AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Industrija - BBBBBBBBBBBBBBBBBBBB aaaaaaaaaaa bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb (Št.67) Ljubljana, november 1984 11 IH OB PRAZNIKU REPUBLIKE -29. NOVEMBRU "Čestitamo vsem delavcem tozda in delovne skupnosti, njihovim svojcem ter vsem bralcem našega Glasila, v želji, da bi s skupnimi napori dosegli začrtane cilje, s čimer bo raslo naše zadovoljstvo in sreča!" Samoupravni in poslovodni organi ter družbeno politične organizacije KTL, tozd delovne skupnosti Iz vsebine stran: — Poslovni odbor informira in pojasnuje: ■ o 9 mesečnem poslovanju 2,3,4 • o problemih v izvozu 4,5,6 • zakaj ne izdelujemo več mikrovala 6 • nujnost je, uspešno izveden referendum 7 - Kako smo poslovali v desetih mesecih 7,8 — Novost na področju računalništva 8,9,10 - Podelitev plaket DO KTL za leto 1984 10 — Za 20. december razpisan referendum 11 — Novosti v tiskarstvu 11 — Ob obravnavi sklepov 13. seje CK ZKJ 12 ~~ Nov predsednik uredniškega vodstva 12 — Šport, rekreacija, Humor 13,14 Fotografije: Milan Seme ANDREJ ŠPANIČ pri vzdrževanju enostranskega stroja za izdelavo trdih tekstilnih cevk ENAINŠTIRIDESET LET REPUBLIKE V zgodovini slehernega naroda so leta in dnevi, ki so prav posebno zapisani v okvir njihovih usodnih prelomnic življenja, v katerih se generacije in posameznki uvrščajo med velikane pomembne za sedanjost in bodočnost tega naroda. Med vsemi temi datumi ima za nas posebno mesto 29. november, kot utemeljitveni in rojstni dan republike. Zato se tudi letos ob njegovi 41. letnici s ponosom spominjamo dneva, odkar so v Jajcu na drugem zasedanju Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) oblikovali novo Jugoslavijo in 39 let od njenega rojstva. Dnevi Avnoja so izjemna pričevanja moči, volje in želje jugoslovanskih narodov in narodnosti, da živijo skupno in svobodni ter, da sami odločajo o svoji usodi. V posameznih obdobjih te 41—letne poti, jp sicer prihajalo tudi večkrat do zastojev in napak ter raznih težav, ki so pogojevale marsikatero težko — kar usodno odločitev, toda pri nobeni od teh ni bilo nikoli dvomov in kolebanj — kako naprej. Sprejeta pot pred 41. leti, je namreč naša edina prava pot, ki vsem zagotavlja izpolnjevanje načel, za katere smo se takrat borili: "bratstvo in enotnost" v enakopravni skupnosti življenja narodov in narodnosti Jugoslavije. Zato tudi sedaj, ko sicer s ponosom gledamo na vse ustvarjeno, nas ne sme pokolebati trenutno najtežje obdobje na tej poti, temveč nam mora le-to biti tista vzpodbuda za sprejem takih odločitev, da bomo le z lastnimi povečanimi napori čimpreje premagali vse ovire, ki nam preprečujejo, vsaj ponovno vrnitev k realnemu standardu delavcev iz preteklih let. Milan SEME POSLOVNI ODBOR KTL INFORMIRA IN POJASNJUJE POSLUJEMO USPEŠNO-toda z izjemami..... Bralci Glasila KTL se spominjajo, da smo ravno pred letom dni prvič objavili prispevek pod tem podnaslovom, s tedanjo obljubo, da bo to v bodoče naša stalna rubrika. Čeprav obljube v celoti nismo držali, pa so naslednje informacije le rezultat takega razgovora z dne 6.11. t.l. in ki ga bomo v bodoče skušali ponoviti vsaj vsake tri mesece. Zaradi službene odsotnosti predsednika poslovodnega odbora Mirana Rižnerja, so bili ta dan na razgovoru navzoči vsi člani poslovodnega odbora Jože Novosel, Janez Moder, Henrik Odlazek in Slavko Stankovič, ter delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DO KTL Drago Milinovič vodja prodajno—nabavne operati-ve in Stane Ocvirk vodja posebne finančne službe. Poleg Milana Semeta kot glavnega in odgovornega urednika informativnih glasil KTL in obenem sklicatelja tega razgovora, so na razgovor bili vabljeni člani odbora za obveščanje pri delavskem svetu Odlazek: Z rezultati poslovanja v obdobju januar—september smo lahko zadovoljni saj smo dosegli za 85% večji dohodek ter za 105% večja sredstva za akumulacijo in amortizacijo, kot v istem obdobju lani. Prav tako smo izboljšali reprodukcijsko sposobnost in sicer iz 9,5 v preteklem, na 12,4% v devetih mesecih letošnjega leta, kar ni bilo doseženo že nekaj let. Zelo pozitivno pa je tudi dejstvo, da nobena temeljna organizacija ni poslovala z izgubo. Povdariti bi bilo, da smo predvsem zadovoljni s poslovanjem temeljnih organizacij s področja proizvodnje in predelave valovitega kartona, ki so dokaj dobro zaključile devetmesečno poslovanje merjeno pri tem skozi ostanek čistega dohodka za sklade. Glede poslovanja delovne organizacije KTL kot celote bi še dodal, da smo v letošnjem letu povečali fizični obseg proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem lani za 7%; povečali fakturirano realizacijo za 87%; da je bil večji izvoz kot lansko leto in sicer smo skupno iztržili za preko štiri miljo ne dolarjev, s tem da je bila nekaj več kot polovica tega izvoza izdelana za konvertibilno področje. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem, smo izvoz skupno povečali za nekaj več kot 34%, seveda pa tudi s takim rezultatom še nismo izpolnili našega letošnjega plana, ker zaostajamo za njim približno za DO KTL, novi člani uredniškega odbora ter po en predstavnik družbenopolitičnih organizacij iz vsake temeljne organizacije in vsi koordinatorji istih na ravni DO KTL. Tako so bili prisdtni Fani Futnik, Alojz Čuk in Mitja Rupnik iz Valkartona, Miha Celarc iz Kuverte, Janez Bučar iz Kartona-že Rakek, Ivo Gašper iz Lepenke Tržič ter Darko Deniša, Matija Maček, Dragan Kovečevič in Mojca Uršič iz Kartonažne Ljubljana. Po pozdravu vseh udeležencev je Milan Seme uvodoma pojasnil navzočim namen sklicanega razgovora ter njegov potek ter že postavil prvo vprašanje. Seme: Želimo, da nam na kratko navedete nekaj pozitivnih oziroma negativnih ugotovitev iz rezultatov poslovanja DO KTL za devetmesečno obdobje letošnjega leta ter ali je pričakovati, da se bodo slabi finančni rezultati poslovanja iz samega meseca septembra, nadaljevali tudi v naslednjih mesecih, kar bi pomenilo že nekak pričetek določene krize tudi v KTL ? cca 3%. Vsekakor ni pričakovati, da bi ta zaostanek nadoknadili do konca leta in sicer iz več razlogov. Naročila, ki gredo skozi sedanjo proizvodnjo,bodo fakturirana šele do konca leta in nato plačljiva mogoče šele po treh mesecih, tako da bodo finančno sigurno realizirana šele v prihodnjem letu. Delovna organizacija v celoti izkazuje v devetmesečnem poslovanju ostanek čistega dohodka za sklade skupaj z amortizacijo v znesku 764 miljonov dinarjev, kar predstavlja približno 10% celotnega prihodka. To je dokaj dober rezultat za današnje razmere in ki ga že nekaj .let nazaj nismo dosegli v KTL. Za dosego še boljših rezultatov pa je kriva v začetku leta še veljavna zamrznitev cen, ki se je najbolj občutno poznala ravno v največjem tozdu Kartonažni Ljubljana, pri katerem nam ni bilo mogoče tako hitro regulirati cen, kot so to imeli možnost naši dobavitelji materialov. Pri drugih tozdih pa nam je to z določenimi akcijami le uspelo nadoknaditi. Izredno uspešno poslovanje tozdov, ki proizvajajo in predelujejo valoviti karton Ponovno naj povdarim, da so doseženi rezultati nastali kot rezultat izredno uspešnega poslovanja dela temeljnih organizacij in sicer Valkartona, ki sam izkazuje 270 miljonov ostanka čistega dohodka z amortizacijo, Kartonaže 96 miljonov, Tike, Kuverte itd. Naj za primerjavo navedem, da Kartonaž-na Ljubljana izkazuje manj ustvarjene akumulacije kot Kartonaža Rakek, pa čeprav je v prvi zaposleno kar dvakrat več ljudi. Prekomerne zaloge ne bodo več vplivale na boljši poslovni rezultat Zelo dober rezultat izkazuje tudi tozd Papirna konfekcija, vendar ne iz samega letošnjega poslovanja, ki bi bilo sicer drugače komaj pozitivno, temveč gre pri njem za določeno ustvarjene razlike na račun cen materialov iz preteklega leta. Tozd je v preteklem letu nabavil nekatere materiale po nižjih cenah in tako je glede na sedanje višje, pridobil določeno razliko in s tem dohodek. V prihodnosti pa to ne bo mogoče, kajti predpisi so se namreč tako spremenili, da se bodo revalorizirale tudi zaloge in se zato ta razlika v cenah ne bo več vštela v dohodek, temveč se bo takoj mimo dohodka vključila v poslovni sklad. To pa pomeni, da vsaka nakopičena zaloga ob koncu leta, ne bo imela več nobenih učinkov na boljši rezultat kasnejšega poslovanja, ampak prav nasprotno, bo to imelo lahko celo kar dvojni negativni vpliv. Če so zaloge finansirane s krediti je zanje potrebno plačevati izredno visoke obresti, prav tako realizacija od tako pridobljenega materiala pomeni povečanje poslovnega sklada, kot so: za nerazvite, za ceste SRS in za vse druge dejavnosti, ki se finansirajo iz poslovnega sklada. Za tekočo poravnavo investicijskih obveznosti bo potrebna tozdu Lepenka solidarnostna pomoč Problematično poslovanje v tozdu Lepenka Tržič je bilo iz dveh razlogov: prvič investicija se je končala mnogo pozneje, kot je bilo načrtovano začetkom leta in kar je imelo za posledico kasnejšo možnost polnega izkoriščanja novih kapacitet — s tem, da se to sedaj že izvaja; drugič finančna obremenitev tega tozda skozi najete kredite je tolikšna, da jih v teh odnosih kurza in cen sama ne more pokrivati. Čeprav tozd iz tekočega poslovanja posluje pozitivno, so vendar njegove obveznosti prevelike, da bi jih lahko sam pokrival zaradi česar bo potrebna določena solidarnostna pomoč, ker bo odplačevanje teh anuitet trajalo do leta 1988. POZITIVNO JE PREDVSEM TO, DA NOBENA TEMELJNA ORGANIZACIJA V DEVETMESEČNEM OBDOBJU NI POSLOVALA Z IZGUBO Posebna problematika v tozdu Jelplast Med problematične v poslovanju sodi tudi tozd Jelplast, pri katerem gre v sedanjih težavah predvsem za nejzkoriščenost njegovih kapacitet. Če je bilo poslovanje v začetku leta onemogočeno zaradi pomanjkanja problematičnih surovin, ki smo jih nato s posebnimi zalaganji in aranžmaji le uspeli dobiti, pa so sedaj izpadla potrebna naročila in sicer iz več razlogov. Jelplast je bil namreč orientiran predvsem na realizacijo internih storitev našim tozdom Kartonažni, Paku in Kartonaži Rakek. Ker pa so se potrebe po teh izdelkih zaradi njihovih manjših naročil in s tem realizacije zmanjšale, je tudi v rednem poteku proizvodnje Jelplasta nastala občutna vrzel, ki pa jo čez noč ni mogoče nadoknaditi z zunanjimi storitvami. V tozdu je namreč vsaka nova proizvodnja vezana na izdelavo ustreznega novega orodja, za kar pa je seveda potreben določen čas. Tozd sicer posluje na robu pozitivnega uspeha in je zato vprašanje kakšen bo ta ob zaključku leta. Imenovana je komisija, ki naj pripravi za tozd Kartonažno Ljubljana poseben p red sanacijski program Iz podane obrazložitve lahko ugotovimo, da del naših temeljnih organizacij posluje z velikimi težavami ne glede na to, da so pozitivne. Seveda je pri tem posebno zaskrbljujoče vprašanje poslovanja naše največ je temeljne organizacije Kartonažne Ljubljana, ki