sLo\>enska
fora freís lovini a
* * *
u
El
PUBLISHED MONTHLY BY:
SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA, 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT., KANADA, M6G 2T5
LETNIK XXXI. - VOLUME XXXI.
JANUAR 1980
STEV. 1. - No. 1.
Razmišljanje ob novem letu . . . vsem Slovencem v pomislek
"• Zdaj solze stran! Orodje v dlan! Dom znova vstati mora, . .
". Pod streho našo tuji rod naj gost nam bo, a ne gospod; ."
(Simon Gregorčič:
Naš narodni dom)
Zunanje obličje slovenske zemlje se vsled komunističnega terorja vedno bolj spreminja, postaja hladno-tuje; istočasno pa zasužnjeni slovenski narod hira, umira . . .
Slovenska zgodovina je pisana s krvjo, prepletna z nepopisnim trpljenjem, z možičnimi pokoli, z nasilno smrtjo . . .
Pričelo se je že v davnini, ob sami naselitvi. Takrat je osrednja slovenska misel, narodna zavest, bila še v povojih, podzavestno tičala in se krepila v takratni za vse Slovane tipični zadružni miselnosti, osnovni gospodarsko-sociološki in politični stvarnosti.
Slovenski narod je v dolgih stoletjih svojega obstanka imel in ima še danes v poostreni obliki opravka z zunanjim in notranjim sovražnikom. Neprijazni sosedni narodi že seskozi prisilno potujčujejo naš arod in si lastijo slovensko želijo. Poleg tega pa so še podložništvo, neznosna tlaka, kmečki upori in nenadni turški napadi ustvarjali nezadovoljstvo, preplah in slabili moč slovenskega naroda. Vendar si je slovenski narod v svoji neomajni veri v Boga in samega sebe, vse do današnjih dni vedno nekako opomogel, znova zaživel, rastel, krepil, upal. . . Zakaj je slovenskemu nar6du to uspelo? Odgovor je jasen. Steber, jedro slovenskega naroda, kmečki rod, je bil zdrav; slovenska družina je bila številna, zdrava; slovenska narodna zavest živa, ustvarjajoča. Vse to so bile neobhodno potrebne osnove, temelji naše narodne rasti, edino upanje na lepšo in boljšo bodočnost slovenskega naroda.
2e med prvo, zlasti pa med drugo svetovno vojno in po njej, pa smo Slovenci v primerjavi z našo preteklostjo doživeli nekaj nezasližanega, usodnega: slovenskemu narodu je proti njegovi volji zavladala komunistična tiranija. Slovenski komunistični trinogi so zasužnjili slovenski narod in ga s svojo protinarodno genocidno politiko obsodili na počasno umiranje - smrt!
Sporadični	primeri
komunističnih izgredov so bili znani že prej. Mnogi se še spominjajo slovenskega akademika, ko je streljal na križ v akademskem domu na Miklošičevi ulici v Ljubljani. Sistematično organiziran napad pa se je pričel šele med-slovenskemu narodu po kominter-ni vsiljeno inscinirano komunistično revolucijo, v zadnji svetovni vojni. Rušili in podirali so križe, kapelice, in druga sveta znamenja ob križpotjih, skrunili cerkve, pobijali verne in zavedne Slovence. Po končani vojni pa so zverinsko pobili še nad 13000 vrnjenih, razoroženih, iskrenih borcev za slovensko svobodo-slovenske domobrance. S tem nepopisnim grozodejstvom so slovenski komunisti pomorili skoraj celo slovensko mlado generacijo. Pa ,to še ni bilo dovolj!
MANE — TEKEL — FARES
Človeška družba stoji ob vstopu v novo desetletje pred velikimi problemi. Ti problemi so posledica tekmovanja med, na eni strani nenasitnim, imperialističnim sovjetskim medvedom, ki počasi, a dosledno in sistematično nadaljuje s programom zavojevanja celega sveta, in naivnim, brezbrižnim in
Uničili so tudi steber, vir moči in zdravja slovenskega naroda, slovenskega kmeta; morili duhovnike, preganjali vero in to delajo pod okriljem "znanosti" še danes; poteptali osnovne človeške svoboščine;	prekinili
demokratični politični proces, ki je neobhodno potreben za vsestransko narodno rast in napredek; pljunili na vse tiste vrednote, ki krepe dostojanstvo človeka; uničili dalje osebnost slovenskega človeka in s terorjem napravili iz njega ustrahovano in v množici utopljeno številko brez žive, ustvarjajoče narodne zavesti.
Vse to, kar je reševalo naš narod v preteklosti, kot na primer: močna, dejavna vera; zdrava, številna družina; zdrav kmečki rod; živa narodna zavest, so sedanji komunistični trinogi opijuvali, oslabili in zatrli. In prav s tem ravnanjem so slovenski komunisti obsodili slovenski narod na počasno umiranje, propast . . .
Med slovenskemu narodu vsiljeno komunistično revolucijo je krvoJok, zdaj že pokojni E. Kardelj dejal: "Važno je, da pridemo na oblast. In če Slovencev ne bodo več, bomo druge naselili." Danes je v Sloveniji že nad dvesto tisoč Srbov, Bosancev in drugih, ki terorizirajo, slabijo in izrinjajo slovenski narod. Sedanji komunistični veljaki to načrtno raznarodovanje v domovini velikodušno odobravajo in podpirajo. Za zamejske Slovence v Italiji, Avstrijski in Madžarski — pa je rabelj E. Kardelj svojemu splošnemu proti-slovenskemu delovanju dodal, javno priporočal in sam dejansko izvajal, še raz-narodovalno politično "fratelan-co" neposrednega sosedstva; z drugimi besedami povedano: pustiti Slovence v zamejstvu v nemilost načrtnega raznarodovanja !
Zakaj vse to brezbrižno ravnanje? Odgovor je jasen. Prav nič jim ni za slovenski narod. Gre jim le za oblast in pa za narodno nezavedno množico ljudi, ki jim bo slepo sledila, tudi z grda, če je potrebno.
Danes zunanji sovražniki slovenskega naroda, neprijazni sosedje in notranji, domači izkoreninjenci, brezvestni komunisti, sodobni slovenski efialti, v polnem soglasju spreminjajo zunanje obličje slovenske zemlje in sporazumno uničujejo slovenski narod.
Začetek novega leta je primerna prilika, da se vsi Slovenci, tako ,v zasužnjeni domovini kot v zamejstvu in zdomstvu, resno zamislimo v usodo trpečega slovenskega naroda, glasno pred vsem svetom obsodimo genocidno politiko slovenskih komunistov, skupno nakažemo in dogovorno, v popolnem soglasju začrtamo pot, ki nas bo v bodoče ozemljsko združila in osvobodila!
Luka Pečan
(Daniel 5: 24-28)
razbrzdanim Zapadnim svetom, na drugi strani, ki se temu zavo-jevanju začenja bolj in bolj upirati. Skupni imenovalec obeh Strani pri reševanju teh problemov je odrivanje Boga, ki je vir Resnice in Pravice; prvemu, ker temelji na izrazito protiverski materialistični filozofiji, zadnjemu pa, ker v svoji udobnosti o Bogu ne mara dosti slišati, ker mu ta vzbuja vest. Privleče ga pa iz ropotarnice šele takrat, ko mu začne teči voda v grlo, nekako presenečen, da mu pozabljeni Bog že preje ni pomagal.
Za večino Slovencev, ki žive v Jugoslaviji, je pa naslednje desetletje važno še iz drugega razloga. Otfijegovenfodhodu, ki se po neizogibnem naravnem procesu hitro približuje, nastaja že tisočkrat ponovljeno vprašanje: Kaj bo z	Jugoslavijo po
Titu? Ali bo kolektivno vodstvo, katerega stabilnost je dvomljiva, po njegovi smrti doživelo isto usodo, kot so jo doživeli v Afganistanu komunisti Amin in njegove oprode? Za komunistične partije predstavlja to vprašanje velik strah, da bi s spremembo izgubili svoj priviligiran položaj; za nekomuniste bojazen, da bi narod v takem primeru prišel izpod dežja pod kap, istočasno pa upanje, da je ravno ta čas ugodna prilika, ko bi se režim v domovini lahko demokratiziral, s tem ustvaril pogojo za združitev vseh demokratskih sil v domovini in podporo istih po svetu ter tako preprečil, da bi še Jugoslavija padla pod sovjetski jarem.
V teh tako kočljivih časih se nam zdi primerno vprašati? Zakaj je danes ravno Jugoslavija v tako težkem položaju? Odgovor je jasen: TISTI, KI SE PAJDAŠI S HUDIČEM SI VEDNO OPEČE PRSTE!
Ce se ozremo nazaj v zgodovino v leto 1941 in še par let poprej, lahko ugotovimo, da so komunistični voditelji kot Tito, Rankovič, Djilas, Kardelj, Kidrič in drugi, vsi po vrsti, bili od vsega začetka pravi mednarodni komunisti, pro-Sovjetski in Stalinovi pristaši, ki bi se bili najraje čisto vključili v Sovjetsko Zvezo, kot je to Kardelj Stalinu ponujal. Tukaj ni bilo nobenega panslovanskega sentimenta-lizma! Ce bi takratno svetovno vodstvo komunizma bilo n.pr. v Nemčiji, kot je Marks pričakoval, bi ti lakaji brez vsakih pomislekov in predsodkov bili pro-nemški. Ideologija Marks-Lenin-Stalin je bila tista, v katero so verovali in za katero so bili pripravljeni žrtvovati vse, svoje življenje in seveda tudi življenja vseh jugoslovanskih narodov, vključno Slovencev, kot je izjavil Kardelj. Ta slepotna predanost komunistični Moskvi in pa dejstvo, da je pri Jugoslaviji šlo še za slovanske narode, nad katerimi si je Stalin lastil neke vrste "pokroviteljstvo", čeprav jih je v resnici kruto zatiral, (n.pr. Ukrajince, Poljake, Slovake, itd.) so dale Stalinu uporo, da je na mednarodnih konferencah, zlasti na Yalti, postal vedno bolj zahteven po "interesni sferi" Jugoslavije. Naiven Roosevelt, ki je hotel za te zahteve pokazati razumevanje in na katerega je vplival Slovenec Louis Adamič, je brez pomislekov na posledice, pristal na delitev. 50:50. Brez teh naših komunističnih moskovskih agen-
tov, do take delitve na Yalti zelo verjetno ne bi,prišlo! Pri Slovencih bi se to pro-sovjetsko "nezakonsko dete" dalo morda še preprečiti, če bi se leta 1941, po razpadu Jugoslavije, slovenski narod enotno in odločno zoperstavil komunističnim načrtom, se izjavil za samostojno demokratično Slovenijo, organiziral svojo lastno protifašistično in protinacistično gibanje, navezal stike z Zapad-nimi zavezniki, v katerih zmago je upal in h kateri je bil pripravljen doprinesti svoj delež. Tako so pa številčno nepomembni komunisti s prevaro zvabili v OF del krščanskih socialistov, ki so v svoji predanosti v socialno pravičnost naivno verovali komunističnim obljubam, in pa vejo liberalnega Sokola, da so ti dali partiji legitimacijo in videz vsenarodnega gibanja. Ironija je hotela, da so ravno ti naivneži prav kmalu spoznali, da so bili ukanjeni, ko je KPS februarja 1943 (Dolomitska izjava) prevzela vso vodstvo pri takozvani osvobodilni borbi (beri- priprav prevzema oblasti v Sloveniji po končani vojni!), vključno odločitev in glavno, neposredno krivdo za pobijanj; nekomynistov in 12 tisoč tarorcženih domobrancev, ki so se že takrat borili proti tem pro-Moskovskim agentom. Ti branilci slovenstva so že takrat vedeli to, kar so pozneje priznali sami voditelji (Tito, Kardelj), da ta "osvobodilna borba" ni bila dejansko in prvenstveno borba za svobodo in borba proti okupatorju, ampak čisto navadna komunistična rovolucija. Nad Slovenijo je take zavladala tema terorja, kateremu se zadnjih 35 let ni drznil nihče zoperstaviti.
