1916. April
Nevtepeno Poprijeta Devica Marija, Zmožna Gospd Vogrska. POBOŽEN MESEČEN LIST.	'
Vrejuje ga: KLEKL JOŽEF vpok. pleb. v Črensovcih. CSERFOLD (Zalamegye.)
Balkanyi Erno Alsolendva i Muraszombat
Na podporo Marijinoga Lista i Novin.
Z Malepolane: Lebar Jožef 1 K., Šernek Ferenc 1 K. 10 f., Gerič Štefan 1 K. 10 f., Hozjan' Marko 2 K., Pucko Ivan 1 K., Gerič Štefan 1 K., Lebar Anton 50 f., Režonja Ivan 60 fil., Gerič Štefan 40 fil., Piicko Jožef 50 f„ Vuk Janoš 50 f., Mertiik Ignac 30 f., Vuk Štefan 50 f., Gjorkos Štefan 10 f., Hozjan Marko 40 f., Režonja Janoš 20 f., Režonja Štefan 20 f., Šomen Ferenc 50 f., Vuk Štefan 10 f., Gerič Jožef 40 fil., Fifonja Jožef z Brezovice 20 fil., Ščmen Štefan 40 f./ Šernek Štefan 1 K., Šomen Bara 20 f., Šernek Marija 40 f., Hozjan Ana 20 f., Šernek Bara 20 f., Režonja Marija 20 f., Mertiik Orša 80 f.; Mertiik Ana 30 f.; Lebar Bara 40 f., Raščan Bara 30 f., GjOrkOs Marija 40 f., Dominko Ana 30 f., Špilak Bara 20 fil., Špilak Verona 20 f., Šomen Verona 40 fil., Hozjan Ana 40 fil., Režonja Terezia 20 f., ŠSmen Bara 40 fil., Vuk Verona 40 f., Gerič Ana 30 f., Raščan Marija 40 f., Bedernjak Kristina 20 f., Bedernjak Roza 20 f., Škalič Kata 20 fil., Šomen Ana 80 fil. Vkup 21 K.
V Štrigovi po Kiizmič Matjaši nabrano 20 K. Darovniki so sledeči: Novak Andraš 2 K., Štefania Druško 1 K., Ludovika Druško 1 K., Rep Ferenc 40 f., Alt Ferenc 1 K., Jožefa Kutnjak 60 fil., Fortner Mihal 20 fil., Belovič Leksi 50 fil, 2 Tmovčeka: Bogdan Ivau 10.f., Perčič-Marko 40 fil., Trstenjak Jura 50 fil. Z VuŠivčeka: Rebernik Anton 80 fil, Z Jalsovec: Filip Kristofič 1 K., Jožef Kristofič 70 fil. Z Grabrovnika: Bogdan Jakop 80 fil. Z Slatnjeka: Novak Peter 20 f., Lesar Jura 20 fil. Z Gibine: Klo-var Štefan 40 fil. Z Sv. Vrbana: Levačič Andraš 20 fil.. Škafar Andraš 80 fil., Cvetko Ferenc 40 fil. Z Vešcice: Glavnik Aaton 40 f.. Z Vešiičkoga brega-. Preiner Anton 60 fil. Z Banfije: Ka-merlin Jožef 1 K. Z Refzkrske Grabe: Zadravec Jura 1 K. Z Gi-binsieka: Valpatič Franc 40 fil. Z Stanetinskoga brega-. Muršič Berceg 1 K. Z Šafarskoga Sela: Ivančič Jožef 72 fil. Z Prifrge: Sedmak Terezia 1 K., Kiizmič Matjaš 88 fil.
Z Dolnjebistrice: Marton Štefan 1 K., Kelenc Rudolfa žena 1 K., Ciglar Marija 1 K, Dorenčeč Martin 60 fil., Kelenc Ivana žena 1 K., Glavač Ana 1 K., Kolenko Jožef 1 K., Kolenko Mat-jaša dovica 10 fil., Kolenko Janoš 1 K., Horvat Ivan 70 fil., Šernek Jožefa žena 2 K., Hirsman Mihala žena 1 K., Utrosa Martina žena 1 K., Žabot Andraša žena 2 K., Smolko Jožef 1 K., Go-dina Matjaša žena 30 fil., Lebar Štefan 20 fil., Godina Štefana žena 40 fil., Šernek Štefana žena 1 K., Žabot Jožef 50 fil., Lipič
fcH. leto. 4. št.
1916. April.
Nevtepeno Poprijeta Devica Marija,
ZMOŽNA GOSPA VOGRSKA - POBOŽEN MESEČEN LIST,
VREJUJE GA:
KLEKL JOŽEF
plebanoš na pokoji v Črensovcih. CserfSld (Zalamegye).
Z dovoljenjom višešnje cerkvene oblasti.
Prihaja vsaki mesec 8-ga na veseli spomin petdesetletnice 1. 1904. dec. 8-ga obhajane zavolo razglašenja verske pravice o Marijinom nevtepenom poprijetji, šteri den je te pobožen list prvič slovencom vogrskim do rok dani. — Cena 2 koroni, v Ameriko 3.
Nemarnost pa nedelavnost napravita v najbolših rečaj najvekšo škodo.
Drago moje dete —- tak pravi Marija — svet je pun vsakojačkih nevol, šterih nevol začetek pa zrok je največkrat nemarnost.
Človek ne more hujšega čin iti, kak je to, gda nikaj čini.
Prvi stariš človeštva se tudi ne bi pregrešo, či bi v paradižomi delao, pa sebe i svoje ne bi zamazao z grehom, či ne bi bio nemaren pa nedelaven.
Med dobrotami, štere sam dobila od Boga, sam najbole poštuvala čas. To mi je bilo najdragše.
Niti ednoga megnjenja sam nej nehala, ka ne bi kaj dobra včinila.
Vsigdar sam si prizadevala, ka sam kakše hasno-vito delo opravlala.
Vsako viiro sam si razdelila za pobožne vaje ali pa za opravlanje kakšega hasnovitoga dela.
Vsaki čas sam bila viditi pri molitvi, ali pa pri kak-šem ženskinom deli, pri tkanjej pa pri šivanji.
Ves moj počinek je bio to, ka sam vselej včinila ka je bilo Bogi prav pa dopadlivo, pa s čem sam lehko bila na hasek ludem.
Nemarnost pa nedelavnost sam sovražila, pa sam zato nigdar nej mislila na drugo, kak samo na to, ka je lepo pa dobro.
Drago dete, šteri človek šče najti najkračišo pot štera pela k grehi, njemi nej trebe nikaj drugo činiti, kak manjariti.
Manjost je začetek vsake hudobije.
Drago moje dete, ali ti tudi rado manjariš?
Či rado manjariš, te je tvoja dtišo že v nevarnosti ka se pogubi!
Hudi duh tak vsigdar zasleduje človeka, kak bi njemi mogeo-pogubiti dušo. Nego vervli mi, ka hudoga duha v njegovom prizadevanji nikaj drugo ne pomaga tak, kak ravno tvoja manjost pa nedelavnost.
Oda najmre človek manjari pa nikaj ne dela, te se njemi budijo lagoje pa nečiste misli.
Takšega hipa pridejo skušnjave, štere te zadenejo pa tudi premagajo.
Što vsigdar redno opravla svoja dela, njerni se nej trebe bojati sovražnika.
Duša, štera je vtoplena v pobožne misli, nema od-pretoga srca za napadanje hudih diihov. Teh se zna vsigdar pazlivo ogibati.
Či se zrak ne gible, postane slab pa se skvari, pa pozroči kužne pa nasedlive betege.
Stoječa voda, štera ne odteče, postane kaluža, ali močvirje, v šterom se držijo žabe pa kače.
To je prava podoba manjikuvajočih liidi.
Zapravlanje časa je zaistino jako grozno delo, pa či se zapravi ravno samo par vur ali minot, bodo že zato li mogli bridko pokoro delati tisti, ki so to včinili.
Na sodi božem bodo mogli težek račun davati tisti, ki so bili manjacje pa nedelavni, pa so svoj dragi čas z nemamostjov pa z zevanjom tratili pa zapravlalf.
Premisli si, drago dete, kak goreče želejo pogub-Ieni, či bi samo en četrt vure mogli dobiti, ka bi se spo-korili, ti pa keliko i prekeliko vur si tak preživelo, ka si si niti mislilo nej na to, ka bi je porabilo na svoj hasek.
Sinovje toga sveta so nigdar nej nemarni pa nedelavni, či trebe spravlati kakše posvetne dobičke, pa či trebe vživati zemelske dobrote. Pa ti li manjariš pa spiš, pa si niti ne misliš, ka bi si spravo svojoj duši kakše dobičke! Takše dobičke, šteri bi te včinili blaženoga na vekivečne čase!
