XVI. letnik. V Gorici, 13. avgusta 1908. 33. številka. z-'"' lahajBTitkfotriek •k 4. ni I popoldne. Rih>;U m d« vra-Eajo. Ntfrenkovaua M a« ipr«- 'anajo. C*nii lista iqbU i« »Jio ima fl »ione, ta M lem i kioi 'Za »wnj p?*i»flSno' ta • o inio k kiOiis, na pol Uta B. 1\*J, la ■•nSijn J« on-. Juta ( I, u i!r US»lo iiven Avstrijo I L ■okopiMip s;oaia , Sorodna TiiLtnia" •» Sond, nhio Vel-la mi It. «. )v. rv: . ^InvenaKo , SfJV i r-**“(©3 /A**— Naročnino in pa-znmiiln. apr oj uma upravniStvo, Uorica fimncnižka ulica St. 16. Posamezne Stn-vitko «o prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem to-kaliSču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjakom bregu (itiva Como) St. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanic« se raflunijo po potit vrstah in Bicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in oi gororui uradnik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežiu) v Gorici. „Soča" napoveduje konec katoliški cerkvi. Kar smo mi vedno trdili o namenih liberalcev, da se jim gre le za oslab-ljenje in uničenje katol ške vere, to je konečno tudi „Soča“ sama pripoznala in izpovedala v svoji sobotni številki od 8. avgusta. Dne 21. in 22. avgusta prirede slovenski katoliški dijaki svoj sestanek v Gorici, in tukaj bo med drugimi govoril tudi bogoslovec Rustja o katolicizmu in modernizmu. „Soča“, ki od jeze strašno piha zaradi tega sestanka, piše o tej priliki tako-le: „Rustja obsodi s svojimi pajdaši modernizem ter bo poveličeval sedanji katolicizem. Pa naj ga le poveličuje; gotovo je, da prej ali slej odklenka sedanjemu katolicizmu ter da zmaga modernizem1'... To je treba, da pribijemo, da nam »Soča" kedaj ne utaji te svoje izpovedi; ker o volitvah se dela „Soča“ bolj pa-pežko, kakor je papež sam. Modernizem so novodobni nauki, ki se ne skladajo z nauki katoliške cerkve, katere je sedanji papež tudi obsodil in izključil iz katoliške cerkve več mož, ki take nauke razširjajo. Ta modernizem bo torej zmagal, sedanjemu katolicizmu b o p a p r e j a I i s 1 e j odklenkalo. To je želja liberalne „Soče“, to cilj njenega delovanja in hujskanja. Kdor ni še slep in komur ni še strankarska strast vseh možgan iz lobanje izlila, ta mora zdaj videti, karn pelje „Sočino‘‘ delo. Zato, da bi katolicizmu odklenkalo, zato „Soča“ že leta in leta udriha po duhovnikih, da bi jim vzela pri ljudstvu ugled in da bi tako v ljudstvu oslabila in zatrla sv. vero; zato udarja po našem prevzvišenem nadpastirju, ker ve, če se steber omaja, se podere cela zgradba, in da če je pastir udarjen, se bo tudi čreda razpršila. Zato ruje proti sv. spovedi iti odvrača ljudi od nje; zato blati katoliško cerkev in sploh vse, kar je kristjanu sveto. Zato se ogreva za pro-testanškega Primoža Trubarja in objavlja spise piotesiunškili pastorjev; zato ustanavlja društva, kjer se bero svobodomiselni listi, s katerimi se odvrača mladina od katoliške cerkve; zato hujska proti katoliškim društvom in zvezam — da bi čim prej odklenkalo sedanjemu katolicizmu. Ta izpoved liberalne „Soče“ mora vzdramiti vsakega še količkaj poštenega Slovenca, da se upre temu brezverskemu rovanju. Imamo trdno zaupanje v naše slovensko ljudstvo, da ni padlo tako globoko, da bi mirno gledalo to peklensko razdiranje liberalne „Soče“. Sicer pa smo brez strahu. Katoliški cerkvi so napovedali konec še drugače mogočnejši možje, kakor je poglavar goriškili liberalcev, a katoliška cerkev še stoji, med tem, ko se od onih mož komaj še imena imenujejo. Katoliška cerkev je prestala še vse drugačne viharje, kakor je kobariška burja — „in peklenska vrata je ne bodo premagala." Naša katoliška mladina stopa na dan, in to nas liavdaje z boljšimi upi v našo prihodnjost. Naše dijaštvo izpoveda javno pred svetom svojo vero, in to nam je poroštvo obstanka našega ljudstva v katoliški veri. Boj bo samo utrdil značaje in nam rodil jeklene može. Pribiti moramo, da je „Scča“ glasilo tiste liberalne stranke, za katero je šlo pri zadnjih volitvah v boj skoraj po večini naše učiteljstvo. Ali to naše učiteljstvo tudi odobruje brezverske namene liberalne „Sočc“, da bi č i m p r e j o tiki e n k a 1 o se d a ii j e m u katolicizmu? Ali bo s podpiranjem „Soče“ in liberalne stranke podpiralo tudi boj proti katoliški cerkvi? Učiteljstvo je zdaj na tem, da se odloči: za ali proti, in po tem jih bo tudi naše katoliško ljudstvo sodilo. Bojna parohi se je torej od liberalne strani proglasila: „da bi čim-prej o d k 1 e n k a 1 o sedanjemu k a t o 1 i c i z m u.“ Na nas vseh zvestih katoliških Slovencih je zdaj, da ta boj sprejmemo. In ta boj naj se bije na celi črti, na vseli poljih, da bo zopet enkrat na laž postavljen — liberalni napuh. Katoliški možje in katoliške žene, katoliški mladeniči in katoliška dekleta, katoliški učitelji in katoliške učiteljice, vsi naj zastavijo vsak v svojem kraju, vsak v svojem delokrogu vse svoje moči, da bo čim prej odklenkalo — sedanjemu 1 i b e r a 1 i z m u. Ti pa, vrlo katoliško dijaštvo, raz-vij zdaj po tej bojni napovedi prvo svojo zastavo, ki naj pripelje nas vse — do zmage! Liberalno učiteljstvo. JNeobhodno potrebno je, da v časih, ki postajajo bolj in bolj važni, opozarjamo na namene tistega dela našega učiteljstva, ki je vrglo raz sebo vsak krščanski znak ter jim je liberalno časopisje edini evangelij. Raj hočejo liberalni učilelji? Kaj hočejo liberalci? Poleg razporoke in ločitve cerkvo od države hočejo in zahtevajo liberalci in svobodno šolo, Kaj hočejo s tem? Uničiti hečejo v ioli vsak krščanski nauk, češ: to zahteva dah časa in mo- derna svoboda. OJ* kod to? Če so res svobodomisleci, zakaj ne pustijo v imena svobode vsakega pouka v šoli? Ali ne lahtova ravno svoboda todi pouka v krščanskem nauka? Zikaj ga torej hočejo fztirati celo iz ljudskih šol, če so sTobodomieelci ? Dnh časa to zahteva — tako ti odgovorijo. OJ kod piha ta veier? 