Ko je Stalin leta 1948 izključil Tita iz Kominterne, (menda bolj radi njegove osebnosti kot pa ideologije) so se ti komunisti delali pred svetom velike mučenike, se začeli predstavljati kot "svojevrstne socialiste" in ta položaj izrabljali, ko so nesramno ekonomsko	izžemali
"kapitalistične" Združene države (in se pri tem še bahali kako so diplomatski!), da so na ta način krpali napake njihove eksperimentalne ekonomije; istočasno so pa še vedno pobožno zavijali oči proti Moskvi, v katere so imeli še kljub vsemu več zaupanja kot v Zapad, proti kateremu so z izjemo zadnjih par let dosledno glasovali pri Združenih narodih, mnogokrat skupno s Sovjetsko Zvezo, čeprav je bila prav ta kriva, da smo Slovenci ob koncu vojne izgubili Koroško in da Trsta z ostalim slovenskim ozemljem v Primorju nismo dobili. To in nič drugega je za Slovence zgodovinska balanca komunističnega pajdašenja s Sovjetsko Zvezo. Kaj nas pa še čaka, pa sam Bog ve!
Kaj je torej rešitev iz trenutnega položaja?
Zanašati se na Združene države, da bodo te branile komunistično diktaturo, ljudi, ki so takoj po vojni streljali na neoborožena ameriška vojaška letala v Sloveniji, branili režim, ki je vsa leta po vojni kazal nenaklonjenost če ne celo sovraštvo proti Združenim državam, je absurd. V letu ameriških predsedniških volilnih kampanj vsi taki grehi pridejo na dan in gorje kandidatu,
CAMBODIA'S HOLOCAUST
IN GREEK TRAGEDY THE FEELING IN THE SPECTATOR IS: "WHAT A PITY IT HAD TO BE THIS WAY . . .",
( Tragedy of necessity ) "IN CHRISTIAN TRAGEDY THE FEELING IN THE SPECTATOR IS:
WHAT A PITY IT WAS THIS WAY WHEN IT MIGHT HAVE BEEN OTHERWISE . . ."
( Tragedy of possibility )
termed prosperous, its people liv-
By: MARCI A COLBERT
nation
Cambodia is a nation in Southeast Asia. It is one of the countries once called French Indo-China.
After being under Japanese control during W.W. II,. Cambodia won its independence from France in 1955 and became a constitutional monarchy, which means that the king is head of the country, but a parliament and prime minister actually control the government.
Most Cambodians are descendants of the Khmer people who established themselves there thousands of years ago. They
"Communism is a satanic totalitarianism of terror .
came from India. Their language, called Khmer, is like Chinese and their favored religion is Buddhism. Cambodians are mostly farmers; they grow rice (their main food), cotton, rubber and spices.
Cambodians are gentle, kind, quiet and trusting. Every smile is returned and every laugh is soulful and sincere. They are incapable of deceit and betrayal. They almost don't belong to the 20th century — the century of disloyalties and broken promises . . .
Aloysius Cardinal Stepinac, Archbishoj of Zagreb, the modern martyr
Today, Cambodia is a country soaked in blood, devastated by war, and its people are starving to death. Every aay i.uinueu witnesses to the appalling tragedy that has consumed Cambodia trek across the border into Thailand. Stumbling on reed-thin legs through the high elephant grass that grows along the frontier, they form a grisly cavalcade of specters, wrapped in black rags. Many are in the last stages of malnutrition, or are ravaged by such diseases as dysentry, tuberculosis and malaria. Pehaps the most pathetic images of all are thoSe of tearful, exhausted mothers cradling hollow-eyed children with death's-head faces,
their bellies swollen, their limbs as thin and fraggile as dried twigs. Relief agencies believe that as, :aa«j' as tvv - id-a ¡u; if: «ill»«:.. Cambodians could die of starvation in the next few months unless a vast amount of aid is provided immediately.
No nation on earth has seen more suffering in the past decade than this once tranquil and fertile land. In the mid-1960s the country 's peaceful mode of life, under the benevolently authoritarian rule of Prince Sihanouk, was suddenly imperiled by the Viet Nam conflict. At the time, Cambodia was an overwhelmingly agricultural country that exported rice. Though it could hardly have been
ed relatively well by Asian standards.
Unfortunately, the Cambodian army was weak and poorly equipped. Sihanouk was unable to prevent the Viet Cong and the North Vietnamese from useing parts of the country as sanctuaries and resupply routes for their forces in South Vietnam.
Though neutral in the early yars of the Vietnam War, Cambodia unwittlingly became a base for the Viet Cong and North Vietnamese, and the target of U.S. bombins.
The existence of these sanctuaries led the U.S. to launch bombing raids over Cambodia in 1969 and to invade the country the next year.
Its popular Chief of State, Prince Sihanouk, was overthrown by Premier Lon'Nol in 1970. And he was in turn deposed when Khmer Rouge, as the Cambodian ■Crmmn iwgt^rc' are called, took over the country in 1975.
In 1975 Vietnam and Cambodia fell to the Communists and the last Americans pulled out with a mad scramble aboard helicopters. Millions of refugees fled the war-ravaged countries and Cambodia's Calvary had begun, (Dal je na naslednji strani)
• V prvem letniku medicine na
McMaster medicinski šoli je 57 žensk in samo 37 moških. Na splošno so ženske boljše študentke kot moški tako na srednjih šolah kot na kolegijih.
ki bi z nepremišljenimi izjavami ali akcijami razžalil volilce. Spomnimo se samo na izjave kandidata Geralda Forda o Poljski pri zadnjih volitvah!
Edino kar v teh časih (pet minut pred dvanajsto uro!) jugoslovanskim komunističnim voditeljem preostane je, da čimprej izvedejo demokratizacijo svojega režima s tem, da uvedejo pluralistični politični sistem, v katerem bo imela komunistična stranka le toliko vpliva, kolikor ji ga bo dal volilni rezultat resnično demokratsko izvedenih volitev. Sele taka demokratska družba bi se lahko brez sramu (predno zasedejo deželo Sovjetske čete!) predstavila Zapadnemu svetu in apelirala nanj in na organizacijo Združenih narodov, naj ji pri transformaciji v mirno demokratsko družbo pomagajo in ji omogočijo ohraniti neodvisnost. Taka demokratska družba bi imela tudi več zgledov za uspešen odpor proti eventualnemu Sovjetskemu navalu, kot pa sedanja, kateri vladajo UDBA in politični komisarji.
Brez te demokratizacije so obsojeni na smrt sami, kot tudi narodi katerim gospodujejo. Nova generacija partijcev, ki trdi, da nima krvavih rok, ima sedaj priliko popraviti krivice in grehe, ki so jih njihovi partijski predniki, za katere se je slovenska zgodovina začela šele 22. junija 1941 leta, prizadeli tistemu delu narodov Jugoslavije, ki jih iz
jalnost in iskrenost do njih je več kot dvomljiva, da ne bodo pri obrambi svojih interesnih sfer ponovno razočarani. Pričakujemo tudi, da bodo pri zahtevah po človečanskih pravicah v Jugoslaviji vsaj tako odločni kot so pri zahtevah do drugih sodobnih diktatorskih režimov in da bodo upoštevali želje Jugoslovanskih narodov po samoodločbi, edinemu poroštvu medsebojnega mirnega sožitja.
ideoloških in političnih razlogov ni bil pripravljen kloniti komunističnemu terorju. Ce tega ne bo storila, si bo - upravičneno -zaslužila očitek sokrivcev.
In končno naj Zapadni svet, zlasti Združene države (če so se iz najnovejše zgodovine sploh kaj naučile) dobro premislijo, predno bodo nudile brezpogojno (no str-ings attached) vojaško ali ekonomsko pomoč diktatorskim režimom, kot je sedanji Titov režim v Jugoslaviji, katerega lo-T0R0NT0, 0NTARI0 15, JANUAR, 1980 C. Pohor
K gornjemu članku SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V KANADI zavzema sledeče stališče:
1.	Želimo, da morebitni nenadni odhod Tita ne bo povzročil Sovjetske zasedbe Slovenije in povzročil novi slovenski holokast.
2.	Želimo, da se spričo obstoječih svetovnih dogodkov, v domovini čimpreje izvede demokratični politični proces, ki bo zagotovil pluralistično družbo z zagotovljenimi človečanskimi pravicami.
3.	Želimo da Zapadni svet, ki lahko pomaga zavarovati jugoslovanske narode pred Sovjetsko invazijo, s to pomočjo ne bo še nadalje ojačeval in podaljševal obstoječo komunistično tiranijo (diktaturo), ampak vstrajal na demokratizaciji dežele kot predpogoj za tako pomoč.
4.	V skladu z zgoraj navedenimi željami vidimo le v samoodločbi narodov najboljšo osnovo za narodno-kulturno in gospodarsko-politično rast in mirno sožitje med narodi.
SNZ v Kanadi
tTM»,
FOR A FREE SLOVENIA
Subscription rates
»6.00 per vear : 50t single issue. Advertising I cnlumn x I" »4.2«»
w * •
Puhlished monthlv by Slovenian National Federation of Canada 646 Euclid Ave„ Toronlo
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu.
Letna naroinina znaša: Za ZDA in Kanado $6.-. za Argentino 175pezov, za Brasilijo»0 kruzeirov, za Anglije M tilingov. za Avstrijo KO šilingov, za Avstralijo 3.75 avstr. £., za Italijo in Trst 1.20« lir, za Francijo 900 frankov.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti t mišljenjem uredništva in izdajatelja.
Ili^
T0R0NT0
• Slovenska župnija na 611 Man-
ning Ave. je 23 decembra 1979 zaključila razne slovesnosti ob 25 letnici župnije.
Slavnostno mašo je imel prevzvišeni g. škof L. Ambrožič ob sodelovanju številnih slovenskih duhovnikov. Dvorana je bila napolnjena. Slavnost je vodil gd. Peter Cekuta. Lepo so nastopili naši najmlajši z božičnim prizorom pod vodstvom ga. Silvije Kolarič, pevci so zapeli tri pesmi pod vodstvom g. D. Klemenčiča in s slovenskimi plesi se je izkazal g. C. Soršak. Po izvrstno pripravljenem kosilu je imel lep priložnostni govor g. France Pajk, g. Ivan Zakrajšek je podrobno orisal razna tehnična dela v župniji, prevzvišeni g. škof L. Ambrožič pa je že v pridigi temeljito opisal in analiziral problematiko vsake in še posebej slovenske emigracije. Novi župnik č. g. J. Mejač je razglasil rezultat župnijskih volitev v svet in cerkveni odbor. Za zaključek pa je povdaril, da župnija ne more in ne mara biti samo verski center, ampak tudi da je župnija bila in bo tudi v bodoče center za najrazličnejše kulturno, družabno in narodno zavestjo. To zadnje je bilo lepo povdarjeno z dokončno namestitvijo obeh narodnih zastav. Zuplja-ni pač samo želimo, kar so takorekoč vsi govorniki izrazili, da bi mogli praznovati tudi še 50 letnico župnije v verski in narodni harmoniji ko slovenska narod-nostva župnija. Vidi tudi posebno poročilo o 25,-Jetnici!