Ogibli se manjosti pa nedelavnosti. Pa či si opravo svoje delo, pa nemaš drugoga dela i bi si rad malo po-čivao, tudi te si misli vsigdar samo kaj dobroga pa ple-menitoga.
Drago moje dete, to boš že znamkar moglo včiniti, zato ka je to jako lehko delo, pa dobiš lepo plačilo za nle v nebesaj.
Svoj čas si razdeli vsigdar lepo pa poleg svoje dušne
vesti, pa se ti te ne bo trebelo nigdar tožiti, ka ti je dugi čas pa či ne veš od njega kaj začeti.
Dobro si zapomli to zlato resnico, ka nigdar ne boš grešio, či ne boš manjukivao.
S potrtim srcom pa s pravim požaluvanjom si misli nazaj vsigdar na tista leta, štere si preživo v manjosti pa v nedelavnosti, pa si prizadevli s podvojenov skrbjov pa s pridnostjov popraviti, ka si v teh letaj zamudo.
Drago dete, ne smeš pozabiti, ka gizdost, pijanču-vanje, nasladnost, mesenost pa manjost so bili grehi, za-volo šterih je Bog zbrisao s toga sveta mesto Sodomo.
Što je živo nemarno, brezbrižno, brezdelavno, on bo težko mirao.
Smrt manjakov, nedelavnih pa nemarnih ludi.je nesrečna.
Bodi čeden pa spameten, pokeč maš čas, pa ponav-laj večkrat te reči:
— Što ne dela dobra, on je nikaj nej vreden pa si nikaj ne zasluži. Što si pa nikaj ne zasiuži, on nema kaj čakati, zlasti pa nema čakati nikaj dobra.
Draga duša, nasleduj zato ti Marijo! ■ >Vk.<
ZDRAVA MARIJA.
Oda zarja se zlata Nam zajtra razvija, Lepo te pozdravlamo: Zdrava Marija!
Oda sunce najviše O poldne zasija, Ti srčno vsi pravimo Zdrava Marija!
Oda prva se zvezda Na nebo pribija, Te vse stvari hvalijo: Zdrava Marija!

Molitev sv. Augustina.
Pred tvoje oči, o Gospod, postavimo svoje grehe in k njim merimo kaštige, štere smo dobili.
Či pomislimo na hudo, štero smo včinoli, te vidimo, ka je menše to, ka trpimo, in vekše to, ka smo zaslužili; teškejše to, ka smo zagrešili, in ležejše to, ka moremo prenašati.
Vidimo, ka smo kaštigani zavolo grehov, pa itak ne henjamo grešiti.
Pod tvojimi vdarci je potrta naša slabost, hudobija naša pa li ne henja.
Duša naša trpi v žalosti, naš gizdav šinjek se pa nešče vugnoti.
1 Živlenje naše ječi v bolečini, v dejanji se pa ne pobolša.
Či potrpežlivo prizanašaš, o Gospod, se ne speobr-nemo; či nas kaštigaš, v dvojnost kaplemo.
Gda smo biti, spoznamo, ka smo zagrešili; po kaš-tigi pa hitro pozabimo, kaj smo objokavali.
Či stegneš svojo roko, obečemo pobolšanje; či od-vzemeš svojo roko, ne spunimo svoje obltibe.
Gda vdariš, kričimo, da nam odpusti, gda nam od-piistiš, te znova dražimo, da vdari.
Glej, Gospod, mi spoznamo svojo krivico; znamo, ka či ne odpustiš, vsi prejdemo po pravici.
Podeli nam zato, vsemogočni Oča, brezi našega zas-liiženja, to kaj te prosimo. Ne pozabi, ka si nas z ni-česa stvoro, in ka nas edino le ti moreš rešiti, nišče drugi. Smiluj se nam in reši nas, ne zavolo nas, nego P° zasliiženji tvojega Sina, našega Gospoda, Jezusa Kristusa. Amen.
Za vse trpeče in žalostne.1")
(Iz Davidovih Psalmov.)
O Bog, v svojem imeni me reši, in v neskončnoj svojoj moči me sodi.
Bog, posluni mojo molitev; poslušaj reči mojih vust.
Ovo, Bog mi pomaga in Gospod je čuvar mojega živlenja. V svojoj pravici zateri moje sovražnike. (Ps. 53.)
Kak v prahi na zemli sam pritisnjeni, o Bog, poživi me, kak si obečao.
Naj pride na mene tvoja smilenost, o Gospod, in tvoje zveličanje, kak si obliibo.
Spomni se o Gospod svoje obliibe. dane svojemi hlapci, v šteroj si mi dao vupanje.
To me tolaži v mojoj nesreči, ka mi tvoja obliiba pomaga.
Obrnjen k tebi, te prosim iz celoga srca: smiluj se me, po svojoj obliibi.
Spoznao sam, o Gospod, kak pravične so tvoje sodbe; zaistino, ponižao si me po svojoj pravici.
Naj pride tvoja smilenost, da me potolaži, kak si oblubo tvojemi hlapci, naj pride in bom potolažen...
Moja duša čaka rešenje od tebe, in v tvojo oblubo trdno .viipam.
Po tvojoj obliibi želno čakajo moje oči, kak či bi štele praviti: gda me potolažiš?
Tvoj sam jaz, reši me ... Pomočnik in varivač moj si ti: in na tvojo reč zaviipam.
Pomagaj mi i,n rešen bom; in premišlavao bom zmerom tvoje pravičnosti.
Moje oči so že opešale po rešitvi, ki pride od tebe in po obliibi tvoje pravičnosti. (Ps. 108.)
*) Te prelepe molitve, štere so po navdihnjenji sv. Diiha spisane, molimo domači i vojaki radi v teh žalostnih dnevah vojne.

Potoki skuz tečejo z mojih oči...
Pravičen si, o Bog, in tvoja sodba je prava.
Žalost in stiska sta me najšli... (Ps. 118.)
O Gospod, kak so se namnožili, ki me stiskajo.
Mnogi se zdigavlejo proti meni. Mnogi pravijo od mene: nikše rešitve ne več pri njegovom Bogi.
In itak si ti, o Gospod, moj branitel, ti moja dika...
Z močnim glasom sam kričao h Gospodi in me je vsikdar posluno s svoje svete gore.
Stani Gospod, reši me, moj Bog! (Ps. 3.)
Proti goram obračam svoje oči, odtam mi pride pomoč. Moja pomoč mi pride od Boga, ki je stvoro nebo in zemlo. (Ps. 120.)
Smiluj se me, o Gospod, poglej moje ponižanje zavolo mojih sovražnikov.
Zakaj, o Gospod, si odišeo daleč in nas ne pogledaš v časi stiske in žalosti?
Stani, Gospod, zdigni svojo roko, in ne pozabi siromakov.
Siromak je tebi pripuščen in ti si edini pomočnik siroti. Ti vidiš, ar ti opazuješ trplenje in bolečine ...
Da želo siromakov posliini Gospod in prošnje njihovih src poslušaj.
Sodi pravično v pomoč sirotam in trpečim. (Ps. 9.)
Smiluj se me o Bog, po svojem velikom smilenji. Ne zavrzi me od tvojega obraza... (Ps. 50.)
Gospod mi je pomočnik, ne bojim se: ka mi što more? Bole se je v Bogi vupati kak v Ifideh. (Ps. 117.)
Gdakoli sam pomoč proso, vsikdar si me posluno
branitel moje pravičnosti.
Smiluj se me tudi zdaj in posliini mojo molitev! (Ps. 4.)
O Gospod, ne kaštigaj me več v tvojoj srditosti in ne straši me več.
Smiluj se me o Gospod, ar od same žalosti omed-
levam; Gospod ozdravi me, ar celo moje kosti so genjene. Duša moja je vsa preplašena, ti pa, o Gospod, kak dugo ešče?
Pridi nazaj, o Gospod, in reši mojo dušo; ozdravi me edino zavolo tvojega smilenja.
Zmatrani sam zavolo zdihavanja, s skuzami perem svojo postel vsako noč in s skuzami namakam svoje ležišče. (Ps. 6.)
Ti, edino ti si mi pribežališče v stiski, štera me je obdala in me ešče obdaja. (Ps. 31.)
O Gospod, naj se tvoje smilenje nad nami vrši, po tem kak mi v tebi vupamo. (Ps. 32.)
Iz celoga srca kričim: posluni me Gospod... Rano prihajam k tebi in kričim, ar se na tvoje reči popolnoma zanašam.
Poslušaj moje kričanje poleg smilenja, o Bog... Glej mojo ponižnost in reši me...
Zato je rešitev tak daleč od grešnikov, dr se za tvoje pravičnosti ne brigajo.
Poglej pa mene in znaj, ka tvoje zapovedi zaistino lubim, zato me pa tolaži v tvojem smilcnji.