01 liberalnih časnikov, kateri povuod in vselej zastopajo ta svoja načeli. Zakaj df ajo tsko ? Oni pripravljajo tla za boje v državni zbornici, ker vedo, da brezreraka mladina je njih nsjboljša zaslomba; vedo, da če zapiski« liberalna trobenta, bo stala vsa pokvarjena mladina tukoj v njihovih vrstah. Od kod je prišlo to geslo v liberalno časopisje? Framusonaka lože, fr&-musoni to ga izdali, ker vedo, da drugače ne gre njih žito v klasje. Zato se jo loža zdaj vrgla na Italijo, Avutrijo in Šphnijo, ko je vža dosegla na Francoskem ovoje uspihe. Zakaj ? L-ža hoče vladati cel svet, b ve, da brez teh držav ne more naprej. Zato so je vrgla na to drŽHve kbtoliške, kakor so poveljnik v vojski tudi najprej vrže na glavni del sovražne armade, ker ve, da če to pre-mngp, je bitka dobljena. Tako misli tudi Icža, da, be.kor hitro dobi v pest te tri držtim jo njen cel svet. Kdo pomaga loži? Reči meramo, žalibog, nezavedni katoličani. Ali pa vedo komu služijo? Če ki vedeli bi tega ne delali. Ali smo tudi na Slovenskem vže tako dalrC? Tadi na Goriškom? Da, žul I Liberalnih, tudi goriških učiteljev glnsilo je „Učiteljafci Tovariš". Kaj piše ta liBt ? Strmite in primite se za glavo katoliški stariii 1 Oroden članek ima tc-le: „Ktkor se je globoko verstvo in nabožsnstvo v ntšem človeku ubilo in nadomestilo s celo vrsto mrtvih ceremonij ki naj popeljejo človeka skozi to ubego zapuščeno dolino solz k edinemu njegovenu cilju onkraj groba, tako je tudi šola našemu slovenskemu človeku le institucija, kjer se naj v prri vrsti uči katekizma ... Pomagano pa bo šoli in narodovi i vzgoji v šoli malo, ako manjka ioli dola, na znotraj, ki pripravlja in ustvarja modernega človeka, naj šn bo pritisk vlad,) in cerkve tako silen“. Kaj se pravi to? Ziveznim liberalnim u5i-j teljem, tudi g o r i š k i m, so zakramenti in obredi katoliška cerkve — le „mrtve ceremonije". Oai hočejo ustvariti mo-: dernega človeka II Kakšen je ta? Mo-• derni človek ne veruje ne v Boga, zabavlja zoper cerkev in .farje*, misli, da je človek žival, ne veruje v posmrtno življenje. Ia katekizem jih tudi srbi ? Bi ga radi vrgli iz iole I Revčki I če jih kdo vpraša, se hlinijo prijatelje duhornikov, a iz šole so že nekateri izmoJ njih Trgli pozdrav .Ilraljen bodi J. Kristus1*, ne molijo več „Oče naša“ in če ga še, molijo narobe, da se mora katehot truditi celo leto, preden učence nauči praiilen „Oče naš". Zakuj ? K«r ga nami neznajo moliti. Da — da marsikateremu učitelju dela ravno kuteikizom silno preglavica pri izpitih. Zato bi g« radi vrgli iz šol I Pa ga ne bo) Jaku I Tak liberalen učitelj naj zshvali Bega, da ga naše potrpežljivo ljudstvo še pusti pri miru in mu izroča svoje otroke r pouk in edgojo I Zakaj? Ker je Burov. Silno surovost liberalnega učiteljstva dokazuje namreč „ Uči tel j ski To-variš1* od 7, a rišku fakinsž« pri kolesarski dirki 1 — Pošteni slovenski stariši, glejte tako piše glasilo liberalnih učiteljev. In taki ljudie naj uče, naj vzgajajo inizobražajo našo mladino ? L;beralni učitelji snujejo in vodijo po deželi ta.oz7ana „izobraževalna" društva. Kakšna mora biti ta izobrazba, ki jo prodajajo tako surovi ljudjo? Stariši, premislite, v kako draStvo se zapišo vai sin, vača hči I Kuj bo pa rekl» mladina, ki bj brala, kako pišejo njeni vzgojova»ci ? Ali bi se ne morali prijeti stariii za glavo, da t kim ljudem izročajo vzgojo svojih otrok, kateri ko bolj neotesani, kakor vsak mestni fakin ! Z«ta te ne čudimo, če ta in tam podaja naia mladina surova! Velja še veJno rek: „Po njih sada jih bosto spoznali". Občni zbor,.Alojzije- - V V L L visca dne 23. julija 1908 ob 3. v učilnici. Voditelj poroča o vspehu r 2em polletju. Začetkom semestra je b.lo v ^Alojzij " 42 gojencev ; oJ teh sta dobila 2 za binkošti konsiliam abeundi, 2 ponavljalni izpit, 27 t vi red, 11 odliko. Zdravstveno stanje je bilo v zavoda tekom šoUkega leta prav dobro. Kot domači zdravnik je fungiral veleuč. g. dr. Brecelj, kateremu izreka Alojzijeviiče na tem mestu posebno zahvalo za vbo njegove dobrote, ki jih je izkazal gojencem. Gojenci so imeli vsako nedeljo in praznik blagoslov in Bicer navadno s cerkvenim govorom. Sveto spoved so opravljali vsi vsak mesec, mnogi tadi večkrat v meseca, lepo število gojencev je napravilo 6 nedelj na čast bv. Alojzija. Pri domačih pobožnostih so pomagali čč. gg. P. LeonHrd iz Kostanjevice in P. Rafael Ord. Cip. kot spovednika in g. katehet Reščič kot rxhortator. Vsem gospodom prisrčna hvala in Bog plati I Potem poroča blagajnik ogarotnem stanja tekom dolskega leta. Rot pregled nika računov sta bila izvoljena veleuč. g. dr. Ž gon in preč. g. Fran Setničar. Gospod žapnik Rojec predlaga, naj bi ie v materijalni provapeh Alojtijevišča poslalo nekoliko odposlancev zavoda, ki bi nabirali po slovenskih dahovnijah podpore v denarja ali v nararn.h pridelk h na korist zavoda. Sprejeto. Predsednik predlaga naj bi se naprosilo duhovnike, da bi sprejeli po kak atotak dolga (pri Montu), da ga v 15 letih amortizirajo. Sprejeto. Tretja točka je bila volitev novega odbora. O ični zbor je izvolil sleJeče gospode, ki so ne konstituirali tako- e Monsgr. Lukežič, predsednik; dr. Ujč.c, podpredsednik; monsgr. Pavletič, župnik Kokošar, monsgr. Kolavčič, žapnik Rojec odborniki; Reščič duhovni prefekl. — Po peji se je nabralo K 100 in sicer bo darovali preč. gg. dekan Pavletič 20 K, žapnik Golob 20 K, monsgr. Pavletič 10 K. vikar Pirih 10 K, dekan Bar-lot 10 K, žapnik Rojec 20 K, monsgr. Kolavčič 20 K. Vsem dobrotnikom priirčna hrala. Politični pregled. Zarota proti Avutrij . Že dalje časa smo čuli vesti s Hrvaškega, da ondi neki ljudje spletkarijo proti Avstriji. Sedaj pa je naenkrat udarila na dan cela zarota. Neki časnikar Nastič po imenu je spisal knjigo, v kateri natančno opisuje, kako in na kak način je sestavljena zarota proti Avstriji. Zarotnike podpira z denarjem srbska vlada. Zarotniki so raztezali svoj delokrog po celem Hrvaškem, Kranjskem in Primorskem, torej tudi med Slovenci. Svoj namen so ho teli doseči s časopisi, podkupovanjem, z bombami, orožjem, rušenjem cest, železnic, brzojavov in mostov itd. V avstrijsko armado so hoteli zanesti upornega duha. — Brošura govori tudi o Slovencih in pravi, da je namen revolucionarjev v slovenskih krajili delati proti Avstriji s tem, da podpirajo borbo s v o b o do m i s 1 e c e v (t. j. liberalcev) p ro t i klerikalcem (t. j. katoličanom). Razumljivo! Saj ti revolu-cijonarci delajo obenem tudi za razširjanje pravoslavne vere. Zanimiva so ta odkritja. Radovedni smo le, če so od tistega srbskega denarja že tudi naši go-riški liberalci kaj dobili! V Zagrebu so radi tega aretirali več poslancev in tudi drugjh Srbov ter Hrvatov. Najbolj so zapleteni v to zadevo srbski popje (pravoslavni duhovniki), ki jim je na tem, da se razširi pravoslavna vera. — Vedno lepše ! Male politične vesti. (i. avg. Danes je bil ogrski mini -sterski predsednik pri cesarju v avdi-jenci. — Mladoturki baje silijo sultana, naj se odpove. Sultanu sovražno gibanje se širi. — Bolgarija se pripravlja na vojsko proti Turčiji. 7. Pri nadomestnih volitvah v kraju Nagyatad na Ogrskem je propadel Košutov kandidat. — Danes sta se ogrski ministerski predsednik in naš zunanji minister 3 ure posvetovata o Bosni. 8. Na Angleškem so sklenili postavo, po kateri dobi malo pokojnino vsaki nad 70 let stari Anglež, ne da bi mu bilo treba uplačevati. — Nemški cesar in angleški kralj se snideta 11. t. m.