CHICAG0
• Volitve cerkvenega sveta pri sv. Štefanu. Na nedeljo 6. januarja smo imeli pri fari sv. Štefana izredne volitve, volili smo nove člane cerkvenega sveta. Kot smo danes 13. jan. zvedeli, je bilo od 15 kandidatov izvpljenih 12.
Vsem novoizvoljenim članom cerkvenega sveta iskrene čestitke od faranov, ki so jih izvolili. Želimo, da bi bili v močno oporo g. župniku pri vodenju fare, ter da bi njihovo delo res rodilo uspehe za dobrobit in napredek fare sv. Štefana v Chicago.
Upamo tudi, da bodo krepko zastopali slovensko govoreče farane, saj smo v zadnjih desetletjih izgubili več stvari, ki so v zvezi s slovenščino, včasih malenkostne, toda kar smo izgubili, je izgubljeno za vedno.
2e pred leti je na nedeljskih darovalnih kuvertah izginil zadnji slovenski napis "Nedeljski dar", tudi letno farno poročilo od prejemkov in izdakov fare, ki je bilo do leta 1977 dvoježično, to je v slovenščini in angleščini je od tega leta dalje samo v angleščini. Križev pot s slovenskimi napisi je bil pred leti odstranjen, na novem ni več besedila. Preteklo leto pa smo izgubili tudi slovensko nedeljsko mašo ob 8 uri zjutraj, samo po zaslugi materisnkega društva pri fari je slovenska maša ob tej uri še enkrat na mesec. Tudi pri polnočni maši lansko leto smo pogrešili čitanje berila in evangelija v slovenščini kar je bilo do sedaj v navadi pri angleški
ali latinski maši na ta večer. Slovenščina je tudi v nedeljskih farnih oznanilih od leta 1977 naprej precej prikrajšana.
•	Slovensko silvestrovanje je nad vse dobro uspelo, ljudski glas je bil, da je bilo to eno izmed najboljših. Dvorana je bila res lepo okrašena, za kar gre gotovo priznanje članom SARK, tudi se je hitro napolnila, tako da so zadnji že teško našli prostore pri mizah kakor tudi prostor za parkiranje. Zahvala pa velja tiidi g. župniku fare Our Lady of Vilna za njegovo razumevanje in naklonjenost ter je s tem pripomogel, da je silvestrovanje tako dobro uspelo.
Velika udeležba slovenske mladine ta večer je tudi poroštvo, da bo tradicija slovenskega silvestrovanja obstojala še veliko let.
•	V Berwyny. III. je odprl svojo odvetniško pisarno na 6752 W. Cpr-mak Rd. mladi slovenski rojak odvetnik Frideqck A. Orehek ml. Orehek je sin dobro poznanega pred leti umrlega čikaškega častnikarja Freda Orehka iz North Riverside. Mlademu rojaku želimo veliko uspehov na svojem novem področju v Berwynu.
,	Ludvik Jelene
Cleveland
•	Clevelandcäni so 6. novembra izvolili z veliko večino Georgea Voinovicha za župana. Posebno smo veseli novega župna mi Slovenci, saj je tudi on slovenskega porekla. Slovensko-ameriški kulturni svet je 17. novembra priredil lep večer v počastitev novega župana na Clevelandski državni univerzi. Udeležil se je večera poleg drugih uglednih gostov tudi prvi slovenski župan Clevelanda - senator Frank Lausche. On je imel v kulturnem delu programa lep, ganljiv govor s katerim je navdušil vse goste. Nastopili pa so tudi elevelandski po vsem svetu znani 'Singing Angels', ki so s svojim nastopom osvojili srca vseh navzočih.
•	Prav te dni je poteklo dvajset let odkar je umrl škof Gregorij Rožman. 25. novembra je bila v cervi sv. Vida sveta maša ob dveh popoldan v njegov spomin. Po sveti maši pa je bil lep program v šolski dvorani. Spored je vodil g. Jože Lizokar, glavni govornik pa je bil prof. Vinko LipoVec.
•	Prihod Miklavža sta pripravili obe slovenski šoli v Cleveiandu 2. decembra. Poleg šolskih otrok so obisk svetnika pričakali tudi otroci, ki še ne hodijo v šole. Obe prireditvi sta bili lepo obiskani, saj je prav, da se naši stari slovenski običaji ohranjajo in posredujejo našim otrokom.
•	V Cleveiandu je umrla 8. decembra ga. Mary Debevc, bivša lastnica Ameriške Domovine in mačeha sedanjega lastnika Jamesa Debevca. 25 let je kot lastnica slovenskega dnevnika bila tesno povezana z življenjem elevelandskih Slovencev. Naj v miru počiva.
•	Za polnočnico in nato za sv. maše na sveti dan so Slovenci napolnili svoje cerkve. Saj samo v slovenski cerkvi ob petju slovenskih božičnih pesmi zares lahko doživiš tisto božično veselje, ki ga nam prinaša novorojeno dete.
CAMBODIAS HOLOCAUST
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
4'Our own suffering is like a mirror in which we can see other people's suffering..."	Planinko.
nian anti-Communist fighters' mass-murder in 1945!)
According to a witness' report of a young anti-Communist couple:
In 1975 the country had a population of approximately 8 million. During four years of mass terror and murder undr the Khmer Rouge about two and a half million Cambodians died at the hands of the Communists. (See S.D. — December 1978: "Murder of the Gentle People")
A major goal of the Khmer Rouge was to destroy the intelligentsia. People who wore glasses were killed, on suspicion that they knew how to read or write. Of the 500 physicians in Cambodia in 1975, only 57 survuv-ed the Khmer Rouge purge. People suspected of lagging on the job were punished by deat, rendered by a hatchet blow on the back of the neck, or, as many refugees have reported, by evisceration. Groups of children who were found guilty of beibg the offspring of "undesirables" were reportedly chained togethreer, then buried alive in bomb craters under dirt that was showed on top of them by bulldozers. (Compare the Slove-
"The man was beaten to death. Then the members of the local work team were forced to watch the woman's execution. She was killed by a blow to the back of her neck. Then her stomach was cut open and the baby was taken out. It was alive and crying. The Khmer Rouge held the baby up by the heels and asked who among us would raise the child. None of us volunteered, for to do so would mean we approved their ideas. The child was dashed to the ground, and the Khmer Rouge cut it open, removed its liver and fried it to eat. . . Similar cases go into in-tinitum . . ."
Time Magazine — November 12,
1979.
"I'm perfectly willing to ride in the lead truck and get shot in the process rather than sit back and have it on my conscience that I did nothing to stop a second holocaust. . ."
Rev. T. Hesburgh — President of the \ University of Notre Dame.
After four years of national traedy that may have no parallel in history, the Vietnamese invaded Cambodia and installed a pupet regime with President Heng Samrin.
And Cambodia's aj»ony continues. Unless the fighting is halted somehow and a vast amount of aid is provided soon, Cambodia itself could be the ultimate casualty of war. In the next few months as many as two and a half million Cambodians could die of starvation. . Since the Khmer Rouge takeover in 1975, about 60 percent
of Cambodians were tortured and liquidated by Communists or died of starvation. It is as if 140 million Americans had been systematically slaughtered, starved and beaten to death by their own government.
British journalist William Shawcross has charged that the bombing and invasion of the country by the U.S. is responsible for today's tragedy. But the fact is that the North Vietnamese were the first to violate Cambodia's neutrality by using parts of the |
O ontarijskih cestah... mi jih vzdržujemo odprte. Vi jih držite varne.
Čiščenje snega na naših cestah je lahko 24-urno delo, sedem dni na teden, delo mož, ki upravljajo pokrajinske pluge za odstranjanje snega.
Delajo v najslabših vozniških prilikah, tako da se lahko ljudje, kakor tudi izdelki lahko prevažajo preko pokrajine in to tudi v času najslabšega zimskega vremena.
Kakor hitro opazite modro luč snežnega pluga, znižajte brzino. Bodite potrpežljivi — ne poizkušajte ga prehiteti; to je nevarno za vas in za vozača snežnega pluga.
Pomagajte jim pri delu.
Potem pa storite vaš del vožje: bodite močno previdni, uravno vesite vašo brzino in način vaše vožnje v sorazmerju z obstoječim vremenom
in stanjem ceste.
Dobite si brezplačno knjižico "Defensive Driving Tips" — nasvete usposobljenih o načinu vožnje pozimi, kot tudi na velikih cestah ter vožnja podnevi in ponoči.
Pišite na: Public & Safety
Information Branch Ministry of Transportation and Communications 1201 Wilson Ave. Downsview, Ont. M3M IJ8
James Snow, Minister of Transportation and Communications
William Davis, Premier
Ontario
SLOVENSKA ZASTAVA
z	Prav je, da vemo, kaj mislijo o slovenski zastavi naši zamejski rojaki. Članek sem
našel v tržaški reviji MLADIKA in je vreden ponatisa, zadnji odstavek pa resnega premisleka odborov naših izseljenskih društev. — Ur.
V ZAMEJSKEM tisku smo pred nedavnim spet jcijami, da imamo trajnih vidnih simbolov, ki bi pričali opazili upravičene pritožbe, da nam večkrat ni jasno,, o naši povezanosti v krajih in časih, zelo malo. Zastava kakšna je točno slovenska zastava. Pomote pri zapo- j bi lahko bila eden taiuh povezovalnih elementov. Za redju barv so včasih take, da imamo nehote opraviti zgled so nam Čehi in Poljaki, ki so po zadnji vojni
country as their sanctuaries and resupply routes for their forces in South Vietnam.
It is oatraceous to blame American policy foi the horrors that the Khmer Rouge unleashed ot its ovtl people after the collaps of the Lon Nol government in 19750
"A man can't ride your back unless it's bent..."
Martin Luther King Jr.
7. jugoslovansko, hrvaško in celo z moravsko deželno zastavo. Pridružujemo se pozivom, da je treba pariti no točnost, kot moramo pariti na točnost recimo pri izpisovanju svojih priimkom. Zastava je kot simbol vredna največjega spoštovanja, spoštovanje pa izključuje nemarnost ali celo neznanje. Praktično si lahko pravilno zapovrstje bele, modre in rdeče barve enkrat za vselej zapomnimo tako, da upoštevamo abecedni vrstni red.
S tem Da še ni konec nejasnosti odnosno dvoumnosti
No one believes that the present regime in Phnom-Penh is anything other than a Hanoi puppet governemnt. Many analysts think that Cambodia is being run by a high council in Hanoi, headed by Vietnamese Politburo member Le Duc Tho. who was cowinner with Henry Kissinger of the 1973 Nobel Peace Prize for having brought peace to Indochina. Tho refused accept the honour ont the ground that there is no peace in that area. Kissinger did not. What a mockery of pragmatism!
I can only implore for help and plead with those who control the territory and the population of Cambodia to put humanitarian
zvezi s slovensko zastavo. Ohtsajata namreč dve slovenski zastavi, ena z. rdečo zvezdo in ena brez nje. Vsi vemo, da ie prva uradna zastava Socialistične republike Slovenije, druga pa nacionalna, hirtorična. Razlika je tako jasna, da bi o tem sploh ne smelo biti polemik.
