LETO L ŠTEV. 13 Sfoper, pefek 28. marca 1052 POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN si želi prijateljev na svojih mejah in ne ogroža nikogar. Noče ničesar tujega, zahteva pa svoje. In Tržaško ozemlje je na jugoslovanskem etničnem ozemlju, torej je naravno, da ima do njega zakonito pravico. To pravico bomo stalno poudarjali in jo znali tudi braniti. Za močne živ.ee je vaša histerija, naduta ire-dentistična gospoda,, izbruh nič-vrednosti. V Istrskem okrožju so deset tisoči Slovencev, Italijanov in Hrvatov z ogorčenjem protestirali proti vašim klevetam in žalitvam in to trdno in odločno, s klicem: Tukaj je Jugoslavija! ITALIJA NA POTI V FAŠIZEM Ce bi šlo le za tistih nekaj sto razgrajačev in če bi to ne bili fašistično vzgojeni dijaki in visoko-šolci, če bi šlo za listih nekaj tisoč priseljenih »Tržačanov«, ki so iz strahu, da ne izgube kruha, več ali manj nemo spremljali nahujska-no in podivjano študentarijo, ml fiare della giovinezza d'Italia«, in ne za pristno fašistično manifestacijo, ne bi hoteli niti z besedo omeniti dogodkov v Trstu v dneh 20. do 22. marca. V nobenem drugem primeru ne bi hoteli omenjali že od reakcije , primerno napihnjeno »manifestacijo ' d'italianitá, (ki je zelo klavrno propadla), razen iT tem, ker gre za ne-' ^ * • kaj jx>vsem drupega.kot.za^pičajno manifestacijo »nacionalnih .čustev.« Toda mani.festacijif, v 'Tr.stn-:in podivjani' izpadi niižčfretih gtav mladih, »nello .stile fascista« vzgojenih pobalinov, ima za Jugoslavijo in za Evropo sploh poseben pomen zato, ker za njo stoje italijanski vladni krogi, ki so naročili in vodili izgrede in provokacije. popolnoma fašističnega in imperialističnega značaja. Zaradi fašističnega in imperialističnega značaja teh provokacij, bomo in moramo toliko časa vpiti v svet in ga opozarjati na razvoj neofašizma v Italiji, da ne samo Eden — zunanji minister Anglije, ki je bila predmet sramotenj in žalitev s strani razgrajačev (kakor v času duceja), ampak se morajo vsi zavedati, da predstavlja razvijajoči se neofašizem v Italiji, ker ga podpira večina vladnih krogov, že resno nevarnost za demokratični svet. Tipično fašistično manifestacijo je v dneh 20. do 22. marca neposredno organizirala ¡italijanska vlada. Izvedla jo je fašistična drhal pod pokroviteljstvom mestnega župana Bartolija ter zaradi odsotnosti miroljubnih Tržačanov nahujskana in zvabljena študentarija. Namen provokacij in izgredov je bil: Prvič: priklicati v življenje pokopano priložnostno tristransko izjavo iz leta 1348. Drugič: razbohotiti v Italiji, zlasti sedaj, ob pripravah na volitve, nacianonalizem in, če hočete, fašizem ter sovraštvo do socialistične Titove Jugoslavije. V ta namen je tudi Vittorio Vidali, nil capo« kominfor-mistov v Trstu, odšel na propagandno turnejo v južno Italijo in Sardinijo, (Vidali namreč hoče in mora dokazati, da je prvoboritelj za priključitev Trsta k Italiji samo... po drugi poti!) Tretjič: preizkusili moč iredenliz-ma v Trstu kot sredstvo pritiska na Jugoslavijo in kot opomin zapadnim velesilam pri reševanju spornih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo. Četrtič: izrabiti priložnost za nov val klevet in napadov na Istrsko okrožje s ciljem, oslepariti svet o resničnem razpoloženju prebivalstva Istrskega okrožja, ki hoče živeti v socialistični Jugoslaviji v miru in si v miru graditi lepšo in boljšo bodočnost. Predvsem je treba vedeti, da za Italijo Trst ni cilj, do katerega je treba priti, ampak točka, od katere je treba naprej! In kaj hočejo, so nam že povedali. Končno moramo v veliko veselje zapisati kot zgodovino to, kar smo že napisali, pa še ni -bilo jasno mnogim zaslepljenim okrog Vidalijeve kominformisiič-ne partije, da je tisti, ki je druge obtoževal z »baratto infame«, dejansko sam barantal s črno fašistično reakcijo in to v... imenu tržaškegai preoletariata. Kot je znano, so tržaški delavci, ki poznajo fašiste že iz Giuntinih časov, pokazali Vidali-ju in njegovi vedno bolj tihi in skriti gardi figo in šli na delo kot običajno in bolj kot običajno, da dokažejo svoj nepremagljiv gnus in sovraštvo do fašizma in njegovih podpornikov — lastnih izkoriščevalcev. Vidali in »compagnia bella« so tako ostali štab brez vojske, kar je bilo pričakovati kot logično posledico izdajstva. Fašizem se je pojavil v Trstu že takoj po prvi svetovni vojni. Leta 1920 so že gorele slovenske šole, gorel je Narodni dom, vrstili so. se roparski napadi in poboji, posluževali so se ricinovega olja in podobnih sredstev in podvigov. To je bilo še takrat, ko je bila Italija še »demokratična«. Takrat so kričali: »Fmme — Dalmazia«. Prav tako kot v petek po Trstu : »Vogliamo Fiu-me, vogliamo Dalmazia, Pola!« Napad na slovensko šolo danes v ulici Lazaretto vecchio je ponovitev podobnih podvigov iz let pred nastopom fašizma. Tržaški župan Bartoli daje pobudo in smer: »Vse je italijansko: Trst, Istra, Reka, Pula, vse do Zadra.« In ne več in ne manj kot: »naj se že enkrat prične z revizijo teritorialnih določb mirovne pogodbe z Italijo.« Torej nič novega v politiki in ciljih današnjih iredentistov v Trstu v odnosu do Jugoslavije od časov, ko je Giunta z gorečo bakljo zažgal slo- zij, s katerimi stalno grozi — komu? ■—• naravno Jugoslaviji. Saj se požiramo, »imeli smo priložnost, spoznati se v vojni« je nekoč dejal maršal Tito. No, današnja Jugoslavija ni tista stara, tako »dobra«, ki vam je pustila delali, kar ste si želeli, gospodje! Današnja Jugoslavija je miroljubna socialistična dežela, ki si želi živeti v miru z vsemi sosedi, ki Pomlad v gorah venski Narodni dom v Trstu. In vendar se je marsikaj spremenilo v tem času. In kaj naj bi potem rekli o »preroških« besedah Orlanda in Pacciar-dija! »Siate calmi!« priporoča fašističnim provokatorjem, »siamo qui« pa misli povedati tistim, ki so odnesli razbite glave. In komaj se je vzdržal, da ni spel ponovil pravljice o »forzi« šestih ali desetih divi- \ Proiijugosiovanske provokacije in fašistični izgredi v Trstu Pnsitijugcslovanske provokacije, ki so jih organizirali tržaški fašistični in irerientiistični krogi pod vodstvom demokrščanskega župana Bartolija, conskega predsednika Paluiana In fašističnega škofa Santin a, so 20. marca dosegle svoj višek. Pokazale so, kako napadalen postaja prerojeni fašizem v Trotu. Takoj po jugoslovanskem prediogu za skupno rešitev tržaškega vpraša- Cepaav so' bile vse iredentistične manifestacije napovedane za zvečer 20. marca, so organizatorji, da bi povzročiti v mestu nerede, poslali na u::ce že v dopoldanski'! urah fašistično mladino. Mladi razgrajači, opremljeni z Italijanskimi zastavami, so izziv« lli meščane, tako da je morala ponekod posredovati policija. Ob 17. u.'i so se zbrali v gledališču Verdi vs; kolovodje tržatfcega fa- Skupina iredentistov in policija pred poslopjem »Fronte za neodvisnos ti nja med Jugoslavi jo in Italijo so naj-reakciicnarnejSi italijanski politični krogi v Trstu na ukaz iz Rima sprožil; nov val proti jugoslovanske kampanje. V ta namen je bil ustanovljen v Trstu »Odbor za obrambo ita-lijanstva Trsta in Istre«, kj mu na-čeljuje Bartoli. Obenem je priče! ves italijanski reakcionarn; in kominfor-rruistični tisk objavlja:! neresnične vesti o preganjanju Italijanov v Istrskem cjk.ožju. Na isti liniji se je znaiel tudi tržaški škof Santin. Kampanja proti Jugoslaviji in proti jugoslovanski coni se je stopnjevala iz dneva v dan. Ob četrti obletnici znane tristranske izjave o vrnitvi celotnega Tiržtškega ozemlja Italiji, izjave, ki je ne priznavajo več niti Anglo-Američani, je »Odbor za obrambo italijanstva Trcta in Istre« organiziral osrednjo protijugcslovansko pro-vokacijo, ki naj bi imieila svoje sre-dšče na tirgu Unita. Anglo-amerifke oblasti, ki bi marale take odkrite fašistične proviclkaci ie prepovedati, so dovolile pre:¡jugoslovanske prvekaci-je v gledališču Verdi, obenem oa so dovolile godbi Lega Nazionate izvajanje šovinaslične in ¡redentis:ične himne in pesmi na trgu Unita. Ze priprave na te provekaterske manifest a I cije niso us,pele tako, kot sta pričakovala Baricfl': in Santin. Pozivu, naj meščani na dan 20. m a:«: a izobesijo i al'jansiko zastavo, so se odzvali s?mo reakcionarni elementi v strogem središču mesta. K'jub temu pa je bila tudi v tem delu več kot polovica stanovanj brez italijanske zastave. Tudi lepaki z vsebino tn'straniske izjive so bili natepljeni samo v strogem središču mesta. PROTITUBERKLLOZNA DISPAN- CERSKA SLUŽBA V ISTRSKEM OKROŽJU Od 1. IV. d lje se bodo vršili rentgenski pregledi pljuč po naslednjem razporedu: v K o p r u v dispanzerju: ob ponedeljkih, tenkib in sobotah cd 15—16 ure (dr. D. Petris) ' i razen tega ob sredah (samo za otroke) in ob četrtkih cd 10—11 ure (zdravnik iz Ankarana), Rentgenski pregledi zunanjih bolnikov se v sanatoriju v Ankaranu ne bodo več vršili; v Izoli v bolnici: cb sredah in petkih od 12—13; v Piranu v bolnici: ob sobotah od 8—10; v Bujah v boln ci: ob sobotah od 14—16, Za dispanzerske rentgenske preg'e-de pljuč ni potrebna nobena napotnica. Vsakdo, ki žali pregled, se naj vpiše pri dispanzerski sestri vsaj 10 minut pred napovedanimi urami, Rent-gentski pregledi v vseh protituberku-loznih d.spanzerjih so brezplačni. SVEČANA PODELITEV ODLIKOVANJ BIVŠIH BORCEV NOB Namestnik komandanta Vojaške uprave JLA v Koioru, majc.r Kneže-vlč, je v soboto popoldne svečano predal cdlikcvanja 124 borcem in aktivistom narodnoosvobodilne borbe iz Kopra, Semedele, Vanganela, Kam-pel-Salare, Sv. Tomaža. Bertckov in Pobegov, ki jih je odlikoval Prezidij Ljudske skupščine FLRJ za zasluge v zadnji vojni. Bivše borce je v imenu Istrskega okrožnega ljudskega odbora pdzdra-vil tajnik Fabjo Valentlč. major Kne-ževič pa jim je dejal, da predstavljajo ta odlikovanja prispevek istrskega ljudstva v bonbl proti skupnemu sovražniku vsega človeštva — fašizmu. Sedanja gonja, k.; jo vejdijo proti nam, nalaga bivšim borcem dolžnost, da ostanejo budno na braniku bratstva med Slovenci, Hrvati in Italijani. Odl.kovancem sta nato čestitala še predsednik okrajnega od- bora Zveze bcircev tov. Benčič in tajnik mestnega ljudskega odbora SIAU Matej Skočir. V imenu cdlikovancev sta se zahvalila tov. Rado Plšot in Aldo Plaino, ki sta poudarila odločnost bivših borcev braniti p;iidobit.ve 'narodnoosvobodilne borbe. Aldo Plaino se ie zahvalil jugoslovanski vladi za visoka priznanja v imenu garibaldinsklh formacij, ki so v borbi za svobodo in bratstvo žrtvovale 2500 mrtvih. Bivši borci — odlikovanci in člani SIAU iz Kopra in bližnje okolice so ob tej slavnosti poslali zunanjemu ministru vlade FLRJ Edvardu Kardelju brzojavko, v kateri se zahvaljujejo za izkazano priznanje, obenem pa prosijo, da intervenira pri italijanski vladi ter zahteva na i se že enkrat preneha z gonjo laži in kilevet. ki resno ogroža mir v tem delu Evrope. V KOPRU SE JE ZAČELA RAZPRAVA PROTI SKUPINI VOHUNOV i;zma in iredentizma. Seveda ni manjkalo, kakor po navadi, istrskih fašističnih ezulov. Na tem »izrednem« fašistično - iredentisiičnem zborovanju sta govorila demokrščansk; župan Bar.t.oll in bivil fašistični' hie:ala je kar lri hektare zemlje za sajenje trt in pol hektara za novo drevesnico, kateri bedo vzgajali predvsem črešnje, ki v tem okolišu najbolje uspevajo. U. BORST — V naši vas; je kulturno-pros, etno življenje ponovno oživelo. Pred kratkim smo namreč pokrili zadružni dom, kjer bomo lahko imeli najrazličnejše nastope. Ustanovili smo tudi prosvetno društvo, v katerega odbor smo izvolili Jožeta Lavrenč-ča, Venčka Lavreneiča. Jožeta Bembiča,, Romana Jemiana in učiteljico Vilmo Prinčičevo. Prosvetno društvo se bo udejstvovalo predvsem v dramatskih nastopih in v vokalni in instrumentalni glasbi. P- TOLMIN — Na mladinski kenferen-c. učiteljišča, ki so se je razen dijakov udeležili tudi nekateri profesorji, so obravnavali zlasti pomen ideološke vzgoje mladine. Sklenili so. da se mora posvetiti več pozornosti preprečevanju vpliva religije na mladino in bedo v zvezi s tem organizirali' več predavanj. Na konferenci so obravna- Pred kratkim se je zaključil v Knpru štirimesečni krojni tečaj, ki j.? imel 1.? udeleženk iz Kopra in okoliških vasi. Tečaj je vodil tov. Marino Gobbo. Tečajnice so se učVe poleg krojenja ženskih in delana moških oblek tudi izdelovanja vseh vrst perila. dališče iz Pcs'ojne. saj imamo lepo dvorano, ki jo je z veliko vnemo obnovila naša mladina takoj po končani vojni. M. D. vali tudi delo mladine v zvezi s pri- $ pravami za mladinsi festival Sk'en,li so, da bo dramska skupina nastopila s komedijo »Prebrisana norica«, hkrati pa bodo delovali v raznih fiz-kulturnih panogah. B. R. POSTOJNA. — Pionirski cdred csnovne šole je organiziral prireditev, katere čisti dobiček so poslali za prizadete na Tolminskem. Prireditev je bila dobro obiskana. ' «Ši? ^f?š! liiaiiiMiii« i - .:. , iilli»1:' m >. m H SRPBNICA. — Pred kiraiikim se je kočal tečaj protiletalske zaščite. Ob zaključku so tečajniki organizirali uspelo vajo z zatemnitvijo vasi. Zdaj se pripravlja na teč j druga s kupen a, ki šteje c.krog 30 ljudi. J- R. * ZAGA PRI DOVČU. — V nedeljo so imeli na Zagi pri Bovcu kul-,urino prireditev, in sicer igro »Tri neveste«. S teim je m'adinski aktiv pokazal da se je raEg:;bal. Posebno dobio je igrat svojo vlogo mladinec Anton Za(gar. Po prireditvi je bila prosta zabava: s plesom. Cisti d'ibiček je šel za potrebe mladinskega aktiva. VeVk r neg'je prizadel tudi srpeniško podjetje »Kreda«, kjer so morali za delj časa iustaviti delo. Po dolgih naporih so končna le očistili pot do skladišč krede, ki so bila popolnoma zasuta s snegom. — Na sliki: nekaj sušilnic in skladišč podjetja. — V ozadju Kanin, ob njegovem vziožju pa vas Za ga. RAZDRTO — Pred kratkm smo v naši vasi imeli uspelo kulturno prosvetno prireditev. Ped vodstvom učiteljice In učitelja so nastopili učenci csnovne šole z recitacijami in zborov-sk mi pesmimi, mešani pevski zbo; je zapel nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Posebno pozornost so zbudili najmlajši s svojimi skrbno pripravljenimi recitacijami. Zelo s; želimo, da bi nas čimprej obiskalo ljudsko gle- VIPAVa — Naš dopisn k iz Vipave nam poroča: »Ak hočemo doseči zadovoljive u-spehe v našem delu, moramo imeti dobro vodstvo. To vodstvo so izvolili člani Pan.ije na prvj občinski partijski konferenci. Da je nov,- komite resno začel z d"!om. se odraža predvsem v delu množičnih organizacij. Organi-z? ci j i AFZ in ZV'V I sta Izvedli volitve v pičlih štirinajstih dneh s 109-odstotno udeležbo članstva. Frontna in mladinska organizacija se tiridno pripravljata na občinske volitve tei> člani obeh organizacij že dolgo niso bil, take aktivni. KUD »Drago Baic« je izvolilo nov odbor, k; ga pa bo treba še Izpopolniti. Sedaj se pripravljajo na uprizoritev igre in so si tudi nabavili novo zaveso. Zlasti pa .ie važno, da so si uredili knjižnico. V vei.ko pomoč na5i vasi na političnem, gospcdaioke.m in kultu-nem podiotju Je garnizon JLA, za kar so mu Vipavčani zelo hvaležni. Upijmo, da bn ta aktivnost v naSi vas; trajala 5e naprej, oziroma da se bomo postavili št z lepšimi uspehi.« Franc Likar Z i i iu > II i gonil to mzzd V številnih mestih in vaseh Istrskega okrožja se nadaljujujejo protestna zborovanja proti iredentistični gonji, ki jo zadnje čase vodijo in razpihujejo v Trstu in v Italiji proti Istrskemu okrožju in Jugoslaviji. V resolucijah ,ki jih pošilja tovarišu Kardelju, zvezni vladi, zunanjepolitičnemu odboru Ljudske skupščine FLRJ in drugim našim najvišjim institucijam slovensko-hrvatsko in italijansko prebivalstvo Istrskega okrožja-, se najodločneje zahteva intervencija jugoslovanske vlade v Rimu in na mednarodnih političnih forurnih, da se napravi takojšen konec nesramni gonji blatenja in žalitev našega ljudstva in iiaših demokratičnih pridobitev. POSEBNO VELIKA MANIFESTACIJA JE BILA PRED DNEVI V NABITO POLNEM GLEDALIŠČU V KOPRU Zborovalccm je govoril podpredsednik istrskega c krožneg a d j u ds k eg a odbora GIno Gobbo, ki je ostro obsodil De Gasperijevo politiko odklanjanja jugoslovanske ponudbe zBlIža-nja. Med drugim je dejal; »Ne glede na to, da je naše ljudstvo pripravljeno, zavaliti kamen na vse. kar je bilo v preteklosti, ne glede na to. da je tovariš Tito dal predlog za rešitev tržaškega vprašanja, se je vžgal nov val' laži 'in napadov na: Juge ¡slavij o in na naše okrožje.« Govornik je nato poudaril, da si naša socialistična stvarnost uLira pot tudi izven meja Jugoslavije in to ne glede na vse laži in ovire. Resnica gre čez vse zidove in se širi tudi v Trstu in drugod, pa če je to Ee Gasperiju in Bartoliju prav ali ne, »Pri nas ni delavca-— je dejal tov. Gcfobo — ki ne bi bil ogorčen nad to gonjo. Ker že toliko govorijo o naši zemlji, jim povemo: če že hočejo prilt.i k nam, naj le pridejo — toda samo zato, da poravnajo, račune in popravijo škodo, ki so jo napravili na tej zemlji in tem ljudem.« — Ob zaključku zborovanja so sprejeli zborovalcl protestno resolucijo, nato. pa so odšli v sprevodu po mestu in vzkV,-kaili naši socialistični domovini, tovarišu Titu in .bratstvu in enotnosti Slovencev, Hrvatov in Italijanov. V KOpru so se zbrali na protestnem zborovanju tudi SLOVENSKI, ITALIJANSKI IN HRVATSKI PRAVNIKI ISTRSKEGA OKROŽJA V resoluciji, ki so jo poslali vladi FLRJ v Beograd pravijo med drugim: »Pravniki Istrskega okrožja izražajo. ogorčenje in protest spričo najnovejše gonje, ki so jo italijanski imperialistični krogi, izrabljajoč ne-poučenost zunanjega sveta, potvarjajoč dejansko stanje in samovoljno si prisvajajoč zastopstvo interesov ljudstva tega področja, sprožili proti Istrskemu okrožju in proti mirnemu sožitju njegovega prebivalstva. Pravniki Istrskega okrožja pozivajo vlado FLRJ, da v interesu pravice in resnice vztraja na svojem stališča zaščite ljudstva in njegove oblasti v Istrskem okrožju ter uveljavljanja po/ mirovni pogodbi priznanih demokratičnih in narodnostnih pravic prebivalstva anglo-ameriške cone STO in slovenske manjšine v Italiji.