je kot rečeno pozitivna po rezultatu, toda tudi analitično negativna po vseh kazalcih poslovanja kot: dohodek na delavca je najnižji in prav tako tudi celotni prihodek na porabljena sredstva. Glede na primanjkljaj lastnih obratnih sredstev je slabo likvidna oziroma troši veliko sredstev za plačevanje visokih obresti za najete kredite. Upoštevati moramo namreč, da ima za to potrebo, glede na sorazmerno visoke zaloge in v njih vezani denar. In ker se vse financira z dragimi krediti se položaj še poslabšuje. Zato je za ta tozd imenovana posebna komisija z nalogo, naj pripravi ustrezen predsanacijski program, s katerim bi skušali rešiti določene probleme pri doseganju boljših poslovnih rezultatov v vseh njegovih delovnih enotah. Pogoji poslovanja se zelo zaostrujejo zaradi objektivnih faktorjev Navedel sem nekaj pozitivnega in negativnega za 9—mesečno poslovanje v KTL, s tem, da je negativnih kazalcev še mnogo več. Pogoji gospodarjenja se zelo zaostrujejo in to dejansko in ne deklerativno. Tako se kurz dinarja stalno spreminja, s tem pa je vedno dražja vsaka stvar, ki je vezana na uvoz. Resnično sicer je, da tak kurz KTL-u pomaga tudi k boljšemu dohodku pri izvozu, toda samo dejstvo je, da se te razlike v KTL (nadalj. na 3. stf-l nost. Dejstvo je namreč, da imamo zaradi težav z nakupom nove uvozne opreme, izredno omejene možnosti izboljšanja tehnologije. Na obstoječi, ki je marsikje že zelo iztrošena, pa to lahko dosegamo samo z večjim zalaganjem, pri čemer pa nimamo skoraj nobenih instrumentov, ki bi lahko vplivali na posameznika. Tak motiv bi namreč moral biti ustrezno nagrajevanje — pa vemo, da ga nimamo! Upam, da sem s tem naštel glavne faktorje, vplivajoče na naše poslovanje. ZAKAJ V TOZDU KARTONA2NA KAR ZA 130 MILJONOV NEPORAVNANIH RAČUNOV ne kompenzirajo, ker je v njej izvozno—uvozna bilanca vedno negativna. Imamo namreč več potreb po devizah, kot pa so vse naše možnosti za tako finansiranje. So obdobja, ko nastane pri teh Plačilih izredno težka situacija, posebno kadar padejo v obveznost plačila od dolga za inozemske kredite, pri katerih so seveda največje za Lepenko Tržič in kar nas pripelje občasno tudi v blokacijo našega deviznega računa. Negativno za KTL je, tudi zaradi pomanjkanja lastnih obratnih sredstev, stalno izredno naraščanje obresti za najete kredite. Razlika med našimi tovrstnimi dohodki in izdatki znaša namreč kar 50% tako, da od pridobljenih 100 miljo-nov dinarjev, plačamo za njihovo plačilo kar 200 miljonov. Nadaljna negativnost je stalno podraževanje proizvodnih materialov, ker nam je namreč onemogočeno njihovo hitro vključevanje v naše cene. Če smo preje lahko poslovali s planskimi nabavnimi cenami iz začetka leta oziroma samo s spremembami na pol leta, pa se te sedaj spreminjajo kar povprečno na dva — tri mesece in to ne za 2 ali 3%, temveč kar za 20 do 30%. To pa nam, ki imamo na eni strani samo cca sedem večjih dobaviteljev — na drugi pa približno 1800 kupcev zelo onemogoča hitro reagiranje. Vkljub temu, da smo pri tem sedaj dokaj aktivni pa še vedno nastaja določen zamik. V prvem polletju je bil moteči faktor pri proizvodnji tudi preje stalno pereče pomanjkanje materialov oziroma surovin in kar se šele delno v drugem polletju popravlja, čeprav še vedno ne pri vseh, ki so težko dosegljivi. Posebno pereča pa je kvaliteta materialov za izvoz, ki nam jih dajejo domači dobavitelji, saj iz njih izdelke na zunanjem tržišču zelo težko prodajamo. Seveda to tudi pogojuje dejstvo, da so naši končni izvozni izdelki včasih oporečni in vezani na večkratne reklamacije zunanjih kupcev. In subjektivni faktor, ki se pri nekaterih izraža: kolikor bom naredil je dobro — veliko je že to, da sem prisoten na delu! Naj preje navedenim glavnim obj-jektivnim faktorjem, dodam nazadnje tudi zelo pomembnega subjektivnega in ki je vsak dan prisoten pri delu, to je, da smo vsi skupaj razvajeni, ter da je naše poslovanje tako v pisarnah kot tudi v neposredni proizvodnji tako, kot bi za nekatere rekel: "kolikor bom naredil je dobro — veliko je že to, da sem prisoten na delu!" Naj rečem, da nimamo pravega vpliva, da bi lahko zaostrili delovno disciplino na vseh nivojih od vrha navzdol. Mislim, da veste namreč, da pri nas ni nobenih sankcij če nekdo ne dela, kajti mnogo jih je, ki so zelo prizadevni in pridno delajo ter nekateri celo več kot se od njih zahteva. Toda so drugi, ki ne—in v povprečju nato le nakako izhajamo. Toda življenje od nas terja, da se vedno bolj srečujemo s potrebo, po kateri bomo morali delati več, bolj natančno ter z večjo produktivnostjo, boljšo organizacijo dela in večjo disciplino posameznika, kajti vsi sprejemani stabilizacijski ukrepi so usmerjeni v zahtevo, da bi se proizvajalo več in še to z bistveno manjšimi stroški kot dosedaj. Če pa hočemo zmanjšati stroške, bi bilo potrebno marsikaj preštudirati, da tam kjer delata "dva ali trije" naj bi delal morda le en sam. Drugič, nujno je potrebno ugotoviti, kako se dela z materiali — toda ne samo v tem, kako se ravna z njimi glede na večji ali manjši odpadek, kar je sicer pri naših tozdih še ustaljena praksa — temveč tudi zato, da si prisiljen iskati drugačne proizvode z manjšo vsebnostjo materiala, da bi se tako izboljšala ekonomič- Mojca Uršič: Tovariš Odlazek, prosim če nam odgovorite na vprašanje, zakaj je v našem tozdu, ki izkazuje tako slabe rezultate, neporavnanih kar za 130 miljonov (13 starih miljard) terjatev in od tega kar 80 miljonov iz poslovanja z izvozom? Odlazek je sicer v še obširnejši obrazložitvi odgovoril: Rezultat v poslovanju tozda je prikazan tako glede na fakturirano kot tudi plačano realizacijo in je zato tudi razlika precejšnja. Pfi plačani realizaciji je izkazan ostanek čistega dohodka za sklade v znesku 61.679.000 din,dočim bi po fakturirani le-ta znašal 162 miljonov din torej še kar en in pol krat več, seveda če bi bile poravnane prav vse terjatve. Ker pa je v teh terjatvah 80 miljonov izvoznih in ker le-te pretežno izvirajo iz meseca septembra (Češka, SSSR, konvertibila) za kar sem že dejal, da traja njihovo plačilo tja do tri mesece in še to če ni reklamacij, potem do prejšnje realizacije plačila ni moglo priti. Sicer je za izvozne posle mogoče pridobiti garancije preko bank ali zavarovanje preko zavarovalnice, zaradi česar bi nato le-ta bil lahko vštet v celotni prihodek in v delitev. To bi sigurno dalo boljši sedaj prikazani končni rezultat. Toda tudi ta rezultat bi bil samo obračunski, ki pa ga mi tudi prikazujemo z navedbo rezultata poslovanja po fakturirani realizaciji. Naj navedem, da KTL za te izvozne terjatve dobiva posebne kredite, ki so nam vkljub plačevanju obresti, finančno zelo koristni ter se obojestransko pokrivajo. 50 miljonske domače terjatve pa razen nekaterih starih, izvirajo iz tekočega septemberskega poslovanja. Uršič: Kaj je pri tem storila naša finančna služba, kajti skoraj nemogoče je verjeti, da so vse izvozne terjatve nastale v mesecu septembru? Odlazek: Iz samega obračuna poslovanja vam prikazujem, da je od 80 miljonov izvoznih terjatev, kar 75 miljonov nastalo na podlagi fakturirane v mesecu septembru in je torej le 5 miljonov starih obveznosti, kar pa je vsekakor razumljivo. Ocvirk: Kot vodja posebne finančne službe, ki se ukvarja s tem poslovanje, naj še dodam, da ni rečeno, da se glede izterjave terjatev ne bi dalo še kaj storiti. Toda naj povdarim, da so vsi naši dosedanji poslovni ukrepi bili permanentno usmerjeni v to, da bi vsi saldi pri naših kupcih bili, kar se da manjši. Je pa tu pomembna, ravno pri tozdu Kartonažna, v zadnjem qasu težnja po zadržanju nekaterih kupcev na ta način, da se jim je dovoljeval porast negativnega salda, ker si jih zaradi tega ali onega vzroka, še želimo vključiti v bodoča naročila. Vkljub temu pa smatram, da moramo pri vseh takih kombinacijah le nadaljevati, z dosledno izterjavo in sicer zato, ker gre pri tem v bistvu tudi za zakonsko izpolnjevanje določila in s tem zahteve po prijavljanju.Tega pase doslej še nismo poslužili, predvsem iz konkurenčno—komercialnih razlogov. Naj pa pri tem navedem ravno nasprotno, da so nas recimo naši dobavitelji že večkrat prijavili zaradi neplačila njihovih terjatev. Zakaj izkazuje poslovanje KTL slabše rezultate kot je povprečje dejavnosti? Seme: Kateri so vzroki, ker vkljub temu, da tako visoka reprodukcijska sposobnost v KTL ni bila dosežena že nekaj let, kot je bila v prvih devetih mesecih letos, pa KTL še vedno dosega nižji dohodek na delavca in nižjo stopnjo reprodukcije, v primerjavi s podskupino dejavnosti s katero se primerja ob dejstvu, da dosegamo Avtomatsko pakiranje zloženk za izvoz v SSSR (nadalj. na 4. str.) povprečno razmerje cen dejavnosti med materiali in proizvodi, kar je razvidno iz poročila o devetmesečnem poslovanju v KTL ? Odlazek: Dejal bi, da so te primerjave lahko delno tudi sporne, ker v tako kompleksni DO kot je KTL, ne moremo vse tozde primerjati z eno dejavnostjo. Če recimo vzamemo samo našo največjo tozd Kartonažno in jo primerjamo z Gorenjskim tiskom kot sorodno dejavnostjo, lahko primerjamo v njej le DE—10 in ne njene druge enote kot DE—20 (navita embalaža) in DE—30 (tekstilne cevke). Dodatno pa moram tudi povdariti, kot sem že navedel, da nekateri tozdi v KTL slabo poslujejo in da je zato primerjava sicer resnična, toda bi v primeru primerjave poslovanja Val kartona, zato lahko ugotovili popolnoma drugačen rezultat. Potrebno pa je pri tej primerjavi upoštevati tudi okoliščino, da so naši rezultati devetmesečni glede na primerjalne polletne v dejavnosti. ZAKAJ SE TEŽAVNO POSLOVANJE V D E-30 TOZDA KARTONA2NE in v tozdu jelplast ponavlja Seme: Ravno pred letom dni smo na enakem razgovoru obravnavali težavno poslovanje v DE—30 Kar-tonažne Ljubljana in njene težave s proizvodnjo ter prav tako o težavah v proizvodnji Jelplasta. Vemo namreč, da so bile potrebne že določene začasne prerazporeditve delavcev drugam, da bi se preprečilo še slabše poslovanje. Ali je bilo poleg že preje navedenega imenovanja predsanacijske komisije, storjenega še kaj, za čimprejšnjo rešitev tega problema? Odlazek: Naj rečem, da je ta enota v prvem polletju kar uspešno poslovala, toda da je njeno devetmesečno poslovanje kumulativno že negativno, ker so se pereči problemi pojavili predvsem v tretjem tromesečju. Že lansko leto smo namreč ugotovili, da mora biti v tej enoti za njeno uspešno poslovanje fizični obseg proizvodnje mesečno najmanj 180 ton, ter da nato pri pravem razmerju cen, ki smo ga tudi dosegli, ne sme biti nobene problematike. Tako smo dejansko uspešno poslovali dokler smo izvažali. Ko pa v zadnjem času tega ni bilo in ker smo zaradi izvoza nekoliko zanemarili tudi domače tržišče, saj le nimamo toliko kapacitet da bi zadostili obema, so si domači kupci preskrbeli celo bistveno cenejše cevke iz Češke. Morda je to trenutno resnično komercialni