— Pred palačo ruskega carja je straža ustrelila dva kazaka. 10. Dunajski list „Vaterland“ zagovarja misel, da bi se Hrvaška združila z Avstrijo. — V italijanski socialni demokraciji se je začel hud razpor. — Dne 8. t. m. so bili v Perziji zopet hudi boji. Revolucionarji so bili poraženi. 11. V Londonu se bo septemura meseca vršil velik shod vseh angleških katolikov. — Ob črnogorski in hrvaški meji so se vršili boji med kristjani in Turki. 12. Delavski nemiri na Francoskem še trajajo. S. K. S. Z. Telovadni odsek v Mirnu priredi v nedeljo, dne fi. septembra prvo javno telovadbo združeno z mladeniškim tečajem. Opozarjamo že • sedaj vsa bratska društva na to slavnost ter jih vabimo, da ob tej priliki obiščejo Miren. Ta dan bode posvečen razvoju naše mladeniške organi-zaeije. Natačneja sporočila slede. Čitalnici* „S I o v. k ršč. socialne zveze* ae ntvori v soboto ob 9 h dopoldne. Društveni proBtori s čitalnico ne nnhijajo v Gosposki nlici it. 6. na dragem dvorišča. Prostori so zračni in lepi. Vstop je dovoljen le članom. Novice. Okrožuico v s p j duhovščini je priobčil papež Pij X. povodom svojega jubileja (Exhortatio ad clernm catholi-cum), v kateri opominja dahovšiiao na njeno vziišeno nalogo, med drugim pa jo tudi opozarja, da mladino zbira, poučuje in jo varnje pred zapeljivci. To je res časa primeren opomin, ki bo gotovo našel odmeva povsod, zlasti pa v naii slovemki domovini, kjer stojimo zdaj v znamenju živahnega mladinskega gibanja in združitve našega naraičaja nakrščan-Sko-Bocilnem temelju. Jubilejski križci. Cesar izda armadno povelje, ki ustanavlja jubilejni križec. Die 18. avgusta dobi odlikovanja približno 1000 častnikov in vojaških uradnikov c. in kr. armade in mornarice ter 250 častnikov avstrijske deželne brambe in orožniitva. Jubilejski križci se razdele 2. decembra. Poroka V sredo ob 7h zjutraj se je poročil v Št. Potru gosp. Ilagon Casagrande, poslovodja v Trstu, z gospico Milko Lavrenčičev o, hčerko gosp. nadučitelja v Št. Petra. Bilo najsrečnejše ! Somišljeniki I — Di razprodaja nžigalic S. K. S. Z., ki jih je le ta založila v korist obmejnim Slovencem, napreduje, je gotovo. Prav tako je pa tudi gotovo, da bi bile te užigalice lahko že v zadnji vasi danes vpeljane, da je storil vsak somišljenik svojo dolžnost. Somiš-Ijeniki ! V/.dramite bo torej že konečno ter delajte na to, da je ne bo trgovine, ne trafike, niti gostilne, pa tndi nobene privatne h Se ne, v kater.h bi se ne prodajale, oziroma izključno rabile le le naše ožigalice. Ne kapi tobaka, niti smodke, niti cigarete v trafiki, ki nima teh naših uži-galic naprodaj I Ne kapi niti kave, niti Boli, niti riža v oni trgovini, kjer nimajo teh naših nžigalic naprodaj I Ne pohajaj v gostilno, v kateri se ne rabijo naše ažigalice I „L’A8ino“. — V Italiji izhaja list z imenom „Asino“, po slovensko „Osel“. Ta list izhaja s podobami, ki smešijo papeža, kardinale, sploh duhovščino in sv. cerkev. Pa ta brezverski osel je šel zdaj enkrat predaleč na led, tako da ne more več nazaj. Urednik tega oslovskega lista, Podrecca, je v svojih napadih na katoliško cerkev napisal tudi trditev, da je moderna znanost podrla in uničila vse katoliške dogme ali temeljne resnice. Nasprotni katoliški ilustrovani list „11 mulo" je prijel „Osla“ ali prav za prav njegovega urednika za ušesa in ga stresel, naj dokaže svojo trditev. In katoliški Italijani so začeli zbirati denar in imajo zagotovljenih že skoro 4000 lir, katere dobi oslovski urednik Podrecca, kakor hitro dokaže, da je moderna znanost podrla le eno samo katoliško dogmo. Le še naprej se steka denar v ta namen iz vseh stranij Italije. Lepi so tisočaki, pa Podrecca le ne seže po njih, ker mu treba dokazati, da je moderna znanost podrla vse katoliške dogme, kakor on trdi, dokaže naj le, da je podrla le eno kat. dogmo. Pa nič. Podrecca z oslovskim glasom riga in z oslovskim kopiti otepa okoli sebe, dokazati pa ne more ničesar. Mičejo ga tisoči italijanskih lir, pa si jih ne more pridobiti — lažnjivec. Taki so sploh vsi brezverski liberalci. Najprej spuste proti sv. cerkvi v svet svoje lažujive trditve, ko se jih pa prime, naj te trditve tudi dokažejo, pa začnejo zmerjati in pljuvati okoli sebe kakor zblazneli, in to so vsi njih dokazi. Goriški liberalci, ki pišejo v „Soči*, da bo ktnalo odklenkalo sedanjemu katolicizmu, niso za las boljši. Vsi njih dokazi obstoje v zmirjanju, napadanju, sramotenju in blatenju kakor pri italijanskem „Oslu“. Gliha vkup štriha: „1—a“ 1 „l-a!“ Mi pa pravimo: Ne: — Nel Prošnje za vsprejem v „\lojzi-jeviftče" je treba predložiti vsaj do 24. avgust«. Potrebne priloge : 1 krstni list, 2 šolska spričevala, 3 jpriAevalo o cepljenju koz, 4. ubožai list, 6. priporočilo duhovnega pastirja. Prošnje naj se naslovi na odbor slov. .Alojzije-v i š ča“ v Goric'. Papirno delavstvo na Kranjskem ttoji sedaj v splošnem štrajku. V ponedeljek opoldne ee je začel štrajk delavstva tadi v Vevčah, vkljub temu, da bi bili socialisti štrajk radi preprečili in izdali delavce tovarni. Da liberalci niso nič poskušali škodovati, je edini vzrok, ker tam liberalcev nihče več ne posluša in upošteva. Razpisano je mesto pisarniškega pomočnika pri c. kr. okr. sodišču v Tolminu. Društvom po Slovenskem pošlje prihodnje dni, kot čujemo, založništvo v Ljubljani na ogled po en izvod letošnje, kianuo opremljene jubilejne „D rutinske Pratike1*, s prošnjo, da seznanijo z njo svoje člane in jim jo priporoče v nakup. Slavne odbore posameznih druitev prosimo, da v smislu priloženega poziva »tore po svoji moči kar največ za vsestransko razširjenje edine naše „Pratike“. La izvod velja 24 vin., po pošti 10 vio. »eč. Pri naročilih na en ali dva izvoda naj se pošlje znesek naprej, najbolje v p.smenih znamkah. Velik požar je ti. t. m. upepelil mnogo hiš iu gospodarskih poslopij v Červmjanu. Zgorelo je veliko živine. — Škodo je 80.000 K, ki f,a je precej pokrita po raznih zavarovalnicah. Šestmesečni mlekarski tečaj na Vrhniki. — Koncem meseca avgusta bo mlekarska šola na Vrhniki sklenila svoj prvi šestmesečni tečaj. Kurzisti bo si v tem času prisvojili vse potrebno strokovno znanje. Zlasti se je polagala važ- nost na praktično delo, tako da se je vsak kurzist priučil samostojno opravljati vsa mlekarska dela. Velikemu pomanjkanju veščih mlekarjev bo zsto že letos nekoliko odpomagano. Tiste mlekarske zadruge, ki bi želele dobiti iz te iole kakšnega mlekarja, naj se obrnejo na šolskega vodjo mlekarskega konzu-lenta g. Jak. Legvarta na Vrhniki, ki daje vsa tozadevna pojasnila. — V G-vležu bi se pripetila v torek kmalu velika nesreča. Eiuard Btner, železniiki