Mirno in potrpežlivo čakam rešitev od tebe, Gos-bod... Moja molitev naj pride pred tvoj obraz.
Naj stopi moja prošnja pred tebe; reši me, kak si obečao. (Ps. 118.)
Posluni Gospod mojo pravičnost; poglej na mojo prošnjo.
Od tvojega obraza naj pride sodba moja: naj vendar tvoje oči pogledajo in vidijo mojo pravico.
K tebi kričim, ar si me vsikdar posluno; nagni tudi zdaj svoje viiho in posluni moje reči.
Naj bo čudežno tvoje smilenje, ki rešiš v tebi za-vupajoče. (Ps. 16.).

Reči moje poslušaj, o Gospod; razmi moje glasno zdihavanje. (Ps. 5.)
Bog, sam Bog mi je svetlost in rešitev: koga se mam bojati?
Gospod, on vsemogoči Gospod je branitel mojega živlenja: pred kom naj trepečem?
O Gospod, pošlimi moj glas, s šterim k tebi kričim; smiluj se me in posluni me.
Moje srce zmerom k tebi govori in moje oči samo tebe iščejo; zaistino, o Gospod, tvoj mili obraz iščem.
O ne odvrni svojega obraza od mene...
Pomočnik moj mi bodi, ne zapusti me, ne zaničuj me, Bog, rešitel moj! (Ps. 26.)
K tebi, o Gospod, kričim; ne obrni se mučeč od mene. Posluni, o Gospod, glas mojega zdihavanja, gda molim k tebi, gda zdigavlem svoje roke proti tvojoj sve-toj cerkvi. (Ps. 27.)
V	tebe, o Gospod, trdno viipam, naj ne bom osramočen nikdar, nego reši me v svojoj pravičnosti.
Nagni k meni svoje vuho in hiti me rešit.
V	tvoje roke izročim svojo dušo, svoje živlenje...
Smiluj se me, Gospod, preveč sam stiskan; prestrašeno je zavolo nesre:e moje oko, moja duša in vse moje telo. Moje živlenje vgašiije od trplenja in leta moja v zdihavanji.
Moja moč je oslabela v siromaštvi in vse moje kosti so genjene.
Itak jaz v tebe, o Gospod, trdno zaviipam in pravim: moj Bog si ti, v tvojih rokah j^ vse moje živlenje. (Ps. 30.)
' Moj Bog, gda se boš vendar na mene zgledno. (Ps. 34.)
Gospod, tvoje strlice so v mene zabodene, in trdo si na mene položo svojo roko.
Oh, nega zdravja v mojem teli zavolo tvoje srditosti; nega mira v mojih kosteh zavolo mojih grehov.
Ves sam nesrečen postao in skliičen do konca: celi deri pohajam v žalost zakopani.
Gospod, pred tebov so vse moje žele in ječanje mojega potrtoga srca ti je poznano.
Moje srce je od žalosti razburkano, moja moč me je zapustila in svetloba mojih oči je ne več pri meni.
Edino pa v tebi viipam, Gospod; gotovo me boš posluno, Gospod, moj Bog.
Ne zapusti me, Gospod, moj Bog, ne odidi od mene; nego pridi mi na pomoč, Gospod, Bog, edina vretina moje rešitve. (Ps. 37.)
Jaz mučim in ne odprem svojih viist, ve si ti tak naredo: toda vzemi od mene te strašne rane.
O, zavolo premočnih vdarcov tvoje roke omedlevam. Pošlimi mojo molitev, Gospod, in mojo srčno prošnjo, poslušaj vendar moje bridke skuze.
Ne muči: ar sam popotnik in tujinec pred tebov, kak so bili vsi moji očetje.
Henjaj s kaštigov,' da si oddehnem in se razveselim, prle kak odidem in me več ne bo v živlenji. (Ps. 38.)
Stani, Gospod, zakaj spiš? stani in nas ne zavrži popolnoma in za vsikdar.
Zakaj obračaš od nas svoj obraz in zakaj si pozabo na naše siromaštvo in grozno stisko?
Glej, kak oči hlapcov gledajo neprestano na roke svojih gospodarov, in kak oči dekle na roke gospodinje, tak gledajo naše oči na Gospoda našega Boga, dokeč se nas ne usmili.
Usmili se nas, Gospod, usmili se nas. (Ps. 43.)
Gospod, spomni se svojega srčnoga smilenja in vseh dejanj smilenosti, štere od vekomaj skažiiješ.
Ne spominaj se mojih grehov, štere sam včino v mladosti in ne sam rad.
Nego spominaj se me po tvojoj smilenosti, zavolo svoje dobrote, o Gospod.
Moje oči so vsikdar k Bogi obrnjene. Poglej mene in smiluj se me, ar sam popolnoma zapuščen in siromaški.
Bridkosti mojega srča so se pomnožile, o reši me iz vseh mojih stisk. (Ps. 24.)
Kak dugo, o Gospod, pozabiš na mene popolnoma, kak dugo obračaš svoj obraz od mene? Poglej me in posltini me Gospod, moj Bog.
Razsvetli moje oči in ne zaspim v smrti, da ne bo mogeo moj sovražnik gda praviti: premagao sam ga. (Ps. 12.)
Kak preganjani in truden jelen žele vretino vode, tak žele moja zmatrana duša tebe, o Bog. Nego zdaj so mi samo bridke skuze vsakdenešnji kruh, štere pretačem noč in den...
Pa zakaj si žalostna duša moja in zakaj se plašiš?
Viipaj v Boga, ar zagotovo bom ešče veselo slavio njega, ki je moj rešitel in moj Bog. (Ps. 41.)
Srce moje se bo veselilo zavolo rešitve, štera mi pride od tebe; prepevao bom Gospodi, ki mi dobrote deli in na harfo bom vdarjao na čast imeni Najvišnjega. (Ps. 12.)
Izpreobrnite se, vi grešniki, in delajte ka je pravično pred Bogom, potem se pa trdno zanesite, ka vam Bog pokaže svoje smilenje. (Tobija.)	R. J.
Življenje za duhovnike.
(Navuk za deviške dtiše.)
„Naj mi bode poleg reči tvoje." (Luk. I. 38.)
Angeo je bože reči naznano Mariji. Sveto pismo pravi naime „Poslan je angeo Gabriel od Boga." (Luk. I. 26.) Zato kda je BI. D. Marija pravila »Naj mi bode poleg reči tvoje,« se je božoj voli podvrgla. I kda se je božoj
voli podvrgla, je preveliko delo nase vzela. Mati je postala tistoga, ki je prišo svet z svojov smrtjov odkupit. Duhovnikova mati je postala, ki bi prvo svojo sveto mešo v njenoj nazočnosti i deloma ž njov sltižo na Kalvariji. Čast njena je ne samo materinska, nego i duhovniška, čeravno je posvečenja diihovniškoga ne dobila. Iz materinstva njenoga je pognala ta čast, štera jo tak bluzi pela k prvomi oltari nove zaveze, kaveč štera jo še za oltar posveti, ka bi na njenom maternom krili ležala krvava daritev Sina Boga za rešenje sveta.
Mi mo dnes gledali Marijinoga duha, kak se je ra-zodevao, kda je 1) srečala svojega sina novomešnika na križno-mešnoj poti, 2) kda je on to prvo krvavo daritev svete meše opravlao i 3) kda je po dokončanoj svetoj meši v njeno presveto krilo šo na počinek i ž njega v grob. Gledali mo Marijinoga duha, naj se napu-nimo ž njim i postanemo žive žrtve za duhovniško čast njenoga Jezuša, za vse duhovnike. Mati večnoga duhovnika, Jezuša Kristuša, ti oltar presvete hoštije i darovavka njena, napuni nas z svojim požrtvovalnim duhom.