problem, toda že iz pravkar dobljenih rezultatov za mesec oktober ugotavljamo, da je ta enota že dosegla v tem mesecu dobre proizvodne rezultate in to brez izvoznega posla, za katerega pa upam, da ga bomo dobili. V Egiptu smo bili s ponudbo predragi za pridobitev takega posla, zato pravkar obnavljamo ponudbo v Sirijo. Moram pa povdariti, da imamo izredne težave s slabim materialom iz tovarne Količevo. Tako smo zaradi tega imeli problem pri izvozu v Italijo, ker je isti od začetka ne samo kasniI z dobavo materiala, temveč ga kasneje še poslal v slabi kvaliteti. Nujno je, da zato še bolj intenzivno iščemo ustrezne kupce na zunanjem tržišču in da se bo tudi za to enoto še našla prava rešitev. Želim dopolniti moje navedbe, da je proizvodnja v tej enoti vezana z velikimi stroški glede na porabljeno energijo in druge potrebne materiale, ki se vsaka dva do tri mesece občutno podražijo, tako, da smo morali tudi sami dvigniti ceno za cca 80%. S tem pa smo prišli do stanja, da so naše cene tem proizvodom še enkrat dražje kot uvožene iz Češke. Kratkoročna rešitev je tudi proizvodnja tekstilnih cevk na zalogo Moder: Naj k tej obrazložitvi dodam nekaj glede reševanja kratkoročnih rešitev, ki smo jih povzeli za nadaljno proizvodnjo v tej enoti ne glede na to, kaj se dogaja v zvezi s tem na domačem ali zunanjem tržišču. V bližnji preteklosti smo se namreč že odločili, da v tem obratu delamo tudi na zalogo. Pri tem pa ravno danes ugotavljamo, da bomo tako proizvodnjo iz meseca oktobra še lahko nadaljevali v mesecu novembru in decembru, saj bodo proizvedene količine iz oktobra in novembra že prodane in bi dejansko tako na predvideno zalogo delali šele meseca decembra, vsa pa seveda v sklopu dejstva, da je rentabilna proizvodnja le, če delamo te proizvode v mesečni količini 180 ton. Ali bo potreben v bodoče za uvoz tekstilnih cevk pristanek naših proizvajalcev utenzilij Moder: Glede na prejšnjo navedbo tovariša Odlazka želim še dodati, da pri reševanju problematike za to enoto z iskanjem pridobitve novih naročil na domačem tržišču, teče vzporedno še akcija proizvajalcev utenzilij pri ustreznih zveznih organih, da se nekako omeji uvoz tekstilnih cevk in to predvsem iz Češke, s tem, da bi tudi ta proizvod bil vključen na blagovni kontigent. To pa bi pomenilo, da bi v bodoče morali proizvajalci utenzilij v Jugoslaviji dati ustrezno soglasje v momentu, ko bi nekdo želel le te uvoziti. To torej ne pomeni prepoved uvoza, temveč da se dovoli uvoz šele tedaj, ko do- mači proizvajalci ne morejo s svojimi kapacitetami zadovoljiti potreb domačih kupcev. Inovacija za stalno uporabo novega lenturskega lepila je bila postavljena na stranski tir Seme: Tovariša Novosela bi zaprosil, da nam pojasni kako so se izpeljale prikazane težnje, o katerih je bilo govora na lanskem razgovoru, da bi se z uporabo posebnih lepil zmanjšala potreba po tako dragi energiji in s tem zaradi nižjih stroškov povečala konkurenčna sposobnost prodaje predvsem tekstilnih cevk in drugih naših izdelkov. Ali je storjenega še kaj drugega na tehničnem področju za znižanje proizvodnih stroškov? Novosel: Lansko leto se je na pobudo razvoja pristopilo k preizkusnem uvajanju lenturskih lepil, to je lepil, ki so kemično popolno drugačna od dosedanjih s predpostavko, da bi uporaba le-teh prinesla boljšo kvaliteto končnega izdelka in drugič, da bi tudi pocenili proizvodnjo teh izdelkov. Na žalost pa moram v tem trenutku dejati, da so bila sedaj ta prizadevanja postavljena na stranski tir zaradi tega, ker se je skupaj s tozdom ugotovilo, da se naša pričakovanja s samega začetka niso izpolnila. Izkazalo se je namreč, da to lepilo prvič ni tako poceni ter drugič, da se v končni fazi ne dosegajo tako kvalitetni izdelki, kot so se pričakovali. Sama stalna uvedba uporabe teh lepil pa bi poleg preje navedenega, povzročila v samem tozdu tehnološke in tehnične težave, da pri tem ne omenimo tudi nabavne, ker je namreč to lepilo podvrženo staranju in ga je zato potrebno uporabiti v točno določenem roku. Uporaba tega lepila se je ustavila in se ni uveljavila kot neka inovacija v proizvodnji, temveč je bila dana ad acta. Ranvo v tem času pripravljamo končno poročilo o izvedbi te naloge in o vseh rezultatih oziroma zaključkih do katerih se je prišlo. Vsa prizadevanja tako razvoja kot tudi tozda vkljub izvajanju raznih eksperimentov, namreč niso dosegla zaželjenega pričakovanja. Stane Witwichy pri pripravi izseka na Bobst izsekovalnem stroju Neuspeli lanskoletni izvoz v Grčijo je letos vkljub težavam le realiziran Bučar Janez: Postavil bi vprašanje glede proizvodnje za izvoz v našem tozdu Kartonaži Rakek. Mnogo se namreč pri nas govori o smernicah, da se mora čim več izvažati, toda smo na drugi strani opazili, da nam manjka čisti dogovor med proizvajalci, ki delajo za izvoz in referenti, ki izvoz pripravljajo. Konkretno gre pri nas za izvoz v Nemčijo, ki ga delamo na zalogo in sicer ker ne vemo iz katerih razlogov. Tako nam tudi po cel mesec stojijo v tovarni proizvodi, zaradi česar nam v bistvu ni mogoče niti normalno opravljati delo zaradi pomanjkanja prostora. Pri proizvodnji za izvoz za Grčijo | pa izgleda niso sklenjeni pravi dogovori glede rokov odpreme, saj prihajajo kamioni za dvig proizvodov, ko le-teh še nimamo dovolj izdelanih. Kdo je za to kriv? Vemo da moramo izdelati čimveč, ker smo pod izvoznim planom-Toda vkljub temu, da imamo sedaj . še rezervno skladišče, ki smo ga začasno najeli, nimamo dovolj potrebnega materiala za to proizvod-n|o. ; A PREDVSEM ZARADI OSEBNIH FAKTORJEV IMAMO TEŽAVE V REALIZACIJI IZVOZA Moder: Tovariš Bučar, načeli ste zanimivo vprašanje o usposobljenosti tako KTL kot tudi spremljajočih se industrij za uspešno realizacijo izvoza. Generalno le lahko ugotovimo, da je za uspešnost izvoza marsikdaj osebni faktor, le preveč odločujoč. Vkljub dogovorom in drugim družbenim usmeritvam, ki nas zavezujejo, da je izvozu potrebno podrediti vse naše sile, je realnost le nekoliko drugačna, saj se dogaja, da zaradi subjektivnih faktorjev prihaja prepogosto do raznih motenj pri njegovi realizaciji. Primoran sem se zato vrniti nazaj v ne tako daljno zgodovino KTL, ko smo namreč pred letom dni Padli na izpitu pri izvozu v Grčijo in sicer v glavnem zaradi'subjektivnih faktorjev. Na vso srečo je bil letos ta izvoz obnovljen in to po izrednih začetnih težavah. Toda situacija se le ustaljuje in kaže na lepo nadaljno perspektivo. Želim za informacijo delavcem navesti konkretno nekaj več o tem delikatnem poslu. Izredne težave, ki sem jih preje omenil, so bile ravno v tem, da v tej proizvodnji nismo uspeli slediti zahtevanim rokom, ki so bili dejansko zelo napeti, saj se embalaža izdeluje izključno za sezonsko blato. Konkretno gre za embalažo s katero se izvažajo sveže kumare iz Grčije v Zapadno Nemčijo. In sa-mi si lahko mislite, kaj storiti, če embalaže ni, ko kumare neusmiljeno zrastejo ter jih je potrebno odpremiti. KTL se je v lanskem letu Pri tem poslu izkazala kot nesoliden partner, zaradi česar smo imeli velike težave, da smo se letos Ponovno vključili v listo dobaviteljev. Zato lahko rečem, da je seda-Pje delo za nas prelomno, kajti če bomo v njem izpolnjevali vse sprejete obveznosti, lahko z optimizmom računamo tudi s ponovitvijo '$tega v prihodnje. V nasprotnem Pa so nam vrata za nekaj časa si-torno zaprta. Moram pa dodati, da žal v tej navezi posla nismo sa-Pti, kajti osnovni material iz katera je ta embalaža izdelana je mi- kroval (pripis ured.: valoviti karton), ki pa ga Val karton iz večih razlogov ne proizvaja več. Tako smo vezani na nakupe pri Istragra-fiki v Rovinju, kar pa nas je letos ravno pripeljalo do izredno težkih situacij. Njegova izdelava je namreč vezana na dva papirja, oba v nekem smislu deficitarna in sicer je prvi printliner iz Količevega, ki mora ustrezati določenim zahtevam in je zato tehnično zelo zahteven ter nam ga zato vsaka papirnica ni pripravljena izdelati. Nasprotno prav izdelavo tega belega printlinerja pogojuje z devizno participacijo, oz. zahtevo, da sami preskrbimo celulozo. Druga komponenta je kraft papir, za katerega vemo, da imamov Jugoslaviji samo enega izrazito problematičnega proizvajalca — tovarno Simo Dimič Plaški. In ravno v oktobru se nam je dogajalo, da je dobava teh papirjev zaradi določenih rekonstrukcij in remontov v obeh tovarnah bila v Istragrafiki ustavljena ker se nobeden izmed dobaviteljev ni držal dogovorjenih dobavnih rokov. Zato smo bili prisiljeni v vsem mesecu oktobru gasiti požar tako, da smo iz naših lastnih zalog krafta in printlinerja iz Valkartona, ki je dokaj neugodnih širin, vkljub temu v tozdu Kar-tonažna te role razrezovali na ustrezno odgovarjajoče dimenzije stroja v Rovinju, ter jih nato tja tudi odpremljali v nadaljno predelavo. Toda sedaj je tovarna v Količevem že izdobavila potreben papir, tovarna v Plaškem pa bo to storila v tem tednu tako, da se bo stanje pri tem poslu uredilo in tako tudi normalizirala naša proizvodnja. Lepenko iz Tržiča, vkljub začetnim težavam, že tudi predelano kot končni izdelek v naših tozdih, uspešno izvažamo Moder: Glede izvoza v Zahodno Nemčijo pa lahko trdim, da gre pri njem za izredno zanimiv posel, saj gre pri njem za predelavo našega lastnega materiala — lepenke iz tozda Lepenka Tržič, ki jo v optimalno možni varianti sami predelamo in kot gotov izdelek tudi izvozimo. V posel smo startali pred nekaj meseci z vsemi otroškimi boleznimi, ki so značilne skoraj za vsak naš posel, kaj šele izvoznem, pri tem prišli v situacijo, da tudi pri njem predvsem zaradi subjektivnih težav nismo sposobni skom-pletirati pošiljke, po željah kupca. Pri tej proizvodnji imamo namreč paleto osnovnih škatelj, ki jih moramo odpremiti le kot celoto in v Moder: Mislim, da moram svoje navedbe dopolniti še z obrazložitvijo, da smo imeli pri realizaciji tega posla, predčasno še dodatni problem, v tem, da smo bili primorani zaradi začetnih težav v Lepenki Tržič, iskati dodatne količine lepenke v Ceršaku. In ravno ta lepenka je bila zaradi neizenačene kvalitete zelo problematična in nam povzročala obilo težav. Tako smo pa le imeli srečo v nesreči v tem smislu, da nam inozemski kupec zaradi teh vmesno slabih pošiljk, ni reklamiral celotne pošiljke, temveč se je samo odločil, da počaka z odpoklicem nadalj-nih dobav, dokler v celoti prejšnjih, kvalitetno slabših izdelkov na njegovi zalogi, v celoti ne odproda. Zato smo imeli pri odpremi teh proizvodov dvomesečni zastoj, toda po zadnji informaciji, ki jo imam je to že urejeno in tako upam bodo novi odpoklici blaga kmalu najavljeni, s tem pa tudi. očiščene vaše zaloge. Toda ne glede na vse to, smo bili tudi sami primorani odločiti se, da moramo obdržati 14 dnevno zalogo proizvodnje kompleta vseh škatelj iz palete in to iz lastne izkušnje, da nismo bili preje sposobni pravočasno odpremiti niti enega samega kamiona. Naj