uradnik Iz Gampold-Bkirchna na Niže Avstrijskem ae je hotel pripeljati s svojo soprogo in dvema sinovoma v čolničku k parniku „Trieste“, da se popelje v Trst. Čoln se je preobrnil in cela drnžina z veslači vred je padla v morje. Ljudje ob obali ao rešili vse iz morja. — Godbe domobranskih polkov bodo imele samo fanfare, kar bo vsekakor zanimiva posebnost. Za primerne koračnice, fanfarske kompozicije so ras-pisane nagrade po 600, 200, 150 in tri nagrade po 100 K. Skladbe je poslati do konca oktobra domobranskemu mini-sterstvu. — — Slovenec umorjen v Tratn 84 letnega delavca Štefana Prelca sta v Trstu umorila dva regnlcola. Eden je dvakrat ustelil nanj, drugi pa je udaril s sekiro. Prelc je kmalu izdihnil. Uoriloa sta pod ključem. Y8em dopisni kem. — Vsled velike obilice gradiva smo morali marsikaj odložiti, četudi je bilo že pripravljeno za list. Prosimo, da nam gg. dopisniki oproste. L;stnira uredništva. Sela pri Volčah: Pod izjavo se podpišite, drugače takih izjav ne moremo sprejemati, ker ne poznamo razmer. Brez zamere. Mesine novice. m Odbor „Slov. k&tol. delavskega društva" v Gorici bo imel sejo v nedeljo dne 16. t. m. ob 11. in pol predp. v društvenih prostorih. m Poskušent samomorilec Širci, ki je v Sp. Šiški pri Ljabljani de-fravdiral 700 K in se na to v bližini Kanala obstrelil, Be počuti v bolnici bol. še. V par dneh bo zdrav in ga oddajo o-diščn. Krogljo ima še v prsih. Je pc ol-noma miren in se sprehaja po hodnika. Iz goriške okolice. g Vrtnarsko društvo se je ush-novilo v nedeljo v Sovodnjah. Izvolil ro je cdbor, ki ima tadi nalogo nabirrti člane in ljudstvo seznanjati a potrebo takega društva in o koristih, ki bo d >-našalo članom. Predsednikom je bil >.> voljen g. Iran Pelicon, gostilničar in vrtnar v Rubijah. — Druitvo je gospodarska naprava, ki ne pozna nobene Btranke kakor samo kmete člane ter akrbeti za vse enako. Komur je mar za gospodarski napredek, naj pristopi kdru-štvu. Tisti, kateri pravijo, da bo društvo strankarsko, govorijo neresnico in a tem le hujskajo ljudi, da ne pristopijo k društva. g Lokve, 10. arg. t. I. — .Primorec" št. 32 ima zopet mene v „drukma-šini“. Zbaatli so me v to „mašino“ trnovski „kmetje“. Prosim te Bkmeteu: podpišite se, kakor ja:, potem bomo dalje in drugače govorili! Če pa bi „Primorec“ ne hotel sprejeti brezplačno Vaših podpisov, plačam jaz za vsako štiriatopno petit-vrsto dvakrat po 16 vin. A. Plesničar, župnik. Pripomba : Dopisnik „Primorčevihu dopisov „Iz trnovakega gozda" ni g. Job. Kenda, pa tudi ne g. nčitelj Leban, ampak nekdo drugi. je V- 0- ie e- te jo g Toča v Št. Petru. — V sredo utraj je padala v Št. Petra zopet hada Vzela je polovico vinskega pridelka, g Poštni urad v Pevinl — do-uljen. Dne 31. julija je dobil poslanec F o n iz ministerstva sporočilo, da je goljena pošta v Pevmi. Iz ajdovskega okraja. a Na lokavSki pošti je mnogo ne-glede doitavljauj raznih pošiljate*. Ktsopise dobivamo večkrat en dan pre-jotno, v časih pa tadi celi teden. Tema ni čadit:, ker dotična poitarica je U'krat celo tedna in včasih tadi cele |t!fce odsotna. Njen namestnik pa bb Uh:no nič ne briga za aradne are. Jli se, kakor da bilo ljudstvo radi pošta ne poita radi ljudstva v Lokavcu. [trna nereda je treba konec storiti. a Cvetke iz črniške županije, redpralekli teden je peljal župan in cest. dbnrnik s svojima dvema sinovoma drva gojzda (roti Lokavca. Pred njim so !i nekateri Lokavčani s težko oblože-imi vozovi. Črniški žapan ki stanaje v iln komandira „s poti". Dra sta se rea igenila na cesti, tretji pa ni mogel radi like cesto in nasip*. A žapan ne pozna irdona. Ali — ali. Lokavčani pa niBo |lrt In petni in Hreča za žapana, da je [oka dobrega Lokavčana ustavila sekiro, iicer so pa žapan in njegova Binova dneali sladke odpustke domov in naj se po zahvalijo svojima klekama v hleva, a ste jih v dira pripeljali domov z utrganimi srajcami. V prihodnje pa naj i župan in njegova dva sinova zapom-ijo, da Lokavčani niso kakor nekateri elani, ki molčijo, tadi če se jih vrže po lopnicah. Kdo ve kako barvo je imel opau takrat na obraza ? Pa ne mislite a je ta žapan klerikalec, aaj ne mjre iti daha »klerikalca* prenašati. Srečna upanija ki ima takega žapana in vrlega adtajnika. Živio republika I a Liberalni Škrat. — Pil je v 'ne-eljo, pil je v pondeljek in po noči ni nogel naprej; zato se je uatavil pred ubr. draštvou v Batajah. Kij se ču liti ? Tak le je bil: glavo je imel bolj nrtvaško, (prav po liberalsko), dra ro-liSka na glavi, seveda tadi „repč* je mel, poleg tega ie precejšea trebušček, iti je b.I „čotait“, se ne ve.Hitel je naj->rž strašiti, pa brž so spozaali liberalnega škrata zato se ga ni nobeden bal, o spravili so ga v varno zavetje. Kdor >i ga hotel videti bo moral plačati vstop lino. Zlasti bi hoteli posebno liberalci rideti svojega »strička* in si ga prisvo-iti, da bi ga poslali na razBtavo v Prago. Jbogi liberalni škrat, kam je prišel I a Strela vdarila v zvonik. Iz Sr. (riža: Minuli petek zjutraj, ko so bili !!. patri v sv. Križu pri molitvi, je vdarila strela v samostanski zvonik. Sreča la »o ljudje brž zapazili da gori, ker leseni zvonik je bil £e začel goreti. Šiode je le malo. a Nereduo dostavljanje „Priinor-ikcga lista1*. — Čjjemo pritožbe, da )o»ta v Sr. Križu na4im naročnikom ne loatavlja lista rodno. Neki naš naročnik li dobil lista že od 26. številke naprej, »koruvno se mu iz Gorice redno pošilja, thtevamo reda I Vse naročnike pa pro-iimo, naj nam vsako nerednost nema-tarna javijo. Nagajanja naredimo konec I a Strašna povodenj je zadela vpe-l«k braniško dolino. Vsled nalivov v prej-•n;i noči je Branica caraBtla in preplavi a 'te. Veda je vd rala v hiše, trgala zidove, pokončala vinograde, njive in travnike. Ljudstvo je obapauo. Pomoč je ne-obhodno potrebna. Ureditev Branice je ujna. Več o tej nesreči prihodnjič. Iz kanalskega okraja. ki Iz Avč. — .Katoliško Slovenjo izobraževalno druitvo“ v Avčah je imelo v Bredo 5. t. m. predavanje o Rei-feizenovkah. Predaval nam je prečastiti gospod župnik Iran Kovačič. Prihodnje predavanje bodemo imeli v nedeljo 16. t. m. Predaval bode preč. gosp. dr. S re b rnič. ki Iz Lokovca. — Podpisani sicer ne Bmatram za vredno odgovarjati »Primorca* št. 31, dopitu iz Lokovca ; a vendar za počitek in razvedrilo in ker mi ni treba oddajati peresa v druge roke, odgovarjam prvič in zadnjič za svojo osebo, ker vem, da »Primorca* odgovarjati, je ravno tako, kakor otroka, se z blaznim koštrnnom butati. — Komar se cedi jeza čez zobe, tak mora pred sodiščem prazno sapo pogoltniti. Radi moje jeze ni imela moja zakonska polovica še nikdar povoda, se klatiti po skrivališčih in ni