« LJUDSTVO VASI ŠMARJE je v svoji resoluciji med drugim poudarilo: Italijanski fašisti niso bili" zmožni z milijoni bajonot.ov, ko so pobijati in požirali — tudi našo vas so do tal požgali — uničiti borcev za svobodo. Se manj nam morejo danes škeUovati z lažmi in .klevetami,« Na protestnem zborovanju je tudi PREBIVALSTVO BORSTA ostro obsedilo iredentistično gonjo In poudarilo v pismu, ki so ga- poslali tovarišju; Kardelju: »Prebivalci Bctr-šta, ki smo se borili v narodnoosvobodilni borbi ped vodstvom naše Partije in tovariša Tita. ostro obscljamo gonjo treidentistov v Trstu in Italiji in zahtevamo, da se napravi konec vsem lažem in klevetam.« V začetku tega tedna so se zbrali v Kopru tudi. SLOVENSKI, ITALIJANSKI IN HRVATSKI NOVINARJI ISTRSKEGA OKROŽJA in izdirfll protestno resolucijo proti Šovinističnemu tisku -in radiu v Trstu in Italiji, ki lažnivo prikazuje stanje v istrskem okrožju. Društvo novinarjev pozdravlja v resoluciji pododboru za svobodo tiska in informacij Ekonomsko - socialnega sveta OZN napore tega pododbora za svobodno, objektivno in pošteno delovanje novinarjev v svetu. »Zlasti se strinjamo — je -rečenic! v resoluciji — z zahtevami v mednarodnem zakoniku za novinarsko čast, ki ste ga nred kratkim sprejeli in v katerem jc poudarjeno, da morajo biti informacije vselej v skladu z resničnimi dejstvi in da so neutemeljene obtožbe težka kršitev poklicne časti. Opozarjamrt da je lažujivo in zlonamerno poročanje iredentistične-ga italijanskega tiska v nasprotju z načeli OZN in pozivamo, naj pododbor za svobodo tiska in informacij predloži to našo resolucijo pristojnemu organu OZN, kateremu smo vsak čas na razpolago s konkretnimi podatki o kršitvi načel, izraženih v zakoniku.« Protestne resolucije je poslalo tudi ljudstvo Ankarana, prebivalstvo Puč, Buj in Pirana, uslužbenci Istrske banke, prebivalci Novigrada. delovna kolektiva »Agmarit« in Mestno gostinsko podjetje iz Pirana, delovna kolektiva podjetij »Egidau in »LIPA« iz Izjave duhovnikov Istrskega okrožja o Santinovih lažeh V zvezi s Sanlinovo brzojavko new-yGrškemu kardinalu Spellmanu smo obiskali nekatere duhovnike v okrožju, da povedo svoje mnenje o Santinovih lažnih trditvah. Koprski dekan monsinjor Bruni je v svoji izjavi potil škofove trditve, da vlada v ceni B teror nad verniki in dodal, da razen nekaterih majhnih nesporazumov v zvezi z lanskoletno procesijo Sv, Nazarija ne more biti sploh govora o kakršnemkoli omejevanju opravljanja verskih obredov. Obrnili smo se še do drugih duhovnikov. Tako je župnik v Truškah Milko Margon izjavil med drugim: »Od oblasti sem doslej imel vedno le zaslombo ter razumevanje in nobenih težav. Priznavam oblast za oblast in se tudi sam smatram za državljana, ki je podvržen zakonom ka-kakor vsak drugi državljan. Opravljam svoje versko poslanstvo nemoteno in tudi na vernike se ne vrši nikak pritisk. Vse težave, ki sem jih Ganljivo, samo šepe talec je preglasen . Kopra, prebivalstvo Materade, prebivalstvo Gažona, delovni kolektivi pcldjetiji nAdria« »Dalanglade« in »Tovarne krtač«, nameščenci Okrožnega ljudskega odbora in drugi. Trsti (Nadaljevanje s 2, strani) Obenem- s prcvclkacijaml v Trstu so se za zadevo zavzemali tudi v Rimu. Italijanska vlada, ki je vedno zelo »občutljiva«, 'kadar gre za stvar »italijanskega -Trsta«, je na »pozive« tržaških fašistov zahtevala pri britanskem in ameriškem; veleposlaništvu pojasnil glede incidentov 20. marca. (Zlobini jeziki pravijo, da so imeli v Rimu že nekaj dni pred tem. pripravljen protest), Na veliko žalost vseh fašistov in iradentistov so britanski in ameriški krogi v Rimu odklonili vse italijanske pritožbe, tako da je moral podpredsednik italijanske vlade Andreotti sporočiti užaljenemu conskemu predsedniku Paiiutanu, naj lepo miruje in naj se preveč ne hu-duje, ker bo »rimska diplomacija vse uredila.« Vendar stvar ni bila tako lahka za »užaljena« tržaške fašiste. Ker jim stavka kljub podpori komlnformistov ni us.pela, so se odločili za poulične izgrede. Glede delodajalske stavke je treba povedati, da so skoraj vsi delavci v pristanišču, ladjedelnicah in večjih tovarnah, kakor tudi delavci srednje in majhne iniSustrije, prišli redno na delo. Tudi uslužbenci cestne železnice so prišli na delo, da bi promet, redno potekal. Toda delodajalci so zaprli tovarne, odvzeli so električni tok, skratka storili so vse, da bi onemogočili redno delo. Največji poraz tega dne so del: i vel i voditelji tržaškega kominformizma, Katerim so delavci odgovorili, da ne bodo stavkali v obrambo fašističnih razgrajačev in italijanske gospode. V pristanišču pri Sv. Andreju so pristaniški delavci izžvižgali sindikalnega kominformističine©a agitatorja Mu-sitna, ki jih je hotel prepričati za stavko. Kakor smo že omenili, so skušali organizatorji protijugoslavainsklh pre- vckacij po neuspeli stavki izzvati 22. marca -resne -incidente v mestu, ki bi lahko čGoivedti do smrtnih žrtev. Ze na vse zgodaj so majhne fašistične skupine pričele izzivati po mestu in žalile so pripadnike angleške vojske in civilne policije. Ni pa ostalo samo pri tem Provckacije in. napadi fašističnih razgrajačev so se stopnjevali do vedno resnejših napadov na pro-sitore Fronte za neodvisnost in lokale angleške vojske. Ni kerzu so med 13. in 14. uro napadi s kamenjem sedež Fronte za neodvisnost, kjer so popolnoma razbili vsa okna. Ko je posredovala po-- licija, so fašistični razgrajači napadli s kamenjam t>udli njo, V spopadu je bilo ranjenih več pripadnikov policije, kakor, tudi civilistov. Pri tem spopadu so fašistični in iredentistični organizatorji izgredov skoraj dosegli svoj cilj s tem, da je nc-ki policist za,čel streljati. K sreči ni bil nihče za|det| Tržaški fašisti in inedentistl so hoteli, da bi prišlo do zaželjenega »dogodka«, da bi kdo obležal mrtev, da bi tako lahko proglasili svoje p.ro-vckacije In izgrede za »junaštvo italijanskih dcmioljubov.« Istočasno, ko so fašisti v strogem srediičlSu mesta razgrajali, (pri tem je treba poudariti, da si svojega brloga niso upali zapustiti), je poveljnik zavezniških sil -na Tržaškem Ozemlju general W.interton sprejel predstavnike itafli jamskega iredentlz-ma. V razgovoru s temi predstavniki, ki so odgovorni za vse protijugoslo-vaneike pcovdkaclje in fašistične izgrede v mestu, je general IVlnterton poudaril, da je za javni red in mir v mestu osebno odgovoren ter da smatra, da so cogani javne varnosti pravilno ravnali s provekaterji. Ta kra-(ek odgovor je bil prvi močnejši udarec voditeljom italijanskega imperialističnega fašizma M Tnstu. DrugI udarec pa jim je zadal v ponedeljek britanski zunanji minister Eden, ko je v spodnji zbornici izjavil, da so izgrede povzročili fašisti. Pri vsej tej provokatorski kampanji za priključitev Trsta k Italiji pa voditelji tEČaškega kominformizma niso hoteli biti zadnji. Vse te dni so odkrito podpirali fašiste in skušali zavesti tržaške delavce, ki jim še sledijo, v skupno borbo s fašističnimi razgrajači. Toda tokrat jim delavci niso sledili in kominformistični voditelji so se popolnoma razkrinkali kot agenti italijanskega fašističnega imperializma. Zato so tudi v svojem glasilu »II Lavoralore« zamolčali na-pievedano »stavko« v podporo fašistov. [ ¿' alistične pridobitve. Tržaško vprašanje naj se reši tako, da bo zagotovljeno Slovencem, da ne boda nikoli prišli pod Italijo, prebivalstvu cone B pa naj obrani soci- imel, sem rešil sporazumno z oblastjo. Oblast mi je pomagala pri vsaki stvari. Naj navedem samo primer, da mi je med prvimi obnovila po-žgano župnišče,« »Moje mnenje je — je dejal župnik Margon — da ni Santinova kampanja proti coni »B« in proti Jugoslaviji nič drugega kot člen v verigi splošne italijanske protijugoslovanske gonje in da je diktirana od italijanske vlade in krogov okoli CLN,« Neki hrvatski župnik iz Bujskega, do katerega se je obrnil dopisnik Radia, je dal podobne izjave- kot dom Bruni, zaprosil pa je, da bi njegovega imena ne objavili. O zadnji gonji škofa Santina je dodal: »Mene ni nikdar nihče silil, da poslanem zaupnik oblasci. ali da ova-jam kakega svojega vernika, Tudi če bi kdo to cd mene zahteval, bi to lahko svobodno cdbil. Smatram, da je nemoralno od Samtima, kot cerkvenega dostojanstvenika, da se tako izraža o oblasteh v coni »B«. Toda on se ne bo nikoli poboljšal, Santin enostavno hoče, da bi prišel v naše kraje De Gaspeiri. On in drugi so krivi, da je mnogo vprašanj nerešenih na tržaškem področju Alojz Kocjančič, župnik v Koštaboni je izjavil: »Osebno nisem doslej imel ovir v opravljanju verskih obredov, v izvrševanju svojega posle,nstva. Moji žup-ljani iz šmarske in koštabonske župnije prav ta,'r:h smo dobili izjave, v katerih ostro obsojajo Santina. Prosili so ga pa. da naj pri objavljanju njihovih izjav ne navajamo njihovega imena. Pri teh razgovorih smo dobili vtis da je splošno mnenje du-. hovnikev, da. S2ntin izrablja verska: čustva svojih ve-nik.ov in da poskuša varati s svojimi lažnimi izjavami javna mnenje v drugih deželah, da bi izvajal pritisk -v korist iredentlžma In Italijanskega šovinizma. - Bss^zn/rt zmage Na sejah zakonodajnih odborov Ljudske skupščine FLRJ so razpravljali o zakonskem predlogu za proglasitev 15, maja za narodni praznik zmage namesto 0. -maja kakor doslej. Ta predlog sta sprejela zakonodajna odbora obeli svetov. To spremembo je predlagala skupina poslancev z utemeljitvijo, da se je Jugoslovanska ljudska armada borila z okupatorjem do 15. maja 1945. leta, k0 je zmagovito končala svoje delo — osvoboditev naše domovine, Tega dne so bili zadnji boji in tega dne je izšel zadnji komunike Vrhovnega štaba. * - -.v.- -^^sssshmbi Napad iredeniističnih razg rajačev na angleški kamion m nasšh nm&JEV TOMAJ. — Fired kratkim je bil zaključen dvomesečni kuharski in go* spedinjski tečaj, ki ga je obiskovalo 22 žena in deklet iz Tc-maja in okolice. Na tečaju so bila razen strokovnih tudi riolconcizcbroževalna predavanja. Ob zaključku so tečajnice organizirale razstavo svojih izdelkov, ki je obiskovalcem nazorno prikazala, kaj so se naučile v dveh mesecih. * ŠEMPETER PRI GORICI. — Dramska -družina sindikalne podružnice Okrajnega odkupnega podjetja »Ras!-lina Cerca« ie v sc.boto priredila lepo uripcils vesele Igro »Zupanova Mi:ka«. Kulise za pre-dutavo je posodi! IK UD »Janko Srebrnič« iz Solkana, za kar se mu igralski kolektiv, najlepše zahvaljuje. BRANICA. — Lovski čuvaji za Goriško, ki so napovedali neizprosen boj vsem divjim lovcem, so pred kratkim zalotil i v Branici enega prf nastavljanju zank in ga predali_ so-diiču. Pri tem pa so se našli nekateri člani lovske družine, ki so zbirali zanj pciSpise, čes, da je pošten in da ni mogoče, da bi nastavljal zanke. Lovska zveza je njihovo negativno prizadevanje pravilno ocenila in je vse podpisnike izključila iz lovske organizacije, kamor prav gotovo ne spadajo. ZAC.A PRI BOVCU. — Lani ustanovljena družina ima že lepo Število članov, tako iz 2age, kakor tudi iz sesednj h vasi Lo?a in Snpenice. Pred kratkim so dobili p-jjke in imeli prve strelske vaje. m IrodentisUČni in šovinistični italijanski in tržaiSkl tisk je v poslednjih dneh .prinašal 7. bučno reklamo vesti o naanqnavani akciji italijanske vlade pri angleškem zunanjem ministrstvu v zvezi z zadnjimi fašist tirnimi Izgredi v Trstu. Italijanski poslanik v Londonu, Hriosio. se je namreč sestal z anigleiikim zunanjim ministrom Ede-n,ol, toda uapeih razgovorov je bil za italijanske ireidenttste in Šoviniste zelo klavern. P:(Vi udarec zanje so bile Edenave izjave v angleški spodnji zbornioi, (kjer je poudaril, v zvezi z obtožbamii italijanskih uradnih krogov, glede obnašanja tržaške policije proti dcmiomstrantam, da je tržaška policija celo zmerno nastopila spričo znatnih ntwieikaclj. Pripomnil ie tudi, da .se je pokazalo, da je b'itla večina aretiranih manifestantov včlanjena v nieofaSist.i6ni stranki. Drugii udarec pa je bila Eidonova izjava po sestanku z Brosijem, ko je dejal, da bo lahko mogoče rešiti tržaKko vprašanje edino z neposrednim sporazumom med Jugoslavijo in ItaJlijo. Toda ne samo Eden, temveč ves za-pad.ni tisk je ostro obsodil fašistične izgrede v Trstu. Angleški tisk je v poročilih o nemiinih v Trstu poudarjal fašistični značaj ¡Egnedov. »Gre za tolpo fašističnih razgrajačev, ki je sistematično razbijala vse angleške naprave v Trstu.« je napisal Sunday Times. »Neredii v T,is tu, je nsjpiss.l s svoje strani Yorkshire Post, so prinesli naaadovmie v bnitansko-itali-jansMh odnosih. Ce hočejo biti okupacijske sile v Trstu pravične, ne morejo iti mimo jugoslovanskih zahtev. Italijanski razbijati pa ne bodo dcseg.ll ničesar. če se bodo posluževali nasilja,« Tudi Daily Telegraph je s svoje strani poudarili, da bodočnosti Trsta ni mogoče rešiti brez med-sebojnega sporajzuma' madi Jugoslavijo in Italijo. Samo Sovjetska zveza, je poudaril list, se lahk0 veseli prepira, ki preprlafiuje Italiji in Jugoslaviji, da bi skupno rešili tržaško vprašanje. Kot angleiikii je tudi francoski tisk poudani.l popolnoma fašistični značaj izgredov v Trstu. Francoski listi priznavajo, da je značilno za te nerede enotna fronta neofašilstov in komin-floirmistov. Priilznavajo Idalje, (da So demonstracije imele pretežno proti-jugosilovanski značaj ter da so razjarjeni fašisti napadali angleške ustanove. Pisanje italijanskih listov v tej zvezi pa je francoski tisk označil kot »razbrzdano«. Medtem ko demokratična javnost in tisk obsojata tržaške fašistične pro-v.okaeije in zahtevata odstavitev z odgovornih mest vseh krivcev neredov, pa nadaljujejo fašistični in imperialistični krogi v Trstu z zagovarjanjem izgredov in provokacij, ki so jih povzročile od demokrščanske-ga župana organizirane fašistične bande. Predvsem izjave britanskega zunanjega ministra, da so imele vse dosedanje demonstracije fašistični značaj, so spravile trcaške ireden-stične. voditelje na še bolj odkrito zagovarjanje fašističnih izgredov. V tem tekmujeta predvsem list »Glor-nale di Trieste«, ki je last bivšega tržaškega fašističnega voditelja Rina Alessija tqr kominformistlčn.o trobilo »Unitž«, kli piše. da je Edanova izjava, da so izgrede vodili fašisti. "žaljiva za Trst in za Italijane, Prav tako se skuša prikriti na najbolj nesramen način dejstvo, da so bile zadnje provokacije v Trstu organizirane po navodilu iz Rima. Sam predsednik italijanske vlade De Gasperil je v torek licemerno izjavil, da je Italija vedno želela pogajati se z Jugoslavijo in c]diofino zanikal, da je demonstracije v Trstu organizirala italijanska vlada. Kako je vse to v odločnem nasprotju prav z neko drugo De Gasper.ijevo izjavo, v kateri je na vse pinetege poudarjal, da je tržaško vprašanje mogoče rešiti samol z uresničitvijo tristranske izjave! Pro- sf^ssassaan-v-- • v • ti teimiu pričajo tudi organizirane šovinistične manifestacije po italijanskih mestih za priključitev Trsta Italiji. Proti temu lahko pričajo tudi prav torkovi manevri italijanske vojske ob spedinjem dolu Soče v bližini anglo-ameriSIke cone STO, ki predstavljajo očividno tudi svojevrstno prcvokacijo, Toda naj bo že kakorkoli. Se imajo talce provckacije za cilj. da se preko tretjega izvrši pritisk na Jugoslavijo, so se, kan se tiče Jugoslavije, zelo zmotili — tako je poudaril te dni komentator beograjskega radia. Jugoslavija je bila in je za sporazumno reSitev ,tržaškega vprašanja. To stališče ne bo mogel spremeniti noben pritisk. Jugoslavija bo tudi v bodoče storila vse. da se tržaško vprašanje sporazumno reši, zato je treba dobre volje in razumevanja ne pa provokacij. V našem listu smo že obravnavali sovjetsko noto zaipadnim velesilam, v katerii Moskva predlaga sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo in v kateri navaja razne predloge, kako bi do tega1 prišli. Zapaidine velesile seveda niso na noto takoj odgovorile, ker je bila zelo obširna in ker je bilo potrebno dolgotrajno medsebojno posvetovanje in posvetovanje tudi z zapadno-nem-ško vlado. Končno so v torek zapad-ni diplomatski zastopniki izročili sovjetskemu zunanjemu ministru Višinskemu odgovore, ki so si po. vsebini zelo .podobni. Odgovor zapadnih velesil zahteva, naj! bi se čimprej izvedle svobodne volitve v vsej Nemčiji, iz katerih bi izšla enotna in čvrsta skupna nemška vlada, s'katero bi se lahko velesile pogajate za sklenitev mirovne pogodbe, ker bi takšna vlada izražala voljo večine nemškega prebivalstva. Zapadnirp velesilam je tudi nejasna tista točka sovjetske note, ki govori, da bodoča Nemčija ne bi smela sklepati nobenega mednarodnega sporazuma, zato zahtevajo podrobnejšiil razlag, ker to ni v skladu z načeli Organizacije združenih narodov in tudi nemška vlada ne bi bila suverena. Razen tega — poudarjajo za-padne note — predvideva Sovjetska zveza ustanovitev nemških narodnih oboroženih sil, toda Nemčija ne bi smela sklepali vojaških . pogodb z drugimi državami, kar predstavlja po mišljenju Zapada korak nazaj in obenem možnost preporoda nemškega militarizma. Tudi glede bodočih nemških meja poudarjajo zapadni odgovori, da ni bilo — kakor nasprotno trdi sovjetska mota — v Potsdamu ničesar sklenjenega, pač pa je bilo nasprotno rečeno, da bodo dokončne meje določili šele pri sklepanju mirovne pogodbe z