za ilustracijo pri tem še navedem nekaj drugih dodatnih naših površnosti in sicer, da smo zmešali pokrove in dna, da nismo vezali škatelj s pravilnimi razno barvnimi trakovi in drugo. Še več, dogaja se nam, da na dimenzijsko enak kamion odpremi-mo v eni pošiljki za 12 tisoč in v drugi za 16 tisoč mark, kar pomeni, da vedno ne znamo najbolj racionalno naložiti kamiona in ob dejstvu, da je vožnja zaradi dolžine poti kar draga. Ne bi navajal teh banalnih težav, če tu ne bi šlo vedno le za tisto skupino subjektivnih faktorjev, ki jih lahko kmalu odstranimo. Zato bi želel, da tovariš Bučar to vprašanje sproži tudi v vaših sredinah in da si na njega odgovorijo. Z vašimi odgovornimi delavci smo se za izo-gibe vsem tem problemom sicer že sestali, toda moramo ugotoviti, da brez kakega pravega učinka. Morda bi vaša taka obravnava določeni količini ter roku. Ker pa vsega nismo sposobni obenem tako hitro izdelati, jih pač moramo imeti na zalogi, zaradi česar tudi vaše zaloge na Rakeku. Bučar: Naj navedem, da so od prvega naročila za to proizvodnjo pretekli že trije meseci in da so zato izdelki zaradi stalnega prekladanja že taki, da je sedaj tisti izdelek, ki je bil na začetku dober, sedaj še komaj sposoben za odpremo. na ustreznem organu, le pripomogla do drugačnega odnosa pri tem poslu. POD NUJNO REŠITI PROBLEM DELA ZA IZVOZ V TOZD KA-RTONAŽA RAKEK Bučar: Navedeno vprašanje sem vam postavil na tem razgovoru zato, ker mi na tako vprašanje od direktorja pa da rečem do snažilke pri nas ni vedel nihče odgovoriti. Zato sem sam prišel do nekega zaključka, kot da se igramo nek pink—ponk sistem, v katerem ne vemo kdo pije in kdo plača..... Vsako vprašanje je tako ostalo v lebdenju, zato se delavci vprašujejo, kaj je s tem izvozom ? Delavci stojijo v vrsti in so zainteresirani za delo — pri samem vodstvu pa tega ni ! Moder: Mislim tovariš Bučar, da ste si s tem vprašanjem morda delno že tudi sami odgovorili, saj kot sem že dejal, gre v tem primeru le za izredno možno prisoten subjektivni faktor, ki pa ga je potrebno nujno rešiti. Že tudi sami smo ta problem večkrat obravnavali v različnih zasedbah, od poslovodnega odbora do koordinacijskega sveta in v navezi s sodelujočimi od proizvajalcev surovine, ki so zelo zainteresirani za tak izvoz, do TIKE, ki je imela razpoložljive kapacitete pri delu. Ugotovili smo, da je pri tem največji problem v Kartonaži Rakek, zaradi česar je nujno to bolečo točko odpraviti. PRI SKUPNO IZVAJANEM POSLU PRIPADA TOZDU TOLIKO ZASLUŽKA, KOLIKOR GA SAM USTVARI S SVOJIM DELOM Bučar: Želel bi, da mi odgovorite na vprašanje, ki je sicer že bilo postavljeno na našem delavskem svetu, kako se deli ustvarjeni prihodek med tozdi Valkartonom, TIKO in Kartonažo pri tem skupno izvajanem poslu, ker tudi na to vprašanje nismo dobili odgovora. Hi ja SIGURNJAK pri popravilu rezalnega stroja Majer Proizvodnja za izvoz se mora odvijati z odgovornostjo vseh, predvsem pa vodstvenih delavcev (nadalj. s 5. str.) Odlazek: Delitev je taka, da pripada vsakemu udeleženemu tozdu del sredstev ustvarjenih s svojim delom, na podlagi izdelane kalkulacije. TUJI TRG NAŠIH POVRŠNOSTI NE PRIZNAVA Moder: Želim se v kratkem še povrniti na prejšnje izvajanje, v želji, da prikažem, kako smo sami pri določenih poslih neprilagodljivi. Ob pričetku izvajanja proizvodnje za izvoz v Grčijo, smo izdelali na lepil ki približno 3.000 škatel j s tem, da smo lani ko smo se tega dela navadili, delali cca 12.500 ih nato na istem stroju tudi 20.000. Sedaj so v tozdu sami dvignili normo na 22.000, toda izdelajo jih že 30.000 ob dejstvu, da so pri ustreznem materialu objektivne možnosti za izdelavo 40.000 škatelj, S tem primerom želim prikazati, kako smo vsi skupaj neprilagodljivi, kar pomeni, da imamo možnost povečati produktivnost, seveda s polno angažiranostjo vseh, ki so dolžni zagotoviti nemoten potek proizvodnje. In le tako se bomo nato lahko pogovarjali o naši konkurenčni sposobnosti, o rentabilnosti in atraktivnosti tega izvoza. Seveda pa se moramo zavedati, da tuji trg vseh teh naših površnosti ne priznava. Bučar: Strinjam se z navedbami, toda pripominjam, da je za tako stanje bila kriva tudi slaba kvaliteta materiala, saj smo bili pri prvi proizvodnji primorani skoraj vse izdelano poslati nazaj v odpad za papirno predelavo. Moder: Vsekakor ne zanikam vašega stališča, ter smatram, da tudi ta ugotovitev spada v sklop naših končnih odvisnosti od dobaviteljev, ter njihovega izpolnjevanja dobavnih rokov in ustrezne kvalitete. Lahko trdim, da smo pri tem iz raznih razlogov pri njih večkrat v nemilosti tako da so dela proti našim interesom in namenom ter, kar nam tudi s te strani lahko ogrozi izvajanje posla. Kakor veste smo imeli pereč problem zalog iz lanskega leta pri škatlah iz mikrovala za izvoz v Grčijo, ki so nas vse izredno motile. Lahko trdim, da smo si ta posel pridobili nazaj v letošnjem letu zato, ker so nam namreč prav te zaloge omogočile, da smo jim lahko v izredno kratkem času in za njih v najbolj kritičnem sezonskem obdobju odposlali prvo pošiljko škatelj in jih tako zadovoljili tako, kot si tega niso pričakovali. Težave pa so se za nas pričele šele, ko smo bili sami za realizacijo nadaljnih pošiljk, primorani preskrbeti surovine za izdelavo mikrovala, kjer pa so nas skoraj vsi sodelujoči pri tem procesu začasno pustili na cedilu ZAKAJ V TOZDU VAL KARTON NE IZDELUJEMO VEČ MIKROVALA Seme: Ali nam lahko odgovorite, zakaj v tozdu Valkarton ne izdelujemo več mikrovala? Moder: Ne vem, ali vam bom o tem povedal kaj preveč pregrešnega, ker smo na to tematiko imeli več sestankov. Tehnične možnosti v Valkartonu so pač take, da je vprašljiva rentabilnost proizvodnje mikrovala. Zaenkrat imamo namreč dovolj povpraševanja po klasičnih vrstah valovitega kartona, zaradi česar se nam bi preusmerjanje na proizvodnjo mikrovala ne izplačalo, ker gre pri tem tudi za slabšo izkoriščenost stroja. To je tudi pogojevalo našo odločitev, da nam v takratnem momentu raču-nica narekuje nakup istega pri zunanjem kupcu. Prihajamo pa v situacijo, ko bomo ponovno, zaradi kompleksnih rešitev tega in drugih poslov, primorani se odločati tudi o njegovi lastni proizvodnji. KJE SO NAŠE DEVIZE ZA NAKUP NUJNO POTREBNIH REZERVNIH DELOV Bučar: Vkljub temu, da kolikor le moremo delamo za izvoz pa na drugi strani, nimamo glede na našo iztrošenost ključnih strojev, nikakršne možnosti koriščenja deviz za nakup nujno potrebnih rezervnih delov. Bojim se, da se bo neki dan vse skupaj ustavilo ! Odlazek: Naj na kratko odgovorim, glede možnosti zvoza rezervnih delov. Vsi v KTL, se namreč moramo zavedati, da nam po novih zveznih predpisih od celotno iztrženih deviz v izvozu na konvertibilno tržišče, ostane za naše potrebe le še 45% in v zadnjih treh mesecih letos še 5% manj. S tem ostankom pa sami resnično ne moremo normalno poslovati. Naj navedem samo za primer potrebo v tozdu Valkarton po novem valju za njihov kartonski stroj, ki stane do 500 tisoč mark in še več. Seveda pa moramo nujno za 9 temelj- nih organizacij uvažati tudi določeni reprodukcijski material. Pred leti še nismo ničesar izvažali, zato so ti naši sedanji izvozni rezultati taki, da bi nas še kar zadovoljili seveda če nam država ne bi vedno več odvzemala. Z LASTNO PROIZVODNJO IN Z MEDSEBOJNO KOORDINACIJO MED TOZDI, BOMO TUDI REŠEVALI PROBLEM REZERVNIH DELOV Novosel: Kot je že omenil tovariš Moder, je 95% naših strojnih kapacitet zahodnega izvoza, če pri tem odštejemo nekaj iz vzhoda v DE—10. Zaradi te situacije, nam odteka veliko konvertibilnih deviz za nabavo rezervnih delov s strani posameznih tozdov, kot je to do-sedaj tudi potekalo. Ugotovili smo, da je bila to zelo neracionalna nabava, ter da nismo imeli niti pravega pregleda, kaj kdo nabavlja in kaj že morda tudi obstoja v posameznih tozdovskih glavnih in priročnih skladiščih. Zaradi tega, je bilo na včerajšnjem.koordinacij-skem posvetu z direktorji naših tozdov sklenjeno, da skušamo izdelati skupen pregled nad potrebo in nabavo rezervnih delov. Kot stalna praksa, se bodo zato v bodoče vršili sestanki z vsemi vodji tozdovih vzdrževanj, z namenom pregledati njihove posamezne potrebe po rezervnih delih in jih selekcionirati po nujnosti nabave. Obenem se bomo pri tem, tudi odločili ali je možna njihova izdelava v KTL oziroma pri drugem zunanjem kooperantu. Tako bi se v bodoče skupno odločali le za uvoz tistih rezervnih delov, ki ali jih nima smisla izdelati doma, ali pa za njihovo izdelavo n-ismo.tehnično usposobljeni. V ta namen bi se zato izdelala mesečna prioritetna lista, glede na potrebe posameznih tozdov, s čemer bo celotno vprašanje rezervnih delov skoordinira-no na ravni DO KTL. Tako bo proizvodnja v katerem koli tozdu vedno normalno tekla, ker se stroji ne iztrošijo istočasno, kar omogoča nek zamik za možnost hitrega ukrepanja. Glede vprašanja o Bobst stroju pa naj navedem, da so vsi, ki jih imajo v izredno težki situaciji, kajti dobavitelj je po ugotovitvi, da v bodoče ne bo več izvažal svojih novih strojev v Jugoslavijo, kar nekajkrat zvišal ceno svojim rezervnim delom, toda samo za Jugoslavijo. PROIZVODNI DELAVCI NISO ZA TO KRIVI - IN NISO TISTI, KI NE BI HOTELI DELATI Stankovič: Na besede tovariša Bučarja "ne vem kdo pije in kdo plače" in na besede predstavnika iz Valkartona "da je potrebno več delati ter kako v proizvodnji delajo" naj poleg navedb sodelavcev, ki koordinirajo delo na teh področjih še dodam: V tem času bijemo plat zvona, saj nam domače konkurenčne delovne organizacije osvajajo naše tržišče in sicer s svo- jim agresivnim prodorom ter s konkurenčno mnogo nižjimi cenami. To si, iz sicer ne vem kakšnih razlogov, lahko privoščijo, morda delno tudi zaradi njihovih nižjih osebnih dohodkov v nasprotju z našimi mnogo višjimi. Toda dejstvo je, da če hočemo zadržati te relativno visoke osebne dohodke (nadalj. na 7. str.) Savo Dekanovič pri izmivanju tiskarske gume na offset stroju (nadalj. s 6. str.) — relativno visoke osebne dohodke — pomeni, da moramo odpraviti že omenjene negativne subjektivne faktorje pri našem delu ter mnogo več delati. Prepričan sem, da proizvodni delavci — če jih že tako ločujemo, niso za to krivi — in niso tisti, ki ne bi hoteli delati! Resnica namreč, da je delo najvišja vrednota, je brez deklarativnosti prišla do polnega izraza tudi v naši proizvodni sferi. Po vesteh, ki jih imam v večini primerov ni več posedanja po radiatorjih. Že povsem normalna je tudi vsakršna prerazporeditev delavcev iz oddelka v oddelek ter celo iz tozda v tozd, seveda ob spoznanju, da je le delo naša potreba. Nekoliko drugače pa je to v zvezi z "administracijo" pa naj bo to tozdovska ali v delovni skupnosti. Dejstvo pa je, da so delavci nedostopni v tem smislu, ravno v delovni skupnosti, kjer vse spremembe, ki se izvajajo z namenom boljšega gospodarjenja, zelo težko najdejo pravo razumevanje. KOMISIJA