Den, šteroga se je najvekša krivica na sveti zgodila, je napočo. Krivica Pravico na smrt žene. Natlačene so ceste jeruzalemske z grešniki. Rivlejo se sem tam po poti i segajo po Božanstvi. Vsaki bi rad bliže bio k Je-?uši, ka bi ga mogeo ali vdariti, ali konči obkunoti v obraz. Riva se pa tudi k Božanstvi, — Jezus je Božanstvo, — edna siromaška ženska. Kaj bi rada ž njim? Jo pela tudi krvoločen namen, povekšati Bogi trplenje, kak druge? — Marija je. Z križom obloženi je njeni sin. Vidi, ka koga angelje z trepetanjom molijo, tistoga zdaj grešniki od hudih dOhov i nahujskani i ž njimi napun-ieni v rokah držijo. Bože telo trgajo, božo krv tatlačijo, neskončano svetost i nedužnost kak smrti vredno obsodijo i na morišče pelajo. V Božanstvo plujejo, brsajo, Božanstvo zoči-vrči preklinjajo i vse trepečejo od mučne
žele, da bi toga nemrtelnoga Boga na križ prebili, vmo-rili, ka Boga, te neskončne dobrote ne bi več bilo. I kda presveto Božanstvo z tem peklenskim djanjom tak neskončno žalijo, bi mogoče bilo, ka BI. D. Marija, mati Boga, štera ga je ljubila više vseh angelov i svecov i više vseh mogočih svetov, bi, pravim, mogoče bilo, ka ona ne bi šla na pomoč z svojov lubeznostjov tomi raz-mesarjenomi Božanstvi, Jezuši? Šla je. I šla z namenom, da ga obriše, njegov križ nase vzeme, njemi ga pomore nesti i ga potolaži. Šla je, naj sprevodi svojega duhovnika k prvoj svetoj meši, štero de šlužo za celi svet. I kda je hitila njemi proti, kda njoj je ljubezen pohitrila stopaje, te je tista grešna človeča roka, štera je njenoga sina, presveto Božanstvo, mantrala, njo tudi odegnala. V kraj jo sunejo. Zdaj tu, zdaj tam se ovara njena prosta peča med množicov grešnov, štera jo rivle v kraj od Boga, koga je rodila. Jezus vidi to. Novomešnik ovara . to i z krvjov oblijane svoje oči na njo vrže. Dva tužniva pogleda se srečata, dve najsvetejšivi srci se potereta. Zara-zumita se. V trplenji je ljubezen. Obema poka od žalosti srce, ar oba nedopovedljivo ljubita, Jezus neskončno, Marija za njim najbole. Njena ljubezen, štero je odkrila z svojov nezmernov srčnov žalostjov nad njegovim trpljenjom, ga je tolažila v rokah grešnikov.
Glej zgled, deviška duša, po šterom se ravnati moreš. Iz ljubezni moreš trpeti zajezuša. I da je Jezus vsaki den v rokah duhovnikov, trpeti moreš, vsaki den, naj ne de v rokah grešnih duhovnikov. Na Marijino trpljenje so se vnogi izmed tistih hudobnih, ki so Jezusa v rokah držali, povrnoli, drugi so pa več do njega ne mogli. Samo svete duše so smele v njegovoj družbi biti po njegovom od smrti vstanenji. Po tvojem trpljenji se tudi spokori ne eden duhovnik, ki je zablodo, ali pa odstopi od pos-večiivanja v mešniški stan bogoslovec, ki je nejpozvani. Trpeti moreš vsaki den za duhovnike. Vse težave, štere
ti Jezus pošle, bodisi slabo vreme, slabo pot, glavobol, zobobol, ogovore, žalost, pobitost, smrt v družini ali nesrečo pri gospodarstvi, vse, kajkoli te neprijetnoga doleti, vsaki den mirno moreš zatrpeti na te namen, naj Jezus dobrim, svetim duhovnikom pride v roke, ki do samo njegovo čast i njegovih ovc zveličanje iskali, ne pa Ju-dašom, Arianom, Luther Martinom.
Htidi duh na duhovnike najvekši »pik« ma. Sam Jezuš je pravo, ka je hiidoga duha namen: „Bom vdaro pastira i razkropile se bodo ovce črede" (Mat. 26. 31.) To je, če pastira dobi, lehko je te že njemi ovce trgati, ne ga, ki bi je brano.
Duhovniki so sol. Jezus je pravo od njih „ Vi ste sol zemlje. Če se sol skvari, z čem de se solila?" (Mat. V. 13.) Zato cila hudi duh predvsem, naj duhovnikovo dušo pokvari, od nje de dale gnilila cela fara.
Duhovnik je zdravnik, vračitel ki zdraviti, vračiti more duše betežne. Ce pa sam ma betežno, oslabljeno, ne de njemi šlo, ar po Jezušovih rečeh njemi ovce v oči vržejo ,.Zdravnik, zvrači sam sebe." (Luk. IV. 23.) Zato se trudi tak jalno i z vsemi napetimi močmi peklenšček, ka bi duhovnika v greh zapelao, ar te si več nišče nalehci ne de dao duše iz grehov zvračiti.
Drage, lublene deviške dušice, ne morete ve zadosta zarazumeti on visiki cil, za šteroga volo ste se združile. Sama nebeška kraljica vam je zgled, kak morete njenoga Jezuša tolažiti. O ravnajte se po tom zgledi, zmislite si na štrto postajo, trpite mirno vsaki den za duhovnike, naj do z svetim, na trplenje priravnim srcom prijemali v Svoje posvečene roke Božanstvo.
Bi, D. Marijo so odtiiali od Jezusa. Sem tam so je sunjavali, rivali. Pa ljubezen njena je vse to premagala. Ne se je dala od Jezuša odbiti. Šla je za njim pa prišla
k njemi, prišla k njegovoj prvoj svetoj meši. Tam je stala pri oltari križa. Meša se je začela. B.ože telo se zača lomiti, krv pa cediti. Kda $e je slednja kaplica'odtrgala ž njega i curila dol po križi, dol na njene roke, te je vgas-nola sveča oltara, svetlost večna, — daritev svete meše je dokončana, svet je rešeni. Marija je daruvala pod kri-žom stoječ svojega sina za naše rešenje i je bila pripravna ž njim vred mreti za nas. I ka je ne mrla, se ne zato zgodilo, ar je preslaba bila njena srčna bolečina, nego zato, dr je z mirajočega Boga čudna moč kapala v njeno dušo, štera jo je v žitki po čudnoj poti obdržala. Živa je ostala, kda je v duhi z vekšov volov bila pripravna mreti, kak vsi ljudje želejo blaženi biti, naj svetlo kaže duhovnikom, njenoga sina presveto Telo daruva-jočim, ka moro pripravni biti mreti vsaki hip za ovce, ki sveto mešo služijo. Ali kaj, da je človek slab i se boji smrti, da s trepetanjom spoznava moč smrti: ,,Circunde-derunt me gemitus, dolores inferni — obdalo me ječanje i smrtna žalost." (Ps. 144. 3.) Pa duhovnik je tudi človek, boji se zato smrti i nema duše vsikdar v ednakotežji, ne je vsikdar ednako pripraven mreti on, po kom ponavlja sam gospod svoje križno miranje.
Naj pa bo pripraven mreti za ovce svoje, naj ma močno volo se mantrati, si življenje kratiti i si je pretrgati za svoje ovce, morete ve, deviške duše, po Mariji-nom zgledi njemi pomagati. Ve morete, kak Dev. Marija, pod križom, pred oltarom stati s tem močnim nakanen-jom: vsaki hip sem pripravna vmretl. Ta močna vola, ka darujete svoj žitek, kda i kdekoli de ga Bog terjao od vas, odpre vretine na Jezušovom Srci, štere do tekle na dOhovniške duše, te posvetijo pa okrepijo, ka kda do tei dartivali Jezušovo telo i krv pri božem oltari, darii-vali do tudi same sebe v prijetno žrtev Gospodi za duše nemrtelne. 1 kda do tak sebe daruvali, do ž njuvih rok stoteri blagoslovi kapali na duše, kak so kapali od rok
apostolov i drugih svetih duhovnikov pa se svet pobolšao i zveličao bo.
Daritev je dokončana. Ogenj trpljenja je potrošo en žitek. Sin človeči je mrtev, »Božanstvo« je morjeno. Na počinek je trebe položiti. Najčistejše telo je to, najčistejše more tudi zato biti mesto, kam de položeno. Pride v Marijino krilo. Od toga ne ga čistejšega prostora. Še sunce poldnešnje je temna noč proti njenoj čistoči. To najčistejše stvorjenje dobi toga najčistejšega Stvoritela. Gledajte vzor, minto, kakše more biti duhovnikovo sreč, kam Gospod po opravljenoj daritvi svete meše si glavo šče nagnoti. Novi prtovje, v štere je Prečista Devica Božanstvo zamatalo i novi grob, kam je zakopala, tudi to pomenita. Duhovnik more angelsko čistočo gojiti v svojem srci. Pa z mesa stoji kak vi. Pa ga poželivost žge kak vas. Pa hudi duh jezero bole meri na njega, kak na vas. Pa li more kak najčistejši biti, ar je namestnik najčistejšega Agnjeca Božega.
Ve, deviške duše, ve morete pomagati duhovnikom, naj čisti ostenejo. Ve morete verno, skrbno, žilavo se držati najvekše čistoče i devištva, iz šterogade seme kapalo, seme lilij v duhoniske duše, ka do te cvele i dišale kak lilije nedužnosti-i vlekle za svojim duhom vas i druge neštete dušice.