Nemčijo, Videli pa bomo. če je SZ rej spremenila svojo zunanjo politiko in odgovor na zapadne note bo pokazal, ali je Višinski ostal pri manevrih z notami, ki pa z resnično mirovno politiko nimajo prav nobene zveze. Posarje ni več kamen spotike med Nemčijo in Francijo Prejšnju teden nam jc prinesel majhno mednarodno senzacijo, in sicer sporazum med Nemčijo in Francijo v Parizu o Posariu. To vprašanje ,|e dolgo časa po zadnji vojni predstavljajo nekakšen kamen spotike med obema državama, toda zaradi razvoja svetovnih dogodkov, zlasti pa na Zapaidu, je ta kočljivi problem zavzel zelo blage oblike in končno sta se francoski zunanji minister Schuman in nemški kancler Adenauer na zasedanju ministrov Evropskega sveta sporazumela o poti. po kateri bi prišla do dokončne rešitve po-sarskega vprašanja. Rezultate bodo seveda morale odobriti še ZDA in Anglija, ratificirati pa jih bo moral tudi pesarski parlament. Podoba je, da je Nemčija pristala na vztrajne francoske zahteve, da miora biti Posarje gospodarsko povezano s Francijo, politično pa neodvisno. Da je slo vse tako gladko, nam bo razumljivo, če se ozremo malo v preteklost. Ko še ni bilo na obzorju evropske vojske, atlantskega pakta ter evropske jaklaioke in premogovne skupnosti — to je Schumanovega. načrta — jc bilo posaroko vprašanje zares kočljivo in eno temeljnih razlogov spora med Nemčijo in Francijo. Zapadna Nemčija je zahtevala Posarje za sebe iz nacionalnih in političnih vzrokov, Francija pa iz gospodarskih in tudi strateških, ker francoska industrija nuj|no potrebuje premici», s katerim je Possr.ie tr.ko bogato. K10 pa je ideja evropske vojske, atlantskega pakta in Schumanovega na-č.ta poslala stvarnost, so prejšnji vzreki in razlogi odpadli , sami po sebi. Francija bo PO Schumanovem načrtu dobivala prepotrebni premog, nemškega militarizma pa se ji ni treba sedaj toliko bati, ker je.porod nove evrepeke vojske že pred vrati. Tako se je na lahek način Zapad znebil tega vprašanja, ki je. dolga desetletja zastrupljalo odnose med Nemčijo in Francijo in ki je tudi vplivalo na splošne odnese med za-padnimi silami in Ameriko. AH /M Zl/y % HO Ker se tržaški iredentisti upravičeno bojijo za glasove na volitvah, si morajo pomagati na klasičen na čin — s »trojanskim konjem« m KKftIfKO Francoski, ^'neialci rezident De Hautecloque v jituiiziji se je v torek sestal s tuniskim bejem in mu po naročilu irancoske vlade sporočil njeno zahtevo, naj razpusti tuniško vlado Mohameda Che-nika. Kakor znano., je francoska vlada sestavna načrt upravnih re-lomi v skladu s tuniškimi že.jami in namerava obnoviti pogajanja o bodoči organizaciji proiektorata. —o—• V Francovj fapauiji se nadaljujejo politični proccsi. Poleg 43 članov (.pozicije, ki se sedaj nahajajo v zaporu ^La' Coruma, je Franco obtožil že 27 oseb komunistične propagande. Osumljenci čakajo na obsodbo v Barceloni, enako število sindikalnih aktivistov pa v Se-vilii. "Preti sodišče pa bo kmalu prišlo tudi 14 Baskov, ki j.,li državni tožilec obtožuje, da so lansko pomlad organizirali stavko, v znak protesta proti povečanju življenjskih stroškov. Državni tožilec zahteva za njih zaporno kazen 2C,let, —o— Preti dnevi je prispela v Bonn prva povojna japonska diplomaiska misija. Vodja diplomatske misije je ob prihodu ,v Bonn izjavil, da gojijo Japonci velikanske simpatije do Nemcev. 1 —o— Ta teden je vojaško sodišče v Kairu obsodilo na kazni od 5 do 12 let prisilnega dela še bstalih 12 oseb, ki so sodelovale pri neredih 25. januirja, Dc|>lej je bilo v tej zvezi obsojenih 96 oseb, in sicer na kazni, kj dosežejo skupno 431 let ječe. Pred vojaško sodišče pa bo prišlo še nadaljnjih 300 ljudi. Poročajo, ,klical v Rim. Tovariš urednik, Vam je znano, koga so postavili na njegovo mesto v Trsu. Seveda, nikogar drugega kakor famoznega Santina, Mussoli-nijevega hlapčiča, ki bo tamkaj med Slovenci skrbel za «red». In tako se je znašel na mestu mladega Fo-garja ta šaljivi Torguemade, »svetnik« zelo železne roke! Načela »že-lezne roke« se strogo drži že od samega svojega nastopa in to edhio za nts Sltvme, ker nes sovraži iz dna svojega, protiljudskega srca, kar je že pogosto pokazal. Kaj naj porečemo na to mi, tovariš urednik? Mar naj križem rok molčimo, medtem ko drugi vpijejo na ves glas? Ne, nikakor! Najmanj pa v tem primeru, kjer se je zlo združilo s slabim da bi nam čim več škodovalo. Gospoda se moti. če misli, da smo v svetu . sami. Narobe, imajo prijatelja, ki se. dnevno veča in množi in kar je glavno, vse bolj se odraža tudi v našem življenju, v naši preteklosti: sedanjost: Ti prijatelji nam bodo pomagali razkrinkavati spletke, ki jih pletejo zoper nas razni nepridipravi v ci-vilu ali pa tudi pod črnim plaščem. Ni več daleč dan, ko bomo pred ves svet stopili z vprašanjem: kaj ste storili vi sveti in najsvetejši ljudje v Rimu in z one strani oceana v zadnjih tridesetih letih, da bi se kakor koli zaščitilo sto in sto hrvaških in slovenskih duhovnikov pred ricinusom, s katerim so jih napajali. pred bodalom, s katerim so jih klali, pred bombami in granatami, s katerimi so jih ubijali italijanski iredentisi še leta 1944, ko so Nemči njega, Santina, imenovali svojega »gauleiterja«. Tako bomo mi njim. Zdravo, tovariš urednik! (Sputija, 21. marca.«. ' Pot k povečanju Tri 'izboljšanju kmetijskih pridelkov je odvisna od mnogih činiteljev. Piredivsem pridejo v po-štev talne in podnebne razmere določenega okoliša i>n .nato šele tržne razmere. Vsakomur. je jasno, da se bo kmetovalec bolj zanimal :za pridelavo tistih kultun, ki se na trgu bolje vnov-čijo, kakor pa tistih, ki večkrat ne pokrijejo niti pridelovalnih stroškov. Taline, podnebne In trzle razmere so močmi činijelji, ki jih ne smemo pirieeretl, pot k povečanju in izboljšanju .pridelkov p a odpirajo vedno izbrane m donosnejše sorte. Vsi dobro ■vemo, da bi zaman krmili kravo ne-mleine rase z najboljšimi krmili. Ena-ko'je z rastlinami. Lahko so vsi omenjeni pogoji tako ugodni, da je pričakovat,j najboljšega pridelka — zaradi slabe virste semena pa je pridelek pičel, razočaranje kmeta pa veliko. Kgj sledii iz, vsega tega? Zaključek, da. moramo posvetiti semenogojstvu največjo pozornost- Potrebno je, da se našj. kmetje in posebno zadruge priučijo rodnemu menjavanju semen in da pri tej menjavi pazijo na razmere svojega kraja. Koliko pridelkov smo Izgu.bi.li, kem smo si nabavili semena slabih kakovosti in brez jamstva,'Bridke izkušnje smo imeli n. pr. lansko leto s icaipusnicami. Ekonomija vodovoda je v . Ankaranu sejala zgodnje zelje £n cvatačo In namesto teh sort je izšlo izrojeno briseljisko zelje, ki enostavno ni bilo za uporabo, ali bolje rečeno, bilo je upera-bmo le za krnilo. Večje število kmietov je zastonj pričakovaJo miesece in mesece, da bo cvetača šla v cvet, toda ostalo je le bujno razvito listje . . . To, kar velja za semiema. vel ji v enaki meri tudi za sadno drevje. Naši brkinski kmetje bi nam vedeli povedati, kako je bilo, ko so moročavali sadno drevje iz Italije. Leta .¡n leto so pričakovali, da toa drevje obrcidiilo in se bujno razvilo, a vsega tega ni bilo. ker so sadike prišle iz krajev z različnimi talnimi in podnebnimi razmerami. Vsaka rastlina se po nekaj letih gojitve v istem kraju in z uipoirabo vedno istega semena izrodi (degenerira). Zato moramo seme menjavati in uvažati iz drugih, oddaljenih krojev. Ta navadi' je bila pri nas v Istri že zdavnaj .ukoreninjena, Danes ne upoštevamo dovolj te navade. Kcmčtno je treba -nag lasi ti potrebo . izboljšanja semenskih vrst. ki se — kakcir šmo že omenil; — slabšajo iz leta v leto. Izboljšanje vrste pa zahteva resnega, smotrnega dela, Samo PREUREDITEV IN UKINITEV REGRESNIH SKLADOV Z uvedbo ekonomskih cen v gospodarstvu so .netiali veljati regresi (povračila) iz prejfinjih let, ki so nastali za.raidi razlik uri, cenah'. Z navodilom ministra za finance FLRJ ostanejo do nadaljnjega v veljavi regresi: za popust na denarne kupone industrijskih nakaznic, oziforna na industrijske bone, za bone za odkujp kmetijskih pridelkov, za iTiidustrijske bone v pen-zionskem gostinstvu, za popust na turistične bone, za negativne razlike pri cenah žita za gospodarsko leto 1951J52, za razlike pri cenah reprodukcijskega materiala za šolske zvezke, za razlike pri cenah v trgovini na dlrofono, za razlike pr; prevoznih sredstvih za kmetijske pridelke, za razlike pri cenah kuriva za prebivalstvo, za nekuirantno blago zadrug, za izgube zadrug in za .razlike pri cenah, nastale zaradi pnodajle industrijskih izdelkov za kmetijstvo po znižanih cenah. s' selekcijo pridemo v rastlinstvu do sort, ki odgovarjajo dotičnemu okraju. V naprednih kmetijskih državah delujejo posebni poizlcusnl kmetijski zavedi m postaje, ki preiskujejo, zbirajo in ugotavljajo najbolj odgovarjajoče vrste. Samo Češkoslovaška je imela pred vojno 11 poizkuis.nih ustanov. V Nemčiji se je baviCo samo s selekcijo krompirja 20 podjetij. V Jugoslaviji imamo več znaitstvenih zavodov za preiskovanje sort kulturnih rastlin. V Istrskem okrožju deluje V tem smislu zavod za pospeševanje gospodarstva. Na posebnih parcelah gojijo pod istimi pogoji večje število sort vseh pov.rtnin in izkušnja bo pokazala, katere od teli sort imajo največjo odpornost proti suši, Škodljivemu vplivu bolezni in škodljivcev ter ostalim nezgodam. Najboljše sorte bodo prišle v pcšlev za gojitev na ozemlju. Ce spoznamo na terenu, da določena sorta cdsovacija kraju, kjer se goji, priporočamo to vrsto za bodočo setev. Odločilnega pomena za vsak naš okraj je rajonizaclja kmetijstva, Za vsako panogo .|n za vsako sorto te panoge pcaetoej moramo točno določiti okoliš, Ikjer ee najbolj izplača setev ali gojitev te vrste ali panoge. Na zborovanju sadjarjev v Ilirski Bistrici so že bili določeni rajoni, kjer najbolj uspevajo jabolka, hruške, slive itd. Za vsak rajon so 'bile obenem določene sorte, za vsak okraj posebej pa so ugotovili, če je tam donosna setev nekaterih poljedelskih kultur ali ne, če bolj uspeva sadno dfievje, trta ali ka.r koli. Živinoreja je steber kmetijstva. Brez goveje živine ni hlevskega .gnoja in od tega je odvisna količina pridelka. V kmetijstvu moramo po vseh rajonih uvesti pravilen plodored, V .plodoredu morajo zavzemati vidno mesto stročnice (le- guminose: detelje, ilucorna). Brez krmilnih rastlin ni krme in brez krme ni napredka v živinoreji. Na vse to moramo misliti in z vsemi navedenimi nasveti moramo računati. P.oi li povečanju in izboljšanju pridelkov in goveje živine ni tako enostavna stvar. Potrebna je vztrajnost, dobra volja in ¿V.udij, Razveseljivo je dejstvo, da so se naše splošne in delovne kmetijske zadruge že loti|ile nekaterih panog. Pri KDZ postavljajo drevesnice, druge imajo že poizkusile vinograde, tretje se ukvarjajo z izboljšanjem in selekcijo živinoreje itd. Zadlruge so povezane z Zavod,! za pospeševanje kmetijstva ter delajo ipo njihovih smernic ali. Dr, J, KAKO OBREZUJEMO VRTNICE Poglavitno opravilo vrtnarja ali gojitelja cvetlic spomladi je obrezovanje vrtnic. Pri obrezova/nju moramo predvsem paziti na vegetacijsko stanje rastlin. Ce je vrtnica pognala močne ¡n krepke poganjke, merama obrezovati na dolgo, kar pomeni, da moramo skrajšati, poganjke prav malo, sicer se nam lahko pripeti, da cdrežeto prav emii del mladike, la.jno nevanno odstraniti ji odejo, s katero so bile čebele opažene. Ce imajo čebele dovolj pokritega medu iz prejšnje dobe, je zelo priporočljivo, da otipremo med v satnikih z .nožem aiV vilicami. To vzpodbuja čebele kakor da bi jih krmili. Ce smo naleteli na kako trotovko in na samo trotovo zalego, opustimo v tej dobi vsak poizkus, da bi ta trotov1 pa.nj rešili, posebno zato, ker v tej debi .ni matic na razpolago in ker inats ,¡izkušnja uči, da trk panj nerald sprejme matico. Najbolje je, da vzamemo sat za satom, poškropimo čebe/le z medeno vodo ter jih stresamo iz satnikov. Panj odstranimo, omielene čebele se tedaj navadno razsute po drugih panjih. Ako naletimo na slabiče, jih zdra-žimo. To storimo tako: obema panjema damo dan prej enak duh, n. pr. s kafro ali meliso. Potem odvzamemo obe matica jn boljšo matico, to je ono, ki ima več zalege, splavimo v matično kletko, kil .naj .bo .zmešana z voskom tako,_ ida čebele matice same lahko oprostijo. Iz obeb panjev, družimo satnike z zalego, druge čebele pa vse omietemo v isti psnj. Drugo matico z nekaterimi čebelami pa' spraniimo za rezervo. Zalo važno je tudi, da medirče v tem meEficu .razširimo, ce je bilo zoženo. Dodajmo v v.aliišče tudi rn.ed-stene, zlasti ko je pričela obilna paša.. Treba je gi.-ičeti s prevažanjem, KMETOVALCI! Poslušajte in sodelujte pri kmetijskih oddajah Radia jugoslovanske cone Trsta, v nedeljo ob 8.30 uri. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiu to je, odpreti je treba čebelam me-dlSičie. Ko zasedejo čebele vse gazi v panju in postaja .pred vratcl v vališeu vse črno čebel, je čas, da jih prevesimo. Glede p-evešanja so med čebelarji v rabi razni načini. Nekateri odipiro le medišče in postavijo prazne satnike vem j', ne da bi kakšno izvali-šče iprenesiVi v. medišče. Vendar je bolje, če odvzamemo iz vališča vse satnike z zaprto zalego in jih prenesemo v sredo rruidišia. Satnike pa s svežo zalego ne pustimo v vališču in jih zdtiužiimo ter ostali prostor napolnimo s .praznimi, če mogoče izdelanimi saitniki. Na ta način dosežemo dvoje: razširi se gnezdo za novo zalego v vališču in v medišču pesiaja vsak dan več prostora za med, ko izleže pokrita zalega'. Zakaj ne bi na Tolminskem pospešili čebelarstvo Cebel!2'ristVo zei'o zanemarjamo, čeprav je ta panoga gospodarstva zelo koristna, To velja zlasti za Tolminsko, ki ima .čebelarstva le toliko, da lahko f.plah .rečemo, da ga ima. Ker ;;.ma Tolminska zelo bogajto floro, so dani za razvoj čebelarstva vsi pogoji. Sedaj spomladi, ko cvetejo tro-bentice, imajo čebele že pašo, poleti' bo pa v tem oairu še boljše. Nekaj feberatjev; imamo na Tolminskem v Trenti, Soči, Logu pri ^a-gl, Ponikvah in še 'di.mgcd, kar je pa za tclmoneki ekr a j vsekakor premalo. Zato bo .potrebno pesvetti čebelarstvu več pozornosti, saj bi daj a1 o gospodarstvu lepe dehcldke. No bo škodovalo, če bi prireidTi po vaseh predavanja o čebelarstvu. Koliko jajc so lahko zvali v umelnih valilnicah Umetnih valilnic imamo ve? vrst. V navr.dne valilne priprave, ki jih scgrejem,o s ¡petrolejem, lahko vložimo 50—100 jajc. Večje valilnice z elrilcitrično kurjavo lahko sprejimejo 2000—5000 jajc. Uporaba tega stroja ni preveč komplicirana. Avtomatski regulator deluje, da jo toplota po volji enakomerna. PISMO O POTOVANJU ©a Eden izmed najlepših • kosov slovenske zemlje in zibelka naše kur.tci.-e — Slovenska Koroška — je sicer odrezana cd narodnega telesa, .leda to v njenem ljudstvu ne zaire zaupanja v matični narod in borbe za las:ne narodnostne, kulturne in gospodarske pravice. ■Kaj zato, če vlak kmalu z jeseniške postaje utone v karavanškem predoru in že tudi prestopi državno mejo, ko pa se človek počuti še vedno kot doma. Pokrajina je enaka, domačije so podobne onim onsiran meje. narečje se v obmejnem,.Rožu le malo razlikuje cd .gorenjskega in šele postopoma v notranjosti dežele dobiva svoje značilnosti. Ce zamižiš, ko na obmejni postaji v Podrcžčiei pridejo roškega jezikoslovca Jamežiča. Premoženjske zadeve mora urejevati pri okrajnih oblasteh v Beljaku; med vojno so ga nacisti z družino vred izselili, posestvo pa dali nekemu priseljencu. Se zdaj, sedem let po vojni, ni d0 kraja urejen ta nacistični zločin; pa ne le pri Janežiču, nešteto družin koroških Slovencev, ki so morali v izšel jen išt.vo, se še zdaj bori za svoje pravice. Nacisti so zaplenili tudi preko trideset, slovenskih zadrug na Koroškem, toda oblasti še niso vsem vrnile premoženja. Obstanemo na moderno urejenem, po vojni na novo sezidanem belja-škem koJodvOnu. Na svidenje, Jane-žič, mogoče vas obiščemo doma v St. Jakobu! KOROŠCI ZELO RADI OBISKUJEJO NASE 'MORJE Na Sliki: SKUPINA KOROŠCEV OB OBALI SLOVENSKEGA JADRANA na vlak pregtedovat avstrijski orožniki in cariniki, se prav nič ne zaveš, da smo v 'drugi državi, kakor se to po mednarodnih določilih imenuje. Saj se kmalu iz Podrcžčice peljemo mimo zgodovinskih Svaten, kjer je doma koroška junakinja Miklova Zala, simbol slovenske narodne zvestobe. In potem pride Baič s prekrasnim Baškim jezerom-, ki ga pa žal v tem letnem času ne moremo občudovati v vsej njegovi lepoti. V'cSiciJcu vlaka, .ki se že bliža Be-jjaku, sedimo trije, dva Ljubljančana in Korošec. V Podrožčici je vstopil in itna • opravke v Beljaku. Hitro se zapletemo v kratek razgovor z novim znancem, JaneSičem iz St. Jakoba doma, daljnim sorodnikom znanega ko- Za Cele.vea moramo pro.itcp.ti na dunajski brzovlak, ki je pravkar -prevozil iz Italije. V njem je precej mednarodnih potnikov, trgovcev, angleških oficirjev z družinami — vsi se precej radovedno stiskamo k oknom, kajti vsak čas bomo v Virbi in peljali se bomo mimo slovitega Vrb-skega jezera. Letos je v vsej dolžini okrog 20 kilometrov spet po dolgih letih zamrznilo. Železniška proga teče ves čas prav ob jezeru, le ponekod je vmes lepo tlakovana cesta. Ustavimo se na večjih postajah, ob znanih letoviščih Vrbi, Porečah in Krivi Vrbi. Zdaj je v njih -mrtvo, poleti pa jih prav radi obiskujejo tujci. Pada le malokdo izmed njih pozna ta slovenska imena. NAJKORISTNEJŠA VRSTA SLADKORNE PESE Ze od leta 1920 so delali v raznih državah poskuse s sladkorno peso. Strokovnjaki so se zedinili, da so primernejše vrate pese, ki vsebujejo relattivno manj .odstotkov sladkorja V tekmi je' zmagala »Zbolj-šana vrata Eckendorf Farm«. Prednost te