Ne mislimo tu načenjati političnega oziroma idejnega problema, ki sicer obstaja, kot je seveda obstajal, ko je bila za SRS (prej LRS) uvedena zastava z zvezdo. Pristaši so pojmovali v tem uzakonitev iz NOB, nasprotniki pa samovoljno prikrojevanje tradicionalnega simbola ter so pri tem tudi uporabili zelo oster izraz •'oskrunjen je".
Kvečjemu bi se tu lahko vprašali, če je spreminjanje zastav na splošno nevtralno, pozitivno ali negativno
military advantages and allow	">° naScm mnen»,, ie ™gativno, in <°
, . , j i i- . u vsakršnega ideioega razloga. Smo namreč	za koti-
food and medical supphes to be.	e . , f .... x .„ .__.	. . „ „_
nuiteto v smislu tradicn: naša zgodovina je	tako raz-
brought into the starving country ¡ -sckana na vcdno nova obdobja z vedno novimi s«ua-| naSo preteklost. by land, sea and air. As the Notre Dame University's President put
prišli v enak političen položaj kot Slovenci v matični domovini, pa se jim ni zdelo za malo ohraniti svojih tradicionalnih zastav, ki sta veliko pomenili že prejšnjim rodovom. To je pač stvar posluha ze vrednote in dimenzije, to je problem čuta za zgodovino, ker je hkrati jamstvo fudl za zrelo planiranje bodočimti.
Do tu so naše misli odprte slehernemu stališču, ki lahko svobodno dokaže niih pravilnost ali nepravilnost. Kot Slovenci v zamejstvu pa absolutno ne moremo sprejeti bolj ali manj prikritih poskusov, da bi bila naša narodna, tradicionalna zastava izrinjena iz javnosti. Na zastavo z zvezdo gledamo — ponavljamo — kot na uradno zastavo SRS i« kot spomin na partizanske čase (čeprav partizanstvo ne more biti sinonim za eno samo od njegovih komponent, to je za bivšo KPS). V historični zastavi pa vidimo barvne simbole vsega slovenskega naroda.
Ta zastava je nad strankami sedanjosti in preteklosti. Simbolizira nam boje in sanje slovenskega naroda v vseh časih in ne le od nekega določenega sodobnega datuma dalje. Ta zastava je plapolala v dobi taborov, v časih narodnega prebujanja in uveljavljanja. Predstavlja nam vidni simbol tiste prisotnosti, na katero se v teh krajih ogroženosti sklicujemo ne od leta 1945, marveč že tisoč tristo let.
Kdor bi skušal to starodavno zastavo potiskati v kot, bi bil strankar najhujše vrste. Dokazal bi, da zaničuje
it: "I'm perfectly willing to ride in the lead truck and get shot in the proscess rather than sit back and have it on my conscience that I did nothing to stop a second holocaust..."
Cambodians are a nation with unbreakable spirit, will and deter-mination for freedom and sovereignty, rooted deeply in the thousands of years of their history and also for them, as for many other nations, the wind of resurrection will blow again throughout their ancient country . . .
concerns ahead of political or
"Life is like a bat of the eyelash and it's gone . . .
Tisnikar - a painter of man's last moments on earth.
There is nothing ennobling about death by starvation. It is neither quick nor painless. A starving person wastes away, literally consuming himself in the process, because of the lack of the three major fuels that provide a body with energy: carbohydrates, proteins and fats.
Soon after food is cut off, the body switches to burning fuel reserves stored in the liver and fatty tissues. After fat is exhausted, the body accelerates the breakdown of proteins in muscles, including heart, which weakens strength.
lack of food weakens the body's natural defense system against infection; crowded together with inadequate sanoitation and nonexistent medical care, the starving become prey to typhoid, cholera, tuberculosis and malaria.
Even if they survive, children under two will be permanently scarred by prolonged starvation. Most brain growth occurs in the uterus and before the age of two; adequate nutrition after that cannot remedy an earlier deficieny. For older survivors, recovery can be complete; however, a patient must be reintroduced carefully
Katoličani v Sloveniji se razburjajo
Olympics
To those who, like me, say cancel the Dlympics, and to those who say hold them, I suggest a compromise. Hold thorn ... in Kabul.
Carl Gustav Strohm je objavil V Kleine Zeitung v Avstriji 5. januarja 1980 članek "In SLowe-nien begehren die Katholiken auf". Strohm poroča o narasli napetosti med komunističnim režimom in katoličani v Sloveniji. Omenja Ribičičev napad na "klerikalna stremljenja" katoličanov, češ da skušajo spodkopati ustavni red. Posebno jih bode teploška fakulteta v Ljubljani, list Družina in celovška "Naša luč". Za "Našo luč" trde, da jo plačujejo nemški škofje in da deluje zato "po ukazih ekstremno desničarskih sil zvezne republike Nemčije".
Nekaj dogodkov, ki bodejo komuniste, navaja Strohm:
Izjava teologa Frančeka Križnika na zborovanju študentov in mladih intelektualcev: "Ateistični sistem vodi do arhipelaga Gulaga". Na istem zborovanju so povedali, da so
and gradually to food. It may take months to return to normal feeding.
There is an indication when victims of starvation are going to survive: they finally smile . . .
našli v letni vili Pogačnika prisluškovalne mikrofone. Komunisti naj bi bili veseli, da ni napravil nadškof iz tega mednarodnega škandala.
Komunisti tudi niso bili veseli praznovanja "Dneva republike" na teološki fakulteti. Zgražali so se, da slovenska zastava ni imela komunistične zvezde. Pri proslavi je izjavil predsednik Cirilskega društva, da ni "mogoče identificirati domovine z režimom in da je domovina več kot pa režim. Teolog Križnik je govoril o vlogi duhovnikov v slovenski zgodovini. Med drugim je omenil škofa Rožmana, ki je moral zaradi svojega slovenstva zapustiti Koroško in prof. Lamberta Ehrlicha, ki se je bori], v Parizu 1. 1919 za pravične slovenske meje. Predsednik verske komisije Stane Kolman je očital dekanu Steiner-ju, da izpodkopujejo na fakulteti državo, Steiner pa mu je odgovoril, da izpodkopuje državo politika, ki degradira kristjane na državljane druge vrste.
Malo pred tem je objavil v ljubljanskem listu Telex publicist Vinko Oslak (bivši komunist, ki je
Charles A. Passavant Basking Ridge, N.J.
nadškofa
postal kristjan) spis, v katerem pravi, da je danes "znanstveni socializem" samo še kliše, ki se mu vsi smejejo. Zavrniti je treba tudi pojem "socialistične morale", ker bi morali sicer govoriti tudi o fašistični ali nacistični morali. Prizadevati si je treba za "moralni socializem". Oslak je zavrnil tudi izjavo neke slovenske socialistke, ki je zatrjevala, da "večne moralne vrednote ne obstajajo". Po tem načelu sta se ravnala tudi Hitler in Stalin. Marksizem je označil Oslak kot "bengalični ogenj nemške romantike", ki naj ga nadomesti trezno razmišljanje.
Strohm poroča tudi o razburjenju, ki ga je povzročila priloga Družine "Znamenja in klicaji", o čemer smo poročali v december-ski številki.
Strohm je mnenja, da je pripomogel k večji samozavesti katoličanov slovanski papež
Janez Pavel II. Nadškof Pogačnik je baje odgovoril vladnim organom, ko so ga poklicali na odgovor zaradi priloge Družini, da je prevladujoča ideologija že predolgo "žalila" kristjane.
Vebrova filozofija zadružništva
Ob svoji 25-letnici in za 35-letnico našega zdomstva poklanja Kreditna zadruga SLOGA v Buenos Airesu izbor člankov dr. Franceta Vebra o zadružni misli vsem Slovencem po svetu in doma v razmišljanje.
Posvetilo v knjigi France Veber, Zadružna misel
Izbor člankov in razprav slovenskega filozofa dr. Franceta Vebra (1890-1975) je uredil in uvod napisal Zorko Simčič. Iz zbranih
sestaviti nekoliko bolj sistematičen oris njegovih misli. Dodal bom svoje opombe tako k Vebrovim mislim kot tudi k knjigi
sami.
Vebrovih sestavkov sem skušal
Vebrove izhodiščne točke
Veber naslanja svoja razpravljanja o zadružništvu na nekaj temeljnih misli, ki jih je podal seveda bolj strokovno in obširno v raznih filozofskih delih,. Najbolj poljudna oblika je bila njegova Filozofija. Načelni nauk o človeku in njegovem mestu v stvarstvu.	(Ljubljana:
Jugoslovanska knjigarna, 1930) Take misli so:
Zadružništvo je gospodarjenje.
Gospodarjenje je človeška dejavnost.
Človek je prirodno-duhovno bitje.
Človek je istočasno edinstveni poedinec in družno bitje.
Da je zadružništvo gospodarska dejavnost, utemeljuje Veber z izkustvom. Državne zakonodaje ga tako opredeljujejo.
Da je gospodarstvo bistveno človeška dejavnost, kaže že govor, Ne govorimo namreč o živalskem gospodarstvu, čeprav najdemo tudi pri živalih vsaj
nekatere podobne dejavnosti. Živali opravljajo to po nagonu, človek pa uporablja svoj razum in tudi voljo. Prav to daje gospodarstvu tudi zgodovino. Zaradi svojih umskih sposobnosti si more človek zamisliti ter uresničevati gospodarske sisteme, zaradi svoje volje je za svoje gospodarjenje tudi odgovoren. Tako sta tudi filozofija in etika upravičeni govoriti o gospodarstvu, čeprav ima tudi gospodarstvo samo svoje lastne gospodarske zakone. Kakor bi bilo napačno govoriti v gospodarstvu samo o filozofiji in etiki, tako je tudi napačno, če hoče kdo napraviti iz gospodarstva absolutno vrednoto in upoštevati samo gospodarske	zakone.
Gospodarstvo je namreč samo sredstvo za življenje in mora služiti prav z dobrim opravljanjem svojega gospodarskega opravila izvengospodarskim ciljem.
Človekovi naravi odgovarjajoči gospodarski sestav
Ker je naloga gospodarstva, da zadovoljuje človekove potrebe, mora biti tako zamišljeno in organizirano, da služi celemu človeku. Človek je namreč po svojem bistvu ne samo mikrokozem, ker združuje v sebi vse plati stvarnosti, marveč tudi makrokozem, ker je zanj značilna duhovnost, ki presega zgolj prirodnost. Človek je pa tudi "socialni poedinec" in gospodarstvo mora upoštevati tudi to njegovo dvojnost v enoti.
Vsem tem zahtevam pa odgovarja samo zadružništvo kot gospodarski sestav.
V zadružništvu je gospodarjenje podrejeno človeku, njegovim prirodnim in duhovnim potrebam. Zadružništvo upošteva tudi njegovo	"socialno
individualnost", ker priznava
oblike lastnine, marveč tudi zasebne in javne.
