig 2, Šumar 4; Železna Kapla, 150 gledalcev Sodnik: Fanzott (dober) Šmihel - Metlova 0:2 (0:2) ŠMIHEL: Leitgeb 3, Krewalder 4, Petrič 4, Polcer 4, Lutnik 4 (60. Grobelnik 3), W. Kräusler 4, Lo-pinsky 4 (70. Kapp 0), Buchwald 3, Brezovnik 3, W. Motschilnik 3; Šmihel, 450 gledalcev Sodnik: Kaltenbrunner (dober) Podliga vzhod: 1. Žrelec 2 2 0 0 2:0 4 2. Žitara vas 2 1 1 0 5:1 3 3. Vetrinj 2 1 1 0 3:1 3 4. Št. Vid 2 1 1 0 2:1 3 5. Mostič 2 1 0 1 4:3 2 6. Pokrče 2 1 0 1 2:2 2 7. ASV 2 1 0 1 2:2 2 8. Liebenfels 2 1 0 1 2:2 2 9. Bilčovs 2 1 0 1 2:2 2 10. Ruda 2 1 0 1 2:2 2 11. Šmihel/L. 2 1 0 1 2:3 2 12. ASK 2 0 1 1 2:4 1 13. Št. Lenart 2 0 0 2 0:2 0 14, Klopinj 2 0 0 2 1:6 0 Naslednje kolo (14./15. avgust): Zitara vas - Bilčovs 1. razred D: 1. Frantschach 2 2 0 0 7:1 4 2. Šmarjeta 2 2 0 0 6:0 4 3. Metlova 2 2 0 0 5:1 4 4. Grebinj 2 1 1 0 3:2 3 5. Eitweg 2 1 1 0 2:1 3 6. Sele 2 1 0 1 7:5 2 7. Labot 2 1 0 1 4:5 2 8. Globasnica 2 1 0 1 2:3 2 9. Dobrla vas 2 1 0 1 2:5 2 10. Železna Kapla 2 0 1 1 0:1 1 11. St. Andraž 2 0 1 1 0:1 1 12. Šmihel 2 0 0 2 1:4 0 13. Sinča vas 2 0 0 2 5:9 0 14. Št. Pavel 2 0 0 2 0:6 0 Naslednje kolo (14./15. avgust): St. Ppvel -Dobrla vas, Sele,- Labot, Globasnica - Smar-jpta, Grebinj - Železna Kapla, Sinča vas -Šmihel Podliga vzhod; Partl rešil v 92. minuti zmago Bilčovs - Mostič 2:1 - Bilčovščani so tokrat odigrali eno „od najboljših tekem v zadnjih letih. Že v 1. polčasu so nudile lepe priložnosti, katerih niso izkoristili. Takoj po odmoru pa je Schlemitz odrešil navijače, saj je zadel lep gol. Nato so Bilčovščani nekoliko popustili, kar se je takoj maščevalo. Gostje „so po napaki obrambe izenačili. Čeprav je bil v 70. minuti izključen Kuess, je domačinom v zadnji minuti uspel zmagoviti gol (Partl). 31-letni kapetan je v zadnji minuti rešil Bilčovščanom zmago. Po podaji legionarja Smeralda (je pripravil tudi prvi gol) je s 13 metrov žogo „direktno“ poslal v gol. Joži Partl V naslednjem kolu tekmuje Bilčovs na tujem proti Žitari vasi, ki je letos izredno razpoložena. Poleg tega so Bilčovščani v Žitari vasi v zadnjih letih osvojili točko le enkrat. Se posebej bodo pazili na nevarnega napadalca Adija Blažeja, ki letos obhaja že nešteto vigred. Bilčovščanom bo manjkal napadalec Kuess, ki je bil na zadnji tekmi izključen. Le-to pa trenerja Ho-bla še posebej skrbi, saj je bila ekipa z njim izredno dobro uigrana. Kdo ga bo nadomestil, pa Hobel še ni vedel povedati. 1. razred D Simbolična slika derbija (levo Travnik, desno Opietnik) med Dobrlo vasjo in Selami. Selani so napadali, Dobrolčani pa z vso močjo uspešno branili. Globaški branilci dobro „plavajo“! 