vrdte je, da je trikrat ro-dovitnsjša od pese z visokim sladkornim cidistcttkom Pridelek sladkorja je zato 'znatno večji. Njena korist pa je -v obilici trezanicev sladkorne pese, ki so odlična krma za vse vrišite goveje živine,' NAPOLEONOVO PISMO Te dni. eo našli med raznimi spisi Napeieona I. tudi mjegovo pismo, ki ga je napisal na otoku ELbi 29. avguota 1314, naslovljenega ge-nerrfiu Dconiiu, ki je bil posebno zvest Napoleonov prijatelj. V pismu je Napoleon Bcnaparte navedel načrt za ustvaritev moderne težke- industrije v Italiji, ki bi konkurirala ajngleški, , NAGEL GOSPODARSKI RAZVOJ JUŽNE RODEZIJE Južna Rodezija spada med zemlje, ki s s gospodarsko naiglo razvijajo, Poleg zlata .pridobiva zlasti baker in beril. Južna Rodezija iz- vaja. 4 letni gospodarski načnt, ki predvidcAia javne investicije za 280 milijonov dolarjev in prav toliko zasebnih investicij. Glavna skrb je posvečena komunikacijam, pridobivanju električne sile, razvoju po-paljedetotva in inidiustrije ter preskrbi vode. Pravkar je Mednarodna banka dovolila Jiužni Rodezija investicijsko posojilo v znesku 28 milijonov dolarjev. Posojilo so namenili zgraditvi elektrarni. Produkcija električne sile se bo do leta 1955 podvojila (na. 416.000 kW). ANGLIJA ZE LAHKO IZDELUJE ATOMSKO BOMBO V SERIJAH V zadnji zunanjepolitični debati je Chunahill priznal, da je laburistična. vlada za drag denar zgradila tovarno z» izdelovanje atomskih bomb v serijah. Tako laliko napravijo v.ečjo rezervo atomskih bomb. MULTITAPE •Multiitspe je prva preiskusila Rawdoo Assoc v Washing)toniu. Ta riparal služi za razmnoževanje ma-g nO tiskih zvočnih toakov, Omogoča istočasno devet kopij msigneitskih zvočnih snemanj s trojno hitrostjo odvijanja. .. ■ Uporabljajo ga radijske družbe in služi tudi za vojaške namene. kajti Nemci so te kraje potuj,čili (slovenskih imen sicer .niso mogli prav skriti, Poreče je zdaj n; pr. Poer-tscliach), jih preipredlt z gosto mrežo hotelov in penzionov, katerih lastniki So se priselili od drugod. Zlasti v vojnem času so se todi na gosto usidrali petičnl ljudje, ki so bežali pred bombardiran jem iz večjih avstrijskih mest, potem pa so izkoristili; turistično privlačnost teh krajev in odprli hotele, zabavišča, trgovine. Pozneje smo on; našom sicer kratkotrajnem romanju po Koroškem spoznali tiru-žtno Cernlc. ki ima domačijo blizu Vrbe. Gospodinja, šestdeselletna žena, nam 'je pravila, da v .njeni mladosti tod okoli sploh ni bilo slišati nemške besede. Zdaj pa so Slovioncl okrog Vnbskega jezera izrinjeni v hribovi-tejše predele, na južni sbnani jezera, v vasi na Gurah. ina severu pa v Lipo, Blato in druge, V dveh dneh bivanja v Celovcu smo se seznanili tudi z nekaterimi predstavniki slovenskih organizacij. Poleg politične organizacije. Demokratične fronte, zelo živo delujejo še Slovenska prosvetna zveza. Slovenska lcme.čka zveza, Zveza slovenskih zadrug, mladinska in ženska zveza. Seveda imajo vsaka svoje težave. Prosvetna zveza se mora neprenehoma boriti za priznanje šolskih pravic. Avstrijske oblasti so sicer priznale zakon o dvojezičnem šolstvu na Koroškem, tcida izvajajo ga zelo pomanjkljivo in se tudi ne zavzamejo, da bi zavrli delovanje tistih šovinističnih ljudi, ki v posameznih okrajih in krajih zanemarjajo in celo onemogočajo dvojezično šolstvo, Tudi sposobnega učiteljstva ni dovolj, toda za dolgoletno zahtevo prosvetne zveze .po ustanovitvi slovenskega .učiteljišča se pristojna ministrstva ne zmenijo. Podobno je s slovensko kmetijsko šolo. Na ozemlju Koroške je enajst nemških kmetijskih šol, za katere sio-vensk; kmetje ne morejo imeti dovolj zanimanja. Brez strokovne izobrazbe pa ni mogoče 'doseči potrebnega napredka v modernizaciji gospodarstva. Ze itak se 'morajo slovenski kmetje na koroškem neprenehoma boriti za svoj obstoj zaradi enostranosti oblasti ,ki zapostavlja slovenske potrebe, zanemarja ureditev slovenskih vasi in le v mali meri dodeljuje rama posojila in tujo pomoč za divig slovenskih krajev. Prav nobenega razumevanja pa ne pokaSe za ustanovitev Slovenske kmetijske šole, čeprav je kmečka zveza svojo zahtevo podprla z 2.000 podpisi slovenskih kmetov in predlagala, kje bi sama oskrbela za primarno zgradbo in posestvo, da foi šota mogla takoj začeti s poukom. Tudi zadružna zveza se je morala prebiti skozi goro zaprek, preden so vrnili posameznim zadrugam v vojni zaplenjeno premoženje, .toda Se vedno bodo morali zvezini zastopniki nekajkrat na sodišče, da bi na dolgotrajnih razpravah pridobiti premoženje preostalih zadrug. Priložnost smo imeli tudi deloma spoznati delovanje klerikalne organizacije, ki pa se je v zadnjem času spet lotila razbijanja enotnosti koroških Slovencev. Katoliška ljudska stranka ima. zlasti kadar se očitno loti razdiralnega deila s trudom 'kovane enotnosti, kaj malo somišljenikov po koroških vaseh. .Njeno glasilo. Naš tednik — Kronika, je v zadnjih številkah ze'o strupeno tako' do napred1-nih koroških organizacij, kakor tudi do Jugoslavije, .Kadar pa hoče organizacija ali list, ki se sicer imenujeta slovenska, na tako nerazumljiv način odtegniti koroške Slovence od matičnega naroda in njegovih prizadevanj po lepšem življenju, takrat postane vsakomur jasno, da so ljudje okrog KatolEke stranke neadkritosrč-ni in v službi tujih ¡interesov, ki jim ni mar usoda koroških Slovencev] In so sovražniki naše svobodne države. Tako tudi pošteni koroški Slovenci ocenjujejo njihovo delo, ker se zavedajo, da bodo le enotni kos težavni borbi za narodnostne pravice. Ne- ie v Celovcu, tudi pri bežnih obiskih v krajih Podjune In Roža — v Ziljtsko dolino nas žal ni zanesla pot — srno si utrdili io spoznanje. Koroški Slovenci so trden in zaveden de,i stovenske.ga naroda in zaničujejo tiste, ki bi jih radi od tega odvrniti. Zato smo naše kratko potovanje po Koroiikem zaključili z zavestjo, da je njeno ljudstvo vztrajno in nepopustljivo- Se bajno radi obiskali naSe brale onstran Karavank. D-o Borba na vse strani. Benečani so hoteli zasesti leta 1616 Kobarid in šentpeterski Slovenci so se morali 'boriti proti svojim rojakom. Tolminski glavar Gašper Donnberg je šel s Tot-minci in Kobaridci na Čedad. V vojaških stvareh so imeli graščaki na svojih gradovih gradnike, ki niso bili navadni, -oskrbniki, ampak tr.dtnjavski poveljniki. Ime Gradnik je prešlo tudi v Benetke, kjer je bil dež Grade- Dr. Vladimir Orel nigo Jernej. Močniki v Benetkah so se 'klicali Močen ¡igo, in od teh so imeli Benečani celo vrsto idožev (Do-rigo — Dornik, Zudeni.go — Zadnik), Na isti način so prevajali Nemci iz slovenskih virov. Iz Vidma so napravili, Weyden, iz Trbiža Tanvys (Tar-vis je umetna skovanka v poznejšem času), iz Pušje vasi- Pauschiidori, iz Ogleja Agtey, iz Devlna Tybein itd-Nemški plemiči, ki so .dobivali ipod oglejskih patriarhom v fevd lepa posestva, so se izognili latinskemu nazivu in vselej vzeli za podlago slovenskega. Takrat .ie bila sloveščina še iz časa Laingoba.rdov zelo upoštevana. Vse to je pomagalo, da se je narod v tej deželi obdržal, bili so nekako država v državi. Slednjič ne smemo prezreti važne listine, ki jo ¡imenuje prof. Rutar najstarejši spomenik, t. j. zapisnik bratovščine sv. Marije v Cameji. V začetku ¡leta 1409 je bil sestavljen latinski, leta 1493 .do 1508 pa stedi v slovenskem jeziku. Slovenski del je izvleček besedila. Ta zapisnik je objavil filciog Vatrcslav Oblak v Ja-gičevem »Archiv fuer sflavisehe Phi-lologie« 1892, zv. XIV., stran 192 do 235. Drugi stari spomenik slovenske katere je ustanovna listina »Slovenske bratovščine sv. Hijeronima v Vidmu« iz leta 1452 '(Conjf.raternitž» di S. G-erolomo degli Sciavi). Bratovščina je bila namenjena medsebojni pomoči v primeru, da je cmožil kak član' bratovščine svojo hčer. Zavarovalni znesek, ki ga je dobil kak član izplačan, je služil kot dota. V času ko sel drugod pni narodlih, ki sol imeli svojo .državo, taka zamisel ni rodila, je znak visoke kulturne stopnje. Med Videmčanl in Slovenci iz čedadske okolice je bila pogodba, ki ■je varovala koristi iz prejšnjih stoletij. Iz listine veje duh vzajemnosti in narodnega prebujenja. Zavarovanje kot tako je zahtevalo tehtni strokovni načrt, da se je mogla finančno obdržati taka ustanova. Da se je ta družba nahajala v Vidmu in ne v Čedadu dokazuje, da je trgovski Obrtniški stan moral - imeti močno vejo V slovenskih Vidiemičanih. Ko prihajajo te listine na idan, se človek nehote vpraša, koliko takega gradiva se je zgubilo po italijanskih arhivih, knjižnicah lin drugod, ki bi dokazalo, da je res še imnogo več, kot je zgoraj napisano. Tedaj ne bi bilo treba doC-eazovati ido kod segajo naše meje za časa preseljevanja narodov in pozneje. V XIV. stoletju je požar uničil arhiv v Šempetru. Deta 1856 so Italijani kot ponovni gospodarji Beneških Slovencev hiteli prodajati kot star papir vse spise, ki so jih našli po -avstrijskih uradih v Beneški Sloveniji. Med temi je bilo mnogo, starih listin ,rz dobe patirijarhov in Beneške republike. Le nekaj so rešili in spravili na kaščo uradnega poslopja v Čedadu. S kampoformijskim mirom 10. oktobra 1797 je Baneûka Slovenija pripadla Avstriji, Francoske okupacije ni občutila takoj, ampak šele potem, ko so leta 1807 ustanovili pa-sanijanski département (pri Vidmu), kateremu so priključili kanton Šempeter. V Šempetru so brli 'uradi francoskih kantonalnih oblasti, v 'katerih so bili Slovenci, V Fojdi je bil seidež okrajnega- komisarijata in Human je tvoril tudi kantonalno oblast, kamor so spadale Neme. Toda Francozi so se zamerili beneškim Slovencem, ker so ukinili sosednje, posekali lipe, kamenite »laštre« (mize), ob katerih so zborovanje razbili ali odstranili. Zahtevali so kontribucije v naravi ali denarju in. to precej visoke. Leta 1813 je' bil konec francoskega vladanjaj. Slovenska Beneč,ija je imela zopet avstrijsko upravo, Kar niso prej odpravili Francozi, so sedaj Avstrijci. Postavili so laške uradnike med slovenske prebivalce, Namesto francoskega mirovnega sodišča v Šempetru, ki so ga sestavljali domači ljudje- iz soseske, so ustanovili sodišča pirve stopnje v Čedadu, V Šempetru je bil stalno namočen c. kr. komisiar, k; je predsedoval občinskim sejami. Namesto .sosesk so ustanovili osem občin... Vse te novotarije niso ovir.alle, da se vaščani, kljub prepovedi, ne bi zbirali na posvetovanje. Leta 1839' je izšla naredba- o delitvi občinskih zemljišč. Razfmere v .viharni' dobi leta 1848 so nalšle odmev v raznih člankih ta-mošnjiih domoljubov. V »Novicah« št. 50 iz leta 1852 piše Andrej Komel iz Sempietra še slovensko (leta 1867. se je spiremenij v Nadiži); da bo c. k. distriktna komisija uradovala slovenski in' da lahko upamo, da bo v šdlah uvedena slovenščina. Leto 1866 je pomembno, kor so Beneški Slovenci prišli zopet pad Italijo, Izvršeno pa je to bilo 'avgusta meseca leta 1867, 'ko je bila določena meja. Lahi so zahtevali me.io ob Soči. V »Novicah« je izšel članek »TaglSamento ali Soča«?. Dopisnik je bil sicer načelno proti meji na Til- mentu, ker hi tako prišlo mnogo Italijanov pca Avstrijo. Dopisniku je za mejo po narodnosti: od morOa do železnice pri Ločnik.u, ob vznožju Brd do Krmina in Čedada in ob Nadiži navzgor. S tem bi dobili večino Beneških Slovencev."' Dopisnik zavrača mejo ob Soči, k; bi vzela Goriškim Slovencem cesti na Koroško. »Slovenec«, ki je tedaj izhajal v Celovcu, je v prvi številki leta 1866 v članku »Novoletno voščilo Slovencem na Beneškem« polagali ie-lem na srce, naj se ločijo od Vidma in priključijo Goriškim Slovcncom, V »Slovencu« št. 19 cd 7. marca 1866 v članku »Be-nenčani in federalizem« Izvaja dopisnik, da je 'Belcredi hotel federativno ureditev Avstrije in da so bili tudi Lahi! za to, kor bi s fcem dobili svojo -provinco. Po vojni z Avstrijo je sledi,I plebiscit leta 1866, ki je dokazal, da Avstrija ni bila priljubljena med tujimi narodi. Z nerazumnimi in konservativnimi ukrepi si niso znali pridrbiti ljudstva, ki je stoletja živelo svobodno. Nesvo-bodnjaški duh, ki je preveval avstrijsko politiko in upravo, jim je odtujil tudi Beneške Slovence in ker so mied dvema zloma zbirali manjše, so se odločili za Italijo, Spominjali so se časov Beneške republike in privilegijev in so soglasno volili Italijo. Toda niso vedeli, da Italija, ki so jo ,¡zvolili, ni Beneška republika, ■fimpak nova, dinamična, eksrjanzivna Italija, ki ne .rabi več čuvarjev svojih meja na severu in je za to začela gaziti njihove stare pravice drugo za drugo. (Se nadaljuje) Rol Janko: lnnnwBaEgS5eK ... ictjngtipgBchnn b g a c acratiEan cjzl^í . . jocchtlmbunk. hcuaa • s; a c h LIE paca* c23-j ismuabí1"'— ^rannnrrnuincifTt»-. ¿c î • n o n h a e "ï3 ti n »o. ¿»He^assDPcnnat iBizszBa it SaoQi ■ani anoficmaDfc ner»^ tíF.-IX dbeb1 atiz* cimnrrin n c ei inHBBíiMeaunflaaíiL !SH DceaRu^Bacea »■«■"i guau ü b£fl ——■ - ESSŠ sa p-, BO c! tina .n-3 !ssa wofl B3CU ■Ilimnfn ml bana ii.aBL-nccuc^auEisa rcu üf'U DUM taca £:Bd'j -BB5B- Enca flBfl caí tiEDÛ nsJG Ecma P red jamski grad ima tako slikovito lego, kot je najbrže nima noben srednjeveški 'grad. Ima pa tudi svojo posebno in burno zgodovino, zato ne zasluži, da ga prezremo. Predjama leži skoraj na dnu do-., Milice, ki je stisnjena v nekak ko-itel. Na severu zapira to dolinico skoraj 100 m visoka skalnata stena, v kateiro se odpira pet velikih vhodov v podzemske jame, ki se razprostirajo v osrčje .gora. Ob vznožju te strme stene se združujejo studenci, ki vrejo na dan v dejlini, v potok Jamščico, ki jo z divjimi penami in s silnim bobnenjem požira težko pristopna jama. Dve uri teče voda pod apnanastim nanoškim ma»-isivom .in potem nanovo izvira pri ■Vipavi. V strmi skali, skoraj previsu, čepi edinstven srednjeveški 'grad iz XVI. Stoletja, ki zaznamuje ostanke še mnogo statrejše zgradbe. Notranjost gradiu bo razočarala tiste, ki .pričakujejo, da bodo videli i.epe dvorane' in čudovito starinsko opravo. Polovica -gradu je namreč zgraijetna iz navadnih orjaških zi-Idov', samo prednji del stavbe je uporaben za stanovanja. Toda, če se povzpnemo na razgledno točko, nais čudovitt ralzgled bogato poplača za naše prvotno razočaranje. Ce se po strmih stopnicah povpnemo na ita ogromen balkon ali »belvedetn«, se maim odpre1 razgled, oko nam objame iviso dolino. Ksraj je zares .tako slikovit, da človek nehote postane ibodj špre jemlljiv za zgodbo tega gradu v davnih dneh'. Srednjeveški grad, ki je kot or-iovo gneizido (prilepljen na jamo v skali, so postavili Kobenelji, kate-teuih grb še danes kraljuje na glav-ineim pročelju. Kobeniolji so sezidali igrad v dobi, ko so Si fevdalni gospo dj e prelganljali dolgčas s tem, da so prirejali imenitne love na medvede, srnjake, divje prasce in dru- go divjačino. Zgodovina pravi, da je bil prvi grad na -tem mestu že za frankovskega .cesarja Karla Ve-•likeiga (768—814), ki je vladal tudi slovenskimi deželam. V tem času ije tuja gospoda začela zidali gradove po naši domovini. Sem se je zatefkel 'ntcrhšfci plemič in imenoval grav^-^eg,-Naši ljudje so grad imenovali Grad pred Jamo. Vitezovi nas!§Sta£jSi~S »odvadar«. Neverjetno je, kako je postalo uho — tudi pri preprostem človeku tankočutno. Samo še primer, kako je učinkovalo tudi na otroke. S štiriletnim sinkom sva se sprehajala. Pri prodajalki sadja je zagledal marelice. Pomislil je: marelica, mare-la ne smem reči, pa je dejal; »Oč/ca, prosim, kupi mi dežnikce!« ' Res se je včasih pretiravalo in šlo v smeš nos t — vendar to ni škodilo dobri stvari. Tako je bilo včasih! A danes? Ne bodimo šalobarde! nam kliče Prešeren. Nikar se ne opravičujmo z izgoieri, da imamo v teh časih druge skrbi, važnejše in nujnejše posle kakor je ta. Saj to delo res ne zehteva veliko — samo malo, prav malo dobre volje. Narod, ki ne goji svojega jezika z ljubeznijo, ni svoboden nared — sololi ni na-od! lit ne. Voltaire (1694—1778), s pravim imenom François Marie Arouet, je eden najvplivnejših francoskih pesnikov in pisateljev IS. stoletja, ki je s svojimi spisi zaslovel ne samo v Franciji, temveč v vsej Evropi. Do zadnjega diha se je 'ta veliki duh boril v svojih delih proti privilegijem plemstva, visoke duhovščine, kraljevske oblasti in preti vsaki krivici, ki jo je moralo trpeli francosko ljudstvo od vladajočega razreda. Zalo ga je sa-mosilniška vlada Ludovika XV. večkrat 'zaprlci in izgnala iz Francije, tako da je .moral velik del svojega življenja prebili v tujini, v Angliji v Berlinu. kjer je bil dve leti gost Friderika II., in v Švici, kjer je preživel skoraj vsa svoja stara leta. Napisal je ogromno del, v katerih je vodil neizprosno borbo tproli zccslalosti in fzkorišče-vanju ljudstva od strani cerkvenih in fevdalnih mogotcev. Poleg Montesquieuja, Rousseau ja in Diderota je Voltaire eden izmed t stih pisateljev filozofov, ki so utirali pot veliki meščanski revoluciji, ki je v Franciji zrušila in uničila posvetni m cerkveni fevdalizem. V črtici, ki jo prinašamo in ki je vzela iz njegovega romana »Zadig«, Voltaire z jedko satiro bica pokvarjenost in nepoštenost, ki sta vladali med visokimi uradniki-ministri na dvoru v Parizu. Nabasana, kralja SerenldOba, so vedno vrr-ali m kra-kar tekmovali so, kdo bo felj praznil njegove bla«aj-- Glavni blagajnik je v tem vedno dajal vz^cl "kateremu so. zvesto (sledili oetelli. IOrafj je to vedel; veŠkrat je ze menjal blagajnika, vendar ni mogel menjati uko-remtaisne navade, da se prihodi kralja deriijo na dva neenaka dete, od kalte/ith je najmanjši dobiva.,to njjeigovo veličanstvo, a največji pa njegovi upravniki. Kralj Ni.fcrj3.rn je piv-siriH svcije težavo modremu Aadegu. Rekel mu je: »Vi, ki znate toliko lepih stvari ali mi na b; povedali, Kije naj. dem h'aigafir/ika -ki né bi kradel? — Se.vclda, -je odgovoril Zsdiig', vem 'za nezmotljivo sredstvo, s katerim bolsile padlili do molža, lri bo c listah rok.