NAJ ClMPREJE PRIPRAVI KOMPLEKSNE UREDITVE STANJA V KARTONA2I RAKEK Glede problemov v vašem tozdu Kartonaža Rakek, kjer ste tudi padli na izpitu glede referenduma o novem sistemu nagrajevanja, pa je jasno^ da je vse to povezano z novo organiziranostjo ter dodatno paleto spremljajočih se splošnih aktov. Zato smo pri nas ponovno štartali, vendar se mi zdi, da bi vaše težave odstranili le s spremembo organizacije in določitvijo, kakšna je delitev dela med posameznimi delavci ter kdo je za kaj odgovoren. Čeprav je bila prvotna ocena v zvezi s tem zadovoljiva, pa to sedaj ni, in najbrž tudi ne z vaše strani! Naj vam zato povem, da bo predsednik poslovodnega odbora DO KTL imenoval posebno komisijo strokovnjakov, ki se mora kompleksno lotiti vseh problemov vašega tozda z namenom, spremeniti to stanje prav na vseh področjih dela. Ugotavljamo namreč, da so tako kot pri vas tudi v Kartona-žni Ljubljana težave v organiziranosti, ki zahteva preveč stroškov, kar zvišuje vaše cene. Naloga sicer ne bo izdelana čez noč in bo trajalo tudi več mesecev. S takim pristopom pa bo tudi definirano, koliko delavcev je morda preveč pri določenih delih in ki jih je potrebno razporediti na druga mesta, seveda v skladu z našo zakonodajo. SPREJETI MORAMO DOPOLNJEN DINAMIČEN SISTEM NAGRAJEVANJA, KAR PA BOMO DOSEGLI Z USPESNO IZVEDENIM REFERENDUMOM Seme: Prosim tovariša Stankoviča, da nas seznani za kdaj se predvideva ponovna izvedba referenduma za sprejem samoupravnih splošnih aktov s področja nagrajevanja v tistih temeljnih organizacijah in delovni skupnosti, v katerih pri prvem glasovanju niso bili sprejeti. Stankovič: Informacija o tem je bila dana delavcem že na raznih koordinacijskih sestankih tako sindikata in drugih ter na zadnji seji delavskega sveta DO KTL. Ponovitev referenduma se predvideva za 15. december in bo tako izveden še v tem letu. Sredi tega meseca bo moral delavski svet poglobljeno ugotoviti situacijo v zvezi s to akcijo, kajti zadnje izkušnje so pokazale, da v nekaterih tozdih ni bilo storjenih dovolj na pripravah, kar je bilo tudi razlog, da referendum ni uspel v tozdih Kartonažna Ljubljana, Valkarton, Kartonaža Rakek, Embalažni servis in Jel-plast ter da ne pozabim seveda tudi v delovni skupnosti skupnih služb. Kot sem seznanjen v tozdu Kartonažna potekajo vsa pripravljalna dela, ki se predvsem nanašajo na manjše spremembe organizacijskih rešitev s katerimi bi dopolnili razvid del in nalog ter ga nato na novo ovrednotili toda brez kakršnih koli velikih sprememb. Tudi iz tozda Valkarton nam javljajo da še delajo na spremembah organizacije, zaradi česar se bomo Ponovno sestali glede dopolnitve razvida del in nalog. O problemu v Kartonaži Rakek smo že govorili, zato bo v tem tozdu nujno potreben ponovni sklic koordinacije sa- moupravnih in družbenopolitičnih organov, da se ugotovi dejansko stanje in podvzame ukrepe, za zaključek akcije. V tozdu Jelplast in Embalažnem servisu je praktično vse urejeno, s tem da smo v zadnjem celo sprovedli popolnoma nov organizacijski pristop pri proizvodnem delu tako, da se sedaj odvija proizvodnja čimbolj racionalno, kar se odraža v konkretnih rezultatih. Smatram, da je nujno potrebno referendume uspešno izpeljati ter tako odpraviti nekatere nazakonitosti, ki jih imamo, ter predvsem vpeljati dopolnjen dinamičen sistem nagrajevanja. Sistem, ki smo ga pripravili v teh samoupravnih aktih naj skozi resnično stimulacijo delavca, postane element za dosego boljših poslovnih ciljev, kar pa nam dosedanji več ne omogoča. Seveda pa bo potrebno tudi tega stalno razvijati in dopolnjevati, da bo tako vedno dosegel svoj namen. Da bi ugotovili, kako je zadeva pripravljena za potrebno odločanje na referendumu saj pomislekov za ali proti referendumu ne sme biti bo dana pobuda za sklic konference osnovnih organizacij sindikata, na kateri naj si brez dlake na jeziku povemo, ali smo in kako pripravljeni za ta popravni izpit — toda pasti na njem sigurno ne smemo! Alojz Čuk: Želel bi pojasnilo, ali so določila našega panožnega sporazuma vnešena v naše splošne akte, da ne bi čez par mesecev imeli zaradi njihove uveljavitve, ponovne referendume. Izdelava toaletnega papirja v Lepenki Tržič Stankovič: O določilih naših panožnih sporazumov smo že obravnavali na koordinacijskem sestanku predstavnikov kadrovskih služb tozdov in DS ter prav tako na konferenci osnovnih organizacij sindikata. Po mnenju strokovne službe se z našimi določili v celoti že pokrivamo z obvezujočimi določili tega sporazuma, odstopamo le v eni ali dveh zadevah, pri katerih smatramo da bo naša praksa že v bližnji bodočnosti pravilnejša. Tako panožni sporazum določa dodatek za nočno delo v višini največ 50%, v našem pa celo "najmanj 50%" na OD. V vseh naših tozdih, razen v Valkartonu je bil ta sporazum že sprejet. Seme: Zahvaljujem se vsem prisotnim, tako za postavljanje vprašanj, kot članom poslovodnega odbora in drugim za izčrpno podajo odgovorov. Upam, da ste s tem dobili potrebne informacije, ki jih že lahko takoj prenesete tudi med delavce v vaše kolektive, s strani uredništva pa jih bomo le v nekoliko skrajšani obliki, toda brez bistvenih sprememb, objavili tudi v Glasilu KTL. Razgovor za objavo pripravil Milan SEME (Pripis uredništva: Zaradi obilice gradiva z razgovora, smo se bili primorani odločiti, da manjši del vprašanj in odgovorov objavimo v naslednji številki). KAKO SMO POSLOVALI V DESETIH MESECIH Za nami je že deset mesecev poslovanja in prvi pokazatelji so že znani. V oktobru smo v delovni organizaciji proizvedli 7.969 t izdelkov, kar je 410 t več kot lani oktobra, vendar pa je to manj kot smo si začrtali z dinamičnim planom. Za oktober je značilno, dg je proizvodnja potekala nemoteno, založenost z materiali je bila dobra, slabše je bilo z rezervnimi deli iz uvoza, ker ni deviz, najhujše pa je dejstvo, da naročila upadajo. Znižanje naročil se je pojavilo na področju valovito kartonske embalaže, navite embalaže in tekstilnih utenzilij, bojimo pa se, da bo zmanjšanje naročil kot posledica padca kupne moči prebivalstva in večje racionalnosti pri kupcih, še bolj očitno proti koncu leta. V obdobju januar—oktober pa smo proizvedli 79.077 t oziroma 5.286 t več kot v enakem obdobju lanskega leta. Če pa primerjamo doseženo proizvodnjo s planom pa moramo ugotoviti, da za dinamičnim zaostajamo za 3 %, za prav toliko pa presegamo operativnega. Fakturirana realizacija za oktober znaša 1.079.325.000 din od tega 85.191.000 din od izvoza in 994.134.000 din od prodaje na domačem trgu. Za deset mesecev pa znaša fakturirana realizacija 8.550.791.000 din in je za 11 % višja od dinamičnega plana, za 13 % višja od operativnega plana in 87 % višja od lanskoletnega enakega obdobja. Proizvodnja plošč v oktobru znaša 5.582.000 m2 oziroma 3.432 t, vendar je ta proizvodnja nižja od lanskoletne in od dinamičnega plana. Nižanje proizvodnje gre predvsem na račun manjšega odjema naših tozdov in pomanjkanja naročil. Za obdobje desetih mesecev znaša proizvodnja 56.800.000 m2 oziroma 34.707 t izdelkov, kar je za 5 % manj od dinamičnega plana, 4 % več od operativnega in je še vseeno višja od lanskoletne proizvodnje v desetih mesecih. V oktobru se je izkoristek materiala poslabšal za 1 odstotek v primerjavi z lanskim oktobrom, saj so ga poslabšale vse tozd razen Kartonaže in Tike. Za obdob- (nadalj. na 8. str.) je desetih mesecev znaša izkoristek 86,7 % in je enak lanskemu v enakem obdobju. Večja razdrobljenost naročil in ponekod upadanje le-teh ob enakem številu zaposlenih je vzrok, da je oktoberska produktivnost ki znaša 22,20 kg/h že nižja od lanske oktoberske. Za planirano produktivnostjo zaostajamo za 7 %. Za deset mesecev znaša izračun produktivnosti 21,37 kg/h in je za 3 % nižja od lanske dosežene v desetih mesecih. Razkorak med doseženo produktivnostjo in planirano je zdaj še večji, saj smo za 11 % pod planirano. Kljub temu, da so izvozni rezultati tudi v oktobru zelo dobri pa s proizvodnjo za izvoz ne moremo biti zadovoljni, saj se zatika tam, kjer ne bi smelo — pri kvaliteti, pri organizaciji proizvodnje za izvoz in pri površnosti oziroma ponekod celo malomarnosti posameznikov. Meseca oktobra smo na konvertibilni trg izvozili blago v vrednosti 332.456 $, na klirinškega v vrednosti 159.610 $, torej skupaj 492.066 $. Če ta'rezultat primerjamo z dinamičnim planom vidimo, da zaostajamo za 8 %, operativnega presegamo za 22 %, lanskoletno oktobersko realizacijo za izvoz pa za 98 %. V desetih mesecih poslovanja smo z izvozom realizirali 4.649.052 $, od tega 2.759.677 $ na konvertibilnem trgu. Za konvertibilnim dinamičnim planom zaostajamo za 6 %, za operativnim za 5 %, lanskoletni konvertibilni izvoz pa presegamo za 17 %. Klirinški izvoz je za 37 % večji od dinamičnega plana, za 6 % višji od operativnega in za 92 % višji od lanskoletne realizacije na klirinškem področju. Skupno je torej DO KTL za 8 % nad dinamičnim planom, za od- stotek smo pod operativnim in za 39 % nad lansko izvozno realizacijo. Ob koncu lahko ugotovimo, da je izvoz precej porasel, velike pa so tudi naše potrebe po devizah, saj je treba odplačevati anuitete, uvoziti rezervne dele ... J. BERNARD Meta Jerom pri tekočem traku za izdelavo registratorjev Hermes Da bo operativna priprava proizvodnje lahko posredovala pravo informacijo ob pravem času na pravo mesto NOVOST NA PODROČJU RAČUNALNIŠTVA: Planiranje proizvodnje s pomočjo računalnika 1. UVOD Planiranje proizvodnje v širšem smislu obsega usklajevanje vseh resursov (virov) v delovni organizaciji z ozirom na zahteve trga s ciljem, da se dosežejo maksimalni ekonomski učinki za tozd oziroma DO kot celoto. V kratkoročnem (letnem) in posebej še v operativnem obdobju pa se doseženi resurzi izkažejo kot konstante (proizvodne kapacitete, zaloge surovin, materialov in polizdelkov, omejen asortiman osvojenih izdelkov razpoložljiva obratna sredstva, ...) in tako razumemo planiranje proizvodnje kot usklajevanje obsega dela (naročil kupcev s proizvodnimi zmogljivostmi. Planiranje proizvodnje se izvaja predvsem na relacijah prodaja-pro-izvodnja-nabava, v pripravah in usklajevanju pa sodelujejo tudi vse strokovne službe oziroma poslovne funkcije. Planiranje se izvaja s ciljem, da bi bil dosežen čim večji dohodek oziroma stopnja pokritja ter uresničena potrebna reprodukcijska sposobnost. Rezultat tega usklajevanja so plani proizvodnje, ki definirajo kolikšen obseg dela, po asortimanu in količinah, je potrebno realizirati v določenem obdobju. S plani proizvodnje so določena tudi sredstva in naloge za dolgo zastavljenega obsega dela, pri čemer je potrebno upoštevati naslednje temeljne dejavnike proizvodnje: — materialne dejavnike . proizvodne kapacitete (strojne kapacitete, ki so zmogljivosti delovnih sredstev in ročne kapacitete, ki so zmogljivosti delovne sile), . surovine in materiali (predmeti dela), — ljudske dejavnike (strokovna usposobljenost delavcev), — organizacijske dejavnike (normativi porabe materiala, normativi porabe izdelavnega časa, tehniška tehnološka in delovna dokumentacija ter organizacijski pripomočki). Če govorimo o sodobni industrijski proizvodnji in pod tem razumemo tehnološko dobro organizirano proizvodnjo, potem se površnemu poznavalcu razmer vsiljuje videz, da je v taki proizvodnji sorazmerno malo podatkov. Ker je proizvodnja tehnološko dobro organizirana, bi naj bilo tipizirano. Posamezni deli ali operacije se sicer pojavljajo v velikem številu, vendar pa je njih samih, torej osnovnih elementov sorazmerno malo. Ta predpostavka je žal popolnoma zgrešena. Tržna proizvodnja ne trpi nobene informiranosti. Tržne razmere zahtevajo prilagajanje najrazličnejšim potrebam, ki se pojavljajo na trgu. Tako prilagajanje tržnim razmeram pa pomeni v proizvodnji izdelovanje variant, tipov, posebnih izvedb in podobno. Pri sestavljanju planov proizvodnje je potrebno torej natančno upoštevati veliko število kosovnic, proizvodnih postopkov, delovnih načrtov in podobnih dokumentov, od katerih vsak vsebuje cel niz podatkov. Zato operativna priprava proizvodnje z dosedanjim načinom dela, to je z ročno obdelavo podatkov, ne more posredovati poslovnemu procesu vse potrebne podatke in informacije. To pa pomeni, da mora operativna priprava proizvodnje zamenjati ročno delo s strojnim torej z avtomatsko obdelavo podatkov, s pomočjo katere bo lahko posredovala pravo informacijo ob pravem času na pravo mesto. 