Črniški
Dragi Marijini otroci!
Slagoslovljeno in srečno Novo lcto! 2e pred časom setn čital prigcdbo iz Afrike, ki mi Jcar ni hotela iz glave. Sklenil seni, cia vam jo sporočini. Na Francoskem jo je pripovedoval neki misijonar. Moral se je .vrniti iz Afrike, da si v domovini utrdi svoje zrahljano zdravje. Te-le je pripovedova]:
»Pod ravnikom v Notranji Afriki leži vas Akork. Tani sem opravil nekoč daritev svete maše. Maševal sem kar na prostem pod mogočnimi palmami, ki so se spcštljivo klaajale. Tudi druf»o afriško zelenje je okrašalo daritveni prostor. Crnci so bili zabili štiri kolc v zemljo, čez so pa položili skorjo nekega drevesa. To je bil potem oltar. Okin-čali so ga z lepimi orhidejami in drugim cvetjem.
Pobožno zbrani so črnci prisostovali sveti maši. Njih roke so prebirale molkove jagode, in ustnice so šepctale pozdrav nebcški Materi. Najsrečnejše so bile (a dan štiri črne deklice, ki so smele sprejeti prvič Jezusa v svoja srca.
Bile so nekaj let pri misijonskih sestrah. Tam so bile tudi krščene, Toda njih o(t, zakrknjen pagan, jih je vzel iz zavoda, da so mu doma delale. Težko so se otroci looli od dobrih sester. Bale so se sestre zanjc, da odpadejo od svete vere. Njih dom je bil namreč pct dni oddaljen od naše misijonske postaje, in redko pride duhovnik v ta oddaljeni kraj.
Nekaj časa za tetn sem res došel s svojim čolnom v Akork. Tu so me sprejele deklice v svoji doraovini z velikim veseljem. »2e dolgo smo te pričakovali, oče,« so mi klicalc nasproti. »Glej vse te otroke tukaj! Cudil se boš, koliko
16
ao se že naučili od nas! Stala je tam lepa množica otrok, dečkov in deklic, ki so jih poučevale te deklice po svoji vrnitvi v rodno vas. Znali so ti otroci že brati, peti po-foožne pesmi in odgovarjati na najvažnejša vprašanja iz katekizma. Vsak vecer so se zbirali k skupni molitvi rožncga venca. Oh nedcljah so pa imeli celo stovcsno službo božjo. Pojočega in molcčega duhovnika je nadomeščala petnajst-letna deklica. NajmlajŠa izmed Štirih sester je pridigala. Bog je blagoslovil to dobro voljo. Več otrok je bilo tako dobro pripravljenih, da sem jih lahko kar krstil. Moje štiri katehetinje so pa prejele za plačilo prvo sveto obhajilo. O. s kako pobožnostjo so to storile!
Ko setn zapuščal vas, sem rekel svojim prvoobha-jankam; ^Otroci moji! Ve veste, da bomo obhajali čez tri tedne velikonoč, velik praznik krŠčanski. Prosite svoje starše, da vas puste na misijonsko postajo. Tam lahko spet okrepite svoje duše in prejmete Jezusa.«
>-Oče, gotovo pridemo!« mi odvrnejo. In res, na velikonočni ponedeljek so prišle vesele. Pa v kakšnem stanu? Njih ramena so nosila sledove groznega  bičanja.
»O moji ubogi otroci! Kdo vas je tako zdelal?« scm ]ih ogovoril. — ;>Vse ti bomo povedale,' mi odgovcri najsfcarejša. »Povabil si nas, naj pridemo, da prejmenio Jezusa. Oče pa ni dovolil. Prosile smo ga, jokale, pa vse zaman. NaŠi starši so nam celo zagrozili, da nas petdeset-l(rat prebičajo, ako bi skušale pobegniti od doma. Pa smo rekle: »Pojdimo v imenu Jezusovem!« Odvezale smo čcln, pa so tias zalottli. Oče je bil grozno hud. Vsaka nas je prejela petdesd udarcev z bičem. O to je bolelo! Tedaj so mislili, da ne uidemo več, in niso več tako pazili na nas. Me pa smo skrivaj odsle in zdaj smo tukaj. Kajneda, ti boš kraalu maševal in nas obhajal? Nismo že delj Časa nic jedle.*
»O ubogi otroci! Pa bi ne bili prišli!« sem jim rekel. »Kako ste se mogle izpostaviti tako hudemu strahovanju?
»KajV odvrne Marija Roza, ^ti govoriŠ tako? Kaj bi vendar ti, misijonar, naredil, ako bi moral izbirati med Jezusom in bičem?'
»Kako pa bo, ko se vrnete domov?« jih vprašam. »Ko sevrnemo,' pravi tresočase Kristina, kose vrnemo? Oh, bič bo pel! — Pa kaj za to ? — Bičanje preide, Jezus pa ostane!-
77
Dragi Marijini otroci! Kaj pravite vi k temu ? V srcih teh črnih deklic je kraljevala prava krščanska 1 j u -bezen, kraljica vseh čednosti. Govorili smo že zadnjič o nji, pa bo vendar prav, če ob začetku novega leta na-novo poživimo io imenitno čednost. Obujajmo prav pogosto dejanje Ijubezni! Te-le vzklikc skn-šajmo ta mesec večkrat na dan obuditi: .0 Jezus, vse iz Ijubezni do tebe!« — »Jezus, tebi živim.« — »Jezus, tebi umrjem« — »Jezus, tvoj sem živ in mrtev. Amen.« — »Jezus, rnoj Bog, Ijubirn te nad vse.i — Sladko srce Je-zusovo, daj da te bom Ijubil vedno bolj in bolj!« — Izbe-rete si lahko enega samega izraed njih, pa tega prav pogosto ponavljajte.
Kako je bilo v adventu z vašim vsakdanjim svetim obhajilom? Nadaljujte ž njim tudi ta mesec in še čez. S tem pokažete Jezusu, da ga v resnici ljubite. Po pogostem svetem obhajilu se vain bo vaša Ijubezen raočno množila.
Še enkrat: Srečno novo leto!
Z ljubim Sinom slednji čas Marija blagoslavljaj vas!