Danes prevladujoča sestava kapitalizma in komunizma sta spačka pravega gospodarstva. Na eni strani postavljata vsak drugi del dvojnosti kot absolutno, kapitalizem individualnost, komunizem socialnost. Oba pa sta si edina v tem, da sprejemata materializem in spreminjata tako gospodarstvo iz sredstva v cilj. Edina sta si tudi v tem, da odklanjata kakršen koli teizem in širita bolj ali manj aktivno ateizem in celo anti-teizem. Nadaljnja podobnost med njima je tudi v tem, da ne priznavata med poedincem in državo nobenih vmesnih naravnih družb kot so družina, rod, narod, itd. Zato je njun internacionalizem protiživljenjsko centralističen.
upravičenost ne samo zadružne
Poedini elementi zadružništva
Ta temeljna zamisel	orisu bom sledil istemu redu, v
zadružništva kot gospodarskega	katerem so obljavjleni Vebrovi
sestava se odraža v večjih	prispevki, opustil pa bom mesta,
podrobnostih, ko piše Veber o	kjer bi se misli preveč ponavljale, njegovih raznih elementih. V
O narodnem in zadružnem gibanju
(Zadrugar, 1933, str. 129-131)
Z. Simčič je razporedil.zbrane prispevke po času, kakor so bili pisani, ni pa dal točnih podatkov, od kod so bili sestavki vzeti, čeprav bi bilo kaj takega pričakovati. Podatki, ki jih pristavljam, so vzeti iz bibliografije, ki jo navaja Serafin Zečevič, OFM, v eseju: France Veber, Idejni razvoj slovenskog filozofa, priobčnem v reviji Osoba i duh, VII/1, Madrid 1955. Jaz imam ponatis, ki obsega 29 strani. Zadružne razprave so navedene na str. 26 in 27.
Veber ugotavlja, da je med njima mnogo sorodnosti. Narod je razumnohotna in kulturno tvorna družba. Njegova razumna hotnost še vedno temelji na pogonski in-stinktivnosti družinsko-
Zadružništvo ni izčrpano s samim gospodarstvom, ker mu je gospodarstvo le sredstvo in stremi za tako ureditevijo gospodarstva, ki bo omogočila zadovoljiti tudi kulturna stremljenja slehernega človeka. Ker je le narod tvorec kulture, mora biti zadružno gibanje v prvi vrsti narodno osnovano. Od naroda dobiva svoj dejanski življenjski pogon in svoj osnovni življenski namen. Zadružništvo brez povezave z narodom bi postalo samo gola trgovina in gol kapital. Zadružništvo pa pomaga narodu, da se ne sprevrne v šovinizem, ker vzgaja k priznanju vseh drugih narodov in dopušča med njimi samo bratsko tekmo.
V Vebrovih izvajanjih danes nekoliko moti njegovo izvajanje življenjskosti iz nagonskosti.
plemenskega življenja.
Proizvodnja in zadružništvo
(Zadrugar, 1933, str. 289-292)
Kljub temu, da je danes bolj kot kedaj priznano delo kot vrednota (sleherno pravo, človeško delo pa je, toliko kot proizvodnja), je osnovna poteza sodobnega gospodarstva v dejanski suverenosti kapitala in podrejenosti dela. Po Vebrovem je kapitalistično gospodarstvo, ki je spremenilo sredstvo v cilj, neizogibna notranja posledica
dosedanjega gospodarskega razvoja samega ("logika" te poti je svojstveno gospodarska in ne moralna ali kakršnakoli drugačna logika življenja) ter predstavlja zaradi borbe na življenje in smrt med kapitalom in proletariatom tudi končno fazo. 2e dalj časa pa si utira pot nova oblika gospodarskega življenja, ki nudi vse pogoje za resnični nadaljnji gospodarski razvoj - zadružno gospodarstvo in
torej tudi zadružna gospodarska proizvodnja. Veber daje tri razloge: 1. zadružništvo je in hoče biti svojstveno gospodarska činje-nica člpveškega življenja in ostane tako tudi nadaljnji, zadružni razvoj življenja njegov notranje gospodarski razvoj; 2. zadružništvo ne pomeni povratka nazaj; zadružna proizvodnja bo uporabljala vse pridobitve znanosti in tehnike; 3. v zadružni proizvodnji zdrkne kapital naravnost avtomatično na mesto proizvajalnega sredstva, na njegovo dosedanje mesto pa stopijo osnovni življenski nameni vsega
O državni in zadružni misli
človeškega dela. Prav gotovo je res, da dobi
kapital v pravem zadružnem sestavu zopet mesto sredstva, malo težje pa je sprejeti Vebrovo tezo, da je bil razvoj gospodarstva v kapitalizem samo nujna notranja posledica gospodarskega razvoja. Podrobno zavračanje te njegove trditvfe bi zahtevalo daljšo razpravo, teda ta teza je v nasprotju s celotnim Vebrovim stališčem, da je gospodarsko človeška dejavnost in da je človek tudi zanjo moralno odgovoren. Ce pa je nujna posledica notranjega razvoja gospodarstva, ni mogoče nikomur naprtiti za tak razvoj odgovornosti.
(Zadrugar, 1934, str.. 1-4)
Čeprav piše Veber o socialnem vidiku države, je njegov pojem države ozek pravni pojem - državna misel je toliko kakor pravna misel. Ker je zadružništvo istovetno z gospodarstvom, države in zadruge ni enačiti. Napačno bi bilo torej stremljenje podržaviti zadružništvo ali pozadružiti državo. Zadruga je gospodarska, država pa nadgospodarska oblikovalka človeške skupnosti. Zadruga je odvisna od države, ker dobi od nje pravno obliko, toda zadruga daje vsebino gospodarskim zakonom. Zadružništvo mora upoštevati naravne razlike, zato je treba odkloniti zadružni internacionalizem, ki ne bi hotel imeti nobenega opravka z državo.
Čeprav daje zadružništvo gospodarsko vsebino gospodarskim zakonom, opozarja Veber, da so obstojale države, ko še ni bilo zadružništva. Iz tega sledi, da je možna državnost brez zadružnosti, ne pa obratno.
Vebrovo stališče je lahko prenesti v praktično življenje v državah, v katerih živi samo ena narodnost. Za večnarodne države
-	in tak je bil položaj v Jugoslaviji
-	bi bilo želeti, da bi bil Veber malo bolj jasen kot pa se je izrazil: da se prav osnovne razlike v gospodarskem življenju prepletajo še z razlikami med posebnimi, zlasti pa plemensko-narodnimi, narodno-nacionalnimi in nacionalno-državnimi predeli človeštva.
O plemenskem in stanovskem zadružništvu
(Zadrugar, 1934, str. 33-35)
Veber ne podaje nikake opredelitve obeh pojmov. Sestavek začne s stavkom: Plemenskemu zadružništvu gre preteklost, stanovskemu sedanjost in bodočnost. Družboslovcu se bo verjetno vzbudil vtis, da misli pri plemenskem zadružništvu na razmere, ki jih je Tonnies imenoval Gemeinschaft, pri stanovskem pa na razmere, imenovane Gesellschaft. Poudarek sestavka je v Vebrovem naglaševanju, da bo današnje zadružništvo močno le,če bo navezalo na občestveni duh plemenskega zadružništva. Tudi sodobno zadružništvo mora sloneti prvenstveno na nadgospodarski težnji po skupnem življenju in skupnem delovanju.
Kljub temu, da imam težave z obema izrazoma, je treba priznati
ugotovitev, ki so jo izkustveno našli družboslovci: čeprav prevladuje danes zlasti v velikih organizacijah tip Gesellschaft -zgolj interesna povezanost delnih človekovih interesov - niso izumrla občestva, ki zajamejo celega človeka. Tudi v sodobnem zadružništvu niso redki primeri, ko organizirajo poedine manjše skupine vse življenje na zadružni podlagi, čeprav v večini primerov (razen, če jih druži tudi verska ideja) ne trajajo dolgo. Veber omenja, da bodo "stanovske" zadruge porabile vse pridobitve znanosti in tehnike in da torej ne pomenijo vrnitve v preteklost, ne omeni pa, da se razlikujejo in da bo ta razlika oznaka pretežne večine zadrug tudi v bodoče, da bodo namreč specializirane in da ne bo nobena zadovoljevala vseh potreb svojih članov, kar je značilno za občestve, ali po Vebrovo "plemenske" zadruge.
Vebru, da je dobro zadel
Iniciativa in zadružno gospodarstvo
(Zadrugar, 1934, str. 169-172)
Zahteva po osebni iniciativi je dvojna: po iniciativi egoizma in altruizma. Gospodarska sestava, ki sta zgrajena na eni sami, sta zgrešena (Samo zasebno ali samo javno gospodarstvo). Le zadružništvu gre naziv osnovnega in vzornega gospodarskega življenja. Zadružništvo hoče po lastni
naravi dvoje: da bi postalo samo vedno bolj čisto in samoniklo in da bi se blaginja zasebnega in javnega gospodarstva ravnala po blaginji zadružnega gospodarstva in ne narobe.
Ker je za Vebra vsaka oseba egoistična in altruistična obenem, mora biti tudi iniciativnost izraz te dvojnosti.
Zadružništvo in sestav človeške družbe
Socialni pomen zadružne misli
(Slovencev, 1934, št. 153, 8. julija: K mednarodnemu zadružnemu dnevu. Ponatisnjeno tudi v glasilu Zadružne zveze Narodni gospodar.)
Filozof skuša odkriti tip zadružništva, ki najbolj ustreza osnovnim izvengospodarskim potrebam in težnjam človeka, ki je istočasno poedinec in družno bitje. Individualizmu in kolektivizmu je gospodarstvo cilj. Oba temeljita na filozofiji materializma in ateizma. Za oba je značilen tudi centralistični internacionalizem. Osnovnemu gospodarskemu tipu je gospodarstvo le posebno sredstvo življenja, ki ima samo ta namen, da bi postali izvengospodarski in svojstveno človečanski cilji življe-
nja čim prej doseženi tudi po gospodarski poti. Tak tip bo vmesni tip, ki se bo tudi na gospodarskem področju izogibal skrajnega individualizma in skrajnega socializma in ki bo tudi tu zastopal idejo socialnega individualizma. Prav to pa je zadružni tip gospodarskega življenja. Njemu odgovarjajoča filozofija sta teizem in idealizem. Njegov internacionalizem je zgrajen na ideji družinsko-plemensko in narodno-nacionalno opredeljenega človeštva.
Čeprav imenuje Veber zadružno gospodarstvo vmesni tip, izrecno poudarja, da ni zadružništvo noben "kompromis" med kapitalizmom in socializmom, pač pa sta ta dva zgodovinska in idejna odpadnika zadružne misli.
Svoji k svojim
(Zadrugar, 1934, str. 296-298) bo tako dolgo brez pravfe vsebine,
Veber kritizira tiste, ki so začeli akcijo za okrepitev domačega kapitala in za kupovanje doma pridelanega in obdelanega blaga, da so prezrli najvažnejši faktor pri tej sicer potrebni in hvalevredni akciji. Geslo "Svoji k svojim"
dokler ne bo z njim vred dana še zahteva po posebni zakoniti obliki gospodarskega življenja, namreč po zadružništvu, ki bo že naprej onemogočala, da bi postalo kedaj to geslo sredstvo za drugačne nemene.
(Mariborski koledar, 1935; strani niso navedene)
Čeprav opažamo danes povsod velik poudarek na gospodarstvu, kaže pogled v zgodovino, da je gospodarstvo neka zgolj sredstvena veja na deblu življenja in da je to življenje po svojem nesposrednem izvoru in namenu tudi v socialnem pogledu neprimerno globlje nego samo gospodarsko osnovano. Neposredna gibala socialnega življenja so družinsko-plemensko, narodno-nacionalno ter cerkveno-državno. Poudarek na gospodarstvu je pogojen po dejstvu, da «ta gospodarski in stanovski predel človeške družbe tesno povezana. Stanovski razvoj kapitala je šel skozi več stopenj: v domači obrti sta delo in kapital še nedeljivo združena; v dobi "manufakture" se pojavi ločitev med podjetnikom in proizvajalcem, toda tu je še varovana posebnost človeškega dela; razdobje stroja rodi nasprotje med delom in kapitalom, vendar ostane kapital še združen s podjetnikom; v času bančnega gospodstva in z njim spojenega posojenega kapitala postane kapital edino vrhovno načelo gospodarstva in sprevrne naravni red.