2. OPIS APLIKACIJE Naraščanje obsega podatkov in potreba po čimvečji ažurnosti na eni strani, ter potrebe po čim bolj natančnem krmiljenju proizvodnje na drugi strani so razlogi za uvedbo računalniškega paketa "4P" v TOZD Kartonažna, saj avtomatizira velik del rutinskih izračunov in daje stroškovnim delavcem pravočasno veliko potrebnih informacij prav na področju planiranja proizvodnje ter omogoča tudi stalno kontrolo nad njenim potekom. Ta računalniški paket v sedanjem času omogoča TOZD-u.da s pomočjo računalnika dobi podatke o potrebni količini materialov in polizdelkov ter potrebnih proizvodnih kapacitetah za realizacijo naročil kupcev v določenem obdobju (obdobje planiranja je mesec). Vnos obdelave in vpogledi v stanja podatkov se vršijo preko terminalov. Obdelava je interaktivna, kar pomeni, da je po vnosu podatkov možna takojšnja obdelava in vpogled v rezultate obdelave preko terminala ali izpisano v obliki tabel. Trenutno se računalniški paket "4P" izvaja samo za TOZD kartonažna preko terminala (zaslon s tastaturo) in printerja (tiskalnika), ki sta instalirana na lokaciji tozda. Podatki o naročilih kupcev se v obliki operativnega plana vnesejo preko terminala in služijo kot osnova za izračun izhodnih tabel. V nadaljevanju bomo na kratko opisali vsebino izhodnih tabel: (nadalj. na 9. str.) Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. Anica Čepon pri delu na terminalu Gorenje—Delta v tozdu Kartonažne Ljubljana a. Tabela MATERIALNA BILANCA - št. 1 Na osnovi operativnega plana računalnik izračuna in v obliki ta- bele posreduje potrebe po materialih in polizdelkih za realizacijo naročil kupcev. Prikazane so primarne potrebe (naročene količine izdelkov iz operativnega plana) in sekundarne potrebe (kupljeni material in lastni polizdelki, potrebni za realizacijo naročil) ter vred- nostno ovrednoten operativni plan. V količini je navedena vsota vseh potreb po materialu oziroma polizdelku v operativnem planu. TABELA št. 1 DO K T L - TOZD KARTONAŽNA RSP104 84.10.09 materialna bilanca od: oi.io.84 do: 3i.io.84 te. ST IDENT NAZIV EM KK KOLIČINA PROD/NAB CENA VREDNOST 1 450400772 PE VREČE 1150x1400x0,04 1 296,000 22,500 6660,000 2 470119003 HIDRIRANO APNO 1 86,537 20,000 10.384,440 3 470123006 KAZEIN 2 1124,135 50,500 56.768,817 4 470123019 VODNO STEKLO 2 M 8,360 130,000 1,086,800 5 470123119 VODNO STEKLO 2 M 5,405 120,000 648,600 SKUPAJ 75.548,657 LEGENDA: EM . . .enota mere KK . . .karakterni ključ (M- -material. P—polizdelek, I—izdelek) b. Tabela PROIZVODNI POSTOPEK ZA NALOG - št. 2 Ta izhodna tabela prikaže vse operacije, kapacitivna mesta in čas trajanja posamezne operacije za realizacijo določenega naročila. Prikazan je tudi skupni čas za izdelavo naročila (za kapacitivna mesta in vloženo delo) ter število potrebnih delavcev. Iz tabele so razvidni detalnejši podatki o tem, kako bo potekala realizacija posameznih naročil. TABELA ŠT. 2 PKP104 05.09.84 DO K T L - TOZD KARTONAŽNA STRAN: 8 PROIZVODNI POSTOPEK ZA NALOG OD 84.08.01 DO 84.08.31 NALOG IDENT NAZIV EM KOLIČINA ZAKLJUČEK 14-08-001324031-1 001324031 SUKAN NA CEV FI 26 x 280 1 100000 31.08.74 OPE OPIS OPERACIJE KAP. MESTO NAZIV pc^ss ICASS PCASD ICASD STDE 011 RAZREZ 1425-0002 REZ. PREV. STROJ HAMBURG! v, '8 30,656 0,248 3,065 0,025 012 RAZREZ 1425-0002 REZ. PREV. STROJ HAMBURGER "-.t 1 0,000 0,248 3,065 0,025 041 PRIPR. EN. STR. 1432-0001 ENOSTRANSKI STROJ 43 5,e 0,000 5,925 0,000 0,043 042 NAVIJANJE 1432-0001 ENOSTRANSKI STROJ 43 0,000 103,703 0,000 51,851 0,382 043 UREJANJE 1432-0001 ENOSTRANSKI STROJ 43 0,000 0,000 0,000 25,925 0,191 081 PAK. V KARTONE 1433-0030 PAKIRANJE V KARTONE 0,000 34,782 0,000 34,782 0,256 SKUPAJ 6.173 169,141 6,421 118,688 0,922 LEGENDA: PCASS — pripravljalni čas stroja PCASD — pripravljalni čas delavca ICASS — izvajalni čas stroja ICASD — izvajalni čas delavca c. Tabela REZULTATI KAPACI-TETNE MATRICE - št. 3 V tabeli je za vsako kapacitivno mesto prikazan skupni razpoložljivi čas stroja in delavca ter skupni čas stroja in delavca, ki je potreben za realizacijo vseh naročil iz operativnega plana. Kapacitivno mesto je stroj oziroma več isto vrstnih popolnoma nadomestljivih strojev in ročno delovno mesto. Iz tabele je razviden tudi % izkoristka posameznega kapacitiv-nega mesta, skupine sorodnih ka-pacitivnih mest ter kapacitivnih mest v celotni delovni enoti in v TOZD-u kot celpti. Podatki o zasedenosti kapacitivnih mest služijo za odkiravnje prezasedenih kapacitet (ozka grla) oziroma prostih kapacitet za prerazporejanje operacij (odpravljanje ozkih grl). TABELA ŠT. 3 PKP108 05.09.84 DO K T L -TOZD KARTONAŽNA STRAN: 4 REZULTATI KAPACITETNE MATRIKE OD 84.08.01 DO 84.08.31 ST. DELOVNIH DNI = 24 KAP. MESTO NAZIV Razpolož. Objektiviz. % izkor. Norma ure Objektivizirane Število ure ure stroja kapacitet strežbe ure strežbe delavcev stroja/delavca 1434-0005 PAKIRANJE VBOKS IMPREG 368 163,2 35,6 9,68 49,4 35,6 0.2 1434-0006 NATIKANJE ZA LAKIRANJE 368 163,2 159,9 43,47 220,8 159,9 1.1 1434-0007 LAKIRANJE 368 163,2 83,3 22,65 115,2 83,3 0,6 1434-0008 POMOČ PRI LAKIRANJU 368 163,2 149,7 40,70 206,9 149,7 1.1 SKUPAJ SKUPINA: 1434 2576 1197,1 46,47 1638,8 1186,8 8,7 SKUPAJ D E: 143 18032 12180,7 67,55 22330,0 18842,3 138,6 SKUPAJ TOZD: 14 18768 12965,5 69,08 24331,8 20294,3 149,7 d. Tabela OBREMENITEV KAPACITET PO NALOGIH -št. 4 Podatki o naročilih kupcev iz operativnega plana, ki se bodo izvajali na določenem kapacitivnem mestu ter kolikšni časi (stroja in delavca) so potrebni za realizacijo naročil na tem kapacitivnem delovnem mestu so razvidni iz te tabele. Z drugimi besedami povedano nam ta tabela prikaže vsa naročila, ki obremenijo določeno kapacitiv-no mesto s potrebnimi časi stroja in delavca. V tabeli so prikazane tudi vsote potrebnih časov za ka-pacitivno mesto, skupino kapaci-tivnih mest (tehnološko skupino), delovno enoto in TOZD za realizacijo operativnega plana. TABELA ŠT. 4 PKP109 09.10.84 DO K T L - TOZD KARTONAŽNA STRAN: 21 OBREMENITVE KAPACITET PO NALOGIH OD 84.10.01 DO 84.10.31 NALOG IDENT NAZIV TO MM IDENT S KAPACITIVNO MESTO 1433-0030 PAKIRANJE V KARTONE 14-10-001316015-1 001316015 PREDI L. CEVKA Fl 25 x 2 14-10-001325050-1 001325050 SUKANČNA CEVKA FI 8 x 14-10-001325125-1 001325125 SUKANČNA C. Fl 8,2 x 80 14-10-001364020-1 001364020 CEVKA ZA AVTOM. PREV. SKUPAJ K. M.: 1433-0030 PAKIRANJE V KARTONE SKUPAJ SKUPINA: 1433 SKUPAJ D E: 143 SKUPAJ TOZD: 14 Zaključek EM Količina Potrebne % Potrebne ure stroja zasedbe ure strežbe 31.10.84 2 2500,000 38,043 10,33 38,043 15.10.84 1 40000,000 3,913 1,06 3,913 31.10.84 1 300000,000 51,739 14,05 51,739 15.10.84 1 100000,000 12,246 3,32 122,463 105,941 28,78 216,158 495,173 697,858 3360,344 3331,033 63259,591 220035,958 e. Tabela FINANČNO POKRITJE PO NALOGIH - št. 5 V primeru, ko pride do preobremenitve razpoložljivih kapacitet, je potrebno določena naročila kupcev izločiti iz operativnega plana za kar nam služijo podatki iz prikazane tabele. Tabela nam prikaže dohodek, ki ga pridobimo z realizacijo posameznega naročila ter čas delavcev, ki je za realizacijo naročila. Na osnovi teh podatkov se izračuna pokritje na uro za vsako naročilo iz operativnega pla- na, ki nam prikaže dejanski finančni uspeh posameznega naročila. Na koncu tabele so prikazani tudi seštevki za celotni operativni plan. TABELA ŠT. 5 PKP110 84.11.09. FINANČNO POKRITJE PO NALOGIH DO KT L-TOZD KARTONAŽNA OD 84.11.01 DO 84.11.30 STRAN: 1 NALOG IDENT TO MM IDENT S 14-11-001216032-1 14-11-001216136-1 14-11-001216352-1 14-11-001216396-1 14-11-001216659-1 SKUPAJ ZA DELOVNE NALOGE: 3. ZAKLJUČEK To je bil kratek poenostavljen opis predstavitve uporabe računalniškega paketa "4P" v TOZD Karto-nažna na področju planiranja proizvodnje s pomočjo računalnika. Ta računalniški paket predstavlja za proizvodni TOZD prvi začetni korak, na področju avtomatizira-nja krmiljenja proizvodnje in v prihodnosti celotnega poslovnega procesa. S tem je postavljen bazni tabor za osvajanje obsežnega pod- NAZIV roč ja krmiljenja proizvodnje, ki v najširšem pomenu besede obsega celovito koordiniranje poslovanja delovne organizacije na področju priprave in izvajanja v povezavi s prodajnimi in nabavnimi tržišči v smislu izpolnjevanja zahtev trga glede rokov, kakovosti in cen. Najpomembnejši končni cilj pa so optimalni ekonomski učinki tozdov oziroma DO, ki bodo doseženi edino z optimalno pripravo in racionalnim izvajanjem proizvodnega procesa ter stalno kontrolo nad 001216032 SN CEV FI 26/30 x 800 001216136 SN CEV Fl 35/41 x 1450 001216352 SN CEV Fl 48,3/52 x 14 001216396 SN CEV FI 50/53 x 920 001216659 SN CEV FI 68/75x 1500 EM Količ. Pokritje Pokritje Strežba Pokritje EM DN DN /uro 1 10000 5,60056000,000 83,101 673,878 1 10000 6,900 69000,000 90,467 762,709 1 8000 13,300 106400,000 94,033 1131,517 1 3000 7,650 22950,000 26,672 860,452 1 3000 10,400 31200,000 45,739 682,131 315550,000 340,012 njegovim potekom. Zato v bližnji P.S. Vsem zainteresiranim smo v prihodnosti že načrtujemo razvoj in uvajanje novih obdelav, ki jih nudi programski paket "4P" in sicer avtomatizacijo obdelave podatkov pri izračunavanju kalkulacij, razpisovanju delavniške dokumentacije, kontroli nad potekom proizvodnega procesa, materialnem poslovanju (vodenje prometa in stanje zalog na skladiščih, rezervacija materialov za odprte