silila na obešala. Torej, če me dopisnik nazivlja predsednika tretjeredaikov, se je izpo- vedal, da ni videl že delj časa cerkve od znotraj, in če še ne ve kdo je predsed-n k, mn jaz nisem dolžan povedati. »Ako je „Kat, izobr. draštro’* do sedaj spalo, je znamenje, da je odpočito in lažje bode »voj posel opravljalo. Pa ni spalo, ker smo imeli ž> dvoje shodov in eno predavanje, vate pa le en bora ples. Nobena sramota ni zx mu, če sem v računati u vešč, in če sem natačno pokazal, koliko sem v resnici dolgoval na pri-manjkljejn raz. obč. posest. Bj!,e je imeti najmanšo alužio in iz preJpodatkjv natančno opravljati, kakor pa z visoko strakovladao slavo pred sodiščem stati, svoje besede preklicevati in globe plačevati. Dalje ne dvomim, da liberalno .Kmetsko izobr. društvo1* ni v denarnih zadregah, ker je bilo poklicalo še iz ptuje obJine 9 delavcev, da so se tako naporno vpirali, tolkli in pihali in toliko njih radi svoje sape se potili, da bi vkljnb vsema tema bil primankljaj, bi bilo žalostno, prežabstuo. Da pa nisem več kot 48 stotink prostovoljno daroral društva, nanesel je ravno slačaj tirjatvene podlage. Priznam, da mora biti velik kup denarja, ker se je že več mladeniier iz društva izključilo. Radi pečene kave, ki me pa čisto nič ne zadeva, ker ni podedovani greh, bi pa rekel, da ni bilo dostojno, razpo-stavljati kavo v občinskem in nabiralnem poštnem uradu, in povrhn v najbolj obiskovani gostilniški aobi. Mogoče je do-tičai kratko mislil, da je razpostavljeno ljudstvu na razpolago. Če bi bili kavo razpostavili v štacaai, kar bi bilo bližje in doBtojnejše, bi bil dotičnik gotovo vedel, da je proti plačilu; gotovo bo pa dotičnik, ki je kavo ukradel, ni predrznil v carkrenih računih slepariti. Ako ste pa Vi, g. trgovec, tako občutno prizadeti radi malo kavinih zrnic, povejte še enkrat, Vam takoj nakažemo javno miloščino v pokritje kave I Ker me g. dopisnik spominja 20 v, je dokaz da je g. dopisnik polovičnega spomina, kor pove polovico manj ali polovico več, popolno resnico povedati je že pretfžka reč. Povedal Vam bodem pa jaz popolno resnico. Dotičnega ne imenujem, ki me je bil v postnem časa prisilil nad 24 ar brez odmora delati, in koncem mi pridržal ne 20, ampak 40 v. Dotičnega sem v daljnih presledkih dvakrat osebno in tajno spomnil na dolžnost, in koncem sem zasluženo plsč.lo sortnim nntnm i*tirjal in n*m»*to treh, pustil 14 dai odloka plačati. Zelo bolehen na spominu mora biti oni, ki je nekoč plačal za spremstvo pri pogrebn 10 kron, pa je rekel, da je plačal 14 K in ko je gospodaril 7 let, pa je mislil, da je že 13. Sleherni ae bi motil, ki bi menil, da sem pri konca; toda pripustim, da prime pa kdo drugi za pero, le to pripomnim : pred bode še drugega roda konec, predno bode Soča zavrela, se iz nje prekuhal Ing, da izpere ma- deže: Časti in slave ne jemljem, za nič se ne da prejeti. — Konec. Ivan Pirih. Iz tolminskega okraja. t lz Ponlkev. — Slučajno mi je prišla v roko trideseta številka .Primorca", v katerem čitam tudi neki dopis iz Ponikev. Pisano je to, kakor se mi zdi, od nekega jako globokega misleca, ki bi rad reformiral vse .zabite klerikalce" kar čez noč v izobražene liberalce. Le poglejmo, kakih sredstev se je lotil ta reformator, pa mu bomo lahko prerokovali prihodnjostl Izobraževalna društva, kakoršna imajo drugje po deželi, se mu zdijo preveč na farški po dlagi iu kot taka ne morejo nikogar temeljito izobraziti. .Soča", .Slov. Narod" iu .Svobodna Misel", to so po njegovem mnenju pravi viri, iz katerih naj bi mi, zlasti naša mladina, zajemali izobraženost. Da ne bodem tratil časa z natančnejšimi dokazi, se poprimem najenostavnejših. Le poglejmo Vas, ki či-tate iu odobravate pisanje omenjenih časopisov, pa se bomo takoj prepričali, da to ni prava pot do izobrazbe. Ti časopisi napravijo človeka prej barbara, kakor izobraženca- To nam sami dokazujete, ko, zlasti ob dnevih volitev, pijani divjate po gostilnah, pretepate in strahujete svoje politične nasprotnike ter kažete svojo izobrazbo z nesramnim govorjenjem proti katoliški veri, proti duhovnikom in proti moralnosti. Tako spravljate ljudi ob vero in postenje. Ljudstvo pa, ki izgubi vero, začne pro-timoralno živeti, in kot tako mora poginiti. To nam priča zgodovina mnogih narodov, posebno francoskega, ki vedno bolj hira ravno vsled razuzdanega življenja. Kako si upa ta jecljajoči mazač priporočati našim ljudem brati take nenravne in protiverske časopise kot je zlasti .Svobodna Misel", ko je niti sam temeljito ne razume. Kako naj jo razumejo pa zabiti klerikalci? Ako pa človek kake stvari temeljito ne razume, ima o njej navadno napačne pojme ter mu tako le škoduje. Da, potreba nam je izobraževalnih družtev! Zlasti nam je potreba več kmetijskih šol, ali vsaj omogočenja, da jih bodo lahko obiskovali tudi otroci manj premožnih starišev. Do svidenja 1 t Zrelo sadje. Posestnik Valentin Kovačič v Bači pri Sv. Luciji ima ob steni svoje hiše že od 1. avg. popolnoma zrelo in sladko grozdje. Sploh, kjerkoli je kakšna trta ta, vsaka je polna lepih velikih in zdravih grozdov. Starejši ljodje se še apominjajo časov, ko se je tod pridelalo mnogo, dobrega cividina, pozneje je trla popolnoma odpovedala, zdaj je pa zopet oživela in začela roditi, kakor bi hotela reči: sadite in gojite me I — Zopet vam bom rodila in vas razveseljevala s svojim sladkim sadom. Iz cerkljanskega okraja. c Cerkno. — V nedeljo dne 12. julija t. I. je naš č. g. dekan ob priliki svojega predavanja v ^Gospodarskem domu“ prebral tadi izjavo č. g. karata Abrama, s katero isti obžaluje, da je na javnem shoda v Cerknem dne 2. aprila 1907 nehote ža'il visokošolca Tušarji in Breliha. Lep dokaz nam je to, kako ie katoliški dnhovnik vedno pripravljen poravnati komo storjeno krivico. Pri tej izjavi smo se nehote domislili javnega Bhoda v iitih prostorih, ko je jurist Vaclav s svojim bivšim sobojevnikom v kulturnem boju Rakuščekom javno nastopil za razporoko, ko je sebi s prilog bo skliceval na profesorja cerkvenega prava W»hrmunda kot zagovornika raz-poroke in ko je ob tej priliki s prisiljenim patosom zavpil: »In vendar je \Va-hrmund še danes bral sv. mašoM. Hotel je s tem očividno povedati, da je Wahr-mnnd duhovnik, kar pa je neresnica. G. Vaclavi S tem ste žalili resnicoljubno javnost, in ni nam do sedaj še znano, da bi bil to žalenje preklical. Vemo pa, da ste se oktobra 1905 v „Sočiu z nekim lastnoročno podpisanim dopisom skliceval na svojo akademično izobraženost in zafrknil vse svoje politične nasprotnike z duhovito(?) opazko: »Če psi lajajo, je znamenje da jahamo". Zato pričakujemo od vas, da boste posnemal karata Abrama. Akademična