Na cvetno nedelo je poslao gospod dva svojih vu-čenikov po oslico z žerbetom, na šteroj bi se meo jezditi v Jeruzalem. Povedao njima je, kje jo najdeta i kak naj odgovorita, če de jihva što pitao, zakaj jo odvežii-jeta? Pravo njima je: tak povejta: ,.Gospod jo potrebuje" (Mat. XXI. 2.) Te reči moro tvoj vsakdenešnji kruh biti, deviška duša. To moreš praviti na vsako trpljenje, to na vsako misel na smrt, to pri obdržavanji svete čistoče proti nečistim skušnjavam. Če te križ teži, te nepotrpež-livost ali nezadovolnost obladati skuša, spregovori z pu-nov verov: Gospod potrebuje to trpljenje. Če te bojazen
pred smrtjov plaši i negotovost prihodnjega življenja vznemirja, obudi si pripravnost mreti, kda Bog šče pa pravi: Gospod potrebuje to. Če te moti meso, svečki ži-tek te vabi, te napada skušnjava, ka bi se ti čisti, deviški stan zamero, o, obudi si prestrašena dušica žar-javo volo, ka ostaneš stanovitna v Gospo^ovom stani pa pravi: Gospod potrebuje mojo čistočo. Da, prav praviš, Gospod potrebuje, ka bi ti trpela, pripravna bila vsaki hip mreti i bi čisto živela, ar po tom tvojem velikom trojem dari troji cvet požene duhovnikov diiša, ki pri Jezušovom oltari ž njegovim telom v rokaj ponavlajo križno presveto rešilno daritev. Duhovniki bodo po vašem trojem dari pravi duhovniki, istinski namestniki Jezusovi, ki do čisto srce davali njemi za počitek, ki do obimali križ njegov i tudi mrli na njem za ovce nemrtelne i je brez računa i števila rešili, — vašo plačo pa, dOše deviške, duše Marijine i svetoga Jožefa, nedopovedlivo po-vekšali. Amen.
Blagoslavlanje prve cerkve vogrskih slovencov
v Ameriki.
V Bridgeporti Conn. je blagoslovljena na čast sv. Križi nova cerkev. Velikopomembno delo je to za nas od več strani. V prvoj vrsti zato, ar se je Jezusovoga Srca veselje podignolo po tistoj diki, štero bo vnoga leta dobivalo po vernih Slovencih v toj cerkvi. Zatem pa zato, ar so Slovenci, čeravno mali narod, po"kazali, da se brigajo za svoje duše pa tudi obdržati ščejo svoj ma-terni jezik, kaj bi pa oboje teško šlo, če ne bi meli svoje cerkve. Predgalo se ne bi v razumljivoj reči, vabila ne bi jih reč boža, raztepli bi se, kak ovce brez pastira i se pogrozili v druge narodnosti njim i nam na škodo.
Nam, ar bi je zgubili, njim pa, ar bi v njih dobili samo mlačne^ malo vredne kristjane, šteri so mrzli postali, ar je ne zvala sladka materna reč k Jezusi.
Nedopovedljivo veliko i sveto delo so zato doprinesli naši Slovenci, kda so lansko leto novembra 28-ga prvo svojo cerkev slovesno posvetiti dali. Odkrijemo si glavo pred njimi i glasno spoznamo: Hvala ti bodi Kri-
Prva cerkev vogrskih slovencov v Ameriki. Posvečena !. 1915. nov. 28-ga na čast sv. Križi v Bridgeporti.
zani Jezus, ka si tomi ljudstvi gorečega duhovnika dao, koga je vodila jedino ljubezen do tebe, kda je oskrblavao duše vogrskih Slovencov i ka si to- ljudstvo okrepo z mocjov iz tvojih ran izvirajočov, ka je nasleduvalo z odprtimi rokami, z bogoljiibnim srcom svojega pastira. •vižanomi Jezuši bodi hvala, vam bridgeporstki duhovnik
i farniki pa zahvala, ka ste zgled vužgali pred vse narode, šteri de sveto njim i je bodrio, opominao: za Jezuša darujte vse, sebe in svoje imanje, kak so včinili bridgeportski Slovenci z svojim za božjo čast navdušenim duhovnikom, Golob Mihalom.
Zgodba nove cerkve je sledeča. Slabe gospodarske razmere so gnale vnogo vogrskih državljanov v tujino. Med njimi so bili tudi Slovenci. Prebivalstvapuna Zala Županija jih je največ gubila. En del teh se je naselo v Bridgeporti. Iz doma prinešena pobožnost je tu v veliko nevarnost prišla, ar so ne meli v svojem materinskom jeziki navukov. Kak siromačeki so se stiskavali po kotah cerkvenih druge narodnosti i vnogokrat ešče čuli žaljive reči, štere so njim krv v lice gnale »vonječi horvatje.«
To ponižanje i dttšno hrepenenje njihovo po Bogi je prineslo pomoč od njega. K vuzmi so hodili ništerni v New-Jork k slovenskim frančiškanom k spovedi. Po toj poti so zvedli austrijski Slovenci za zapuščene vogrske i so njim na pomoč prišli. Poslali so naime dobri frančiškani k vuzmi vsele ednoga patra v Bridgeport, šteri njim je slovenski predgao i je je spovedavao. Veliko duš se je tak rešilo, ali dušne potrebe izseljencov je ta skrblji-vost dobrohotna le premala oskrblavala. Število izseljencov se je povekšavalo, slabi zgledi so pogubonosno kosili med njimi, razvuzdanost je rasla, odpad od vere je vu vnogih srcah že meo močen koren. Naj tem velikim duševnim nesrečam pot zaprejo, so si iz ljubezni do Boga i do duš svojih bratov ti dobri naši slovenci edno nemogočo misel v glavo zbili. Slovensko faro bi radi meli. Kaj? Svojo faro. Nemogoče; pravo je vsaki. Malo nas je, pa iz med teh še vnogi mrzli, sliiž je slab, duhovnika slovenskoga tudi teško dobiti, nemogoče je. Pa li je šlo. ■ Te dobre duše neso miruvale, vlekla jih je ljubezen do Boga pa so teliko zadevale cerkvenoj oblasti, ka njim je leta 1912-ga potrdila lastno faro i dala za duhovnika
f^ev. M. J. Goloba. Bridgeport sliši pod Mart/ord-sko puš-pekijo. Te božjo čast iskajoči višešnji pastir je radostno potrdo prvo slovensko faro i dao tak priliko na povanje prve slovenske cerkve tudi, od štere zdaj pišemo. Po nje-govom naročili so v francozkoj cerkvi sv. Antona do-
Rt. Rev. Jan. J. Nilan, piišpek Hartfordski, pod koga cerkveno* vlado spadajo Bridgeporstki Slovenci.
bili mesto i 1. 1913-ga januara 26-ga je bila v njej prva boža služba z slovenskov predigov. Do prvoga julija so nie'i samo edno božo službo, potem pa dve po dovol-
jenji višešnje cerkvene oblasti. — Bila je zdaj že fara, predgalo i spevalo, molilo se je slovenski, ali da li v tujoj, najetoj cerkvi. Najemniki so nej Gospodje. To so mogli naši Slovenci tudi čutiti. Zato pa vsigdar bole živo je rasla v njih žela: imeti lastno cerkev. Začelo se je pobiranje i z ednim tudi ogrizavanje. Darovnike i duhovnika nabiralca so špotali, potvarjali, sramotili. Tak je doma pri začetom dobrom deli, tem bole pa še v Ameriki, kje država nikaj ne ve za cerkvene potreboče. Tam nemajo dukovniki ni filera plače od države, ne pomaga ta pri zidanji cerkvih i šol, nego vse more siro-maško ljudstvo dati iz svojega žepa. Lehko si mislimo, kak teško je šlo to nabiranje. Ali dober duhovnik i njegovi dobri farniki ne so se dali odstrašiti. Molili so i dali moliti tam i v starom kraji prinas pa sv. obhajilo prejemali za srečen izid nakanjenoga dela. I ne brez haska. Dober Jezus je posluhno molitve dobrih dušic pa siromaške njihove filere tak blagoslovo, ka so spovali cerkev, redno plačali duhovnika, bogato okinčili cerkev i držali v njej božo službo pa zviintoga ešče največ dariivali na naše ranjene, delanezmožne vojake i njuve sirote.
Prva stopnja k pobolšanji fare je narejena, kda je včasih pri prvoj božoj službi vpelano društvo sv. Jožefa, štero je driištvenike podpiralo v duševnih i telovnih potrebah, vero širilo, hudo od njih odvrečuvalo. Društvo to je tak naraslo, da je mogoče bilo v cerkvi oltar na čast sv. Jožefi gorpostaviti. Največ je pa pripomogeo sv. mi-sijon, držani 1. 1914. marc. 1—8-ga. Te|je vnoge zab-lodjene nazaj pripelao k Jezuši. Ponovljen je bio te mi-sijon lani. Sad njegov je Marijina dekliška družba, y štero so skoro yse slovenske deklice stopile. Družba je dala v novo cerkev oltar BI. D. Mariji na čast spraviti.