delovne naloge) in terminiranju proizvodnje. oddelku EOP in v TOZD Karto-nažna vedno na voljo, da se na primeru TOZD Kartonažna seznanijo o doseženih rezultatih oziroma, da vam podamo obsežnejšo in detal-nejšo obrazložitev obdelave, tako da bi lahko računalniški paket "4P” uvedli tudi v ostale TOZD-e. Avtorji: J.MIHELČIČ J. ZAKOTNIK Delavski svet je sprejel sklep o podelitvi plaket DO KTL v letu 1984 14. OREHEK Benjamin 15. ZAVAŠNIK Marija 16. ZBAČNIK Slavka TOZD EMBALAŽNI SERVIS KOPER 23. CUPIN Vladimir Koncem letošnjega leta naj bi delavski svet DO. KTL že tretjič po njeni ustanovitvi podelil v skladu s pravilnikom o podeljevanju "PLAKETE DO KTL" ter priznanj ob delovnih jubilejih plakete delavcem, za katere je tako sklenil delavski svet DO na svoji seji 19. novembra in sicer na predlog komisije in predhodno pobudo osnovnih organizacij sindikata temeljnih organizacij in delovne skupnosti. Plaketo naj bi prejeli: TOZD KARTONAŽA RAKEK 1. IVANČIČ Andrej 2. UDOVIČ Anica TOZD LEPENKA TRŽIČ 3. AVSENEK Pavla 4. BEHEK Anton TOZDVALKARTON LOGATEC 5. GORJANC Marjan 6. HALOŽAN Vinko 7. JERINA Ana 8. MIVŠEK Viktor 9. PETKOVŠEK Franc TOZD KARTONAŽNA LJUBLJANA 10. BONČA Malči 11. GERMEK Miroslava 12. GREGORKA Ivanka 13. MRAKUŠIČ Darinka TOZD PAPIRNA KONFEKCIJA LJUBLJANA 17. MLINAR Marija 18. ROŽMAN Cvetka TOZD JE LPLAST KAMNA GORICA 19. BOHINC Janez TOZD KUVERTA LJUBLJANA 20. ŽABKAR Jožica TOZD TIKA TRBOVLJE 21. BENKO Viktor 22. ČAMER Ferdinand TOZD SIGMA GORNJI MILA-NOVAC 24. NIKOLIČ Milomir DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 25. BAŠKOVEC Adela 26. JANČIGAJ Viktor V prihodnjem Glasilu bomo objavili izvleček iz utemeljitev za podelitev plakete prvi polovici nagrajencev in obenem tudi posamezne odgovore na zastavljeno jim vprašanje, za ostale pa v januarski številki Glasila. Milan SEME OMOGOČIMO NEKATERIM TOZDOM KTL, DA S SPREJETJEM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA ZAKONITO UREDIJO NAGRAJEVANJA Za 20. december razpisan referendum Delavski svet DO KTL je na svoji seji dne 19. novembra sprejel sklep, da se ponovi referendum o sprejemu samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo z nespremenjeno vsebino dne 20. decembra t. I. in sicer tam, kjer pri izvedbi ni uspel z utemeljitvijo, da se je z največjo možno mero upoštevalo naslednje usmeritve in cilje: a) sistem nagrajevanja v delovni organizaciji dopolniti in spremeniti povsod tam, kjer se je v praksi izkazal kot neustrezen in pomanjkljiv; b) osnove in merila sistema delitve osebnih dohodkov, zlasti tiste, ki se nanašajo na delitve po rezultatih dela, naj omogočajo sprotno prilagodljivost ciljem poslovne politike; c) osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo uskladiti z določbami zakonov (zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu, zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju); d) v tem obdobju se je pripravljal panožni sporazum o izhodiščih in nekaterih skupnih osnovah za oblikovanje in razporejanje dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo s katerim smo sprotno usklajevali določbe našega sporazuma; Ugotoviti moramo, da določbe sporazuma zajemajo tako vsebino in cilje, za katere smo se dogovorili v delovni organizaciji, kot tudi osnove in izhodišča zakonodaje in strokovnih podlag. Analiza neuspelega referenduma v mesecu maju je pokazala, da so razlogi takega izida drugje in ne v vsebini samoupravnega sporazuma. Kot morda poglavitnega bi omenili nepripravljene izvedbene akte v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti, ali nedorečena mikroorganizira-nost. Nedvomno je, da je potrebno delavcem predočiti celovitost sistema, vendar pa je le potrebno potegniti ločnico med dogovorjenimi osnovami in merili—sistemov v delovni organizaciji in konkretizacijo oz. izvajanjem tega v posamezni sredini ob upoštevanju njene sprecifike in potreb. Analizo neuspelega referenduma je obravnaval tudi koordinacijski svet, katerega zaključek je bil tak, kot smo že zgoraj ugotovili, ter da se referendum ponovi z enako vsebino. Referendum ponavljajo temeljne organizacije in delovna skupnost, katere samoupravnega sporazuma niso sprejele. Zavedati pa se moramo, da so v tej fazi prizadete in ovirane ravno temeljne organizacije, ki so sporazum sprejele, ne morejo pa ga uporabljati. Kljub temu, da intenzivno delajo na izvedbenih aktih, pa je vendarle prisotna neka negotovost in strah, kaj potem, če so bila prizadevanja zaman. Menim, da se lahko upravičeno vprašamo, ali imamo pravico brez pravega razloga zavirati tiste, ki v tem samoupravnem sporazumu vidijo prednosti pred sedaj veljavnim, pa jih vendarle ne morejo uveljaviti v praksi. Naj to v nobenem primeru ne izzveni kot pritisk, vendar pa je dejstvo, da sam samoupravni sporazum, pa če tudi veljaven še ne odmerja osebnega dohodka v kuverti. V njem so le dogovorjene osnove in merila, s katerimi je potrebno uskladiti izvedbene akte. Danica MAJCEN Slavko STANKOVIČ ULTRAVIOLETNE BARVE IN LAKI Novosti v tiskarstvu Dosedanji način sušenja tiskarskih barv bazira na principu odhlaplja-nja organskih topil ali vode, ali na podlagi oksidacije sušečih olj. Prvi način se uporablja pri flekso-tisku in bakrotisku, slednji pa v ofsetnem tisku. Pri nas je fleksotisk v uporabi predvsem za tiskanje valovitega kartona in pri tisku papirnatih izdelkov. Ofsetni tisk pa se uporablja izkju-čno za tiskanje tripleks kartona. Sam ofsetni tisk je zelo zahteven, posebno če upoštevamo, da imamo na eni strani vodo, ki odbija barvo in na drugi strani ofsetno barvo, ki se mora strditi ob prisotnosti 'kisika v zelo kratkem času, pri tem pa ne sme priti do odtiso-vanja na zadnji strani pri skladanju pole na polo kot tudi ne do oddrg-njenja pri nadaljnji predelavi. Delno si pri tem pomagamo s tem, da potiskane pole posipamo s prahom, ki loči potiskano ploskev od nepotiskane. Ta postopek ima poleg pozitivnega učinka tudi to, da otežuje delo pri ponovnem prehodu skozi tiskarski stroj oziroma da ostane potiskana površina hrapava. Razvoj ofsetnih barv pa je šel v smeri hitrejšega sušenja barv, kar se je doseglo z dodajanjem raznih pospeševalcev sušenja (sikati-vi) ali pa z obsevanjem z infra rdečimi oziroma ultravioletnimi žarki). Postopek obsevanja z žarki pospešuje strjevanje oziroma sušenje barve. Proces z ultravioletnimi žarki strdi barvo v eni sekundi. Pri nas smo se odločili za ultravio-letni postopek, ki je bolj učinkovit in daje boljše rezultate. Pri uporabi tega postopka ni potrebno spremeniti obnovne zasnove ofsetnega stroja, priključiti se mora le komora v kateri so montirane ultravioletne svetilke. Ta postopek ima tudi poleg koristnih, tudi nezaželjene učinke, saj povzročajo ultravioletni žarki močno korodiranje strojnih delov zaradi nastanka agresivne oblike kisika— ozona. Ta se sicer odsesava, da ni škodljiv za ljudi, vendar kljub temu tudi preostale majhne količine povzročajo nezaželjene pojave. Nadalje je potrebno omeniti, da so prižgane ultravioletne svetilke škodljive za oči. Sušilna naprava (komora) pa je grajena tako, da pri upoštevanju obratovalnih navodij ni možno, da bi prišlo do omenje' nih poškodb. V zadnjem času so se na tržišču pojavili laki, ki se strjujejo pod vplivom ultravioletne svetlobe. Z njimi dosežemo zelo gladko in svetlečo površino tudi z majhnimi nanosi. Ti novi materiali in postopki sušenja z ultravioletne svetlobo predstavljajo kvalitetni dodatek v tehnologiji in povečano zanesljivost v nadaljnji predelavi, poleg tega povečajo kvalitetni videz izdelka. Zaradi pomembnosti teh materialov se tudi domača industrija vključuje v pripravo oziroma proizvodnjo teh barv in lakov. Andrej ČEKADA Mihael IVANUŠA NOV ZAŠČITNI ZNAK DO KTL? (črke v svetlorjavi in temna podlaga v temno rjavi barvi) KTL Industrija papirja in embalaže Foto vest: Delavski svet DO KTL je na seji dne 19. novembra sprejel sklep, da se odločitev o novem zaščitnem znaku firme, ki ga je predlagala posebna komisija in obenem tudi sprejem pravilnika o celostni podobi naziva firme KTL in njeni uporabi, izvede na naslednji seji v mesecu decembru. IZ ODPRTE SEJE 00 ZK TOZD TIKA TRBOVLJE OB OBRAVNAVI SKLEPOV 13. SEJE CK ZKJ NIČ VEČ VPRAŠANJE KAKO NAPREJ Poziv CK ZKJ k aktivnostim po 13. seji in predlaganih sklepih in usmeritvah Občinskega komiteja ZKJ so bile vodilo o poteku razprav v naši temeljni organizaciji in osnovni organizaciji ZK. Sekretariat osnovne organizacije ZK je na svoji seji začrtal program dela, ter potek razprav razdelil na več delov. Najprej so se razprave vršile v osnovni organizaciji sindikata in osnovni organizaciji zveze socialistične mladine. Na teh sestankih so bili predvsem nanizani problemi delovanja njihovih organizacij ter problemi, s katerimi se dnevno srečujejo, manj pa se je razpravljalo o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ. V drugem delu poteka aktivnosti je bila sklicana družbenopolitična koordinacija na kateri se je poskušalo podati odgovore na postavljena vprašanja iz predhodnih razprav. Sprejeti so bili določeni ukrepi, predvsem okrog nanizane proizvodne problematike. Kritično smo ocenili delovanje samoupravnih organov temeljne organizacije, predvsem pa delo delegacij družbenih dejavnosti in dejavnosti materialne proizvodnje. Kljub večkrat ugotovljenim slabostim, katere priznavajo tudi na občinskem kot republiškem nivoju je bilo ponovno izpostavljeno. — gradiva, ki prihajajo so preveč strokovno napisana — ni variantnih predlogov in so kot taka dokončna in nanje ni možno vplivati,da se spremenijo — vse seje naj bi bile v popoldanskem času, kar do sedaj ni bila praksa, zato se naši delegati, po sklepu delavskega sveta in družbenopolitičnih organizacij, teh sej, ki so bile sklicane med delovnim časom niso udeleževali — boli nas, da pismene pobude oziroma pripombe niso upoštevane — na sejah skupščine obravnavamo in dvigujemo roke le za podražitve, ki so že bile izvedene, tako delegati nimajo vpliva na odločitev. V kolikor pa se glasuje proti predlogu, sledi administrativni ukrep. Poleg tega se strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti na sejo pripravijo tako, da lahko delegate utišajo in uveljavijo svojo voljo. Na predhodnih razpravah je bilo podano, da v temeljni organizaciji ni čutiti vpliva in delovanja osnovne organizacije Zveze socialistične mladine, šepa pa tudi delo osnovne organizacije sindikata. Kritično smo ocenili njihovo delovanje ter sprejeli obvezo za konkretne aktivnosti za izboljšanje stanja med mladimi. Na podlagi predhodnih aktivnosti po predlogu sklepov 13. seje je bila sklicana odprta seja osnovne organizacije ZK. Naša temeljna organizacija dosega dokaj dobre poslovne rezultate, je pa še vedno vrsta drobnih napak, katere skušamo dnevno odpravljati in nanje opozarjamo. Odprta so ostala bolj kompleksna vprašanja kot so produktivnost, vprašanje