« Kralj, ves srečen, .gà je objel in vprašal, kaj je treba eitcinta.' »Niče&ar dragega,« je dejal Zodig, »kot to, da ibo moral vsakdo-, ki se. bo prijavil za s.ilužbo blagajnika zapesali; i,n tisti, ki ho pesa! z največjo lahkoto, bo (breiz vsakega dvoma največji poštenjak.« — »Vi se norčujete,« je vzkliknil &m-l(j, »no tako čuden, način pa kv- m°rtm- iZbilraU SVO,jEga 'Slavnega blagajnika. Kaj! Vi me- hočete prepričati, da bo /tista, ki Bo s petama naijtolje udiai.jal, tudi najE/pretaejši in nsjzve-st-ejsi denaoiicar?« — »Sicer ine trdiim, da bo naijsp~et-nejši,« je odgovorni Zaldig, »veEidar vam jamčim, da bo brez vsakega dvema poštenjak od roeite ido glave »Za-d.i;g je govorni s takim zauparaj-em, ,da je kralj mislil da ima kako nadnaravno tajmiast, ki mu omogoča pravilno presojano e denaomičarjciv. »Nlman rad ncIdnaraivmiiLh zeliev.c je dejal Zadig »ce mi pa vaše' veličanstvo dovoli paiskms, o- katerem sem govoril, se bo brž prepjičalo, da je moja tajnost ncijlazaa iti naaboLj mc,stavna, stvar. »Nabuiaan, foraM Serendiba, 'je bil bolj začuden, ko je slišali, da je ta - skrivnost -nekaj preprostega, kfeit če hi mu kdo govoril o cudezu. • • ° ' »Dobr-o,« je rekel,« napravite tot »te si stvar zami-slliiUi.« - »Prepustite vse meni,« je inaida,] jemal Zadig, ,»in ta pciskus vam bo nažcidel več, kcit si misMte.« ' Se istega dîne je v tenu kralja drl razglasiti, raj so vsi, ki se potegujejo- za,službo- viEo&egà bW».ajnifca njegovega Ijudemrjlciga veličanstva Nabusana sina Nu-sanaba, predstaivijo v lahki stvilmi- obfefoi, -erve^a v me-S6CU krokodila, v kraljevi predsobi. Pa-išto jih ji štlrito-sestdesrt. V sosednji sobani so se nahajali goslači- vse je bilo pripravljeno za plets; toda vmafa te sobane so bila zaprta, m kdor je hclted; vango vstopiti, jo mieral naij.prei skeut precej, temačeci prehod. Vtnaltar je vsakega kandidata prisai isktelt in jih jo tako, drugega za drugim, spu-scal v prehod, v katerem jo vsak ostal nekaj . minut Kraflu, ki je bil poučen o skrivnost, je bil dal razstaviti vse svoje zaklade v tem prehodu. Kadar so vsi pnisoeli v sabanb, jo njegovo veličanstvo znukazalo, naj zafofe-setjo. Se nikdar ni nihče okorne je. itn .bolj neredno plesal-vsi so imeli skloinjeine glaive, hibte upogniene roke m tesno prilepljene ob telesu. — »O, kakšni podleži'« j« tiho govoril Zad'i'g. ' Samo edem meid njimi je pa gibčno ubiral svoje korake, visr.ko dvignjene glave, z mirnim pogledom. z iztegnjenimi rokami, z zirasv-nanim telesom in s prožnimi:, koleni. — »Ah, ta je poštenjak, ta je vrl človek!« je govoril Zadig. Krefti j c objel ......«S I tega dobrega plesal ca-, proglaci',1 ga je za svojega zakladni-čatrja, vse ostale je pa idal oglabiti in kaznovati z največjo pravičnaatjoi K-,j-ti M3ák cd "njih je, dokl.-ir je bil v prehodu, .napafanM svoj ^ y mš\t ■••.? v. 2.1 -m* \ ms i V # t' žepe, -tako da se ja komalj prrmikial. Kralj je bil renooacnn nad člr,-veiškim značajem, keir je mrid išt'i-i)jr.šcn'd-set.'m.i plesalci bilo kaa- -triinšestdeseit ictpaiveiv. Temrei prehod sa pa cd-slej imeaiovali hodnik skušcijov. p pya va ;;; Id I ŠM&l léiBuW à U A. mmm m°mi V vrsti knjig, ¡ki jih je izdala Državna založba Slovenije v zbirki Jugoslovanski pisatelji, smo dobili prod kratkim knjligo »Diogenes -Var.uj se serijske roke« hrvatskega pripovednika Augusta Senoe (131i> —1881), ki je pri nns posebno znF-n po povesti »Kmečki pum«. Diogeimes je zgodovinski roman z idejo: zgodovina je najboljša učiteljica. Dejanje se godi v Zagrebu in drugih hrvaiBkih krajih v drMgi c, -lovuei 18, sbkl.ija in n:loi k"«-že svetel vzor hrvatukega javnega di.lav-ca, kateremu so pred očmi !••■ koristil domovine po kateri tega;.» tujci iz Dunaja in Budimpešte. Povest »Varaj se renjske -rokcit iisim opisuje izadnja junaška deiiuaja znamenitih senijs.kui uskokrv, predem so jliih po želji oeneške replike presolili on' morja v nulrenjc da-žeile. Prav tako je Državna založba-Slovenijo .rorioda med naše brei.ee obsežen r.\man ameriškega pisatelja Kenneiha Robealisa »Severozahodni prehod«. Z Ecborlsovim ro-tnanem smo dob Mi delo, kakršnih smo vso povojno dobo močno pogrevali: zga:lov irski rcm:n. ki z bujno dcmisSjo oživlja dobi. poi.no dodajanja in pustolovščin, velikih nsipcircr/ an brijerv. Robeirts (rojen 1885. kita) je znan' amecriliki pisar lolj zgodovinskih romanov, ki se odlikujejo z zgodovinsko natančnostjo, pa so vendar nad vse zonimi-vio 'branje, ker so pisani živahno in prijeilinb. Nedvomno bo čar njegovega piaartja covojil tudi slovenskega bralfoa. V romanu »Severozahodni prehod« je Roberte orisal zgodbo Roberta Rogeirsa, slavnega bojevnika iz zadnjih ameriških vojn s Francozi in Indijanci. Rogors je Imel ve."lik uspeh v boju, ker je preiti Indijancem pesitatviil .svojih 600 ko-njeinikbiv. ki so se znali, iboriti gverilsko, na indijanski način. Robent-scv roman prikazuje z živimi barvami RogeLisave boje z Indijanci in njegove pcanejše poskuse, da bi našeil severozahodni preheid. Mnogi mornarji so nEonireč vzdolž soveirne ameriške obale iskali pomorski prehod iz Atlantskega v Tihi o. ean. Med njimi je bili eden največjih VE: v c.-. - Roge'rsov pcslnuts, ki je zahteval od udeležencev nadčloveških nrporov in j.iili je zapleitefl v dolgo vrsto dogodivščin. Robeirts je znal to pot opisati s sugesilivno silo, ki bo bralca pritegnila t.ako, da bo knjigo tc-žko cdtežu', dokler jo ne prebere. Obsežni roman je proved.il! znani prevajalec Vladimir Levstik. Lansko leto je umrl v Rimu eden najslavnejših amiir.vkiih pisateljev novejše debe SOn.rlair Lewis. Svoj litorairni sloves si je pridobil z vrsto romanov, ki so z neusmiljenim, ostrim pogledom razgrinjali pred sveitom podobe tipičnega ameriškega človeka z vsemi njegovimi vrlinami in hibami. Velikemu uspehu v Ameutikl je sledil tudi svetovni uspeh iin priznanje, loi ga je Lewis dobil kot prvi ameriški pisatelj, nagrajen z Nobelovo nagrado. Roman »Elmer Gantry«, ki smo ga dobili zdaj v E-lov-eunskem prevodu, je Lewis napisal že Lata 1927 in zbudil takrat z njim velikanski popil ah •nEljiprci.ovanja in sovraštva. Ta viihiar je pov zrcali, a Lewiisova kritika ceckvenega življenja v Amea-iki. B.rez prizanešanja je .pisa-teilj jpokaizail na področje, kjer so v Ameriki mogoče vsakovrstne zlorabe, hinavščina, dobičkarstvo, slepljenje ljudi itd., namreč v svet neštetih venskih sekt, ki se me/d seboj borijo za vernike, pa jim gre velikokrat, le za zaslužek in veljavo. — Elmer Gantry je človek, Ici po nobeni svoji lastnosti ni primaren. za dohovniški pokllic, pa veinldrirle1 oBtane v njem in živi svetcihilteko življenje, kjer se za krepostnimi videzom skrivajo najhujše pregrehe. Ob tem prehsua iz ene venske sekte v drugo in kolikor bolj nepošteno ravna, toliko večji je mjagov uspeh. Ob koncu remana le malo manjka, pa bi ga spod-neisto, a tiudi iiz te težave se izmota in zimygcs.la.vno nadaljuje svoje zxigxno žOvljeinje. SiJetvciriUkemiu bralcu, ki že pozrta Sinclair a Levviisa po njegovem najboljšem romanu »Aurowsnrith«, bo knjiga gotovo dobrodošla, pe&eibno, keir odpira poglede v precej skrito območje cnieiriškega društvenega življenja. Ï »7 O Í1 í '! Vi fl1B i n \ i L bruMmlUl Igralska družina - Nova vzs je 9. MKUD SV. Petefl marca gostovala a Finlgarjevo »Verigo« v Šmarjah. Dveh rana .je bila polna gledalcev, kar, ¿3 že velik uspeh. h ir Amaterske igralske družine so zelo važen činitelj v naši kulturni dejavnosti na vasi. Zato tudi tega gostovanja Sv. Petra — Nove vasi ne smemo prezreti. Radi bi jim odkrito povedali, kar zaslužijo: njim v pouk, mnogim za vzgled. • : i'1 | ("''"j Finžgarjeve drame so tako zelo ljudske, da jih lahko postavimo v sleherni kot naše zemlje. Povsod jih bodo ljudje razumeli. Ta lastnost igre je važna tudi za igralce same, posebno za začetnike. Ze tu je igralska družina uspela, ker je igno dobro izbra-Ja. Pri Izvajanju pa je njihova naloga, da čim bolj preprosto in resnično prikažejo ikca značilnega življenja tako, da gledsafiol razumejo, čutijo in v srcu odobravajo ali zavračajo. Ce jim to uspe, so dcseglv svoj cilj. In ta cilj so ¡igralci MRUD Sv. Peter — Nova vas v nedeljo v Šmarjah v splošnem tudi dosegli. Gledalci so doumeli rdečo, nit igre: jezo in sovraštvo zaradbnl& vredne »žlajdre« — verige. Drugače pa' je, če T-ogledamo posamezne igralcej Igralec, ki žeili svojo vlogo dobro igra'-i ti, jo mora predivsem dobro razumeti; poznati čas, kraj in okolje dejanja in znaf,i stopiti na oder prepričljivo in resnično, kakor v življenje, ne meneč se za publiko, to ga gledali > , Ruski pisatelj Turgenjav je zapisali Ljubezen je močnejša od smrti. To vlogo Ijuibezrii je v vseh dejanjih dobrd îg'ral in poudarjal tovaniš v vlogi Pri« moža. V svojo vlogo so se tudi vživeli MejaS, Drnalec, Marko. Alena, Mjna' itd. Lahko rečemo: vsi. Kdo bi pač ne videl rad brhke Micke In Janeza, Kr sta ss rada videla, skupaj? Le Micka' je včasih m.alo pozabila, da je na odru in se je ozirala po giecîa'jcih. Ne smemo pa pozabvti na uspelo vlogo Primo-ževci^a ljubljenčka Jančija in s.osedo-,vega Coneta. Janče to Se dober Igra-loc, čc bo pc&nemal očeta Primoža. Govor nekaterih igralcev je bil zelo nejasen, nerazločen, besede so požirali, kaker da bi govorili sami sebi. T-ak0 govorjenje je za poslušalce zelo mučno. i ,.;;{, ;t;]7i Obleke so bile primerne. Skoda je le, da nista bila Janez in Micka v narodni noši. Neprimerne so bile ročne ure, ki so jih imeli nekateri -igralci v prvem dejanju na rokah. Skoda je tudi, da se iz Primoževe in Mejačeve pipe ni nič kadiilo. Vsem se je preveč mudilo. In scena? Biila je igri iin igralcem primerna, eaij ni nihče kaj takega niti pričakoval. Vidi se, da je čopič vodila iobra roka. , Skratka: igra in ¡Igralci so uspeli. Največji uspeh pa je ta. da so dali pebudo za igralsko delo tu.dl drugim krajem: v Krkavčah .pripravljajo Finž-garjevo »Razvalino življenja«, v Ko.r-t.ah menda neko komedijo ,;m tudi dru-sed mislijo na icdrsko delo. Luka. Obračal sem, da bi bil to »intervju«, pa je naš mojster obrnil in liokramjal po svoje, s tistim izbranim okusom, ki daje vrednost njegovi besedi. Tem bolje: bodo imeli bralci Slovenskega Jadrana vsaj večji užiek. J. P. Takole pripoveduj.- tov. Brotuna: V neposredni bližini moje rojstne hiše, ki je daneis ni več, ker jo je volja gospoda Adolia Hitlerja v boiribi s partizani — zravnala z zemljo, so bile naginomaliene čudne stavbe: ena visoka z neverjetno strmo Eilreho. V njornem trikotnem ostrešju je bila čreda oken in okenc, da je bilo itežko dognati, kam spada, eno,, kam drugo; če sem jih hotel üepo, pravilno razvrstiti, so se kar naenkrat spat razpršila v zmedeno čredo. Koj za to grmado se je šopirila dnuga sitreha kakor ogromen hrib —cesarski in kraljevi maigacin za pšenico, tunšico, je-šprenj in druga živila, ki so jilr dobivali nudainjl v naravi kot plačilo namelsto deinanj.a. Tik za tema dvema — med drugimi manjšimi hišami pa je prežada .na vse čJkiupaj , najlbo.ij čudna stav^ba, ki1 ni bila ne hiša ne imagajzrn ne tovarna, tem-veič •— gletdaliličs, ki po sivoji zu-nar.ijcsti nilli zdialeka ni bilo podobno gledališču, pač pa znotraj ciprsimi.ijeno z vsem,, ka/r zahj'.eva staro ,baa-očno gledališče, v naj-skremnejših mejah seveida. Stavba je imela velik oder, par-.torne sedeže, stojišča ter -7 lož v prljtličju, 19 pa v I, nadsitrepju, skupaj preSitora za 400 ljudi. Za malo .zakotno Iditijo ras pravi teater, če pomislimo zlasti, da je bil zidan že pred 183 ileiti. Ciloivek se nehote vpraša: kdo pa je bil tisti junak, ki .se nuu je posrečilo .napraviti to čarovnijo? ICeir agcdo.viiinarji ne pridejo s pravo besedo na dan, je Ijud-svo povedalo svoje. Takole je bilo nijano veličanstvo cesarica Marija Terezija je v skrbi, da bi navoziii na oesrinski Duruaj čim veič živega srebra, ukazala, naj sezidajo v Idriji čim več hlevov za konje, nekaj gradlliva pa smejo poraibi'ji tudi za zidar.lje magiaEinov. Knapi in p.jon-tanji, ki so umirali cid dolgega časa, pa so stopili skupaj ,in skl'anili: če je mateirial dober za c. ler. konje, bo tudi za nas, ki ne garamo nič maj ko uboga roozgeita; ukreinlimo nekaß. tudi za svoje razvedrilo! Rečeno stoa\i'sino: opekca tukaj, tram-ček tam — pa .postavimo si muzin hram! In tako je v zaikoitini, majhni Idir.iji 1. 1769. zras.eil teateir »št'iir.ih slloi«. Ta letnica je zgodovinsko dejstvo. JJa Duinaju se je zaradi tega gospoda na dvonu nekaj zmrdiovala in ¿belila, teda cesai'iica cabne z nogo cib tla in kreipko cdi.3öi: M/i.r uika-zujeim! Ce so res .taki tiči pa, naj ga imajo, Idrijčani, svoj teatrek. Vredni so ga! Jaz tudi tako pravim. Iin oidisleij so bili tudi Idir i j čani deležni kuiltiurnlih dobrin vesoljnega sveta,. Od čarovnikov, kabaretnilr in iiiikuških sprellnežev do pravih .gledaliških umetnikov, vse je prihajalo zabavait praj tako zapuščene kmape in pjontarje. Včasih pa so .si tudi sami zaigrali kako igrico, seve v nelmščlni. Šele 22. sopt. 1850 — tako pravi kronika — je priiišlla do veljave tudi slovenska beseda. Ta dan so namreč igrali igrro: Tat v mlinu. I, 1889. j,e 'bilo ustanovi jena »Dramatično dlruštvo«, katerega pred- »O iB8 sednik je blil Cene Lapa j ne, izvrsten igiralec, komik itn organizator, ki je bil neio na Dunaju v igralski šoli. Ko se ja vrni!, je temeljilo raizgibtll gledališko življenje v Idirllji. Cepirav mi je bilo ob času njegove prezgodnjo smrti šele šest let (1804), se diofciro apomilinjam svečanih dni, ko so se vršile predstave. Ze nekaj dni prej so pospravljali metrska polena, h-.ame, dečke, zaboje in drugo .ropotijo, ki je bila našaijetna ola-og itealra. Tedaj smo tudi ortircici zaslutili, da Ee nekaj bliža ... Stalno zabita vrata šn okna so se začela odpiirati in če .sem ile mogel, sem se s kakršno koli pre-tvozo zmuznil v notranjščino, ce- lijo goldinarji brez konca in kraja, da se je vse kircutlo. Kar lasje s» mi vfilajali, ker nisoin mogel do-gnalii, adlkcd jih jemlje. Aha, čarriti zna, me je «¡preletelo. Zdr/j mi bo pa dail enega. Pa ga ni. Kur tako me je odprav1-!. Ko som zunaj spet zajiniil.iil Irdina tla pod nogami, sem si mislil: Ce bi jaz talko znal, bi si jih večkrat nakresal. Pit še puanejs, kadar sem bil v. stisksh, me je obšla taka mis.eil. Ta|ko nemorr.allen je bil učinek rno-joga prvega stika s teatrem. Kakšen je moral biti šele za tiste, ki so glada?! to čarovništvo zvečer, pri popolfnern razkošju. (Se nadaljuje) prav me je bilo kar groza, ko je Slirmelo vame 36 temnih lož, zlasti, keir si nisem mogel razlagati njihove skrivnostne eksisLence ... Splaaim se tudi na oder me,d kulise, kar me neki(j popade za lase, da bi bil 'lamaliu cmeJrlel od sterahu. Pa mi bilo nič hudega. Ni bila. prikazan, bil je niavadenj človek, pa vendar ves drugačen kot naši: gosposki, še bolj ko gospodje iz grada, črno oblečen, obraz pa' čisto obrit .in bled ko stena. Govoril je talko, da ga nisem nič razumel. Bil j,e zelo prijazen, pa sem se' ga le bal. Posadil ms je nia stol, napisal nekaj, na iCstek, dal denarja in mi dclpavedail, naj .grem v apoteko. Apoteka, apoteka, je ponavljal, čeprav' seim koj ratzusmel, kaj hoče, saj smo tudi mi .rekli lekarni apoteka in je bila takoj zraven gledališča. Ko sem se vrnil z zavitkom, me je postavil v kot na stol, sam pa začel nekalj manipulirati s cilindrom, ki ga je imel na mizi. Pokaže mi ga čisto od zaostaj in zunaj, bil1 je prašen. Kar vzame iz žepa goldinar, ga vrže v cilinder — nekje zslplaroola oudavita bengalična svetloba — v .cilinder pa le- M. Strnen: OB SE1NI Radio jugoslovanske cone Trsta priredi dne 3. aprila 1952 ob 20.30 v Ljudskem gledališču v Kopru JAVEN RADIJSKI KONCERT PRILJUBLJENIH OPERNIH ARIJ na katerem sodelujejo prvaki, ljubljanske opere Vanda Gerlovič — sopran Vilma Bukovec — sopran Rudoli Franci — tenor Ladko Korošec — bas Za klavirjem: Dr. Danilo Svara Na sporedu so arije iz oper Verdija, Puccinija, Rossinija, Mozarta, Smetane, Bizeta, Masseneta, Dvoraka itd. Občinstvo opozarjamo, da bo začetek koncerta zaradi radijskega prenosa točno ob 20.30 uri. Cene vstopnicam od 150 do 50 din, preti,prodaja na 2. in 3, aprila od 19. do 12. ure ter 1 uro pred koncertom pri gledališki blagajni. GLEDALIŠČE ZA SLOVENSKO PRIMOTiJE GOSTUJE s komedijo V. Skvaskina: »TUJE DETE« v naslednjih krajih: — 28. III. ob 20. uri — 29. III. ob 20. uri — 30. III. ob 20. uri — 3.1. III. ob 20. uri — 1. IV. ob 20 uri 2. IV. ob 20. uri — 3. IV. ob 20. uri — 4. IV. ob 20. uri — 5, IV. vb 20. uri — .0. IV. ob 9. uri doooldne (za vojake) — e. iv. ob 16. url z t tliolico Renče Miren Vrtojba Šempeter Solkan Kromberg Vogersko Sempas Vipava » Ú pAuli&mski (Nadaljevanje s 7. strani) nihče vedeti za to zgubljeno gnezdo. Kaspar Rauibor si je zrman mučil možgane z mislijo, kje neki se b» ta vvražjii človek pojavii. Ko Erazmova dnzrrost doseže v.iSe-k, se hoče iz RsiUlherja ponorčevati. Nekega dne se predstavi na Malem gradu (Kleinhaeusl) pri Planini (grad je danes porušen, istoji pa še vodn» viisok okrogel stolp). Preti vrati Erazem psrcai za kozarec vede. K« .vodo spije, naroči hlapcu,, naj sporoči Rauberju pozdrave in zahvalo rsEbojnika Erazma Preidjanaskega. Ko ito reče, skoči v sedlo in zbeži. Slsd&i so mu dolgo, dolder ni's» zgrešili sledi. Toda neki hlapec je .spoznal odtis kopita in končno odkril Erazmovo trdnjavo. ,Girad s® napadla. Samo aa.Tadii .lakote po dolgem obleganju bi se gtrad moral iidati. Tcda iz votline se je vzpenjal strm rov, ki je imeli izhod na plainotii. Po teim rovu so oblegani lahko mllmo hodiiili v Vipsvo in se zalagalii s hrano. Predjamslci je lahko živel mirno, ne da bi se česa ■bal. Po kakem mesecu obleganja vrže s skale kozlička in pozneje še valovsko četrt in Rauberja skoraj prepriča o ničevosti obleganja. Za veliko noč spiusi Erazem košaro češenj in s tem silno zbega Rauberja, ki ni mogei! razumeti, kako more v votlini zoreti s-.dje, ki se ga v lem času dobi le v vipavska dolini. Ko Erazem vildi, da vse to Rauberja ne premakne, se odloči, da ga povabi naravnost v grad na večerjo, da se bo še bolj prepričal o za-lcigs.h hrane. Zato posije iiz gradu svojega aveste(ga hlape s, toda ta se preda poJnlepu po zlatu in pnivoli v izdajstvo gospodarja. Obljubi, da bo označil najtanjše mesto v. zidu, kjer je eidtuiio mcano ubiti Eralzma. Naslednji dan s kosom belega platna oznaži kraj, kamor namerijo topove. Zveičor hlapec pr.iižge luč — dcigavcuueoo znamenje, da je Erazem za zildlem. Vojaki izstrelijo topove in na Erazma se vsuje kamenje, ki ga do smrtii poibi je. Teklo je leto 1434. Izdaj: iirki hlapec je spustil mceitiioek in cesarska vojska je včirča v grad. Branitelja so po-bilij, gracl pa zažgali in raEdejal». ■KlatoiViitoza so pokopali pred cerkvico, ki jO' je 1448 posvetil tržaški škof En,t;} Siilvij Plceoilioinrlnl, poe-rjeijiši pripet: Pij II. Grad je CGtal zapuščan sto lsit, doktor niso 1570 Kob ne',_:ii postavili današnji lovski tired. Teda za njim še vedno sloji staro zidovje in obokana vrelca ter okence, s kate-resa je hlrroeo dal izdajalska znamenja, • M And ersen: MARJETICA Tam na de-žo.i, .