Duša slovencov se je ponovila, Jezus je prebivao v njej, Marija jo z svojim maternim plaščam pokrivala, svetoga Jožefa skrbna ljubezen je na njo gledala, ne
čuda zato, da je božjo čast i rešenje duše iskajočo nabiranje cerkveno tak naraslo, da so 1. 1914-ga, aug. 1-ga že kupili funduš zovo cerkev za 3850 dolarov.
K^ak žela dobrih farnikov po Jezuši, koga bi že radi molili v tabernakli lastne cerkve, tak je raseo tudi znesek cerkvenih darov, šteri je omogočo začetek dela. 14-ti junij 1. 1915-ga je bio tisti blaženi den, šteroga se je začela povati na čast sv. Križi slovenska cerkev v Bridge-porti. Aug. 1-ga so blagoslovili pušpek ob navzočnosti
Rev. M. I. Golob, prvi slovenski duhovnik v Bridgeporti, ki se je z svojimi vse hvale vrednimi triidami poskrbo, da so vogrski Slovenci prvo cerkev v Ameriki gorpostavili.
mnogih duhovnikov i velike vnožine vernoga ljudstva vogelni kamen za novo cerkev, v šteroga so tudi slovenski listi bili vloženi »Marijin List,« »Novine« in »Ave Maria.«
Pri toj priliki so Slovenci prvič očitno nastopili. Slovesnost je tak lepa bila, da so si bratje Vogri čudeč se zgučavali: »lassa, lassa, mit csinalnak a horvatok?« (Glejte, 2leite,. Horvate, kaj začinjajo!«)
Veseli den, šteri je spuno žele bridgeportskih Sloveti-cov, je napočo 28-ga novembra lanskoga leta, ravno na prvo adventsko nedelo. Te den je podeljeni novoj i prvoj slo-venskoj cerkvi v Ameriki sveti blagoslov, po šterom se je zaročila z dušami vogrskih Slovencov po njuvofn gorečem duhovniki. Te den so se spunile žele dobrovoljnih src, se zakrpali jeziki ogrizavcov i nevoščencov, ki so branili povanje te hiše bože pa se odprle vretine radostnih suz, kipečih iz src, štera so najšla Boga, ar so ga iskala.
Slovesnost posvečiivanja se je vršila v sledečem redi. Ob 9. rano se je zbrala velika vnožina Slovencov v francoz-koj cerkvi, kje se je dozdaj opravljala božja služba, da bi se od nje poslovili in šli v svojo novo cerkev. Točno ob 9. viiri se je začela procesija proti novoj cerkvi. Najnaprej zastava katol. slovenskoga društva sv. Jožefa, mala de-čica, dekličke bele, potem Marijina družba, za njov driist-veniki društva sv. Jožefa in za temi ostalo ljudstvo. Ko je banda zaigrala, so vsi črstvo in radostno stopali po mestnih vulicah proti zaželjenoj novoj Božjoj hiši. Med potom se je dugoj procesiji pridružilo dvoje vogrskih društev s svojimi zastavami. Od daleč je bilo videti pa-pežko in druge zastave iz zvonika nove cerkve, ki so veselo plahotale kak da bi vabile verno ljudstvo ki svetomi opravili, štero se. ma prvokrat vršiti v novoj cerkvi.
Cerkveno opravilo se je začelo ob '/s 11 predpoldne. Ar so mil. g. piišpek bili zadržani, so mesto sebe poslali generaln. vikarja monsignora T. S. Duggan. Ob na-zočnosti sosednjih duhovnikov so izvršili cerkvene obrede posvečenja. Sv. mešo je služo domači plivanuš, lepi cerkveni govor pri toj slovesnosti je pa imeo Rev. Anzelm Murn, O. F. M., slovenski plivanuš iz South-Bethlehema. Lepo je bila okinčana cerkev za te den, kakor srečna zaročnica pričakujoča prvokrat sprejeti nebeskoga Zaročenca pod sojo streho. Više dvesto vernih farnikov je pristopilo k sv. obhajili pri prvi svetoj daritvi v novom
hrami Božjem. In to je bila krona vse slovesnosti. To je vsem najbolje dopadlo in vsi smo goreče prosili Jezusa, naj vzeme za svojo lastnino srca vseh Slovencev fare . sv. Križa. Z novov cerkevjov smo tudi svoja srca Jezusi posvetili. Posebno zahvalo so zaslužili tudi cerkveni pevci, ki so te den tako lepo popevali, kak skoro nišče nej pri-čakiivao. Tujinci, nazoči pri Božjoj službi so vsi poprek spraševali, odkod smo te pevce dobili, misleči, da Slovenci kaj takšega neso zmožni.
Zvečer ob V28 so bile slovesne večernice, pri šterih so popevali litanije B. D. Marije in ob sklepi je vse ljudstvo stoječ popevalo staro, pa vsikdar lepo pesem »Marija nebeška kraljica.« Mogočno se je glasila slovenska pesem nebeskoj kraljici v čast, srce vsakoga farnika je pa bilo nepunjeno obilno s svetim veseljem.
Jezus v oltarskom Svestvi i nedužno dete.
Ne davno je hodo okoli po vulicah protestanske Angleške eden pobožen redovnik, vučen misijonar. Žarek pogled njegovoga lica, vroči i srčen guč, mili obraz njegov je kazao podobo našega Odkiipitela, ki kda je naz-veščavao sveti Evangelium židovom i poganom, je okoli sebe zbirao nedužno dečico, jo miluvao i blagoslavljao. I okoli toga misijonara se je zebrala ' množina nedužne dečice, štera so na stran pustila svoje deteče igrače i miliivanje materino, pa naslediivala misijonara i poslušala njegove v srce segajoče reči.
Redovnik jim je pripovedavao o našoj svetoj veri, o oltarskom svestvi i o liibavi Jezušovoj do nas grešnikov.
To pripovedavanje je jako genolo nedužno dečico, stera so ga poslušala z najvekšim dopadenjom.
Ednoga dneva odide od misijonara edno dete; no
pa kama je odišlo? Napotilo se k ednoj maloj cerkvici, i odišlo notri k oltari, pa je štelo gori k tabernakli priti, ali premalo je bilo. Pa ka je napravilo to dete? Šlo je pa je vzelo stolec i tak je prišlo gori k tabernakli i zač-nolo klonkati po dvericaj tabernakla i zvati: »Si tu mili Jezus?« Ali vse je tiho i na miri, — Jezus ne odgovarja. Začne znova klonkati i zvati: »Dragi Jezuš, si tu notri? Redovnik nam pravi, ka si notri, daj mi odgovor!« Posluša, pa pali nikaj. »Lejko mili Jezuš ešče izda spiš, ku-šao bom Te zbuditi. O dragi Jezus odgovori! Tvoje dete sam, štero Ti šče teliko dobra, ali prosim Te, odgovori mi, povej mi nekaj, prikaži se mi!«
Mislite, da je Jezus ogliino na tak lubeznive pozive nedužnoga deteta? Ne, On se prikaže iz dna temnice, v štero ga je zaprla liibav do nas, odgovoro je lii-beznivo: »Da, jaz sam tu, tii me v verigaj drži liibav, v šteroj plamti moj^ srce do tebe. Ka želeš od mene, zlato moje dete?« Dete pristopi bliže pa veli. »Moj Oča so jako lagoji, oni Te ne liibijo, neščejo ti dobro. Dragi Jezuš, prosim Te, povrni jih na pravo pot. Ti si vsemogoči, Ti vse moreš, posliini me!« »Ščem drago dete, ščem; tvojo prošnjo bom posluno, a zdaj idi v miri.« Što je srečnejši od toga deteta? Vse blaženo obdrži skrivnost, pride k svojemi domi; skoro da je materi povedalo, ka se ž njim zgodilo, alfobladalo se je pa nej povedalo. Ali kda so njemi mati pripravlali mehki zglavnik, gde je melo naslonjeno nedužno svojo glavico, zguči ši »Vidila boš mamika, vidila.« Pa zajtra glej čudo! Oča spreobrnjenj idejo pred misijonara, spovejo se, jočejo nad svojimi grehi, — povrnoli so se nazaj na pravo pot! Jih je lejko nagučalo nedužno dete, ali sveti misijonar? Ne, dragi Jezuš v oitarskom Svestvi njim je dao je milost, štero je minologa večera obečao deteti!
Ta istinska zgodovina nam svedoči, kak jako Jezuš v oitarskom Svestvi liibi i rad poslune prošnje nedužne
dece. Zato i ti milo dete naše Vogrsko-slovenske okrog-line, štero maš očo ali mater, ka ne hodijo po pravoj poti, idi večkrat k Jezusi v oltarskom Svestvi, i odkrij tam njemi svoje nevole i on te bode posluno. Nadele to tudi preporačam deci, štera hodijo v šolu pa jim je šola bluzi cerkvi, naj žajtra pred šolov i večer po šoli malo pokodijo dragoga Jezuša v oltarskom Svestvi, i naj ga prosijo za milost, štero njuvoj celoj družini naj bole trbe. Deca draga, večkrat poglednimo Jezuša v oltarskom Svestvi; žmetno bi nam moglo biti, kda si zmislimo, ka je Jezuš celi den i celo noč v oltarskom Svestvi samo iz liibavi do nas, če ga ne bi pohodili.