Čeprav je napačno priznati gospodarstvu značaj cilja, je treba upoštevati, da omogoča gospodarstvo življenje samo. Gospodarstvo ima tudi svoje posebne zakone in je prav tako zgrešeno samo moralno "reševanje" gospodarskih zadev kot je samo gospodarsko "reševanje" moralnih.
Vsaka doba ima svoj družbeni red in ta red je obenem njen gospodarski red. Gospodarstvo in njemu ustrezajoči družbeni red sta pogojena po neposredni, izvengospodarski vsebini družbenega življenja in ne narobe. Tako nastali gospodarski red ima svoj lastni, domorodni nadaljnji razvoj in vpliva po tem svojem razvoju tudi na neposredno, izvengospodarsko življenjsko vsebino poedinca in družbe. Življenjska	vrednost
vsakokratnega gospodarskega reda pa je odvisna od odgovora na vprašanje, ali in v koliki meri ta
red tudi po lastnem, samorodnem razvoju podpira in krepi neposredno, izvengospodarsko življenjsko vsebino družbe, za katero naj bo značilen.
Takim zahtevam pa odgovarja samo zadružni red gospodarskega življenja.
Ta red ima svojo zgodovino, saj so pričetki prvotnega plemenskega zadružništva obenem toliko kakor pričetki prvega pravega gospodarstva. Zadružna misel je prvenstveno gospodarska misel, vendar vidi v gospodarstvu samo sredstvo življenja. Enakomerno varuje zasebno-individualno in socialno-kolektivno stran človeškega notranjega svojstva. Hoče samo to, da bi postalo to oboje svojstvo človeka še posebej odprto (?morda podprto) in okrepljeno tudi po samem gospodarskem redu življenja. Zadružna misel se tudi prilagaja samorodnemu razvoju gospodarskega življenja, kar se kaže v modernem-stanovskem zadružništvu. Tako stanovsko zadružništvo pa stori, da se stan sam ne upre neposrednim življen-skim vsebinam vsega družbenega sestava: te vsebine pa so prvenstveno dane z družinsko-plemenskim,	narodno-
nacionalnim, državno-pravnim in religiozno-občestvenim razvojem človeštva.
Zadružnemu redu odgovarja filozofija teizma in idealizma. Zadružna internacionala je mednarodnost z narodnostjo.
Individualizem in kolektivizem sta usodna zgodovinska in idejna odpadnika zadružne misli.
Čeprav je res, da ima gospodarstvo svoje lastne zakone, je ta avtonomija gospodarstva le relativna, kar Veber drugod sam naglaša. Veber tudi ustvarja videz, kakor da je pravi red postavljen na glavo šele v dobi bančnega gospodstva. Dejansko je možno dati gospodarstvu značaj cilja in ne sredstva na vsaki stopnji gospodarskega razvoja, celo v času, ko sta delo in kapital še združena v isti osebi. Tudi v domači obrti lahko podredi obrtnik svoje življenje in življenje svoje družine povsem interesom gospodarstva.
( Nadaljevanje sledi. )
Novice iz Slovenije
Spor o novi elektro-jeklarni na Jesenicah
Prebivalci jeseniške občine soglašajo, da je železarna potrebuje nove obrate, toda kje, se ne morejo zediniti. Kmetje nasprotujejo načrtom, da bi novo elektrojeklarno - ali kot ji pravijo -elektarno dva - zgradili na Belškem polju. S tem bi bilo uničenih okoli 44 hektarjev najkvalitetnejše zemlje za kmetovanje. Zemlja je nenadomestljiva za kmete, izjavljajo kmetovalci. Lastnikov te zemlje je 40, od teh je 21 pravih kmetov. Za rešitev tega vprašanja, so izdelali več načrtov, od katerih pa noben ne prinaša zadovoljivih rešitev. Ostalo je le še Belško polje, ki ga z gradnjo novih jeklarskih objektov ne bo več. Spet bo žrtvovan slovenski kmet.
Telefonska služba za ljudi v stiski
V Ljubljani so z novim letom uvedli telefonsko številko (061) 313-715, ki jo lahko kličejo ljudje, kadar sb v stiski in rabijo pomoč. Ta služba, ki jo bodo izvrševali psihologi, psihiatri, socialni delavci ali medicinske sestre, bo na voljo od sedmih zvečer do sedmih zjutraj. Upajo, da bo pomagala tistim, ki zaidejo na rob obuba ali samomora. V Sloveniji si namreč vsako leto vzame življenje vsaj 600 ljudi. Trideset odstotkov jih je starih od 20 do 29 let, nekaj manj pa od 10 od 19 let. Oboji predstavljajo šestdeset odstotkov vseh prijavljenih poskusov samomora v Sloveniji.
Samo v Ljubljani je bilo lani 129 samomorov (36 manj kot leta 1978). Za neuspele poskuse pa velja, da jih je navadno desetkrat več kot dokončnih dejanj. Koliko ljudi je zašlo v obup ali pa si vzelo življenje zaradi sedanjih razmer, statistike ne povedo.
Smrt na slovenskih cestah
Lani je - do božičnih praznikov -umrlo v prometnih nesrečah v Sloveniji 721 ljudi. Glavni vzrok vseh nesreč je - alkohol.
Gradnja podvoza na Laborah
Med Laborami in Orehkom gradijo novo križišče s podvozom pod magistralno cesto Kranj-Ljubljana. Skozenj bodo speljali cesto, ki bo povezovala bodoči most čez Savo s cesto Kranj-Skofja Loka. Med gradnjo prve etape so morali promet med Kranjem in Škofjo Loko preusmeriti po stari cesti skozi Stražišče.
Stanovanjska stiska
Po zadnjih statistikah je v Ljubljani vsaj sedem tisoč stanovanj premalo. Zaradi tega pomanjkanje se je zadnje čase razpaslo navijanje cen in pravo oderuštvo, ki pa je dostikrat združeno z nasilnimi vselitvami.
* Jezuitski pater francis Filas
(Loyola vseučilišče v Chicagu) je izjavil, da je videti na mrtvaškem prtu v Turinu odtis palice astrologa. Tako znamenje so uporabljali na kovancih, ki so bili v prometu za časa Poncija Pilata.
Zadružne novice
•	V pomoč osebam, ki so
zašle v gospodarske težave, pa imajo nizke dohodke, so organizirali člani ljudske banke v Saguenayu, QUE. poseben fond, iz katerega dajejo takim članom brezobrestna posojila. Člani, ki so gospodarsko v boljšem položaju, dajo na razpolago svoje vloge (v enotah po *100 dolarjev) za dobo treh let. Za to dobo se odrečejo obrestim. Tako odbrani denar je nato na Razpolago posebnemu kreditnemu odboru, ki nima samo naloge, da odobruje taka posojila, ampak mora tudi preskrbeti, da dobijo prosilci primerne nasvete, kako boljše organizirati svoje življenske izdatke, tako da se bodo dokončno izkopali iz dolgov.
V treh letih programa so posodili pod takimi pogoji 126 posojil v skupni vsoti nad 100.000 $. V Kanadi imajo kreditne zveze več takih in podobnih programov, s katerimi skušajo pomagati članom z nizkimi dohodki (mnogi morajo shajati pretežno z dohodki iz socialnega skrbstva), da se gospodarsko osamosvojijo. Skušnja je pokazala, da so takj programi uspešni le, če je posojili pod ugodnimi pogoji (včasih brei. obresti, večinoma pa z nizkimi obrestmi - 6%) zvezano s finančnim nasvetom, zlasti z izdelavo družinskega predračuna.
•	Potrošniške zadruge na Švedskem so uvedle kreditno karto Kontokop, ki bo omogočala
. članom kupovanje v zadružnih trgovinah na kredit. Obresti bodo plačevali od dneva nakupa do dneva plačila. Člani pa bodo imeli tudi možrfost, da vložijo denar na svoj račun pred nakupom. V tem primeru bodo dobili redne bančne obresti do dneva, ko bodo izrabili svoje dobroimetje.
•	Centralni odbor Mednarodne zadružne zveze se bo sestal v Mon-trealu od 1.-3. maja 1980. To bo prvič, da se bo sestal Centralni odbor na sejo izven Evrope. Odbor sta povabile v Kanado angleška in francoska zadružna zveza. Sestanek bo v hotelu Meridien, ki je del kompleksa Desjardins v Montrealu.
•	Prihodnjih kongres Mednarodne zadružne zveze bo oktobra 1980 v Moskvi. Zakongres pripravljajo posebno študijo "Zadruge in leto 2000", ki jo vodi Kanadčan dr. Aleksander Laidlaw, nekdanji tajnik Kanadske zadružne zveze (angleške).
•	V kraju Petite-Nation v Kvebeku so organizirali posebno zadrugo Ecolovie za proizvodnjo komposta. To naravno gnojilo prodajajo vrtnarjem v okolici in preskrbujejo z njim vrtnarské trgovine za tiste, ki ne marajo uporabljati umetnih gnojil.
•	Od 4.-6. februarja 1980 se bodo sestali zastopniki zadružništva v Kvebeku s prestaviki provincialne vlade, da se dogovore o vlogi, ki je odmerjena zadružništvu v gospodarskem razvoju province. Zadruge so vesele, da jim sedanja vlada pfiznava velik pomen pri tem razvoju, toda na drugi strani si hočejo zagotoviti svojo neodvisnost od vlade.
•	Liga kreditnih zvez v Kvebeku, ki je bila organizirana po tipu Združenih držav (osredotočena na urade in tovarne), se je pred kratkim pridružila federaciji ljudskih bank (caisses populaires Desjardins, organizirane na župnijski bazi). Federacija ljudskih bank je postala tako dejansko konfederacija.
•	Knjiga kvebeške provincialne vlade Bâtir le Québec (Graditi Kvebek. Izjava ekonomske politike) posveča kratko poglavje tudi zadružništvu. Izjavlja, da si bo prizadevala ustvariti pogoje, ki ■ bodo ugodni za razvoj zadružništva.
• Doktorska disertacija "Specifična narava medsebojnega kredita v Franciji", ki jo je napisal Jean-Pierre Lehman, je bila nagrajena- z zadružno nagrado za literaturo. Po mnenju razsodnikov je izpolnila ta razprava veliko vrzel v zgodovini francoskega zadružništva, zlasti glede vloge kreditnih zadrug v rabi in razvoju kredita.
Srebrni jubilej cerkve Marije Pomagaj v Torontu
Četrt stoletja mineva, odkar so se odprla vrata prve slovenske cerkve v Kanadi, od prve svete daritve in prvih zaupnih prošenj in molitev pred podobo brezjanske Marije v novi cerkvi na Manning Ave. v Torontu.
Torontski nadškof kardinal McGuigan je v nedeljo 19. decembra 1954 blagoslovil naš novi skupni dom. Četrt stoletja je minilo od tistih časov, ko so mladi slovenski naseljenci v Torontu s svojim skromnim zaslužkom in živim krščanskim idealizmom postavili sebi in Materi Mariji drugi dom na zemlji, ki je še vedno središče našega življenja in rodov, ki prihajajS za nami.