¿k pati je stala km cika hiša. Prcoinjo je bil majhen vrt s cvetlicami in lesena ograja, ki je bila pobarvana. Ob njej je lik jarka, sredi najte^pše zelene kravo rasla drobna marjetica. Scn-ee je nanjo prav tako toplo in lepo sijalo, kakor na velike krasotne •vallice v vrtu in zato je rasla od ure do ure. Neko jutro je bila s svojimi malimi, s'ijiče belimi listi— 6i, ki so kakor žarki obdajali rumeno sončece sredi nje vsa razcvetela. Na to, da je noben človek »e vidi tam v travi in da jo uboga zaničevana cvolka, sploh ni msilila, bila je zelo zodovoljna in se obrnile naravnost k soncu, dvignila po-»led k njemc in posluhnila škrjanč-ku, ki je pel v araku. Mala marjetica je bila tako srcč-aaa, kakor bi bil volik praznik, pa je bil vendar samo navaden ponedeljek, Vsi otroci so bili v šoli. Tačas, ko so sedeli na klopeh in se «ekaj učili, je sedela na svojem drobnem zelenem stebelcu in se učila od toplega sonca in od vsega okoli sebe, kako dobro je na svelu. In bilo ji je zelo všeč, da je škrjanček o vsem, kar je čutil v tihi maravi, tako razločno in lepi pel. In marjetica je z nekakim spoštovanjem gledala srečnega ptiča v zraku, ki je mogel peti in letati, ni »a bila prav nič potrta, ker tega sama ni mogla. »Saj vidim in slišim!« je pomislila. »Sonce sije name in gozd me poljubu je! O, kako bogato sem bila vendar obdarjena!« V vrtu je bilo mnogo imenitnih in ošabnih cvetlic. Čim manj so vonjale, tem bolj so se šopirile. Po-tonike so se napihovale, da bi bile večje kakor vrtnice. Toda velikost sama še ne napravi velikega! Tulipani so imeli najkrasnejše barve, to so dobro vedeli in so se držali in pel: »Oj, kako mehka je vendar trava! In glej. kako ljubka mala cvetka z zlatim sroem in s srebrnim oblačilcem je tu!« Pa saj rumeni hlebček v marjetici je bil tudi reis videti kakor zlat in drobni lističi okoli njega so se bleščali sre-brnobelo. Kako srečna je bila mala marjetica, tega si res ne more nihče misliti! Ptiček jo je poljubili s svojim kljunčkom, ji nekaj zapel In spet odletel v sinji zrak. Trajalo je gotovo dolge čatrt ure, preden si je marjetica spet opomogla, Na pol osramočena in v sebi vendarle raz-veseljena je pogledala cvetlice v vrtu. Saij so videle čast in srečo, ki sta jo doleteli, saj so morale razumeti, kakšno veselje je to. Toda tulipani so stali še enkrat bolj ošabno kakor peprej, obrazi so se jim skrčili in pordeli, tako so se jezili. Polemike pa so bile pošteno debelo- ravno kakor sveče, da bi jih bilo bolj videti. Zo ubogo marjetico tam aunaj se sploh niso zmenili, zato pa je ona večkrat pogledala k njim in si mislila: »Kako so begati in lepi! Da, k njim bo gotovo priletel lepi ptič in jih obiskal. Dobro, da sem tako blizu njih, .tako bom vendarle lahko videla krasoto!« Ini prav tedaj, ko je to mislila, je pri-Svrgolol škrjanček, a ne k potomkam iin 'tulipanom, ne, temveč v travo k ubogi marjetici. Od samega veselja se je tako ustrašila, da sploh ni vadela, kaj bi mislila. Ptiček je plesal krog in krog nje glave. Bilo je dobro, da niso znale govoriti, sicer bi jih bila marjetica precej slišala. Uboga mala cvetka je pač lahko videla, da niso bile dobre volje in to jo je tako do srca bolelo. Tačas je prišla na vrt deklica z velikim, svetlim, ostrim nožem, šla je naravnost k tulipanom in jih drugega za drugim porezala. »Ali,« je vzkliknila mala marjetica. »Saj to je strašno. Zdaj je konec z njimi!« Nato je deklica s tulipani odšla. Marjetica je bila vesela, da je ostala zunaj v travi in da je bila uboga, mala cvetka. Bila je zelo hvaležna in ko je sonce zašlo, je zavila svoje liste, zaspala in vso nc-č sanjala o soncu in o malem ptiču. Naslednje jutro, ko je cvetlica spet srečno razvila vse svoje liste prav tako kakor majhne roke proti soncu, je spoznala glas ptiča, a je bilo tako žalostno, kar je pel. Da, ubogi škrjanček je iimel za to dovolj vzroka. Ujeli so ga In zdaj je čepel v kletki tik odprtega okna. ("Se nadaljuje) REŠITEV KRIŽANKE IZ II. STEV. Vodoravno: 1) Timok. 6) Ciciban, 8) et, 9) ne, 10) Porezen, 13) Oka, 16) Kopitar, 19) rogat, 20) Pag, 21) ti, 22) oj, 24) severen, 27) trapeza. Navpično: 1) Tito, 2) I. C., 3) Mižek Figa. 4) ob, 5) kaniti, 6) cepa, 7) Nena. 11) ro. 12) za, 14) por. 15) mat, 17) popiva, 18) Tagore, 21) ter, 23) jez, 24) st„ 25) ep, 26) na. POMLAD V deželo spet pomlad prihaja in kaže nam prelep obraz; zdaj starka zima nam več ne nagaja, odšla je spat in dolgo Je ne bo do nas. Porclid pesula trate Je z grmički in z rožicami prav vseh vrst. Zdaj spet pojo na drevju ptički in sonce greje črno prst. Pomlad nam mlade je zbudila, mračne misli proč spodila. (Napisala in narisala Katka Šalamun, uč. III. razreda osnovne šole, Koper) 1 9 o 3 4 5 m /A as iS/K 7 -/Is S 9 «'Ai ;o 11 12 m 13 14 | 15 16 pš vkvi 17 I 7¡\'J¿ 18 11 m 19 20 TM 21 24 >3 s/1 ■-5?-, «B „-.v . .. . Za bistre gSsvs Vodoravno: 1, tako imenujemo človeka, ki čez mero spi; 6. egipčansko božanstvo; 7. začetnici pisatelja »Visoške kronike«; 8. število; 10. taka je po navadi težka palica; 13. priljubljena mladinska povest o leseni lutki; 15. pritrdilnica; 16. osebni zaimek; 17. trop živali (četrti sklon ednine); 18. ton v glasbeni lestvici; 19. slavni angleški pisatelj in dramatik (fonetično); 21. del vprege; 23. letni čas, ki ga vsi težko pričakujemo. Dragi siri*: Miha! Ko sem p 'čitala v »Slovenskem Jadranu« ;:<:■; količek, sem se namenila, da Ti napišem par vrstic. Ivo je zapadel sneg. smo ga bili zelo veseli, čeprav ga je bilo preveč. Vsalc dm s ■ hodimo sankat. Zgodila se je pa tudi nesreča. Naš sosed Krnel Jože si je pri smučanju zlomil riogo in je moral v bolnico v Ajdovščino. Lepa Te pozdravlja Bole Milica, uč. IV. razr. osn. šole, Slavina. Dragi stric Miha! Bil sem že v Kopru hi tudi v tiskarni J dran. Videl sem velike in male stroje. Stric Karlo mi je vse razkazal i?i razložil, kje in kako se tiskajo časopisi. Zelo rad či-iam »Slovenski Jadran«, na katerega smo se naročili. Sedaj pa Ti bom nekaj zaupal o filmu »Kekcu«. Zelo sem sc razveselil, ko sem izvedel, da pride tudi v Postojno naš prvi slovenski mladinski film »!<►;-kec«. Z zanimanjem sem sledil prvini slikam. Videl sem veselega junaškega Kelcca, slišal njegovo lepo petje. Toda ko se je prikazal na platnu Bedanec, sta me obšla strah in groza. Zbežal sem iz dvorane, na vratih se ozrl še enkrat nazaj, če grozni mož mogoče teče za menoj. SH.:»" sem glavo med ramena in bežal, kolikor so me nesle noge po ' ■'sii jr ivnost domov. Sram me je '.■"■> ; ovedati doma, šele na prigara r hi: je mame sem povedal. Prav cd srca so se mi vsi smejali. Be-dam c je bil zame strah in groza. Ne želim ga več videti, želim pa, da bi se mali igralci spet prikazali na platnu in nam pokazali še kaj lepega. Seveda brez tistega grdega moža, ki me je napodil iz dvorane domov. Prisrčno Te pozdravlja Sore Pino, uč. II. razr. osn. šole, Postojna. Dragi stric Miha! Odkar izhaja »Slovenski Jadran« rada pritečem k tovarišici Štefki in in prebiram Vaš časopis. Prav posebno pa. čitam tisto stran, ki je za otroke. Odločila sem se, da Ti tudi jaz pišem. Saj ne boš hud, kajne? Devetnajstega, marca smo imeli pionirji osnovne šole kulturno prireditev, dobiček pa smo dali za ponesrečence na Tolminskem. Prav lepo Te pozdravlja Baraga Joža, uč. IV. razr. osn. šole, Postojna. Navpično: 1. del klasa; 2. dva enaka samoglasnika; 3, preizkušnja; 4. nikalnica; 5. ognjenik v Italiji; 8. predlog; 9. kazalni zaimek; 11. slaba kosa; 12. največji črnogorski pesnik; 13. predlog; 14. stara oblika za predlog k; 18. čeden; 20. član družine; 21. slsiroslovanska pijača; 22. latinski vez-nik Ljuba Milica! ' Veseli me, da si se oglasila v našem kotičku. Vidiš; pri vsaki stvari je potrebna precejšnja mera previdnosti in opreznosti. Vaš sosed Jože prav gotovo rii pazil na to, zato se mu je zgodila nesreča. No, pa upajmo, da bo kmalu ozdravel. Ti pa, ljuba Milica, se še kaij oglasi! > Ljubi Pino! Vidiš, pa je le prišlo na vrsto tudi Tvojie pismo! Prav gotovo si že pomislil, da ga je pOižr.l požrešni koš. Kje neki! Saj si prav lepo napisal, toda kot (5em 'že clejal, nihče cd vas ne sme biti nestrpen, vsak bo prišel na vrsto. No, upam, da sa se zdaj že potolaž.01 zeiradi Bedanc». Saj si vendar pionir in se ne bojiš kogar koli! Mar ni tako, ljubi Pino? No, pa se še kaj oglasa! Ljuba Joža! kadar koli se oglasi kak nov mali dopisnik. Tudi Tvojega pisemca,fem bil prav vesel. Teibe in vse ostale pionirje iz vaše osnovne šole pa moram še peisefoej pohvalili, ker ste dobiček prireditve poslali ponesrečencem na Tolminskem. Tako je prav. V nesreči iin nadlogah spoznaš prijateljstvo ,in plemenitost! Le cglasi se še kaj, Joža! Križanko iz 11, številke »Slovenskega Jadrana« so pravilno rešili: Marta Zuri iz Tolmina, Kavrečič Graajela iz Kopra, Pe/trič Vojko dz Semedele, Katka Šalamun in Tomaž Šalamun iz Kopra. Izžrebana sta bila Kavrečič Graej ela iz Kopra in Pelr.ič Vojko iz Semedele. Danes je na vrsti spet križanka. Zdaj pa brž svinčnike v roke! Rešitev pošljite na naslov: Uredništvo »Slovenskega Jadrana« Koper. Vse skupaj vas lepo pozdravlja stric MIh a. ...................................i............................................................m.................................iiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiu..........iiiiimnmimu.......i.........miniMiiiiiiiiiiuiiimuiiiiiiiiiiiiii.....................................................................lumuuiiiimiuiitiiu..............i.....................iiiiiiiiiiiiiiiiiinuii..................i......umu...... Le zakaj bi neki bil hud, ljuba Joža! Nasprotno, prav vesel sem. Branko Šalamun: m v Švico Aarau med Zuerichom in med Ba-selam je središče obsežnega kmečkega kantona. Iz najožjega centra ob starem mestnem ozi.dju in ob železniški postaji se š.iri Aarau na vse strani med parki in med vrtovi. Tujec ne verjame prav, da biva v tem prostranem mestu komaj 12.000 ljudi. Kakršno je mesto, takšna je nd-egova bolnišnica. Zdii se, da bi spravili ves Koper na več kot 50 hektarjev raarežni bolniški vrt. Med bolniškimi zgradbami častitljive siarosr.i stoji modema in vzorna perodnišnloa. Letos bo zrasla ob njej še modernejša otroška bolnica s 120 posteljami, po veli-lioslii tretja v Švici. Načrte za njo so pripravljali cele dve loti. Zgradili jo bodo v petih mesecih. Otroško bolnišnica nobogetejše-;a in največjega švicarskega mesta Zu o rich a js bila odprta pred 7fl leti v skromni stavbi s 30 posteljami. Oterog starega jedra, ki služi še vedno svojemu prvotnemu namenu, sa nanizani novejši paviljoni, kot jik k^že slika v r.ednji številki mesečnika »Priroda, čiovek in zdrav- «l o V I N J t 1 je«, s skupno 450 posteljami. Po otroških oddelkih Švice pripovedujejo, da je bolniški obrat v zueriški otroški kliniki močno ameriksinizi-ran. Zali se o njem mnogo govori in piše. Energični gospodični doktor, ki me je vodila skozi laboratorije, predavalnice, biblioteke in mimo bolnikov, ni uspelo, da bi me prepričala o nasprotnem. V dc-setih letih do 1952 so zgradili v Zueirichu novo kantonalno bolnico s 1500 posteljami, ki služi kot univerzitetna ustanova bolnikom in pouku na medicinski fakulteti obenem. Leda 1050 je zaposlila bolnica toliko stalnih uslužbencev, kolikor šteje bolniških postelj. Ob specialističnih klinllkah so urejene poliklinike za zunanjo službo in pcoebne ustanove, kot n. pr. ob ušesni kliniki šola za naglušne, Leta 1950 so znašali izdatki, preračunani na bolnika in na oskbovalni dan 29,99 švicarskih frankov dohodki pa manj kot polovico, oziroma točno 11,91 frankov dnevno. (Za približno orientacijo v dinarjih berite številke brez vejiee). Ocvrcit poslovanja, ki ga krije- kanton Zue-rich, je presegel leta 1950 osem milijonov frankov — brez ozira na kredite za zidanje, odobrene z ljudskim glasovanjem. Sodeč po goli gospodamski računic.i bo kdo vprašal: zrkaj zidajo Švicarji, ki so dobri gospodarji, kar naprej nove, finančno pasivne bolnišnice? Iz pravilnika bolnice v Baselu, ( | rtEMŠKI SVICARJt FRANCOSKI 1 ITALIJAlfikl . H3 B£TO(tOrtflNSW » >> ki je med najmodernejšimi v Evropi, bm prepisal kratek stavek o njenem namenu: »Odprta je vsakemu bolniku, brez ozira na vero, bivališče, narodnost in premoženjsko stanje.« Deficit poslovanje v letu 1949,: 4.292.000 Iramkov. Neizračuna-na je ostala korist, ki jo je imel Basel od delovne sposobnosti ozdravelih bolnikov, od izboljšanja rte •M' ÉlSiiSI WSs v- :-■■■.-,:• "a '.-'." y v V .1 • ' Vi. ( zdravstvene službe in vzgoje v mestu, kjer je približno 90% prebivalstva zavarovanega za primer bolezni tar koristi od poštene zaposlitve bcllniskih uslužbencev z zdravniki vred. Ce bi ne bilo rentabilno zdraviti bolne, bi se vsaj v Baslu tega ne lotili z vo svojo temelj, Sitostjo. Prebivalci industrijskega in prometnega vozlišča ob Renu in tik ob nemški meji so namreč »ueberschvvetoerlisoh«, krr pomeni, da so bolj švicarski cd Švicarjev. V zsinloškem vnil/u v Beiselu sem prebil več ur kot v njegovih bolnišnicah. Sledil sem meščanom čelirtmilijcmiskega mesta, malim in velikim, ,ki preisogajo z obiiski v svojem »Zoo« število mestnega pre-bivalsva za 200 do 300% letno. V opravičilo in v razlago bi moglo slediti obširno medicinsko poglavje: od umetne klime za opice, z avtomatično regulacijo temperature .in vlage, kakršno v malem delu velikega tržaškega »Ospedale in-fantile« šele urefj-ajo, pa do nege in vzrqje in vitaminske prehrane mladičev iter do hišnih epidemij med zverinami in med žlvalicami, ki živijo sredi razkošnega vrta pač le delelma na prostem. Se bolj me mika otročje poglavje, pisano za otroke, pa ga moram odložiti, ker sem bil poslan v bolnice, čeprav «■'rtšioe. * * « V I Till —. Mš>mM Po var.ganelßki csoti proti Kopru sta krčpfoo fccirdkala ajara znanca in bivša aktivista Bepo in Jakomo, doma iz Bablčcv. Kljub ostri mrzli burji, ki je vi cikla od pcbežanske strani, nista olbČBJiliT.a mraza. Za vse na. svellu nista hotela zamudili proslave idneva Jugoslovanske ljudske aimadc v Kopru. Tam bolj, ker sla bila odlikovana tudi njuna sinova., bivša borca Benjamin in Stefan. »Ja, ja, ma to, kar ti bom psivedal danos, sCer/lm živo glavo, nisi še nikdar ©Itiial», — je hiltal pripovedovati B:po, ki sa je1 ravno mučil s piiižjgarjjom pipe. Ze tri vžigalice je porabil in se celo pokril s suknjičem čeiz glavo, da bi se zavaroval pred burjo. Sele, ko je Jakomo prislonil klobuk, je czadeva uspela. , »Kaj si nekaj pravil?« — se je oglasil Jakomo in se močno približal Bepu, da bi mu ne ušla kakšna beseda. »Ban, ma. kaj si gliuh?« — se je skoraj ujezil Bepoi in, si dal opravka s pipo, ki je hotela po vsej sili ugasniti. Kér je ravno pritisnil val burje, je potisnil klobuk še bolj čez ušesa. — »Heitel serji povedali, da so naše šole vse drugačne, kakor one poid Italijo. Prej smo morali silami atroike v šolo, danes ti ne bi ostali doma za vas svet. Moj mlajši, Mario . . .« »Ma, ja, ja, svat gre naprej, naši učitelji delajo z veseljem in ljubeznijo in to naài otroci vidijo« — ga je prekinil naglo Jakomo, ker je slutil, ida Bepo ni hotel govoriti o tem. »Ben, prav molj Mario je prišel te dni iz šole ves v solzah, Mati se je prealrašila in ga hitro začela spra-šaveiti, če je boten, ali če ga je m;igoč2' ußir.s'jtjca . . .« »Jej, mama, če bi li vedela, kako lopo p.jvcst nam je pripovedovala naša učiteljica v šoli? Vsi smo jokali, posebno listi, katerim so pa- • dli bratje sli starši' v zadnji vojni.« — To je fcièo okoli poldne- in kesr nismo tedaj imeli časa, Emo se zmerni1!, da nam bo Mario ponovil povest zvečer pri ognjišču, kar se je tudi zgodilo.« »Ban, ma ka j to klatiš; kar ni potrebno. Raje bi kar začel. Saj vidiš, da kcmclj čakam, ker bi jo rad povedal iluidd- mojim doma. linam d,va vnuka, ki sta tako »bnumna« in »stuis«, da je veselje. Nekega dne....