čast vam kot kavalirju gotovo narekuje sveto dolžnost, da izgovorjeno neresnico javno prokličete in daste zadoščenje užaljeni javnosti. Prosimo torej 1 »Zborovalci*, c Društveno in Cerkna. — V nedeljo smo meli v našem izobraževalnem društvu dve predavanji. G. dekan je govoril o Don Bjjco, .Zarjan* jurist Ivo Česnik, je nam v krasnih besedah očrtal mladeniško in dekliško organizacijo. Želimo, da bi g. Česnika in tudi druge kat. akademike še poslušali v našem društvu. c Orehek. — Takaj bb je vršil r nedeljo ustanovni shod »bralnega in izobraževalnega društva". — Govorila sta „Daničarjau Jisip 0)lak in Ciril Sedejo potrebi in pomena |izobrazbe. Udeležba je bila velika, akoravno so sedaj naši kmetje v največjem delu. Že ta dan se je upisalo 30 članov. Gotovo bo število še dvakrat naraslo, kajti navdušeni so Orehčani za novo društvo, katerega so si že davno želeli. Predsednikom je izvoljen preč. g. Franc Hlii, vikar. c Telovadni odsek v Cerknem jako dobro VBpeva. Kljub mnogemu delu prihajajo telovadci redno k vajam. Liberalni „Sokolu je, kakor^se sliši, že precej nizko padel, akoravno je spočetka plaval visoko v zraka ter nekako pomilovalno gledal na nai tel. odsek. Nako-! liko so si pa vendar „sokoliH ] utrdili Bvoje mišice, kajti poBtali so zadnje čase tako močni, da bo nam ponoči izmaknili drog. —jTo njihovo nelepo ravnanje pa naB le navdušuje, da bolj pridno telovadimo. Iz komenskega okraja. km Šioda ob povodnji. S Krasa 7. avgusta. Pri vodni sesalki c. kr. drž. železnice pri Štanjela (Podlasom) je voda narastla do polovice parnih kotlov. Stroji niso mogli delovati. — Brzovlak, ki je odšel iz Štanjela ob 1033 se je moral is Repentabra vrniti; povodenj je zasula del železnice. — V Kobdilju je strela ubila par volov g. Jos. vitezu Fabjani-ju. — V Branici je voda več vinogradov a trtami vred izpodnesla. Pri Opčini je nevihta pokvarila brzojavne naprave — V Malem repnu (Repniču) posestniku M-lič u je povodenj zasula velik vinograd. km Električna železnica. Črte električne železnice potegnejo od Trsta čez Kontovelj, Prosek, Nabrežino, Devin v Tržič. To bo nekaj za na?! Vožnja u Nabrežine v Trst bo stala n. pr. 30 v. km Komensko županstvo postavi svojo mesnico, ker mesarji kljub nitki ceni živine prodajajo meso še vedno 1 kg po 1 K 34 v. km lz Pliskovice. — Dae 4. t. m. je umrla po kratki iu zelo mučni bolezni, previdena b sv. zakramenti 18 letna Mirija Vrabec, hči posestnika in bivšega župana g. Jože-a Vrabec. Pokojnica je bila 1 leto in 10 m prav pridna cerkvena pevka, liven posebnega vzroka ,vdeleževala se je redno pevskih vaj. Zato je imela posebno veselje. Bila je tudi zelo priljudna in kratkočasna mladenka. Zato se je solzilo marsikatero oko ob njeni smrti in njenem pogreba. Vsled njene marljivosti in lepega vedenja, priporočamo jo v zgled in trajen spomin vsem njenim ostalina tovarišicam. Prav lep pogreb je bil dne 6. t. m. s bv. mašo. Udeležile bo se ga vse ostale žalojofie Djene tovarišicp, in nepričakovano veliko dragega ljudstva. Ostali po nji žalnjoči pnvci zapeli so ji doma kitico žalOBtinke »Človek glej dognanje svoje1* pod vodstvom domačega organirtH Josipa terjal. Ravno tako tndi na pokopališča kifco drugo žalostinke »Blagor mn, ki se spočije". Vsled prezgodnjega groba te vrle mladenke izrekamo njenim hiinim in njenim Borodni-kom iskreno sožalje. Njej pa. ker je za božjo čast rada prepevala, Bjg daj, da bi kot pevku prepevala tndi tam gori v nebesi h pred obličjem Gospodovim vekomaj. In Bog ji daj večni mir in pokoj večna Inč naj ji sveti. km Gorjansko. Ro so v zadnjem časa prinašali naši listi izkaze o r a z-d e 1 je n i h(?) trtah, kjer se je pokazalo v čndm jasni Inči delovanje kmetskega (?) poslanca Pepeta Štrekelj v tej zadevi, se je ta mož izrazil nasproti nekemu pristaša S. L. S.: nAli menite, da me boste s temi „lzkazi“ umorili? Moj ogled bo b tem le še večji". In res je njegov nngled tako visoko zristel, da 'ga sedaj nikjer več ni; kakor znano, je Štrekelj za svoje „zaBlnge“ od poljedelskega ministerstva odpuščen kot zaupnik za vinarstvo na Sežanskem. Gorjanci I Takega zastopnika bomo imeli v dež. zboru; drugod bi volivci kot en možza-htevali od Štreklja nazaj mandat, ki so mu ga poverili. Raj pravita k temn naš „pek“ in njegov sodrug Lnketov Pepo ! ? Ljudje božji, ni zadosti, da je kandidat le domačin, da ga volimo, imeti mora tndi —■ srce za kmeta in ne samo žep! Iz sežanskega okraja. s Silna povodenj na Krasu. Iz Zgonika: Take povodnji, kakor dne 7. t. m. ne pomnimo pri nas. Žs po neči je treskalo in bobnelo zaporedomB. Pri Proseku je strela poškodovala več brzojavnih drogov, ter nbila v Vel. Repnu neko ženo. Pri nas so vrele skozi vas po vseh če tah cele roke. Voda je napolnila hrame in hleve ter odnesla iz nekterih njiv vso zemljo in pridelke. Vinogradi v dolinah so se spremenili v jezera. Le nekaj kol-cev jo gledalo iz vede. V bližnjem Gabrovcu je dobila veda dve žrtvi. Dva dečka, enajst' in štirnajst let stara sta se ogrnjena cckljala (bredla) v vodi. Rtr naenkrat izgine eden in za njim drogi v vodi. Zdrsnila sta v jemo, iz katere so zajemali zemljo za vinograd. Mrtva so si odnesli žalostni slariši domov. Škoda je velika. Vendar kažo pri nas letos še dobro. Še za seno ni tako slabo, kot drugod. Grozdje je lrpo. Veliko več škode pa je napravila povodenj, ksker se čuje, na Proseka, Rontoveln, Sv. Križu, kjer je opustoiila vse vinograde. Treska in hudega vremona reši nas, o Gospod I .s Ogenj v Sežani. — 4. t. m. zjutraj ob 4. uri in pol je začelo goreti na glavni cesti v poslopju sedlarja gosp. Cuka. — Zgorelo je mnogo sena in slame. Ško de je blizo 2000 K. Gasili eo domači cgnjegarci, a pomagali so tndi vojaki. Bila je velika nevarnost, ker je Sežana brez vode. Za vse vas je sedaj, le en vodnjak, od katerega dobi vsaka dražina !c po dva akt ta na dan. Vendar bi morali vojake tam imeti, kjer je voda, ne kjer je ni. Iz fržiškega okraja. ti Ljudska knjižnica, katero je ustanovilo v nedeljo dne 2. avg. t. I. nadebudno in požrtvovalno krščansko misleče goriiko dijaštvo, se nahaja v kc- planišču. — Rnjige se izposojajo vBako ■ nedeljo in praznik takoj po blagoslovu, ti Šiba za šibo tepe naŠ9 kraje. Najprej so nam poškodovali poljske pridelke črvi, kar je tem OBtalo, je pobrala suša ; a sedaj, ko je trava rekoliko ozelenela, jo skušajo uničiti mušice, kakor po gorenjem Krasa kobilice. — Kuge, lakote in vejtke varuj nas, o Gospodi Drobtine. d Princ frančiškan. — lz Kolina poročajo: Princ Karol lihvenstein je v četrtek v frančiškanskem samostanu podal svojo redovno prisege. Princ frančiškan stanujo v cflici, katere edini kras je mal