Veliko pomeni vernemu človeku domača cerkev, zlasti, če živi v mednarodnem, versko mešanem okolju. V domači cerkvi vse bolj doživljamo nedeljo, domača Marijina pesem in duhovnikova beseda seže globlje v dušo. Tam se obnavljajo in krepijo krščanski nauki iz mladosti. Tu se razvija in dopolnjuje naše duhovno življenje, tu se vzgaja mladi rod. Pod večnim varstvom naše Matere Marije se duše prerajajo in vraščajo v slovensko versko skupnost, ki je pogoj srečnega osebnega in družinskega življenja. Sredi modernih zmot, sredi velemestnega nemira se dviga v nebo križ nad slovensko cerkvijo Marije Pomagaj Torontu. Tam že petindvajset let gori Večna luč pred tabernakljem, kjer nas čaka Gospod s kruhom Življenja. V hudih in dobrih časih se zbiramo k nedeljskim opravilom, praznujemo v slovenskem duhu velika praznika - Božič in Veliko noč. obhajamo slovenske nove maše, poroke, krste ter se poslavljamo od dragih, ki so prestopili prag v večnost. V slovenskih spovedni-cah iščemo sprave z Očetom, duhovnega miru in pomoči za borbo s svetom. Nikdar ni pot prenaporna in ni opravičila za vernega Slovenca, da ne bi obiskal svoje cerkve ob nedeljah in priživel dobro uro s svojimi rojaki v varstvu Brezjanske Marije.
Rod odrašča za rodom. Iz prvih družin 1950-1960 vstaja druga, tretja generacija, ki napoljnuje cerkvene klopi. Mladina je poroštvo vsakega življenja. Ob Mariji Pomagaj se zdaj zbirajo dekleta in fantje, čigar očetje in matere so gradili in postavili temelje prvi slovenski župniji v kanadi. Pridružili so se jim še mnogi, ki so tekom zadnjih dvajset let našli drugo domovino v Kanadi.
Ob slovenski cerkvi se ohranja še prava slovenska kultura. V cerkvenih prostorih se sliši slovenska govorica, bodisi v šoli, v društvih in ostalih opravilih, Poleg verskega življenja se krepi in poživlja cerkvena in umetna pesem, oderska umetnost in mladostna družabnost za vso slovensko skupnost.
Vseh petindvajset let so slovenski sinovi sv. Vincencija varuhi cerkve Marije Pomagaj. Prvi župnik in graditelj dr. Jakob Kolarič živi zdaj v pokoju na Koroškem, č.g. Prebil, ki je sezidal župnišče, je misijonar v Južni Ameriki, č.g. Tone Zrnec je v času svojega župnikovanja olepšal prezbiterjfin vhod v cerkev in s svojim mladinskim pevskim zborom ustvarjal umetnine slovenske pesmi in glasbe, ter daroval slovenski družini svoje talente, zmožnosti in ljubezen. Sedanjemu župniku č.g. Jožetu Mejaču pa prihaja nasproti nova mladina, ki išče dobrega in zvestega vodnika.
Cerkev Marije Pomagaj na Manning Ave. je v resnici naš drugi dom. Kot je preprosto naše ljudstvo, tako preposta je njena zunanjost. V notranjosti pa so dela kiparja Franceta Goršeta (Križev pot, Kristus KraTj z angeli nad glavnim oltarjem, mater Dolorosa, sv. Terezija itd.) barva-
DOM LIPA
Leto 1979 bo v kroniki slovenskega starostnega doma Lipa zapisano kot čas velikih dogodkov. Iz prvih let snovanj, prvih idej in načrtov je leto 1979 prikazalo slovenski javnosti vrsto družabnih in pravnih dejanj, ki so pozitivni osnovni temelji bodočemu Domu Lipa.
Eno najvažnejših akcij v tem oziru je registracija dobrodelne ustanove SJovenian Linden Foundation pri ontarijski pokrajinski vladi, s katero so vsi darovi v sklad Doma Lipa oproščeni davkov. Dom Lipa je zdaj polnopravna zakonita ustanova, katere člani so vsi Slovenci, ki redno plačujejo letno članarino in zato na občnem zboru izvoljenimi poredstavniki uresničujejo cilj Doma Lipa.
Delo Pripravljalnega odbora je med drugim seznanjati ljudstvo z idejo slovenskega starostnega doma, ki bo služil vsem ostarelim in pomoči potrebnim ontarijskim Slovencem, zbirati denarna sredstva za čimprejšnjo gradnjo, vzgajati in buditi v slovenski javnosti čut za skupno dobrodelnost in krščansko ljubezen do bližnjega.
V letu 1979 je Pripravljalni odbor izvede) vrsto lepo uspelih prireditev. Poletni piknik na lovski farmi pri AJlinstonu je privabil v prosto naravo mnogo prijateljev Doma, z družabnim večerom 3. novembra v newtorontski dvorani pa smo zaključili prvo stopnjo nabiralne akcije za nakup zemljišča in hiše na 52 Neilson Drive v torontskem predmestju Etobicoke.
Gradbeni referent g. Albin Blatnik je v imenu Doma Lipa izvedel pod zelo ugodnimi pogoji kupno pogodbo v znesku 350 tisoč dolarjev za 6 akrov zemlje. V teku trimesečne nabiralne akcije pod predsedstvom č.g. Janeza Kopača pa smo zbrali 150 tisoč dolarjev, kar je dobro upanje, da bodo
Slovenci do naslednjega poletja velikodušno darovali še ostalo vsoto za kritje dolga in stroškov.
Občini Etobicoke so bili predloženi po pravnem svetovalcu Karlu Vipavcu preliminarni načrti zemljišča in bodoče stavbe (delo g. Vilka Cekute) za novo opredelitev (re-zoning) v svrho zidarskega dovoljenja.
2. decembra smo v hiši na 52 Neilson Drive imeli takozvano Odprto hišo (Open house). Bilo je prijetno nedeljsko popoldne z mnogimi obiskovalci.
23. decembra je Pripravljalni odbor priredil v nevvtorontski dvorani običajno Božičnico za naše starejše rojake. Za praznično Tazpoloženje sta poskrbela gg. Jože Osana in Blaž Potočnik s programom božičnih pesmi (Barbara Krapež). Ga. Minka Hace je pripravila izvrstno kosilo. Predsednik odbora g. Peter Cekuta je vse navzoče z božičnim nagovorom popeljal v svet krščanske ljubezni in plemenitosti. Po domačem razgovoru ob božičnem drevescu in jaslicah so vsi zbrani prepevali domače ljudske božič pesmi, najlepša med njimi Sveta noč, blažena noč.
Dom Lipa postaja stvarnost. Tam ob naši zamlji na 52 Neilson Drive žubori potok. Po razsežni dolini se z brega razgleduje prijazna hiša. V prihodnjih par letih pa upamo, da poleg nje zraste bodoči Dom Lipa, ki bo varno domače zavetje rojakom v poznih dneh in trajni spomenik slovenske dobrodelnosti na kanadskih tleh.
P.S. — Pripravljalni odbor Doma Lipa sklicuje in vabi na redni letni občni zbor v nedeljo 27. januarja 1980 v newtorontski cerkveni dvorani. Začetek ob 3. uri popoldne. Zanimiv program. Vsi člani in prijatelji Doma Lipa iskreno vabljeni!
Pripravljalni odbor
Odkritje važnih dokumentov za
Pravkar sem prejel iz Ljubljane zadnjo številko Zgodovinskega časopisa (št. 1, 33. letnika, 1979), ki je izšla z nekoliko zamude, drugo pa vzame pot čez lužo. Vedno me neprijetno prizadene, kadar vidim v slovenskem časopisu objavljen članek v tujem, pa čeprav bratskem jeziku, posebno še, če je na prvem mestu. Vendar moram priznati, da gre pri tej številki Zgodovinskega časopisa za važno izjemo.
Avtorja članka "Turški dokumenti o slovenačkom roblju u Sarajevu u 16. vijeku" (objavljenem v zgoraj omenjeni številki Zgodovinskega časopisa, str. 5-12), dr. Vančo Boškov, docent na folozofski fakulteti v Sarajevu in Jasna Samič, asistentka prav tam, sta odkrila med protokoli (sidžili) sarajevskega kadija (muslimanskega sodnika) iz 16. stoletja, ki se hranijo v Gazi Husrevbegoni knjižnici v Sarajevu, pet listin, ki beležijo osvoboditev sužnjev iz Slovenije. Dočim sta ohranjena iz 16. stoletja le dva protokola, jih je več iz 17. stoletja, in avtorja pristavljata, da ni izključno, da se ne bo našlo v njih še več sličnih dokumentov.
V članku sta avtorja objavila slike vseh pet dokumentov spisanih v turški pisavi. Vsaki sliki sledi turški tekst v latinski tranliteraciji (v latinskih črkah), tej pa dobesedni prevod v srbskohrvatski jezik. Vsak prevod v slovenščino bi bil zato samo neposrednega značaja in bi zmanjšal zgodovinsko vrednost dokumenta. Enakovreden bi bil le nesporedni prevod iz turščine v slovenščino. Ce imamo slovenske strokovnjake za to, mi ni znano.
Vsaka listina govori o osvoboditvi ene osebe. Vsega skupaj gre za štiri sužnje in enega sužnja. Ker imata dve sužnji in eden suženj muslimanska imena (Fatima, Nefisa, Mustafa),
Knjige in revije
Nova Knjiga Mirka Javornika
V kratkem bo izšlo novo delo pisatelja M. Javornika z naslovom "'Pero in čas II.", malo po njegovi lanjski sedemdesetletnici. Knjiga je nekaka literarna avtobiografija v obliki izbora iz vseh zvrsti njegovega dela s peresom, razen zgolj političnega, od leta 1927 do 1977 — novele, drama, potopisi, eseji, literarni portreti, ocene, polemika ter odlomki iz kritik njegovega ustvarjanja in osebnosti. Bo po zasnovi izvirna in po obsegu ena največjih, kar jih je slovenskih zadnja leta izšlo v svobodnem svetu, saj bo štela nad 450 strani.
y
Delo bojjrodaji samo pri piscu, ki sprejema naročila na naslov: Mirko Javornik, 102 Taussig
U.S.A. Ker bo naklada omejena, bodo prednost imeli tisti, ki bodo z naročilom poslali tudi plačilo. Cena je 15 USA dolarjev. Ker bo delo objavil Tabor, samozaložba neodvisnih svobodnih slovenskih ustvarjalcev in ker je morala biti tiskana v neslovenskem podjetju, bo avtor hvaležen vsem, ki bi bili voljni poleg plačila za "Pero in čas II.", prispevati kaj tudi k stroškem za njegov izid.
Bravce "Slovenske države" posebej opozarjamo na dolgi, literarno pisani portret pok. dr. Lamberta Ehrlicha, katerega zasnutek je prineslo "Znamenje ob poti" v Rimu 1946. Pisec je za to knjige predelal, razširil in dopolni).
Place, NE, Washington, DC 20011,
Vsebina zbirke "Pero in čas II
O KNJIGI
99
I.	PISEC IN UMETNOST
Odlomki iz pogovorov (1931, 1933, 1937)
Beg v umetnost (1933) Srečanje s Cankarjem. Ob dvajsetletnici smrti. (1939)
II.	DOM
Semenj (1931) Meja in njeni ljudje (1935) Konec poti (1935) Zemlja ob jezeru (1941)
III.	TUJE DALJE (Potopisi)
Gospa z morja (1931) Marseille, mesto ob Sredozemlju Svidenje z Rimom (1933)
na okna madžarskih sester, prez-biterij umetnika Staneta Kregar-ja in posnetek milostne podobe brezjanske Marije, delo v Argentini umrlega slikarja Koritnika.