3. kolo: Globasnica - Šmarjeta - Šmar-jeta je še neporažena. Kljub temu morajo Globašani tokrat zmagati, kajti v primeru ponovnega poraza, bi zaostanek za prvimi znašal že 4 točke. Trenutno ima trener Pučelj precejšnje težave z obrambnimi igralci, ki so na tekmi proti Frantschachu plavaj kot v ženeškem jezeru. Proti Šmarjeti bodo sicer nastopili v popolni postavi, toda z zbranostjo, katero so pokazali na zadnji tekmi, bo tudi na domačem igrišču le težko roditi sadove oz. točke. Sele - Labot - V Selah so še vedno jezni na sodnika Allmanna, ki je v Dobrli vasi sodil katastofaino. Sedaj seveda upajo na boljšega (A. Mak: „Ne verjamem, da imajo odgovorni na voljo še slabšega!“). Vprašljiv je nastop legionarja Ma-verja, ki ima nategnjeno mišico. Ker se nekateri igralci ne držijo taktičnih navodil trenerja Travnika, bo verjetno spremenil postavo (predvsem v sredini). Ali bo zopet igral 16-letni Ivan Kelih? Št. Pavel - Dobrla vas - V Dobrli vasi je po zmagi proti Selanom postala zanesljivost zopet večja, saj proti tajnemu favoritu niso pričakovali obeh točk. V tekmi proti Št. Pavlu trener Golautsch-nig zopet upa na presenečenje. Grebinj - Železna Kapla - Ka-pelčani so proti Št. Andražu osvojili prvo točko, kateri naj bi proti Grebinju sledila naslednja. Ekipi trenutno manjka moč v napadu, zato premišljuje trener Woschitz o spremembah. Sinča vas - Šmihel - Novinec v 1. razredu iz Sinče vasi doslej ni držal, kar je pred prvenstvom obljubljal. Pričakovali so najmanj mesto na sredini lestvice, trenutno pa zasedajo le predzadnjega. Šmihelčani upajo na prvo točko v letošnji sezoni. Dobrla vas - Sele 2:1 - Selani so pričeli tekmo precej napadalno, nudile so se jim tudi lepe priložnosti, katerih pa niso izkoristili. Nato je izredno slab sodnik Allmann igral posebno vlogo, saj je s svojimi nerazumljivimi odločitvami tako razburil igralce, da je zaradi tega trpela igra. Po 1. polčasu so domačini I vodili z 1:0 (prosti strel); 2. polčas pa se je pričel „fantastično". V času ene minute sta obe ekipi zadeli gol, nakar je bil žal smodnik zastreljen. Dobrolčani so srečno branili rezultat, Selani pa se jezili nad slabim in enostranskim sodnikom. Frantschach - Globasnica 3:1 - Preden so se Globašani zavedali pričetka tekme, že so domačini vodili z 2:0. Nato so sicer krepko napadali, toda brez uspešnih zaključkov. V 2. polčasu so si sicer priigrali zopet terensko premoč, toda več ko zadetek Hrena domača obramba ni dopustila. Očividna je bila tokrat negotovost globaških branilcev. Železna Kapla - Št. Andraž 0:0 - Izenačena tekma, obvladovale so obrambne formacije. Obe ekipi sta v prvi vrsti branili in šele potem napadali. Prav zaradi tega se ni razvila hitra in napeta tekma. Manjkale pa so tudi premišljene nogometne poteze (predvsem pri Ka-pelčanih), ki bi razživele dolgočasno tekmo. Neodločen rezultat je bil pravičen. Šmihel - Metlova 0:2 - Šmihelčani so dobro igrali, toda zaradi napak mladih igralcev že kar kmalu zaostajali za dva gola. V 2. polovici je potekal derbi izenačeno (večinoma v sredini igrišča), manjkale pa so priložnosti. Očividna je bila slabost Šmihelčanov pri standar; dnih položajih gostov, ki so prav zaradi tega nekajkrat ogrožali šmihelska vrata. '1 Kratka športna vest ŠAH_____________________ Dunja Lukan na SP Mlada šahistka SŠZ Dunja Lukan je od 17. do 31. julija v Bratislavi zastopala Avstrijo na svetovnem mladinskem prvenstvu v šahu. Igrala je v skupini deklet pod 16 let in s štirimi točkami osvojila 48. mesto med 60 igralkami. Od 10 partij je izgubila le tri, eno pa zaradi nenadne bolezni ni mogla igrati. Dunja se bi gotovo uvrstila še višje, če ji ne bi nekajkrat ponagajala usoda. 