« »Ma s:(j j.iJi poEnaim, sta se vrgla v Pierata. Ni bil zaalonj komandir čete, Se šo spomniš, kako je leta 1044 nspaial Nemce na Rižani. Kakor zajci so zbežali proti Dekanom. Dciigo se niso upali v naše vasi. Pa pustiva to zsdevo in se vrniva k povesiti. Pctizkufflll jo boni povedati, tenso, kakor sem jo slišal. V resnici bi bilo vredno, da jo -znaijo vsi naši iDiudlje.« Pri tem-je stresel Bepo iz plpice pepel, se pemrtntono' popraskal po oibrc.isu, kot bi hotel poklicati v spcimin ceio povest ;n začel: »Si se zagledal kdaj v onega mladega partizana na enuidinErsksim. papirnatem dinarju, ki dirži puško na rami?« »Kje, zkemka, še vedal nisem, da je narissn kak pamtizan. Krlo iti gre za tem?. Ben, kaj je z njim?« »Vlildiš, prav pri tem partiiizaniu se začenja povest, ki se -prav za prav imenuje — junak Marin, na večini slraižl—«. »Bsn, ma kač holdiš kakor mačka okoli vročega močnika, začni že tiritara!.. Ne vidiš, da bova kmalu na " pokopališču?« »No, no, če ne bom končal, do Kopra pa bcm nadaljeval, ko se bova vračala dcimov. Zdaj pa poslušaj; ta mlad paxtieain je imel 17 let, ko so Italijani zasedli Dalmacijo. Nje- • gov oče je bil mornar, ki je prebrodil vsa mo.rja. TiDti čas je.bil doma in ker mi Imel več službe, so živeli zelo težko-. Da bi jemal od Italijanov ponujamo paslo ali polento, je bil prctponcisen. Raye so stradali vsi tiije in čakali, kaj se bo zgcidilo. Vedeli so, dia ljudstvo ne bo sítalo križem rok in čakalo, da ga faâlsiU popolnoma uničiijo. Nad Splitom se dv.igutjie visoka in kamemiita pla/miina, ki jI pravijo Diñara. Ko'so fašisti začeli zapirati, dalmatinske patriote, požigalii vesti, in ropati ,živino, se je oglasiila v Diinarih prva partizanska, puškam Ljudje- so prisluhnili, se . spogledali Ln deijali;: začelo se je . .. , Tudi Mairin je priipo-vodowal staršem, da -je la allí çtni njegov prijatelj izginili kar čez noč. Lnurlje so dvignili glave, fašisti niso bili več vami v saimeim Splif.u. Se bolj so začeli zapirati desmačine^tn jih o'i'gínija'.ii v taborišča, iz katerih so se le redki vimilil. — Mea-lni je premišljeval cele noči; mstr naj cn čaka doma, medtem ko se v planinah zibirajo celo žene in dekleta? Ne in stokrat ne! iNekega jutra je našla mati Menda njegovo posteljo prazno. Zestcnj je pogledala ceio pod posteljo, milite?, da se je Marin skr.il. Se enkrat je pogledala po sobi. Ln res, na postelji je ležal košček popisanega papirja. Naglo ga je pograbila in ker ni znala čiitaiti, ga je urno nesla možu v kuhinjo, rekoč: »Jiure, Marina ni nikjer, a to je ležalo na. postelji.« — Pri item si je obrisala s predpasnikom solze. Mož, ki je slutil, kaj se je zgodilo, se je ponosno nasmejal, objel ženo in dejal: »Vedel sem, da bo to napravil in ponosem sem na svojega sina Poslušaj, kaj' nam piše: Dragi starši, oprostite, da sem mciral izpolniti svojo dolžnost na ta način. Predobro poznam ljubezen svoje matere, a vendar nisem mogel več zdržati. Podal sem se tja, kjer se bori naš ,narod piroti okupatorju za svobodo in za boljšo bodočnost delovnega človeka. V duhu bom ostal veidno z vami in ko se vrnemo, po zmagi nad fašizmom, mi boste vse oprostili.« ,Martin se ije še "isto. nož prebijal"' skozi grarale zasede sovraunilka, vodno višje in višje v svobodne planine. Opanki so bili že raztrgani od csreiga kamenja, obleka od-trnja in. rabildovja. Ko pa je udarita vanj; snežena blurja, se je ustavil, pomislil na starše in toplo.'dcimsičo h'.'-šo.. Toda naglo se je rešil te skušnjave. Se krepkeje je .stopal .po zasneženem pobočju.. Sele proti jutiu je_ trčil cib prvo partizansko zasedo. »Stoj, kdo gre!« — je zagnmalo izza neke skale, da ga je skoro vrglo ob tla. — »Jaz sem, Marin, sin Jureta' in Mande iz . . .« — »Roke kvišku«. — In Marin je videl prvič titovko z rdečo zvezdo. To s,o bili borci prve dalmatinske brigade. Nekoliko minut pozneje, se je znašel Marin med -svojimi rojaki iz doma>-čega kraja. Spočetka mu je bilo težko. Mraz, glad, stalna premikanja, strašni prižemi v požgainih vaseh so ga spravljali večkrat v obup. Z najvišjih vrhov Dinarskih planin je opazoval, kako .tcine sonce nekje izza Dubrovnika in Visa. Tu strupena zima, v njegovi Dalmaciji večna, pomlad,. .. Toda Martin je dal besedo Titu in domov,ini, ida ne bo nehal, dokler ne bo preignan iz zemlje slehe«mi fašisti iin okupator. — Zmagala sta trdna volja in pogum. Marin je sčasoma poeltal komandir čete. Glas o njegovem junaštvu je dospel do u-šcis višjih poveljnikov, ki so ga večkrat pohvalili in tiudi odlikovali. Začela se je'naj/bolj krvava četrta sovražna ofenziva. Nemci, Italijani,. usitaši in četniki so sklenili, da'enkrat za vselej .napravijo konec partizanskemu gibanju v Jugoslaviji,. da bi mogli premestiti svoje divizije na vzhcidinio bojišče in na zapad,. kjar so pričakovali izkrcanje An-.lio-Aimeiijeelrjov. Ofenziva se je za-čsr.a prav z vseh strani; od Ljubljane in Zagreba do bolgarske in grške misijo in do v srsidi najhujše aime" le't!a 1943. Glarmi stan partizanske' vojiloj s Titccn na čelu se je nahajal tcidTij nekje v vzhodni Bosni. Ku- ' rirji so švigali na vse .sirarni in prenehali zadnje navodila partizanskim enotam po vssij Jugoslaviji. Trebalo • je cli:iiqp"l'Ji v zasnežene črnogorske in 'bosanske planine, rešiti na tisoče vojcij'i rsjnjiisicev ter invalidov.. Takim prtimiikcm S3 js po; navadi prikfvuraVo na tilsoče žena, starcev, in ci.rak, ki nlisb smeli pričakati doma tf.Gupai.orja. Koliko jih je ostalo v snegu, si lahko misliš. Niso bili reidku slučsiji, .da .so matere pometale od sebe od gleidu in zime dojenčke, ljudje so ko.rdka1): čez mrtva telesa svcijiih najdražjih. »Bcn, ma počakaj, Bepo, kam si se zaletel? Kje pa j>e bil ta čas ta tvoj Marin, o katerem si pravil v . začetku?,«.— .ga je prekinili Jakoimo, ki -se jie bal, da ne bi slišal do kraja. Biila1 sita namreč že na Mudi, Po ulicah Kopra so korakali bivši partizani in člani Zveze borcev, »Bcin, moliti sem šel na dolgo, ma ko loančamo maš opravek, bom povedal do kraja. Ne pozabi kje sva o-st-alal«. — In tako sta pnispela v ljiudisko gledališče, kjier je bdita proslava dneva JLA. Pozno po.polidne, ko sta aaivita mimo pslkcpališča v hrib, je Bepo nadaljeval; Povedal sem ti, da je sovražnik začel piiiltiskati v obroču z vseh Strani. Iz tega obroča je bilo treba rašilii 4.700 ranjencev, bolnice, glavni šltab in vlaido. Slo. se je prav za vse. Nsijiboljše in najhrabrejše' divizije so prevzele najtežja in najodgovornejša mesta. Tudi Marino-va divizlija je hitela na pomoč o.d-stepajočim enotam, ki so spremljale ranjence protii reki S.utjeski in Neretvi v Heireegovint. Bilo je nekega poznega večera, ko je Matrinoiva četa prispela v štab divizije. Ze več dni niso okusili bor- O 'fWhk .m... ci ničesar r-azen nekaij pečene koruze in divjega š':pka. Na smrt izrnu--čer.ii od dolgega potovanja so polegli v sneg in zaspali. Komandant divizije je poklieail k sebi Marina ter mu dstjiEjl, gledajoč mu resno v oči: »Marin, sinko, poiimeibno je, da izvršiš veliko in odgovorno nalogo. V tebe upira oči stotisoč borečih se tovarišev, bratov in sester, na tebe gleda 4.700 mater, ki trepetajo nad usodo svojih težko ranjenih sinov . . .« — Marin ga je hvaležno pogledal. Bil je ponosen, da so rav- n'o njega izbrali za tako veliko dejanje. — »Poglej, Marin, ono strmo in golo pobcičije tega hriba nad nami. Ce dospeš nainj s svojo četo pred sovražnikom, ki hiiili na isto pobočje po drugi strani hriba, boš rešil ranjene tovariše, v nasprotnem slučaju boido padli v sovražne roke. Kaj bo z nji i mi, tii menda ni potrebno pravili.. > Ne pozabi, da je do pobočja tri ure hoda, toda ti moraš biti tam v dveh. »Tovariš komandant, zavedam se velike odgovornosti ter se ti zahvaljujem za zaupanje. Storili bomo svojo dolžnost kolt vedno«. — Komandant ga ;je objel in poljubil. Dobro je vedel, da. se s takšnih podvigov le redki vrnejo živi . . . Msirin je prebudil izmučene tovariše teir jih seznanil s položajem. Niso ugovarjali. Pokimali so z glavo jn prijeiMi za praške. Začela se je tekma.. Majhna, toda hirabra in odločna čoliea partizanov proti mrazu, snaau, lakoti in daicč močnejšemu-sovražniku. Kdo bo prej na vrhu? Marin se je pnvi zaletel navkreber. Boaci so padali, se spodtikali o.b ka-msin.je in trnije, tcida zaostajali niso. Marin je venomar odganjal od sebe vsako misel o domu, o starših, kot bi se ibsi, da bi mu ta ne bi onemogočila izvršitev dene naloge. Njegov pogled je bil upait v tisto točko, na; vrhu, ki mu jo je bil pokazal komandant... . . Liuna je pravkar vzšia iznad planine Bjti.aaice, ko je Man-inova četica polegla v sneg na določenem msaiiu. ICljulb sitnupeneimu mrazu se ■ je cd barcev kar katdilo. — »Tova-rišii!« — je šepnil Marin, — »ne pozabite, kaj piričakujajo od vas Partija, Tito in domovina!« -— Borci so pclkiimiald in si z rokavi brisali poltna čela. Vsak je izlbral naj-primeametjša mesto za borbo, upirajoč poigted v ciao smer, odkoder so pričakovali sovražnika,. N.iso dolgo čakali. Na sto kcirakov se je pojavila sovražna predhodnica in se plaho ozirala na vse strani. Selie ko se je pojavila večja skupina, naci-. stov,' pcmešana z" dtmačimi izda- jalci — četniki, je zagrmel Marin: »Bali! Za Tita, za naa:od!« —- Zapele so puške, zadiridr.ale .'strojnice, Proise-nečeni sovražnik se ini znašol, ker se tega ni nadcijal. Urno se je umaknil, od kodar je prišel. Marin se je zadavolijno smehljal, toda vedel je, da se bodo zopet vrnili. Borci so pripravili strelivo in si poiskali še boljša zaklonišča^ Sovražnik, je ponovil .nepaid s še večjo silovitostjo, toda Marinovi borci niso popustili. Padali so sovražniki, toda tudi našim ni smrt prizanašata. Od dialeč je za.paoul Marin dogovorjeno svetlobno znamenje. Kolena ranjencev se približuje! »Braitje, tovariši! Stojimo pred odločilnim trenutkom. Moramo pregnali sovražnika s tega pobočja, še preden zapazi naše ranjene tovariše, katerih rešitev je samo v naših rokah. »Juiriš, jurišl« — je za-vpil Marin, dta je odjeknilo od sosednih hribov. Juriš,« ju\riš!« — so odgovorili tovariši ter se zagnali'v sovražnika, kit ni hotel odstopiti. Z spraskata! e so bombe, zasvetili so se noži ... — Tekma s sovražnikom je bila doibljana. Ostanek borcev je s solzami v očeh opazoval žalostno in dolgo kolono 4.700 ran-njenoev, ki so jih nosili večinoma na rokah, starčki, žene in celo o-troci so 'bili vmes. Komandant kolčne, ada-avniik Jože, je hvaležno siianiiil Marinu roko z eno samo besedo: »Hvalla, junak!« — Marin ni mogel odgovorili. Nekau ga je stisnilo v girliu. Pa tudi kap naj odgovori? Mar ni bil dovolj poplačan s tem, da je izvršil svojo obljubo! Le eno si je pri tem želel, da bi enkrat izvedela za to deljenje tudi ntjegova mati . » , »Tovariši, v.zdržite še nekaj ur. Prišla bo izmena, vendar ne smerno zapustiti položaja« — Slo je proti jiutavu, aniras je postaijal še bolj strupen, da so se roke lepile na hladno orožje. Uitnujemii old težke borbe, vsi več ali manj opraskani ali ranjeni, se niso mogli upreti spancu. In shiupeni mraz je opravil svode . . . Vsako minuto je po neki borec spustil glavo na puško in zadremal. Telesa, zlasti noige in roke so postajale negibne,.. . trde ... »Ej Jure, Sime, Zve.r.ko, ne tako, prebutite se! Kaj, če se sovražnik vrne? Etj, kako bo lepo, ko se vrnemo v Dalmacijo, v Split. " < (Nadaljevanje in konec prihodnjič) Ga]sFci = prvalk Bsirsfiega okrožja za !eH® S952 Na turnirju za .prvenstvo Istrskega' okrožja za leto 1952 je zmagal Ivan Gajski (Portorož) s 7 točkami od: devetih možnih. Drugo do četrto me- . sto si dele Patri-nič (Koper), Nikolic ' (Portorož) in Renko (Piran). Peto do" šesto mesto si delita Klobučar (Ko-1 per) ¡n dr. Mlinar (Portorož), na sed-. mem mestu je Fornasaro (Piran), na • osmem, do devetem. Vujič (Buje in > Saranavič (Koper) in na desetem Fra-. novič (Buje). ■ Zm.agovaleip .turnirja Ivani Gajski' je prejel za nagrado ročno uro — darilo pokrovitelja turnirja polkovnika Stamatoviča» djnugoplasirani Petritnič pa umetniško izdelani kavni servis — darilo pokrovitelja turnirja tov. Julija Beltrama. Nagrade sta dobila tu"di Njkolič in, Renko, Prvi šahovski furnir za prvenstvo okrožja bo nedvomno mnogo pripomogel k razvoju in razširitvi šaha v teh krajih, zlasti pa še med delavstvom, mladino in po vaseh. ,5Sahowski Sedeira*4 v Isirsketn orirožlia Od 30. marca do 5. aprila bo v Istrskem okrožju »šahovskiteden«, katerega namen je popularizirati in razširiti šahovsko igro med vse sloje prebivalstva. V »Šahovskem tednu« bodo najboljši Sahisti okrožja igrali slmultaoke po miestih irt vaseh in . predavati o zgodovini in razvoju ša- . ha. Istrska šahovska zveza je sklenila, da bodo v tem tednu organizi- . Tali luicSi sindikalna tekmovanja med delovnimi keleiktivi tova.rln, podjetij in ustanov, brzoturnlrje, mladinska tekmovanja itd. Posameznim vasem', kamor šahovska igra doslej še ni pro- . drla, oziroma je le še malo razširjena bodo poslali šahovske garniture ln liteiraturo. V Kopru nameravajo . organizirati tudi šahovski tečaj za začetnike. JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA NAJVAŽNEJŠE ODDAJE od 29. III. do 4. IU. 1952 Sobota 29. III. 1952 — 14.00 Odlomek iz Belinijevih oper; 1'4.35 Slovanske narodne; .18.15.Politični pregled; 19.00 Radijski roman: F.S. Fin-žgar »Pod svobodnim soncem«. Nedelja 30. III. 1952: 8,30 Za naše kmetovalce; 9.00 Mladi ruska . oddaja: ■ Bratovščina .sinjega galeba; 9.30 Kon • cent pevskega zbora Lonjer Kati-npira; 13.45" Glasba po željah, 16.30 Slovenske narodne; 17.00 Reportaža: Pred. novo,- turistiičino sezono; 19.15 Športna poročila. Ponedeljek 31. III. 1952: 14.00 Za vsakogar nekaj; 18.00 Slovenska ko-monna glasba, vmes ob 18.15 jezikovni pogovori, 19,00 Uganite, kaj igramo?; 21.00 Slušna igra; Cvetko G.olar — Dve nevesti. Torek 1. IV. 1952: 14.00 Koncert orkestra JLA iz Pc/rtoroža p. v. J. Jiankov.iča; 14.35 V narodni pesmi po svetu; 18.10 Kuitiunni razgledi; 19.00 Gerschwin: Amerikanec v Parizu ; 20.00 Giuseppe Verdi: Trubadur opera v 4 dejanjih. Sreda 2. IV. 1952: 11.15. Mladinska oddaja: Bratovščina sinjega, galeba; 14.35: Narodne pesmi; 18.15 Iz tiska zamejskih Slovencev; 19.00: Radijski rciman: F. S. Fimžgeir: »Pod svobodnim, sanieem«, Četrtek 3. IV. 1952: 14.35: Igra kmečki trio; 17,45: Iz naše ljudske revoducije; 19,00; Zgodovina bilke v glasbi; 20.25: Prenos vokalnega koncerta iz ljudskega, gledališča v Kopnu. Nastopajo solisti ljubljanske Opere, Petek 4. IV. 1952: 11.15: Oddaja, za šolsko mladino; 14.00: Iz na&e operne zakladnice; 14.35: Makedonske narodne; 18,15: Zdravje in dom; 19,00: Literarni! obzornik. m o Avtomoto društvo v Postojni prireja šoferski tečaj. Zato prosi uprava vse" interesente, naj se do konca tega meseca javijo' v .Postojni pri črpalki Jugopetrol na Titovem tigu. Ponoven tečaj tudi za tiste, ki so ga že lansko leto obiskovali, se začne obenem z ostalimi začetniki s 15. aprilom 1952. Vse tozadevne podatke o začetku bodo prijavljenci izvedeli pri črpalki pri Jugopetrolu ali pa brali na oglasni deski pred kino dvorano v Postojni . Uprava društva Po 11 letih je spet .začel 'izhajati list za dobro voljo in smeh: »TOTI LIST« ki bo izhajal vsako drugo so-. boto, — 'Prodajalo; časopisov in trafikanti, javite upravi »Tote-ga lista« v Maribor, Kopališka 6, koliko izvodov potrebujete! * Podpisani Poropat Celestino, rojen 26. IV. 1930 v Portorožu, sem izgubil naslednje dokumente in jih proglašam za .neveljavne: 1) osebno izkaznico št. 48.903/208, izdano cd KLO Sv. Lucija; 2) dovoljenje za vožnjo za. kamion Ford STT 4112, izdano od' IOLO Koper, povef-jeništvo za notranje zadeve: 3) potrdilo o plačanju pristojbine za kamion za- IV, tromesečje 1951, —■ Poropat Celestino. Dns 20. III. 1952 mi je bila ukradena v tramvaju v Trstu osebna izkaznica št. 52.201/201, izdana 0d KLO Berloki na ime Zorič Ljudmila. Prosim najditelja, .da mi jo vrne, sicer jo proglašam za neveljavno, ZAHVALA Podpisana Peršoljti Kristina iz Postojne se iskreno zahvaljujem tov. dr. Zidariču, zidDSvjnik.u na kirurgičnem oddelku ljubljanske bolnice, ki me je operiral na dvanaisterniku 3. oktobra 1951. Po operaciji sle počutim zeilo dobro in nimam nobenih bolečin več1. Po petmesečnem okrevanju sem. pridobila- na leži 25 kg. Iskreno zahvalo jzirekam. tudi doktorju Pavllnu jn vsem', ki so mi stregli ta čas, iko smr. bila. v bolnišnici. 2e pri dojenčku opažamo lahko, aa se hoče igrati. Njegova .prva igrača so ročice im pozneje nožice. To so prvi poizkusi igre. Pozneje slede ro-potuljice, živallce, lutke itd. Starši povečini .ne vidijo v ,-j.sril drugega kakor dejstvo, da otroka zaposli in mu krajša čas. V .resnici pa nudi .igra globok vpogled v otroški svet in je vzgojitelju kajlufc do njegove dusevno-sti. Igra je otroku delo. Zanimivo je, kako žii.vo .deluje pri igri domišljija. Vsak predmet zna prilagoditi sebi v korist.