filtarček z Marijino podobo. d Smrt vtled strtim. — Iz strahu je umrla služkinja Terezija Beamer. — Ostala je esroa dcm», ker sta šla gospodar in gospodinja v posete. Ko sta se vrnila domov in trkala, je služkinja mislila, da prihajajo tatje in je kričala na pomoč, a nakrat je vtihnila. Vdreti so morali v stanovanje s silo, kjer so našli ležečo mrtvo na tleh. d Od strahu pred kaznijo se je obesil Juro Tomaševič v Drenja pri DjBketem. Delal je na parni mlatilnici. Ker je to delo naporno, je pil in se ga nalezel preveč. Nekaj časa mu je šlo delo urneje izpod rok, potem pa, kakor ee ta učinek alkohola vedno opazuje, toliko počasneje. Zaradi tega ga je strojnik o Štel. Tomaševič pa ne bodi len, zgrabi strojnika, ga vrže pod-se ter do dobra naklesti. Drogo jntro bo mu povedali, kaj je storil in da bo naznanjen orožnikom. Od straha, da bi ne bil kaznovan, je šel in se blizu Skednja — obesil. d Perite grozdje pred uživanjem. — Te dni je umrl šestletni sinček lekarnarja Peniča iz Zagreba, ker ja zobal grozdje, ki je bilo poškropljeno z modro galico proti poronospori. d Kako delajo liberalne učiteljice na Češkem, — Naš i liberalni učitelji in učiteljice so posebni prijatelji svojih čeških kolegov in koleginj. Kako pačeški evobcdtmifleni učitelji in učiteljico „do- I ujejo", o tem priča sledeči dogodek, o ketirem poroča zdaj „S«verna Morava". V Kostelec pri Prcsnicnh ,e prišla na letovišče učiteljic« S. Ko je priela ca obiefc. k neki rodbini, ji je matipikezula malrga otroci ka. »Pokaži gi spndični, k,e je B gfc“, je dejala, in pokazala na križ. Te priložnosti pa „napredncmis!eča“ učiteljica ni smela zamuditi in zato je mi ten dejala: „Ta košček lesa kažete otroka? Saj sami ne veste, kjer jo Beg, pa ga otroku kažete I" »Severna Morava" pripomni: »In takim vzgojevavktm naj Bvoje otroke izročamo?" d Jubilejne dopisnice izda poštna nprava 18. avgusta. Dopisnice bodo okrašene z lepim portretom Njega Veličanstva. .Narodna Tiskarna" v Gorici Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Glroncoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize. različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. išče korektorja, ki je ob enem sposoben sodelovati pri političnem listu. Ponudbe sprejema I>r. A. Gregorčič načelnik. A. Fajt ♦ Svoji k svojim! hama Central Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo, edino slovensko kavarno v Gorici na Travniku tik cerkve sv. Ignacija. V prvem nadstropju so primerni prostori za različne zaprte družbe in društva. V moji kavarni je nad 100 časopisov na razpolago. Prodajani raznovrstne pijače in dobro kavo, katero bodem okoličanom prodajal po nižjih cenah kakor druge kavarne. Pri-čakovaje obilne vdeležbe bilježim z odličnim spoštovanjem J. Pečenko kavarnar. Svoji k svojim! ! | pekovski mojster v Gorit I tekališče Fr. Josipa 2 (lastna hiš; Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva za nove maše in godove, kolače za birmance in oorokeifd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno. Prodaja fino pecivo, likerjev. Peče tudi najfinejše pecivi Svoji k svojim! Zaloga. Podpisani priporoča p. n. činstvu v mestu in na delj svojo trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem na Volčjidragi pri postaji c. državne železnice. Josip NARDIN, trgovce ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< Štev. 2148 Op. Svoji k svojini! Staroznana narodna tvrdka: Anton Id. Pečenko GOltICA, ulica Jos. Verdi 20 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-skim pivom „prazdroj“ iz sloveče češke »Meščanske pivovarne", in izbornim proti-vinskim pivom iz pivovarne kneza Schwarzenberga v Proti vinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 5G lit. naprej franko goriška postaja. Cene zmerne. i | Raglas. ; Naznanja se, da javna dražb 1 zastavil II. četrtletja, t. j. meseci aprila, maja in jijja 1908, začne v pondeljeh, 7. septembra 1901 ter se bo nadaljevala naslednje de : lavnike in sicer četrtke in pon deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po poludne. i Od ravnateljstva zastavljalnice. V Gorici, 29. juliju 1908. u Štiri posestva jedno v obsegu nad 250 oralov in tri v obsegu po nekaj nad 100 oralov vsako s poslopji in obdelana ter ležeča v rodovitnem kraju Istre ob istrski železnici Trst-Buje so pod ugodnimi pogoji na prodaj Na vsakem posestvu se nahaja veliko nasadov amerikanskih trt; jedno posestvo je posebno ugodno za kakega trgovca z vini. Natančneje poizvedbe pri g. Edvardu Dolenec veleposestniku v Orehku pri Prestranku ali pa pri g. Dr. Mateju Pretner-ju odvetniku v Trstu. Priloga »Prim. Listu" št. 33 z dne 13. avgusta 1908. r V malo dneh izide v založništvu v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. G. krasno opremljena —, 1 1 = jubilejna — ■ ---- Družinska Pratika za leto 1909. Cena kot doslej 24 vinarjev izvod. Letošnja »Pratika« bo presegala po svoji krasni opremi in /.brani vsebini vse dosedanje izdaje, ker bo Imela polen obilice poučnega in zabavnoua berila /. mnogimi slikami tudi štiri krasno izvršene slike v trobarvnem lisk n: Lurftke Matere božje, jubilantov papeža Pija X. in cesarja Franca Jožefa I. ler izložb > ,,Kn toliške Bukvarne'* v Ljubljani. KATOL. SLOV. LJUDSTVO! Ta jubilc ■jna »Pratika* jo edina n aSa pratika I Sozito pridno po njej; naj jo pozna vsaka še tako oddaljena slovenska hiša! — Zahtevajte pri trgovci ti ,,Družinsko PratiKo" in ne dajte si usiliti nobeno druge! Kupujte in priporočajte le na&o pratiko! Glavno zalogo imajo: „KATOL. BUKVARNA". PRODAJALNA „KATOL. TISKOVNEGA DRUŠTVA" in nekateri drugi trgovci v LJUBLJANI. Cona za razprodajalco pri naročilu 100 kom. 17 vin. izvod, nad 100 kom. pa po 16 vinarjev. J I. ZORNIK modna trgovina preselila se je I. avg. t. I. v lastno hišo Gosposka ul. 11. nasproti sedanje trgovine. Radi selitve ter pozne letne sezone prodaja se od danes naprej vse blago po tovarniških ===== cenah. = ^ Odlikovana pekarija ^ in sladčičarna ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t drobno ali v orig. buteljkah. Pri- ♦ porova ne hI. občinstvu. Cone luko iil/.k«. K. Draščik v Gorici na Kornu (v lastni hlil) Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerjev na IS vinske stiskalnice „Sypiionia“ so najboljše Delujejo same. Posode za grozdje, sadje, plugi za vinograde, sušilnice za sadje ; ročne stiskalnice __ za seno; mlatilnice za seno, mlatilnice za pšenico, čistitnice za žito, rezalni stroji za krmo in ročni malni za žito, razne velikosti,. In še razni drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo ing prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, iz-8 borne, priznane in odlikovane ~ Ph. Mayfarth-ove in dr. tvarnlee gospodarskih ln vinarskih strojev na Dunaju, II. Taborstrasse 71. - < Nagrajeni v vseh državah z več ko 600 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami' Ilustrovani ceniki in mnogobrojue poli vale v dokaz. Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi, kjer še nismo zastopani Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, Gosposka ulica 1 Raštelj 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Nova slov. manufakturna trgovina v Gorici, RAVNIKAR & BERBUC ulica Raštelj št. 16 v lastnej hiši se je otvorila 6. avgusta. V onienjenej trgovini dobiva se po v resnici izredno nizkih cenah raznovrstna blaga kakor: posebne vrste platna pol platno in boinbažasto za rjuhe, vsakovrstno belo perilo kretoni, Sifoni, domestik, slovensko platno in vsakovrstni namizni prti in prtiči, platneni in botnbažasti — velika izbera o.\fordov, perkalov, ze-firjev, satenov in volnenih moških in ženskih oblek, v raznovrstnih lepih novih barvah. Zelo dobre kvalitete se dobivajo v volni in žimi, cvilita za postelje, nadalje po posebno dobrem okusu zbrane in lepe posteljne odeje šivane kakor (plahte bele in barvane. , V zalogi so krasni vzorci garnitur za postelje, ter beli ka kor barvani zastori. Vse to in še druge vrste blago dobiva se 'po najnižjih cenah v zgoraj zaznamovani trgovini. Posebno prijetno nama je razodeti slavnemu občinstvu, — da bodeva ‘zvezana le z primeroma malimi stroški, ter zategadelj pač v položaju nuditi vsakomur najine vrste blaga v pravem pomenu besede resnično po splošno nizkih cenah. Priporočujd, se, bilježiva s spoštovanjem Ravnikar & Berbuč. so naše stiskalnice T7y»/ir»lnajnovejšega in izvrstnega sestava so v»UlO ? strojem za dvostroki in trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj ko pri vseli drugih stiskalnicah. Hidravllške brizgalnice MS - Glavno zastostvo in zalogo kmetijskih strojev prve slovanske tovarne bratov K. & R. JEŽEK Blansko ima Jos. Dekleva Gorica Magistralna ulica ŠLI. 0 0 »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša) zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna polsopja, zvonove, premičnine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam Edina domača slovenska zavarovalnica! spojina! mnmmi Loterijske številke. H. avgusta. Dunaj.............. 2 52 70 70 47 Gradec.............14 9 BO 42 45 Prodajalno Katoliškega tisk. društva — v Trstu----------------------------- pri uelihi pošti ulica delle Poste št. 9. se priporoča za nakup raznih molitvenikov, kipov, križev, rožnih vencev, podob malih in velikih, svetinj, cerkvene obleke, voščenih sveč, pisarniških potrebščin, j. t. d. i. t. d. i. t. d. Za časa sv. misijona lep?, misijonske podobice z slovenskim besedilom. Ob 50-Ietniei mašništva sv. Očeta: podobe pija x. na platno z lepim okvirjem. Zaloga tiskovin za častite župne urade. Za obilo naročil in obiska od čč. gg. duhovnikov kakor p. n. občinstva se priporoča z velespoštovanjetn „KatoI. tisk. društvo1* TRST. Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 (v Kopačevi hiši) se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stoipe, katere napravi po načrtu Josip Patek, naslednik Karola ČuFer priporoča sc tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: niciie zažveplanje, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, pollvalnike za vrte in patentirane ventilatorje za dimnike itd. Poprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni. m Destilacija žganja v zvezi z izdelovanjem krepilnih pijač brez alkohola jo z velikim uspehom takoj mogoča. Garancija za oblastveno dovoljenje in prodajo. Vse potrebno pripravi na licu mesta brezplačno iz-v ežbap ttrokovnjak. Tukajšnje informacije glede hitre prodaje. Ponudniki naj se obrnejo^ pod naslovom: Prva tovarniška tvrdka (I'.rsto Fahrikstirma) 68882 na M. JDukes našle-1 ■' 1 " duiki, Dunaj I./l \Vall/.cile 9. ! Lekarna Mfilitti r Girici Prave In edine žel. kapljice i mamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če ae jih dvakrat na dan „ po jedno iličico E> (V»r.lTRi • znamka) p0pjje.— Okrepi Selodec, stor6, da ogrne v kratkem času omotica in &i- [ vatna Idnost (mrtvost). Te kap. ljice tudi stor6, da človek raje ^ Cena steklenici 60 vin. ^ ^ /fr' Telefon št. 72 Poštnohran. rač. št. 51.292 »CENTRALNA POSOJILNICA" —--------— V (SORKI :--- - -- registrovana zadruga z omejeno zavezo v lastni hiši m m Corso Giuseppe Verdi št. 32, I. nadstropje m m Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje od 1. jan. 15)08 dalje |)o 5%. Daje posojila na menice po G'/s% in na vknjižbo po 5'/2%. Dalje daje posojila na 5-letno mesečno odplačevanje ki znaša od vsacih 100 K 2 na mesec ——-------------------------------------- L Stanje hran. vlog dne 31. dec. 1907 K 1,816.352.73 Promet due 31. decembre 1907 ... K 5,457.131.53 l Delavnico cerkvenih posod in cerhvenega orodja Fr. Leban Gorica, Magistralna ulica Štev. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cer-k.enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja Mo. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na d“2eli svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/« kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdlče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-ovegi v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Dobre in trpežne šivalne stroje vseh vrst, kupite po najnižji eeni z jamstvom od 5 do 10 let pri tvrdki: urar c. h. državnih železnic GORICA Gosposka ulica št 25. Vsakdo si lahko moje stroje ogleda in ni nihče prisiljen kupiti. Ker mi ni treba plačevati potnikov in najemnine iz trgovine samo za stroje, lahko torej prodajam ceneje kakor drugi trgovci, kateri samo od tega živijo, in katerih stroške plačajo -amo naročevalci, kar vsakdo lahko sam spozna. Stroje prodajam od 3N K naprej. Slovenci, podpirajte le domače trgovine! = Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kiipovalSče nirnberHkrgit In drobnega bapa ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše Šivanke in šivalne stroje. Potrebščine aa krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. ***** VIKTOR T0FF0LI = (SORICA = Velika zaloga oljkinega olja iz naj-— ugodnejših krajev sw Oljkino olje po 96 v. liter naravno oljkino K 1-04 ; Marsiglia ... K 1'28 istrsko „ „ 112 Bombay . . . . „ 120 Corfu „ „ 1-20 Bari............. 140 Puglin „ „ 1-28 Lucca.........„ 160 Jesih vinski najfinejše . . . „ 2'— I .Milo in luSi. Priporočam čč duhovščini in cer- kvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 20 in via Se-minario 10. ********** ProBiva zahtevati liatk P