Preredo iz lirv. Fra. Kr. Qydrkoš.
Iz pisem naših vojakov.
Na viipanje vči svoje podložne do Srca Jezu-šovoga i Dev. Marije. — Prošnja do dece. »Pozdravljam vas z presvetim Srcom Jezušovim i z preliib-lenov Devicov Marijov pa se njim zahvalim na dopisnici, z šterov so nas tolažili. Te den, kda sem jo dobo, so me skuze hranile od genljivosti, ka si mislite vi domači na nas, ki smo noč no den v strelnih jarkah i pa dostakrat komaj moremo eden Očanaš i edno Zdravomarijo zmoliti.
—	Prosim ponižno čislo i molitvene knige. (Odposlano.
—	Vrednik.) Čislo bom lehko tudi v tmici molo, z knige pa če inda nej, konči na straži. Vse se mi je že raztrgalo. 14 mesecov se vlačim že v teh strelnih jarkah pa živ sem ostao dozdaj brez vse nesreče. Komi se mam zato zahvaliti. Presladkomi Srci Jezušovomi i predobroj nebeskoj materi Mariji. Njima ščem zahvalen biti, njidva diko glasiti kak dugo bom živ i njima verno služiti. Tiste, ki so pod mojov rokov, slovence, vogre i Čehe tudi vse na to včimi pobudja/am, naj se z popolnim viipanjom podajo v službo presvetoga Srca Jezušovoga i preblažene Device Marije.
Z poniznov prošnjov se tudi obrnčm do dečice slovenske. Šolarje, šolarice i druga dečica, štera po nede-laj pohajaš z svojimi stariši križno pot, o ne spozabi se z nas vojakov, nego moli za nas. Moli za nas, mi smo vnogi očevje, ki mamo drage otroke doma, ki nas želno čakajo viditi i mi nje, moli za nas pri svetoj križnoj poti, naj nam hitro zasija vstanenje miru, ka pridemo v veselo domačijo.« (Roth Ludovik, desetnik, iz 83. pešpolka.)
Nevarnost vojaškoga stana. Molitev je potrebna. Predragi Gospod! Vu imeni Jezušovem jih pozdravlam, ino njim naznanim, ne pošilajte mi več v Kanižo Novine i Marijin List, ar sam vdeljeni, ka bom pali mogeo odri-noti na bojišče. Dnes smo meli taborsko sv. mešo i za ništernih par dnevov bomo kredi i mo čakali glas, ka de trbelo sesti na vlak i odpotiivati v neznane kraje. Zato G. Bog njim plati za dozdašnjo pošilatev, gda pridem kam na mesto, či de me G. Bog živo, te bom njim že sporočao, kak de mi kaj šlo. Kak čiijem praviti, ka bom na rusko bojišče šo. (Sem prišo i že vdabla naše čtenje. Vrednik.) Zato predragi gospod jih prosim, spominajte se zmene pri daritvi sv. meše. Priporočite me tudi v molitev vsem bratom in sestram III. reda. Ar znam, velike nevarnosti me čakajo ne samo telovne, nego tudi duševne. Eti pri vojakaj je strašno svet pokvarjeni. Či G. Bog ne bi človeka čuvao s posebnov svojov pomočjov i či ne bi bio dobro podkovani s pravicami sv. vere, nevem kam bi prišeo. Zato je v istini težek naš vojaški stan, što količkaj trezno misli. Človek je obdani vse okoli z dušnimi i telovnimi sovražniki. Da pa naj bo, vse težave ščem prenašati z liibezni do Boga, ar pot križa je pot v nebesa. I kelikošteč mo eti trpeli, to trplenje je ii kratko i viipamo se močno, ka za tem trplenjom pride neskončno veselje. Ja kak strašno si naše srce želi mir, to najbole čutimo mi, ki moremo okušati grenkobo vojske. Ka tam liidje trpejo, popisat se ne da, povedat le tisti more, što vojsko sam spozna. Ali žali Bog, prevnogo ltidi ešče zdaj ne spozna te težave, to se vidi ne samo vvaraši, nego tudi po preprostih vesnicaj. Zdaj poleti sam bio večkrat doma za ništerne dneve, kak jako zadovolnoga sam se čiito. Zdaj pa pali moren oditi daleč od svoje liiblene domovine i od svojih dragih. Zato se njim obzadnjič zdaj
priporočim v molitev. Srce Jeznšovo naj jih blagoslovi Z Bogom! — Njim iz srca vdani Škafar Jožef z 20. domo-
branskoga pešpolka.
Z svetim čislom je šo v ogenj. Naj prle jih dam lepo pozdraviti. Vu začetki mojega pisma jim ščem par reči napisati od svetoga čisla pa od Marijine pomoči, kak me je čuvala. Da sam šo v ogenj, sam se najprle prek-rižo, pa v ednoj roki sam meo puško v drugoj pa rožni venec. Pa parkrat štrlim, pa samo zašiimijo okoli mene krugle pa šrapnelli, pa mi je hvala Bogi nikaj nej bilo. Čislo sam rad molo, i Marijo na pomoč zvao. Večkrat sam bio v ognji pa vsigdar sam Marijo na pomoč zvao z etimi rečmi:
O Marija sladka Mati, Što te nači more zvati, Ar iz tebe sladkost zhaja, Skem se velki svet napaja.
Njeni rožnivenec sam nigdar nej zapusto, ka ga ne bi zmolo. Eden den, kda sam pa li šo z veseljom v ogenj z pajdaši, sam rano dobo; ali včasi mi je na pamet prišlo, ka me Marija na probo djala, če bom zdaj tudi duže njeni častiteo.v Marija me občuvala, njeni sem i njeni ostanem. (Smolko Štefan, ranjenec, z Beltinec.)
Od mrtvih stanemo.
Zdaj, kda se je rodovitna zemlja, sivo morje, lepa mesta, še cerkvi i palače pa vse drugo, kaj je dozdaj človeki za brambo, hranitev, v razveseljavanje služilo, spremenilo v pokopališče, je prevelika tolažba za tužna, potrta srca vera v gorivstanenje.
Zgubila je mati z očom sinil, žena moža, deca očo, brata sestre i brati, tužna bol se se spravila vu vnogo srce, kde je dozdaj samo sunce blaženstva sijalo. Pa skoz vere v vstanenje se to sunce opet ovara. Skoz skuz se vidi vedro nebo sodnjega dneva, kda se grobi odprejo i na-zajdajo svoje mrtve, naša i naših dragih tela, kda se
pali združimo v veseloj pa večno veseloj družbi, naj samo stanovitni ostanemo v Jezušovoj ljubezni.
Zakaj bi zato dvojili, zakaj si z žalostjov, štera nam itak kratko živlenje krajša, še kratili. Potolažimo se, svoje nazajdobimo, bo tela goristanenje, vera nas vči to, vera, štero je glaso Jezus Kristus, večnoga Boga večni sin.
Gospod žive, radiijmo se,	Obiido nas vse tiidi bo,
Obladao vražje sile vse,...	Ki vživljemo njegvo telo,
Alleluja, alleluja!	Alleluja, aileluja !
Na sodnji den bo prišo k nam, I milo djao; iz groba vstan', Alleluja, alleluja!
Pa ne samo on, že pred njegovim na svet prihodom je dober Bog z tov verov tolažo trpeči človeči rod. Pobožen Job je svoje grozne muke z tov verov znao junaško premagati, kda je to verepuno molitev pošilao pred Boga:
„Znam, ka moj Zveličar žive i slednji den iz zemlje vstano bom: i znova me obda moja koža i v svojem teli bom vido Boga, svojega Odresenika." (Job. XIX.)
Machabejska kniga staroga zakona pa te reči m a vsebi od vstanenja: ,,Krao sveta nas, ki smo za njegove postave mrli, obudi na večnoga žitka vstanenje."{\\.)A&ch.V\\.)
Zakaj se zato trgati za te nevolen zemeljski žitek, štera drugo, kak nevole nema v sebi. Grob gledajmo. Te blaženost zapre v sebč, štera požene ne sodnji den. Mili Jezuš je pravo naime: „Pride vara, v steroj vsi, ki so v grobeh, bodo čiili glas Sina Božjega. I vstanejo, ki so dobra črnili, na vstanenje žitka. (Jan. V. 28.) Žitek se po smrti začne. Te žitek, šteroga mi živemo, i šteroga se tak žilavo držimo, je smrt. Te pravi i blaženi se pri grobi začne, pri grobi odičenom na sodnji den, iz šteroga de nas Jezus sam zvao, če smo radi jemali pri svetom obhajili njegovo presveto telo k sebi. O kak lepe, tolažljive v dno duše segajoče so te reči njegove: ,,Ki je moje telo i pije mojo krv, ma večno življenje i jaz ga obudim slednji den." (Jan. VI. 55.)