kvalitete, trenutno stojimo pred novimi investicijami, kjer se moramo odločiti o našem nadaljnem razvoju (sloter, lepilnica, v perspektivi tudi projekt vrečk itd.) Eden izmed sklepov se nanaša tudi na idejno politično usposabljanje, pri čemer smo ugotovili, da je stanje na tem področju v naši temeljni organizaciji zadovoljivo. Ni pa zadovoljivo informiranje, saj delegati na seje samoupravnih organov ne prihajajo z mnenjem svoje sredine, kar pa je posledica tega, da so vabila vročena brez dodatnega gradiva, razen za seje delavskega sveta, pa še ta so pomanjkljiva. Sklepi nas obvezujejo tudi na sprejemanje in obnavljanje članstva, pri čemer nam je temeljno vodilo kvaliteta in ne kvantiteta, torej ne številka zaradi števila samega. Ugotovilo se je, da so sklepi 13. seje stari že več kot deset let in se iz leta v leto ponavljajo v takšni ali drugačni obliki, vendar z isto vsebino, rezultatov pa ni. ZK bo pridobila ugled le z odločnejšo akcijo, na podlagi katere se bo lahko pričela izvajati odgovornost na najvišji zvezni ravni. Diskusija je potekala v smeri zgrešenih investicij (Feni) in možnost našega vpliva nanje. Ne strinjamo se s frazo "da smo odgovorni vsi", saj sploh ne vemo, da se kaj takega dogaja oziroma smo obveščeni, ko nastopijo že negativne posledice. Kaj je pri preobsežnem najemanju kreditov kriv delavec v neposredni proizvodnji? Boli nas, da v tujini več vedo o dogodkih v Jugoslaviji kot pa mi sami. To kaže na premajhno informiranost in tudi zaradi tega ZK izgublja ugled in zaupanje. Kritično smo ocenili tudi delovanje naše osnovne organizacije. Pasivnost članstva, kar se kaže predvsem v tem, da si le redki upajo svoje mnenje glasno povedati, v svojem okolju pa ne zastopajo začrtane politike ZKJ in osnovne organizacije. V razpravi ni bilo posebnih dopolnitev k predlogu sklepov 13. seje s tem, da je prevladovalo mnenje, da bi moral biti v sklepih posebej izpostavljen način sankcioniranja odgovornosti, za slabo izpeljane ali nerealizirane naloge oziroma napačne odločitve na državnem in republiškem nivoju. Nadalje je bilo dogovorjeno, da bodo naše akcijske usmeritve predvsem usmerjene v tekoče reševanje proizvodne problematike. Več pozornosti bo potrebno posvetiti kvaliteti dela, investicijskemu vlaganju, delu delegacij in ostalih samoupravnih organov ter družbeno političnih organizacij, ^predvsem pa mladini in sindikatu, zagotoviti večjo odprtost osnovne organizacije ZK, predvsem z odprtimi sejami, ter nenazadnje doslednemu izvrševanju programa gospodarske stabilizacije. S tem aktivnosti po 13. seji CK ZKJ niso zaključene, temveč je pred nami veliko odprtih nalog, katere bomo morali z vso odgovornostjo realizirati. Mili TOMC Darko Denisa izvoljen za novega predsednika uredniškega odbora Na svoji prvi seji 26. oktobra t.l. je odbor za obveščanje pri delavskem svetu DO KTL imenoval na predlog glavnega in odgovornega urednika za naslednje dvoletno mandatno obdobje nove člane uredniškega odbora informativnih glasil DO KTL in sicer: Toneta Prašnikarja in Darka Denišo iz tozda Kartonažna, Martina Jelnikarja iz Papirne konfekcije, Anito Albreht iz Kartonaže Rakek, Jožico Bernard in Draga Videmška iz delovne skupnosti — po svoji funkciji glavnega in odgovornega urednika pa je član odbora tudi Milan Seme. Na svoji prvi seji 8. novembra se je uredniški odbor konstituiral in za predsednika izvolil Darka Denišo ter za njegovega namestnika Anito Albreht. Prepričan sem, da bo tudi nov uredniški odbor s svojo aktivnostjo pri izvajanju načrta vsebinske zasnove glasila storil vse, da bo Glasilo KTL še nadalje kvalitetno opravljalo svojo nalogo. Sam pa se zahvaljujem dosedanjim članom uredniškega odbora za naše uspešno sodelovanje, dosedanjem predsedniku Antonu Čožu in članom odbora za obveščanje pa za izrečeno pohvalo, kot moj prispevek pri dosedanjem urejanju Glasila DO KTL. Milan SEME Darko Deniša pri delu Šport - rekreacija Kartonaža druga v nogometu Končano je tekmovanje v malem nogometu v okviru trimskega tekmovanja občine Ljubljana Center. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini, skupno pa je sodelovalo 24 moštev. Ekipa Kartonažne je dosegla zelo lep uspeh, saj je v končni uvrstitvi dosegla drugo mesto, kar je res lep uspeh naše ekipe. Če bi le v finalu dosegli gol več ali pa enega manj dobili, bi bili celo prvi, saj je o končnem zmagovalcu odločala gol diferenca. Za ekipo Kartonažne so nastopali: Rojc, Handanovič, Čatovič, Lasič, Krdalič, Turšič, Nikolič, Ptičak, Jambrovič, Sladič, ki so skupaj odigrali čez 20 tekem v jesenski sezoni, kar je bilo resnično naporno, saj so bile tekme vsak torek. KONČNA LESTVICA-FINALE točke 1. Žel. postaja 3 2 0 1 9:6 4 2. Kartonažna 3 2 0 1 7:4 4 3. Šola za milič.3 1 1 1 6:6 3 4. PTT 3 0 1 2 0:6 1 Prvenstvo KTL v šahu SMUČARSKA SEZONA NA VELIKI PLANINI Na prvenstvu DO KTL sodeluje 10 šahistov, ki igrajo po dvojnem točkovnem sistemu, to se pravi, da vsak šahist igra z vsakim po dve Partiji. Šahovski boji so zelo zanimivi, tako da ni mogoče že vnap-rej reči, kdo bo osvojil prvo mesto, čeprav Kromek Emil iz DE-50 prepričljivo vodi. Predvsem bo zanimiv boj za ostali dve kolajni, saj je najmanj še šest tekmovalcev v konkurenci za 2. odnosno 3. mesto. Žal se tekmovanja niso udeležili predstavniki iz tozda Valkarton, čeprav je njihova temeljna organizacija prijavila 4 tekmovalce ter imajo med seboj tovariša Ciglari-ča, ki je na lanskem prvenstvu dosegel odlično drugo mesto. Prvenstvo DO KTL bo končano do konca meseca novembra, nato pa se prične šahovsko tekmovanje v okviru sindikalnega prvenstva Ljubljane, kjer ekipa DO KTL nastopa v 3. ligi. Za čas od 5.12.1984 do 31.3.1985 zbiramo prijave za letovanje v koči na Veliki Planini v DSSS, DG družbeni standard. Prijavnice lahko dobite pri svojih sindikalnih poverjenikih oziroma v DG družbeni standard. DO KTL smo članice interesne skupnosti RTC Velika planina in imamo do 50% popust pri nakupu dnevnih smučarskih vozovnic. Vse, ki bodo letovali na Veliki planini ali pa se bodo podali samo na smučanje pozivamo, da nam sporočijo želje po nakupu tovrstnih kart, da jih lahko pravočasno naročimo. ROK ZA ODDAJO PRIJAVNIC ZA LETOVANJE NA VELIKI PLANI-NI JE 10.12.1984 VABILO Trenutni rezultati šahovskega prvenstva DO KTL: PRVENSTVO DO KTL V ŠAHU - I. KROG 1. KROMEK EMIL 1 1 2. SIMAKOVIČ STOJAN 0 0 3. NIKOLIČ MILOVAN 0 1 4. TESIČ RADE 0 0 0 5. MRZLIKAR ANTON 0 1 0 6. KOVAČEVIČ DRAGAN 0 0 1 7. PLAZNIK MIRKO 0 0 0 8. MESIČ AHMO 0 0 1 9. LEGEN ROMAN 0 0 10. MANOJLOVIČ SVETO 1 0 1 1111110 10 11111 110 10 0 10 1111 0 011/210 1 1 0 0 0 1 0 0 1 11 0 1/2 1 0 0 1 0 0 10 1 0 10 0 PRVENSTVO DO KTL V ŠAHU - II. KROG Vse upokojene sodelavce KTL vabimo, da se udeležijo tovariškega srečanja, ki ga bomo organizirali v soboto, 22. decembra s pričetkom ob 14. uri, v prostorih obrata družbene prehrane v Ljubljani, Čufarjeva 16. Posebnih vabil ne bomo pošiljali, zato spomnite na srečanje tudi znance naše upravljalce, ki bodo morda to vabilo spregledali ali nanj pozabili. Denarno nagrado v višini 1.000,00 din bomo v mesecu decembru poslali vsem upokojenim sodelavcem na dom. Pridite, pričakujemo vas! DG družbeni standard ŽELELI STE REČI, PA JE TO REKEL ŽE Friedrich SCHILLER (1759-1805) "DON CARLOS" /dramatična pesem/ pogovor med DON CARLOSOM— prestolonaslednikom in DOMINGOM—kraljevim spovednikom CARLOS: Jaz občudujem kraljevega šaljivca—spovednika, ki takšen mojster je v šaljivih zgodbah. A večkrat sem že slišal, da vohuni človeških duš in prenašalci čenč napravili več zlega so na svetu kot strup in nož y morilčevih rokah. Ta trud vam ni potreben bil, gospod. Če hvale čakate, stopite h kralju. DOMINGO: Princ, v redu je, da ste z ljudmi previdni— toda samo z razločkom. Ne pehajte s hinavcem še prijatelja od sebe. Jaz mislim dobro z vami. Friedrich SCHILLER — nemški pesnik in dramatik Drame: Razbojnik, Kovarstvo in ljubezen, Don Carlos, Devica Orleanska, VVilhelm Tell. š K r T a L o Mislite, da še vedno ni izdelan novi zaščitni znak KTL ? Pa je I Do 60% višje cene (kot jih ima konkurenca) in tudi 20 let nespremenjena oblika sta živ trade marke naših izdelkov. 1. KROMEK EMIL 2. SIMAKOVIČ STOJAN 0 3. NIKOLIČ MILOVAN 1/2 4. TESIČ RADE 0 5. MRZLIKAR ANTON 1 6. KOVAČEVIČ DRAGAN 0 7. PLAZNIK MIRKO 0 8. MESIČ AHMO 0 9. LEGEN ROMAN 10. MANOJLOVIČ SVETO 0 PRAVILNA REŠITEV NAGRADNIH UGANK IZ GLASILA KTL ŠT. 10/84 VRETENO: R, RO, KOR, ROKA TAROK, kornat, notarka' KARTON, TORNA, NATO, TON, OT, O KOMBINACIJA: SLAVKO STANKOVIČ REBUS 1: PREDELAVA PAPIRJA 1 1/2 0 1 1 0 0 0 0 1 0 1 0 0 1 1 1 1 0 1 o o 1 1 1 o o 1 1 0 1 1 o 1 o 1 1 1 o o 0 1111 1 Mirko PLAZNIK REBUS 2: DELAVSKI SVET ANAGRAM 1: KARTONAŽA Žrebanje smo izvedli naslednji dan po končanem roku oddaje 16.11. 1984 in izmed 38 reševalcev izžrebali 5 nagrajencev. V uredništvu smo bili kar malo presenečeni nad sorazmerno malo prispelih rešitev, upoštevajoč, ker smo se odločili, da je reševalcem potrebno pravilno rešiti le 4 izmed 7 zastavljenih ugank. Tak odziv nam tako posredno odgovarja, da niste vešči reševanja tudi drugih oblik ugank, ter da je križanka le tisto, kar vas predvsem privlači. Ob tem žrebanju pa se je na drugi strani pokazalo da ni bilo takih, ki ne bi imeli pravilnih vsaj štiri rešitve, tako da ni tudi nihče izpadel, ki je že bil izžreban. ANAGRAM 2: DIREKTOR Izžrebani so bili: ZLOGOVNICA: 1 N E K N ENKALON 1. nagrada 500,- din Mirtič Ljubica DSSS 2 A C A A AKACIJA 2. nagrada Bizjak Venčeslav 3 V E R Ž VERIŽICA 400,- din upok.. Kuverta 4 I V T N KVINTET 3. nagrada Ivanjko Leopold 5 T 1 O A OTIATER 300,- din Kuverta Ljubljana NAVITE CEVI KARTONAŽNA 4. nagrada 200,- din Sonc Franc upokojenec 5. nagrada Kure Martina 100,—din Kuverta Ljubljana NAGRADNA KRIŽANKA Objavljamo praznično nagradno križanko pri kateri bomo Izžrebali 5 nagrajencev. Uredniški odbor se je odločil, da bo za to praznično nagradno križanko podvojil nagradne zneske, prav tako pa bomo tudi v bodoče nekoliko povečali dosedanje nagrade. 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 5. nagrada 1.000- din 800-din 600 - din 400,— din 200 - din Rešitev praznične nagradne kižan-ke oddajte osebno ali pa pošljite po pošti z oznako "prazniča nagradna križanka" na naslov: KTL — samoupravne zadeve in informiranje, 61000 Ljubljana, Čufarjeva 16 najkasneje do srede, 12. decembra 1984. Uredništvo PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA GLASILO KTL - INDUSTRIJE PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO KTL V NAKLADI 2500 IZVODOV; IZHAJA MESEČNO; UREJA UREDNIŠKI ODBOR: DARKO DENIŠA - PREDSEDNIK, ANITA ALBREHT NAM. PREDSEDNIKA IN ČLANI: TONE PRAŠNIKAR, ANTON JELNIKAR, JOŽICA BERNARD, DRAGO VIDEMŠEK TER GLAVNI, ODGOVORNI IN TEHNIČNI UREDNIK MILAN SEME; TISKA KTL TOZD TIKA TRBOVLJE, UREDNIŠTVO: INFORMIRANJE DELAVCEV KTL LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, TELEFON