Ob zaključku jubilejnega leta se dviga naša zahvala k Bogu za preživelih srečnih petindvajset let v varstvu Marijinem s prošnjo za živo vero, vztrajnost v dobrem in resnici, ki osvobaja svet in vodi k miru in sožitju med brati.
Anica Resnik
Popoldnevi v Betlehemu (1934) Veliki četrtek (1935) Središče neznanega naroda (1936) Pesem nad morji (1936) Na pragu poti v vesolje (1969)
IV.	UMIŠLJENI SVET (Novele)
Marija s Krasa (1927) Balada o cigareti (1930) Osem ur živeljenja (1930) Vrnitev (1931) Gog (1934)
Rdeči mak (Drama za radio)
(1955) Potni list (1955) Rainer Maria Rilke: Spev o ljubezni in smrti Kometa Krištofa Rilkeja (Prevod iz nemščine) (1930)
V.	LJUDJE, PROBLEMI, SODBE
Beseda v stiski (1935) Nerazumljivosti iz Španije (1936) Veliko razočaranje Andrčja
Gidea (1937) Hommage a Bagrjana (1937) Mož božje voljo (1979) — Dr.
Lambert Ehrlich (1946,1979) Zapis o Louisu Adamichu (1979) Predsmrtno zmagoslavje Paula Claudela (1955)
V	spomin Giovannija
Papinija (1956) Ruda Jurčec - pisatelj (1976) Stanko Vuk in njegova "Zemlja
na Zapadu" (1960, 1979) Kreftov "Človek mrtvaških
lobanj" (1960) Slovenska dragocenost spomina Andreja Kobala (1976)
VI.	PISANJE ZA SPROTI
Pri Piju XI. (1933) Četrt ure z Josipom Vidmarjem (1934)
Jezus na Donavi (1938) Govor na grobu (pok. Zdravku
Stanglu) (1938) Sto let mrtvi, in živi,
France Prešeren (1949) Pot in smer (Govor 1950) Kulturno snovanje Slovencev
v Argentini (1954) Incognito na zimski Olimpijadi (1956)
V	plesu okrog sveta (1957) Stoletnica Luordesa (1958) Oberammergau pred pasijonsko
sezono (1960) O slovenski besedi (Predavanje 1977, 1978)
VII.	EPILOG
Odlomki iz ocen mojega
ustvarjanja, ki so jih pisali: VinkoBeličic, Božidar Borko, Ivo Brnčič, Tine Debeljak, Edvard Kocbek, Juš Kozak, Janez Lenček, Kari Mauser, Silvester Skerl, France Vodnik, Josip Vidmar.
Dva odgovora (1935) Novejša katoliška kritika, Josip Vidmar (1935) Glosa. Izpoved haifskega romarja.
Juš Kozak (1939) List iz dnevnika (1935,1944) La historia de Milko Javornik.
Ignacio Agusti (1974) Avtorjeva fotografija Bibliografija. • THE CANADIAN FAMILY TREE. CANADA'S PEOPLE. Multiculturalism Directorate. Department of the Secretary of State. Don Mills: Corpus Information Services Ltd., in cooperation.
sklepata avtorja, da so prestopili v muslimansko vero. Dve sužnji pa imata krščanski imeni (Dora in Ana), kar naj bi pomenilo, da sta ostali zvesti svoji veri. Iz osebnega opisa vsakega sužnja zvemo, da je bila Fatima srednje rasti, belega lica, ločenih obrvi ("rastavljenih obrva") in plavih oči. Tddi Nefisa je bila srednje rasti, plavih las, modrih oči in je imela ločene obrvi. Mustafa pa je bil visoke postave, plavih las, modrih oči in je imel ločene obrvi. Dora je bila ponovno srednje rasti, imela je lica pšenične barve, črne oči in 'umetno (krivo?) levo nogo. Peta, Ana, je bila srednje rasti ter je imela svetlo modre oči ih ločene obrvi. Zanimivo je, da se v štirih listinah govori o ločenih ("rastavljenih") obrvih. Morda ima beseda še kak drugi pomen. Vsaka od petih listin registrira, da je bila podeljena svoboda v listini omenjeni sužnji ali sužnju.
Najvažnejše pa je, da vsaka listina izrecno pove, da je bila oproščena sužnja ali suženj slovenskega porekla. V z latinskimi črkami pisani turščini je slovensko poreklo izraženo v treh zelo sličnih enačicah za ženski spol: iisloveniyyet iil-asl, isloveniyyet iil-asl, ali isloveniyyet iil-asl. Ker je naveden le eden moški suženj, zato imamo tudi samo eno enečicc za slovensko poreklo: Usloveniyy Ul-asl. Tudi kdor ne zna turško, lahko razvidi, da gre tukaj za slovensko in ne kako druge ooreklo.
To se mi zdi toliko bolj važno, ker se je v slovenskem zgodovinopisju posebno zadnji čas povdarjalo, da je pred sredo 18. stoletja težko govoriti o slovenski pripadnosti ali zavesti. Argumentacija je bila tako stvarna, da je nekaj časa tudi mene zavajala. V skladu z razvojem modernega 'kapitalizma bi smeli po marksitični teoriji govoriti o začetku slovenske zavesti šele v 19. stoletju. Pred tem časom, tako uči ta šola, pa lahko ugotavljamo
slovensko zgodovino
le pokrajinske zavesti. Namesto o Sloveniji govorimo o Kranjski, Štajerski, Koroški itd.; namesto o Slovencih pa o Kranjcih, Štajercih in Korošcih. Vendar gornjih pet listin, štiri iz leta 1557 in ena iz leta 1566, torej vse iz 16. stoletja, ne govore o Kranjcih, Štajercih ali Korošcih, temveč samo o Slovencih. O vsakem izmed petih sužnjev pravijo, da je bil slovenskega porekla.
Ti dokumenti torej dokažejo, da so Turki smatrali teh pet sužnjev za Slovence in to v 16. stoletju. Ce je bilo poznano to kolektivno ime za Slovence celo Turkom in njihovim slovenskim sužnjem, potem je moralo biti poznano tudi Slovencem doma. Dr. Vanču Boškovu in Jasni Samič pa moramo biti hvaležni, ker sta odkrila teh pet za Slovence tako važnih listin in ker sta načela, vsaj upajmo, celo vrsto novih odkritij, ki bodo lahko pojasnila še marsikaj iz slovenske zgodovine. Prepričan sem, da je še mnogo turških arhivov tako v Sarajevu kot ostalih delih Jugoslavije, še več pa v Turčiji, posebno v Carigradu, ki še niso bili raziskani z ozirom na slovensko zgodovino. Nič ne vemo za število slovenskih ljudi, ki so bili odpeljani v turško
sužnost, kje so služili, kako se jim je godilo in kakšna je bila usoda njihovih otrok. Obe, Fatima in Dora sta rodili otroka svojim gospodarjem in sta bili radi tega osvobojeni. Nadalje pomislimo samo na celjske grofe in njihove rodbinske zveze, saj je Ulrihova žena Katarina bila sestra ene izmed sultanovih žen, po smrti Ulriha pa je nekaj časa živela na sultanovem dvoru, predno se je umaknila v Dubrovnik. Ravno tako bi lahko zvedeli kaj več o turških vpadih v slovenske dežele, o begu nekaterih slovenskih tlačanov v Turčijo posebno v 16. stoletju, ko je vladal tam vzorni red pod Sulejmanom Veličastnim, dočim so po slovenski zemlji naraščale dajatve in davki ter graščaki niso hoteli nič več slišati o stari pravdi. O vsem tem in še o marsičem drugem gotovo obstojajo še neraziskani viri. Za tako raziskovanje pa je treba obvladati turški in včasih še arabski jezik. Upajmo, da bo med mlado generacijo slovenskih zgodovinarjev tudi nekaj takih, ki bodo strokovno usposobljeni nadaljevati važno delo, ki sta ga začela dr. Boškov in Jasna Samič.
B. Novak
Mane - tekel - fares
Razlaga preroka Daniela o pisanju nevidne roke na
steno v babilonski sužnosti. Daniel 5: 25-28.
MANE - doštet. Bog je doštel dni tvojega kraljestva in jim določil konec.
•
TEKEL - stehtan. Na božji tčhtnici si premalo tehtal; vsled
tvoje krivičnosti in brezbožnosti je ves tvoj sijaj puhel in * prazen;
■
FARES - razdeljen. Zato bo razbito tvojo kraljestvo in dano
Medom in Perzijcem.	— ■
PROSI M"3 ~PO RAVV A j TE " NAROČNINO! UPRAVA S. D. -
1'apc/ Jan: z l'avcl II. kn;na- Mai i j u» slik". 15¡in. IS. (.ktohra' 1979.
1'aprški Slovenski Zavod v Himii
with Multiculturalism Directorate and the Canadian Government Publishing Centre, 1979.
Nova, sedaj že tretja izdaja knjige o etničnih skupinah v Kanadi, je obsežnejša kot so bile prejšnje. Obsega kratek opis 78 različnih skupin in je tudi bogato ilustrirana. Za uvod je napisal sestavek: Vselje-vanje - ključ do kanadske zgodovine dr. Samuel Raj. Ker je število skupin (vključno bibliografijo in indeks na poedino skupino.) O Slovencih poroča na straneh 205 do 207. Ta izdaja omenja v glavnem ustanove in organizacije. Od oseb je imenovan pri Slovencih samo škof Baraga. Knjiga daje dober hiter pregled številnih etničnih skupin, ki predstavljajo Kanado. Kdor pa bi hotel vedeti kaj bolj podrobnega o poedinih skupinah, bo seveda moral seči še po drugih virih, ki pa postajajo na srečo vedno številnejši.
• V Rimu se širi govorica (rimski dopisnik National Catholic Reporter-ja Peter Hebblethwaste je objavil v tisku), da je kardinal Wojtila obiskal patra Pija, znanega frančiškana-stigmatika. Ta mu je napovedal, da bo izvoljen za papeža, toda da bo vladal le kratko časa in da se bo končalo njegovo papaževanje v krvi. Tako si razlagajo, zakaj si papež ne dovoli dovolj počitka. Njegov delavnik je tako naporen, da bi ga redko kdo zmogel.
V.M. Geratičev tiskovni sklad so darovali:
Aiain Kurbus (U.S.A.)
1.8. Scarborough (Ont)
B. Piativáek (Nea.) (DM lOO.OO)
Z.H. - Australia
E.H. - Australia
8.8. - Toledo vH.S.A.)
Posnemajte! Uprava S.D.
$15.00 » 8.00 »67.2? S«, 00 S15.00 519.00
• Decemberska številka revije TRAVEL prinaša na naslovni strani fotografijo Kranjske gore pozimi. Fotografirala jo je Gea Koenig. Slika je opisana: "Speči jugoslovanski trg Kranjska Gora v Julijskih Alpah je dejansko zimsko letovišče št. 1 v državi." Helmut in Gea Koenig sta prispevala tudi članek "SKI Y0UG0SLAVIA" (str. 8-11 in 75). Da je to v Sloveniji, je na žalost omenjeno samo enkrat na str. 75, ko omenja Kranjsko goro kot "Slovenia's Alpine resort", verjetno po vplivom uradne turistične propagande, ker je v glavnem opis vsega, kar je turistu na razpolago. Posebej priporoča dve mali restavraciji "Pri Milki" in "Jasno", ker ni bila hrana v hotelu Kompas kdo ve kaj dobra. Med člankom je tudi več slik.