15 Sport Makedonci na Koroškem Od ponedeljka do sobote so na Koroškem na obisku nogometaši iz Makedonije (iz Tikveša). Odigrali so tudi prijateljsko tekmo z Železno Kaplo in s SAK ter obakrat zmagali; proti Železni Kapli 6:0, proti SAK pa z 1:0. I še vsi se spominjamo, da je bil SAK na pripravah v Makedoniji; sedaj pa so se Makedonci odzvali povratnemu povabilu. Od ponedljka do sobote je makedonski prvoligaš Tikveš gost na Koroškem, kjer se med drugim pripravlja tudi na prvenstvo. 30-članska delegacija sta-nuje v Mladinskem domu, počutijo Pa se zelo prijetno. Za večino je bil *o prvi polet v zahodno državo," zato i® zanje tukaj mnogo novega in nenavadnega. Da ekipa na Koroškem ni le na okrevanju, je_ dokazala v sredo zvečer, ko je v Železni Kapli Premagala SAK z 1:0 (strelec Ta-S6V). Po tekmi pa sta ekipi na družabnem večeru v gostišču Juen-na obnavljali spomine na bivanje v Makedoniji, katerih marsikateri igra-lec SAK nikoli ne bo pozabil, saj so takrat doživeli marsikaj, kar niso še nikoli poprej... Mnogo poškodovanih pri SAK Proti Wietersdorfu bo zopet manjkal režiser Wölbl, pravtako sta vprašljiva Kober (težave s križem) in Lippusch (nalomljen mali palec na nogi). To se pravi, da trenerju Ramšaku v najslabšem primeru manjkata oba napadalca, kar bi predstavljalo za ekipo gotovo veliko slabost. Predvsem novi legionar Din ko Vrabac in Lippusch sta se na zadnjih tekmah že slepo razumela, kar je bilo videti tudi v rezultatu. Udarec v bok je dobil tudi kapetan Lojze Sadjak (zaradi tega proti Tikvešu ni igral), toda on bo do nedelje gotovo zopet zdrav. Wietersdorf - SAK v nedeljo, 15. 8. 93, ob 10.30 na igrišču v Klein St. Paulu Tradicionalni odbojkarski praznik v Dobu - zopet je praznik privabil skoraj 70 ekip iz Avstrije, Slovenije in Italije, ki so se v obliki „kombiniranih ekip“ (tri ženske, trije moški) borili za visoke uvrstitve. Ljubitelji odbojke, pa tudi profesionalci, so pokazali kakovostno odbojko, katere se je še posebej razveselil predsednik ŠK Aich-Dob Gerehard Mat-schek, ki je vzorno pripravil športni praznik. V finalni tekmi pa sta zmagali ekipi „In Vino Veri-tas“ in ZAK iz Italije. Prireditev pa je bila tudi pravo družabno srečanje, čeprav je nevihta skoraj podrla šotor... Menjava zastav kapetanov pred tekmo Kavadarci - SAK. Sodniška trojica z Ruchom načelu. slika NT/Fe ra Silovit prosti strel A. Sadjaka s 25. metrov SAK - Lienz 3:2 (1:0) SAK: Preschern 4,. Savič 4, A. Sadjak 5, F. Sadjak 4, Pappler 4, Šmid 3, Blajs 5, Vrabac 5, S. Sadjak 4, M. Sadjak 3(81. Sienčnik 0), Lippusch 3; Igrišče ASV, 250 gledalcev Sodnik: Fischer (povprečen) Strelca: A. Sadjak (28.), Blajs (50.), Lippusch (55.) oz. Steurer (64./11-m.), Brugger (67.) SAKU 19-Llenz4:1 (J, Fera2, Sienčnik. Buchwald) Čeprav sta manjkala poškodovana standardna igralca Wölbl in Hober, je bil SAK kljub temu gospodar na igrišču. Gostje, pred to tekmo še neporaženi, so ob začetku sicer zapravili lepo priložnost, toda prvi gol je zadel A. Sadjak s silovitim prostim strelom. V 2. polčasu je SAK po odličnih potezah povedel s 3:0, četrti gol pa je sodnik Fischer iz nerazumljivih vzrokov razveljavil. Nato so gostje v treh minutah znižali razliko v rezultatu na 3:2, več pa obramba SAK ni dopustila. Koroška liga 1. WAC 4 4 0 0 10:5 8 2. SAK 4 3 0 1 12:5 6 3. Wernberg 4 2 1 1 9:7 5 4. Trg/Feldk. 4 2 1 1 4:3 5 5. Lendori 4 2 1 1 3:3 5 6. Austria 4 2 0 2 5:3 4 7. A. Wolfsberg 4 2 0 2 6:5 4 8. Breže 4 1 2 1 5:4 4 9. Wietersdorf 4 1 2 1 3:2 4 10. Lienz 4 1 2 1 5:5 4 11. Matrei 4 1. 2 1 5:5 4 12. Treibach 4 1 2 1 3:3 4 13. VSV 4 1 1 2 5:3 3 14. Pliberk 4 0 2 2 3:6 2 15. Borovlje 4 1 0 3 4:12 2 16. Velikovec 4 0 0 4 5:16 0 5. kolo (14./15.8.93): Wietersdorf - SAK, Austria - Trei-bach, Wemberg - matrei, Borovlje - A. Wolfsberg, Lienz -Velikovec, Pliberk - Lendorf, WAC - Trg, Breze - VSV, Kratek pogovor Kurt Messner trener Austrie Celovec Pred prvenstvom je bila Austria veliki favorit, po štirih kolih pa zostaja že za 4 točke! Najprej moram reči, da Austria nikoli ni bila favorit, pač pa so jo tako naredili mediji. Da pa ekipa zaostaja za 4 točke, je sicer že mnogo, toda moštvo ni boljše. Imam igralce, kot na primer Ziehaus ali Cvetko, katerima manjka prvzaprav vse. To se pravi od moči pa tja do taktične spretnosti. V ekipi pa še tudi ni vidna Vaša šola, namreč trdi dvoboji! Glej! Naj vzamem za primer branilca Jamniga. On misli, da zna igrati trdo, toda kar pa v resnici igra, je prej nevarna, kot trda igra. Tu nimam igralcev, ki bi bili za ta način igre sposobni. Da še dodam, trdo znata igrati na primer Knaller in Freisegger pri Spitalu. Ali ste si jeseni že ogledali SAK? Ogledal si ga še nisem, pač pa vem, da bo zopet prvak. Moštvo se gotovo ni poslabšalo, kar nekateri menijo, celo obratno. Pridobili so namreč legionarja Vrabca, katerega sem si želel kot trener pri Spitalu. Z njim bo imel SAK gotovo mnogo veselja. Poleg njega pa je ekipa izredno izkušena in uigrana, kar za moje fante ne morem trditi. Razlika med koroško in II. ligo? Razlika je večja, kot mnogi mislijo. Rekel bi, več kot le za razred boljši. To pa predvsem v taktični spretnosti. ŠAK prav iz tega razloga ni uspel v II. ligo. 10. oktobra je derbi med SAK in Austrio. Ali boste prav zaradi tega prisodil derbiju še dodaten pomen? Zakaj? To bo čisto narmalen derbi, kjer bosta obe ekipi skušali z vsemi možnimi močmi zmagati. Rad pa bi dodal, da sem prijatelj koroških Slovencev oz. sploh manjšin. Hvala za pogovor! Mehači na Svetem mestu Vera Sadjak, Nonča vas: Prepričana sem, daje tako zato, ker je veliko preveč takih prireditev; človek