Živo bom vekomaj, telo mi po smrti opet oživč, o kak blaženo, veselo bo to, da bi skoro prišlo že.
Cerkvene novice. — Raznotere reči.
V molitev se priporača Marijinom častilcom en goreči Marijin častilec, Sedmak Karol, ki je v Rusiji zgrabljen i betežen.
Navuk za tretjired je bio marc. 25-ga v Črensovcih. Na-vuk je držani posebno za tiste tretjerednike, ki v popolnoj čistoči živejo v hasek dtihovniškoj časti Jezušovoj, to je vsem duhovnikom. Navuk je više v polnoj celoti objavljen. Po navuki 80 obnovile kotrige pred velikim oltarom svoje dariivanje, z šte-r'm so vse svoje duhovne dobrote prepustile v roke Dev. Ma-r'je i sv. Jožefa na tolažbo Srci Jezušovomi za duhovnike, naj
tel vsikdar svetejši bodo i vsikdar več duš rešijo i spopolnijo. Potom dariivanji je zmoljeno čislo Brezmadežne D. Marije za duhovnike i spopevana pesem „Veš o Marija." Zatem so pa kotrige naredile ednoletno obliibo popolnega devištva, prosile blagoslov svete driižine na verno zdržitev svoje obljube i dugo spevale pa molile pred Jezusom zaročnikoin iz srčne, čiste ljubezni.
Slovesnost v Bridgeporti. V novoj cerkvi sv. Križa se obsliižavala tretjo nedelo v adventi pri prvoj sv. meši lepa slovesnost. Dobrosrčne žene farne so kupile krasno svetilko za večno liič za 135 dolarov, štera je bila na to nedelo blagoslovljena. Domači plivanuš so v predigi razložili, kaj nas večna luč pred Olt. svestvom vči in opominja na podlagi reči sv. pisma: „Jaz sem svetlost sveta, što za meno hodi, ne hodi v temi, nego bo imeo svetlost vekivečno." Dobra zakonska žena in krščanska -mati je istinska svetlost za vsako krščansko hišo, ki njoj prinese časno in večno blaženstvo. Posebno je pri tom omeniti tole. Že naprej je bilo oznanjeno, da bode tista žena, ki je največ darii-vala za lampaš, imela to čast, da bode prižgala prvokrat večno liič pred sv. Olt. svestvom. To čast je dobila Lutar Štefana žena, Lutar Ana iz Gomilic. Srce se je genolo vsakomi pri pogledi, kada je njen sinek Štefan držo posodo za olje med tem, ka je mati prižgala večno luč z lepo okinčanov svečov, štero je prejela iz roke g. plivanuša. Več kak sto pobožnih žen je med sv. mešo prejelo Jezusa v svoje srce kak pravo svetlost, štera presveti vsa-koga človeka, ki pride na te svet.
Ivana žena 40 fil., Radoha Ivana žena 10 fil., Lebar Štefana žena 30 fil., Kocen Kata 60 fil., Hebar Kata 1 K., Ritlop Treza 50 fil., Cigan Ana 1 K., Korčn Marija 50 fil., Ciglar Aga 40 fil., Žabot ■ Ivan 20, fil., Žižek Peter 1 K., Žižek Marko 10 fil., Kostric Jožefa žena 1 K., Koštric Ana 1 K., Kolarič Štefana žena 1 K., Lebar Marta 20 fil., Lebar Andraša žena 10 fil., Vugrincič Štefana žena 10 f., Kohek Antona žena 20 fil., Marton Ivan 40 fil., Kustec Ja-noša žena 30 fil., Gjura Janoš 30 fil., Tivadar Martin 60 fil., Gjorek Štefan 1 K., Gjčrek Ivan 40 fil.,' Kelenc Jožefa žena 1 K., Šujster Treza 1 K., Šujster Jožef 40 fil., Tonaj Jožef 1 K., Go-dina Ivan 60 fil., Balažic Štefana žena 40 fil., Vučko Andraša žena 1 K., Lonec Štefana žena 10 fil., Hujbar Mihal 28 fil., Ko-vačič Janoša žena 40 fil., Vinčec Štefan 1 K., Kreslin Marko 1 K., Vogrinec Matjaš 40 fil., Gjorek Marija 60 fil., Gjorek Martina žena 1 K., Denša Marija 40 fil., Šumen Ivan 40 fil., Žabot Martina žena 1 K., Kovač Martin 1 K., Balažič Štefana žena 1 K., Cigan Ivan 1 K., Magdič Štefan 1 K., Šumen Štefan 40 f., Donko Ana 20 fil., Dmninko Matjaš 1 K., Tkalec Martin 20 fil., Tonaj Ana 20 fil., Glavač Martin 50 fil., Salajko Ana 1 K., Šalajko Štefana žena 1 K., Krampač Matjaš 60 fil., Balažic Štefan 20 fil. Vkup 51 K 48 fil.
Z Nedelice: Matjašec Anton 1 K., Vuk Ivan 40 fil., Ružič Štefan 10 fil., Ctigiit Jožef 10 fil., Horvat Jožef 10 fil., Šobočan Jožef 1 K., Kovač Ferenc 26 fil., Hozjan Ivan 40 fil., Toplak Štefan 20 fil., GjOrkos Jožef 40 fil., Horvat Jožefa žena 40 fil., Draskovič Štefan 60 fil., Zver Marko 20 fil., Toplak Jožef 40 fil., GjOrkSs Štefana žena 40 fil., Režonja Ana 20 fil., Zver Ivan 20 fil., Sobočan Marko 20 fil., Fortun Ana 10 fil., Šomen Ivana žena 60 fil., Pueko Ivan siritel 40 fil. Vkup 7 K. 60 fil.
Od Lipe: Zver Ivan i Horvat Jožef vsaki 2 K.; po 1 kor.: Matjašec^Štefan, Sobočan Štefan, Sobočan Peter, Tkalec Matjaš, Tkalec Andraš; po 60 fil.: Balažek Pavla žena, Antolin Andraš, Matjašec Jožef;fpo£40 fjj.: Duh Ivan, Žalik Ana, Forton Peter; Po 20 fil.: Ferčak Peter, Zadravec Ferenc, Zver Ferenc, Matjašec Matjaš, Horvat Ana, Magdič Matjaš. Vkiip 13 K. 20 fd.
Z Kroga: Po 1 K.: Kovačič Jožef, Debelak Jožef, Titanek ! trene, Mesz Štefan, Laposy Anton, Hegediis Matjaš, Kos Ivan, 'itanek Štefan, Borovič Ivan; po 30 fil.: Voros Alojz, Bratkovič lvan; po 20 fil.: Vrzel Janoš, Rajnar Štefan", Činč Rozralija, Gra-bar Liza,5Škraban Štefan, Bejek Štefan, Horvat Verona; po 40 j*1-: Bejek Ferenc, Smodiš Jožef, Svetec Anton, Bejek Anton. H°rvat Jožef, Kreft Ferenc, Ratjik Matjaš, Cipota Jožef, Granfol
Antona žena, Cor Nila, Fujs Andraš, Lukač Lujza, Kolarič Roza-lija, Varga Jurij, Titanek Ivan, Titan Janoš, Žitek Treza, Gombosi Ferenc,'Lukač Ferenc, Erjavec Štefan, Meolic Imre, Kreft Štefan, Bejelc Štefan, Orabar Štefan, Sečko Marija, Komin Anton, Smodiš Štefan, Križanič Treza, Smodiš Jula, Kos Štefan, Maric Mikioš; po 50 fil,: Kovačič Mihal, Horvat Antona žena, Škrilec Jožef; Mataj Štefana žena 80 fil,; po 60 fil.: Škraban Ferenc, Senčar Jožef, Bertalanič Kata, Lukač Ferenc. Vkiip 28 K. 10 fil
VSEBINA.
Nemarnost pa nedelavnost napravita v najbolših rečaj
najvekšo škodo . ............
Zdrava Marija ...............
Molitev sv. Augustina . . : • .......
Za vse trpeče in žalostne (Iz Davidovih Psalmov)
Življenje za duhovnike........
Blagoslavlanje prve cerkve vogrskih slovehcov v
Ameriki ............
Jezus v oitarskom Svestvi i nedužno dete .
Iz pisem naših vojakov........
Od mrtvih stanemo .........
Cerkvene novice. — Raznotere reči ....
97 100 101 102 108
114 121
123 125 127