- Mptla ali pa ¡palica sta mu konj, škatljice vlak. voz, avtomobil, iz peska dela potlčke, s klobukom je odrasel mož ali žena in podobno. V vsakem položaju se vede dosledno in igri primerno, z vso resnobo se vživlja v lasten svet, ki pomeni zanj realnost! Odrasli ljudje ga motijo, so tujci v tem svetu. Otrok ljubi predvsem igrače, ki si jih prikroji po svoji fantaziji, Značilno je, da se otrok dalj časa zaposli s tako igračo, ki jo lahko brez škode i.n posredovanja odraslih raz-dere, sestavlja, .popravlja. Pri tem se neverjetno razvija ¡njegov dair, opazovanja, razum pride do nekih zaključkov in je ves ponosen, če ga odrasli pusti samostojnega ter ga :Ie kdaj pa kdaj bodri, popravlja napake in tudi pohvali. To mu je v vzpodbudo. Malo zabave in otroškega veselja uživa otrok, ki so mu odrasli vedno v pomoč ali pa celo stalno opozarjajo in mu to ij.n ono ukazujejo. Prevelika bojazen, da se bo otrok poškodoval, ni umestna. Otrok, ,kl ga vzgajamo k samostojnosti, bo kmalu spoznal, da je sebi in drugim odgovoren za svoja dejanja, .naučil se bo pazljivosti in previdnosti, a postal bo tudi ročen in pripraven za vsako delo. Otrokom je treba dati priliko ter možnost, da se vžitv.e v igro in se Vedenje v sliki igrajo, dokler je čas za to. Deca, ki je vedno v družbi odraslih, ne pozna prave mladosti. Ko stopi v samostojno življenje, se težko znajde, tak človek je nesamostojen in odvisen od pomoči ¡drugih. Ce pregledamo vsa ta opažanja, moramo .priznati, da ¿e kmečki otroci znajo pravilneje, ¡res po otroško igrati. Na paši si delajo sami svoje igrače: piščalke, mlinčke, vozičke, konjičke, punčke iz cunj. Te igrače so otroku iresničin vir otroške radosti Mest- Pri mizi.se vedi dostojno! ZDKñVN IŠKI KOTIČEK Alkohol izem, otroci in Slovenci Z alkoholizmom so' se sprejeli po- Trezna ljudska sodba ne spoštuje samezniki, organizacije, narod! in pijancev, r.ad opitimi materami in nad države. Spomnimo se muslimanskih vinjenimi otroci se pa zgraža. Zakaj? verskih plredpisov, ki prepovedujejo oiije alkoholnih pijač od 7. stoletja Pred vo-'n° so učitelji, za defektne dalje, ali prohibicije, ki je propadla c -oke >zdel;li zemljevid Slovenije, v ZDA po prvi sv®, ovni vojni. Resni- "a 'ka--erem so vrisali zaostale otroke, ca, da s0 bolezni bile in bodo. ne ki n'e n":-!'eio obiskovati osnovne šo-pomeni, naj ooustlmo borbo z njimi. 'e- v t:; i!l Predelih naše domovine. Alkoholizem škoduje predvsem otro- kj£r vinD doma- je zaostalih otrok kom.' To ie pokazala izkušnja in tega in »ebcev znatno več, kot drugod, se zavedajo vsi .narodi, ki niso izu- RM'ag0 /a to bosl« naáli v eianku miril. Vsaka normalna družina se dr- K^stelica. trudi za ^zdravje svojih otrok. Toda NaS profesoir .biologije, nemški uče-kot se najdejo nenormalni ljudje, ta- nec ln zagovornik, je trdil, da alko-ko se najdejo bedne družine, ki same holizem ne .more vplivati na rod. Le zapravljajo svojo deco. tisti, ki so rojeni rosm i vredni, se za- V ambulanti sem. videl nezdravo pijejo. Kam je prevedlo Nemce oholo debelega, zabuhlega, štirinajst mese- naziranje, da so izbrani Do rodu, brez ■cev starega otroka ¡.z skrajnega kota ozira na to. kako živijo ñn kaj de-našega okrožja, V Istri hranijo otro- j2j0t svet Se ,veano živo pomni ke ¡ponekod še vedno s preredkimi mešanicami, z enotiotiinskiun ali celo Tc'-no 'P'red 'dvajsetimi leti je na-z enočetrtinskiim mlekom z ječmenovo pisal taksotni kritik, današnji pred-vodo, Takšno prazno hrano piie zali- sedn,k P^ezidija LP.S Josip Vidmar: vanj revež kot pravi pijanec. ' da je naštevanje st.rahoino od- »Mu dajete kaj Vina?« po roe moči, lci jo imenujemo narod- »Qualche tolcerin,« nost' nevarno in škodljivo početje.« Štirinajst mesečnemu otroku niso s tisočletnim narodnim zatiranjem je hoteli dati polnega mleka - ida ne razlaga« Vidmar takrat wdva nad .vse bi bilo premočno — dajali so mu pa nev«sei'a Pojava našega slovenskega nerazredčeno istrsko vino' Primer ni življenja.« Pinvi je nagnjenje do al-izjem,en. Za marsikogar, k,- še prav koholne podivjanosti, ki je v zatira-shodil ni. sem slišal, da je že srna- n,em narodti nadomestilo za naravno sa dober za ,nit vino«. in svobodno tojevitost. Drugi je hlap- Ko je vozil ljubljanski avtobus čez čev;*vo'. 7-avest o lastni manjvredno-Sv. Anton, je domačin pikro prlpom- nasproti članom drugih narodov, nit pijanim izletnikom;: »Se so'iine hkrati Pa histerična oholost nasproti nam boste izpilil.« Ugledni tržaški listlm> ki so od 'nas odvisni, zdravnik zatrjuje, da je vsak drugi v dvajsetih letih se je spremenilo norec v tržaških norišnicah doma iz morsikaj, takeotn« V i/cim,ar Je ve trdi-Istre. Ne tndiim ne .prvega, ne druge- tve so pa estale premisleka vredne, ga — hočem pa ¡reči eno: B g n, ljudje pa mislijo, da morajo kupiti in muditi otroku najmodorneje izdelane Igračke, ki poleg tega imajo tudi temu primerno ceno. Takih ¡igrač se otrok ¡kaj kmailu naveliča in s pravimi užitkom bo segel ¡po lastnem umotvoru. Le priznajte, mamice, da je res tako. Ni tireba razkošnih igrač, preproste naj bedo, monda samo material, da si bo iz njega otrok sam napravil najbolj priljubljeno ig.račo. Sam naj se igra dobi ¡n času primerno, ker to je njegovo delo, ®rgemiz©m (.Nadaljevanje iz prejšnje številke Ko hodiš no istrskih vino rednih krajih, se kmalu seznaniš z mentalitelo prebivalstva, ki trdno veruje na blagodejen vpliv alkohola na telo in du-ševnost. Le-tai naj bi olajšal telo, osla-dil počitek, varoval človeka pred raznimi boleznimi ¡¡n bil sploh »vesoljno zdravilo«, pozimi greje, poleti hladi, z eno besedo: to je sredstvo za vse in zoper vse. Vino in druge alkoholne pijače spremljajo človeka od rojstva, ko že novorojenčku vlijejo nekaj kapljic vina v usta, češ da bo v življenju krepak in močan, pa do smrti, ¡ko se še mrliču napiva. Pijančevanje in zlorabljanje alkoholnih pijač je bolj ali manj povsod ukoreninjeno. Toda posebnost vinorodnT.i krajev je prav v tem, da so te vedno ¡pri hiši, dostopne tudi otrokom v najnežnejši mladosti .¡n jih dajejo celo dojenčkom v trdni veri, da ga vino krepi, prežene nadležne gliste ln uredi prebavo. Že v pradavnih časih, prav tako kot danes, so ljudje iskali nekaj, kar bi jih preneslo v sv.et sanj, nekaj, kar bi prineslo ¡pozabljenje in povzročalo upijanjenje. P.roti- telesnim bolečinam so .imeli ¡razna zdravila, kot so morfij, opij itd., proti duševnim bolečinam. pa alkohol. Vsa ta sredstva odstranjujejo ne samo bolečine, ampak po njih je človek občutil ugodje in Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, S:ntorijeva ulica 26. tel. 170, poštni predal 2. — Številka tekočega računa pri Istrski banki v Kopru 06-909-17!. Podružnica: Postojna, Gregorčičev drevored 5, tekeči račun pri podružnici NB v Postojni št. 650-90322-0. Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din. tudi prijetno duševno razpoloženje, užitek, čeprav za malo časa. Ljudj... ki se .predajo tej strasti, so priej aiii slej uničeni, kajti vsa ta sredstva so strupi. ALI JE VINO TUDI V MAJHNIH KOLIČINAH ŠKODLJIVO? Nekoč je dejal filozof Aristotel: »Pr-va čaša vina, ki si jo izpil, ti je v zdravje, druga .v razvedrilo ln dobro voljo, tiotia v kesamje in četrta v sramoto.« Znani fiziolog Claude Bernard je smatral, ¡da .lahko alkoholne pijače v majhni količini delujejo kot dober in koristen dražljaj za apeti.t in se-krecijo v prebavi. Vino ni direktno hromilo, ampak Indiirektno vpliva na organizem s posebnimi snovmi, ki prijetno vplivajo na čut okusa in vonja. Vi.n0 vsebuje vitamin C, tanin in nekaj sladkorja. Napačno je mnenje, da daje alkohol energijo utrujenemu organizmu, Nasprotno, dražljaj in obíli-tek toplote, ki ga povzroči v telesu, hitro preneha in utrujenost se še poveča. Da se zaužiti alkohol izloča iz telesa, preteče včasih tudi 20 ur, med tem časom pa kroži s krvjo po organizmu. (Konec v prihodnji številki) Dr. Ivan Kasielic Danes pa nekaj za starejše žene, da nam ne bodo zamerile, če bi jih prezrli. Za prvo uporabimo lep, soliden vzorec, druga je iz temnejšega enobarvnega blaga, pravtako tudi tretja. Tretjo obleko krasijo le našitki iz pepita. Obleke lahko izdelamo iz volnenega ali pa drugega blaga E3r€>3sMi n&sveti Steklena posoda ne poči, če jo postavimo na zganjeno mokro krpo. preden vlijemo "vanjo vročo tekočino. Sveže pecivo se da lepo rezati, če vtaknemo nož v krop, ga naglo obrišemo in še z vročim rezilom režemo. Beljak ne izteče ipri ¡kuhanju, tudi če je lupina počila, ako zavijemo jaj- Na 80-metrski skakalnici v Planici je bil Klančnik pred Poldo V nedeljo so bile v Planici na veliki 80-metrski skakalnici težko pričakovane skakalne tekme. Lepo sončno vreme je privabilo na tisoče gledalcev, ki so se pripeljali s poseb-n.mii vlaki iz vseh krajev Slovenije. Po slovesni otvoritvi so naši znani alpski smučarji Janko Dernič, Marijan Megušar in Emil Znidar zdrsnili po dc.ka&išču navzdol, noseč v roki zastave držav — udeleženk. Po poskusnih skokih je 25 tekmovalcev opravilo Po d/a skoka v konkurenci. Po kraikem odmoru se je prvi spustil po pobočju Jože (Zidar, ki je pristal na 61,5 m. Za njim so se spustil še trije 'jugoslovanski tekmovalci, "med katerimi je najdalje skoč;l Langus (65 m). Velika nestrpnost je zavladala med gledalci, ko se je pojavil na startu Karel Klančnik. V lepem slogu je švignil mimo sodniškega stolpa in pristal na 66 metirov, i w «A1 m lir: fi % ®§K -i- fSjg _ K í 1 □ HO* m SliSC a, llpžffi ^ " .............. Karel Klančnik Njegov skok so ocenili sodniku s povprečno oceno 16, Za njim, je starta! Avstrijec Bradi, ki je s krasnim sko-, kom dosegel daljino 73 m. Deseti je bi| ria vrsti Amerikanec Wefiemann. Cim so .ztrla:t'lU' 'daljavo njegovega skoka (81 m) je bilo jasno, da ima A.merikanec zmago že v žepu, kajti malo je bilo verjetno, da bi ga Bradi prekoračili v daljavi, pa tudi stilno je bil VVeg.emann boljši Občinstvo je nato burno ploskalo tudi Avstrijcu Leodoltnenju, .ki je z elegantnim skokom pristal na 73 m. Za njim so bili na vrsti štirje naši tekmovalci: Polda, Zalokar, Finžgar in Rogelj. Prvi, je sigurno pristal na 70 m. Rudi F*nžgar pa je od Jugoslovanov dcsegel najdaljši skok 72 metrov. V drogi seriji skokov se položaj ni spremenil. Zaradi močnega vetra so vsi tekmovalci dosegli slabše skoke kakor v prvi seriji, VVegema.nn, ki še je zavedal velike preSnosti v dalj, ni, nij bolel v nemirnem ozračju kaj več tvegati, saj je vedel, da si bo s solidnim skokom zagotovil prvo mesto. Z elegantnim slogom je dosegel daljino 70.5 in si tako zasigural prvo mesto. Senzacija nedeljske prireditve je bila vsekakor zmaga Klančnika nad Poldo. Coprav sta bila Klančn.ikova skeka krajša od Poldovih, je dosegel zaradi lepšega stila večj.e število točk. V petek je bilo v Planici tudi državno prvenstvo v smučarskih skokih na 50-metrski skakalnici. Državno prvenstvo je sigurno osvojih Janez Polda, je nabral 208,5 točk (47 in 45,5 m), drugo mesto je zasedel Zoran Zalokar. tretje pa Karel Klančnik. Jugoslovanska plavalca Skanata in Pandur sta v dobri formi. Plavalci Mornarja se podno pripravljajo za turnejo po Švedski, lci1 ¡bo konec marca, Najboljšo formo je pokazal Boris Skainata, ki je 100 m hrbtno preplaval v času 1:07,2. Ta rezultat je boljši cd državnega rekorda, ki ga prav tako drži Skanata (1:08,0), vendar ne bo rriiznan, ker ie bi"l dosežen na treningu. Državni rekorder na 200 m prsno v kilasičnem stilu Pandiur je prav tako dosegel v tej disciplini odličen rezultat 2:44,5, kj je za 4 dese-timke sekunde slabši od državnega rekorda. ce v svilen papir in osolimo vodo, v kateri jajce kuhamo. * Očala se ne orose in ostanejo dalj časa čista, če jih skrbno .izbrišemo teir natremo z glicerinom in nato z mehko krpico obrišemo do suhega. * Baržun ali žamet, ki se je zaprašil ali umazal. najlepše očistiš, ako ga skrtačiš s prav mehko krtačo, potem pa pod.rineš s segretimi otrobi. Otrobe je ¡¡¡reba menjati tako dolgo, da je baržun čist. Zvezna nogometna liga. V prvi skupini zvezne nogometne l'ige je na čelu 1 tabele Vardar (Skoplje). ki je v nedeljo premagal Sarajevo z visokim rezultatom 5:0. Na drugem mestu je Hajduk (Split), ki ima prav toliko ■točk, vendar slabšo gol diferenco. V drugi skupini sigurno vodi Lokomo- tiva, k; je vse štiri tekme odločila v svojo korist. Na drugem mestu je zagrebški Dinamo. V • slovenskem nogometnem prvenstvu je Odred zabeležil visoko zmago nad Muro (6:0). Rudar je premagal ljubljanskega Železničarja z 1:0. Branik Kc.rotana z 2:1, Nafta Kladivarja z 1:0, mariborski Železničar in Sloga pa sta igrala neodločeno 1:1. Ameriška hokejska reprezentanca je doživela dva poraza v Evropi. V Londonu jo je premagala kanadska reprezentanca z rezultatom 6:1, V Ncttinghamu pa jo ie premagal angleški profesionalni klub Noitingham Panters z 8:2. Avstrija premagala Belgijo. Meddržavna nogometna tekma med Avstrijo in Belgijo, ki je bila na Dunaju pred 50.000 gledalci se je končala z zmago Avstrije 2:0. Belgijcem, ni uspelo ponoviti podviga s tekme proti Italiji, ki so jo pred kratkim premagali z 2:0. Napadalna vrsta Belgijcev je zapravila več ugodnih pozicij za dosego gola, pa tudi Avstrijcem se je poznalo, da še .niso na običajni višini. V Newcastlu je evropski boksarski prvak muha kategorije Tedy, Gard-rer zmagal nad britanskim prvakom Tarujjem Allenom po točkah v 15. kolu, * V Milanu bo koncem aprila velik mednarodni košarkarski turnir, na katerem ;bcdo predvidoma nastopile reprezentance Francije, Belgije, Italije, Jugoslavije, Španije, Finske, Grčije in Turčije. * Amerikanci vsako leto ocenjujejo najboljše športnike posameznih kontinentov, Za lansko leto so postavili n ¡dnjo oceno: Afrika. Hayward (maratonec), Avstralija: Sedgman (tenis), Azija: Tamaha (Japonska, maraton), Evropa: Consollni (Italija, disk), Južna Amerika: Da Silva (Brazilija, troskok), .¡n Severna Amerika: dese-toborec Rlcchardson. i niii i m ssssjsas^ iti* 1111 lllill strani hriba, le za nekaj streljajev oddaljena od skal. Tam je Izbor Tonišu pokazal zatišje in se inu režal z ostanki štrlečih zob. Ravnica je bila prijazna. Gladka, maliovita tla, pokrita z lisljem, so se razprostirala pod kronami dreves. Vse na desno in na levo je bila goščava; skozi je bilo videli le majhne lise neba, in v jasnih dneh bele obrise daljnih skalnatih gora. Toniš je sedel na bližnjo skalo. Izbor je bil že izginil. Občutil je samoto kot še nikoli poprej. Želel je proč od ljudi, blazen strah pred sužnjosljo in trpljenjem ga je podil po svetu, a bil je ustvarjen za družbo. Mislil je na dom, na blazno mater, na brata, na malega Florjančka, ki se je cmihal v zibeli. Kadar se je klatil po bregu nad Modrejcami, ni mislil na to, zdaj pa ja bil daleč, še neba, ki se boči nad rodno vasjo, ne vidi. Kdo mu bo vse to nadomestil? Ajd ga ne mara. Kaj mu je storil? Saj mu ne more biti v ničemer nevaren. Kdo bi se mu upal približati, če bi bil v njegovem varstvu? In se je zazibal v to misel, da se ni zavedel, kdaj se je dvignil in odšel proti skali. Izbor ga je sprejel z zlovoljnim obrazom, a ga ni zapodil, zakaj videl je fantov preplašeni obraz in žalostne oči. Pomignil mu je, naj sede na skalo. Sedel je tudi on, nato ga je vprašal: »Kaj mi hočeš?« M mmm mm m in jo ponudil Tonišu, da jo se srebaj iz dlani Naslednjega jutra je Izbor kuril pred votlino, pekel meso in ga kos ponudil Tonišu, ki se je še ves tresel od mrzle noči. Po zajtrku je Izbor peljal Toniša na najvišjo skalo. Z nje je bilo videti dolinice in soteske, griče in gore, vse pusto in divje . . . Gozd se je razprostiral v nedogled; vmes je bil le nekaj, v Mestecem. svitu vzhajajočega sonca komaj vidnih goličav. »Tam,« mu je pokazal Izbor, kakor da mu kaže v obljubljeno deželo. Ob robu gozda in goličave je Toniš razločil v bližini sivih skal nekaj hiš. Tega se ni razveselil. Človeških bivališč se je izogibal kakor nesreče. Izbor mu je vzbujal grozo, a ljubše bi mu bilo pri njem. Mislil je na samoto med temi skalami iu med drevjem; tu bi ga ne izvohali psi, ne iztaknili biriči, ne dobila palica krivice. Sklenil je, da ostane med temi vrhovi. Izbor je iz njegovih kretenj in besed uganil tiho misel; pomračil se je in odločno povedal, da ga ne mara, dasi mu ni povedal, čemu ga noče. Gledala sta se nekaj trenutkov; Izbor je pokazal na vejo in na sekiro iu dejal: »Zlomi!« Toniš je odsekal vejo. Izbor je prijel ostanek, ga zvil in zmalinčil med prsti v iveri in trske. Tako sta drugič molče izmerila vsak svojo moč. Napotila sta se po dragi in dospela na gozdno ravnico, ki je ležala na osojni Dvakrat sta poskusila govoriti, a jima je beseda zastala. O čem naj govorita? Trčila sta skupaj kot dva tuja si svetova. Kaj imata skupnega? Gledala sta se molče in se izpraševala z očmi. Ko je Izbor povečerjal, je vzel Toniševo sekiro in jo dolgo ogledoval. Ko jo je vrnil, je spregovoril? »Jaz sem Izbor — in ti?« »Toniš.« Bil je že pozabil njegovo ime. Zdaj se je znova smejal. Nato je vprašal: »Ali si dolgo hodil? Eno sonce ali dve?« Toniš je razumel in odgovoril: »Pet sonc. A ni tako daleč. Hodil sem počasi in po ovinkih.« »Od kod si?« je vprašal Izbor in pokazal z roko na vzhod: >>Od iam?« Toniš v votlini ni mogel vedeti, v katero stran neba mu kaže. »Iz Modrejc sem, blizu Tolmina je to,« je odgovoril. Izbor je skomignil z rameni v znamenje, da ne razume. Pomislil je. nato se mu je zasvetila nova misel. r/ »Ali častite Peru 11 a?« - - »Ne poznam ga,« je odgovoril Toniš. . '\'<, , \i ' Izbor pa je naredil z rokami križ in znova vprašal: »Ali Častite tega?« • Toniš je razumel in rekel: »Kristusa!« ' . • " »Ali imate bojarje, vojvode, župane? Kdo je vaš slarejšma?« Toniš je iz vsega razumel samo besedo župan in je ¿afteval po. svoje: , »Imamo može in desetnije, kapomažo, župana, grofa, gastalda in vazale.«" »In može z mečem; Nemce?« »Ne samo Nemce; tudi može z bičem, ki niso, Nemei. Plačujemo davek, vsak deseti snop, vsako deseto žival . . .« »Aj, aj, aj!« je vzklikal Izbor iu mahal z roko, kakor da mu je zadosti tega pripovedovanja. Smejal se je v tihem smehu, nato se je njegov obraz zresnil: gledal .je * v žerjavico in jo grebel s palico; žareča svetloba mu je razsvetljevala obraz. »Od kod si pa ti?« je vprašal Toniš. Izbor pa je samo zamahnil z roko proti neznani strani neba in dejal: »Mojega očeta oče je bil od tam.«. Več ui hotel' govoriti. Čez nekaj časa je Toniš začutil žejo iti spregovoril: »Žejen sem. Daj mi vode!« Izbor se je predramil h misli; ko j^^-i^i^SBmS^^^mLa-^m^m dvignil in ga vodil iz votline.