se naveliča ponudbe, ki je pogosto tudi ena drugi podobna. Drugi vzrok so gotovo stroge kontrole in visoke kazni. Samo malokdo se še upa kaj popiti, če vozi. Morda to niti ni tako slabo. Mag. Peter Olip, Št. Lenart pri sedmih studencih: Mislim, da so ljudje že naveličani teh prireditev. Da bi le privabili nekaj ljudi, se organizatorji pogosto obrnejo na župnike, da bi le-ti darovali mašo v šotoru. Nata način pa se razvrednoti sv. maša. Zato se je tudi naš škof jasno izrekel proti temu. Rezka Kapun, Konovece: Zame so praznovanja v šotoru v prvi vrsti zato vedno manj privlačna, ker je glasba večinoma veliko preglasna in se ni možno pogovarjati. Moti me tudi, da organizatorji vedno spet povabijo skupine iz tujine ali drugih krajev Avstrije, ki sploh nimajo stika z domačini. Še pred nedavnim so bila vsa praznovanja v šotorih dobro obiskana, če ne razprodana. V zadnjem času pa mora vedno več prirediteljev ugotavljati, da obisk znatno popušča. Kaj je temu vzrok? Pripravil: Danilo Katz Šurš Mandl, Libuče: Po mojem je krivo dejstvo, da je enostavno preveč veselic v šotorih, drugi vzrok pa so gotovo stroge kontrole žandarme-rije. Gotovo so krivi tudi organizatorji sami, ki se premalo potrudijo. Upam, da je naše že-gnanje, na katero vse prisrčno vabim, še vedno privlačno. Srečanje vižarjev na Svetem mestu Že sedmič je letos KPD “DRAVA” vabilo na srečanje vižarjev. Tudi letos so se prireditelji veselili lepega vremena in še bolj množice gostov, ki jih je bilo zopet nad 200. Od teh je bilo tudi mnogo članov Združenja slovenskih upokojencev, ki so se po prireditvi še javno zahvalili za pogostitev in namignili, da bodo tudi naslednje leto radevolje prišli na Sveto mesto. Vižarji, ki jih je bilo nad 20, so prišli iz Slovenije, z vseh koncev Koroške in celo iz Münchna. Da je prireditev zelo priljubljena med vižarji, priča, da se je večina sodelujočih udeležila že nekaj let zaporedoma. Po stari navadi se srečanje ni končalo takoj po nastopih, temveč so jo zaključili domači pevci, ki so še dolgo v noč prepevali naše prelepe slovenske pesmi. Da vižanje ni samo stvar “starih zajcev”, temveč tudi mladine, sta med drugimi dokazala 2 leti star deček z Dunaja, ki je zapel domačo slovensko pesem, in 10-letni mehač iz Slovenije, ki baje igra na svoj instrument že 6 let. Upajmo, da bo še čim več sre- čanj na Svetem mestu, kajti tudi tako se bo ohranila naša slo- se venska pesem. Mag. Marija Malle, Celovec: Število zabav v prostem času verjetno raste in domnevam, da prireditve v šotorih niso več tako zanimive. Poleg tega smo dandanes zelo mobilni, tako, da lahko obiskujemo zabave tudi v oddaljenih krajih. Tudi sama ne obiskujem rada prireditev v šotorih. Mag. Jokej Logar, Srednja vas: Mnenja sem, da je veliko preveč takšnih prireditev in da so premalo osebne. Pogosto je glasba tako glasna, da se niti pogovarjati ne moreš. Prihaja spet čas manjših prireditev, kjer se lahko pogovarjaš in poješ in te naslednji dan ne bolijo ušesa.