Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. ŠTEVILKA 72. J0L1ET, ILLINOIS, 26. SEPTEMBRA 1913. LETNIKiXXII. rudarska stavka v colorado, 12,000 premogokopov v južnem delu države zaštrajkalo dne 23. septembra. pRVA KRVAVA ŽRTEV STAVKE. "*ršaI rudarske naselbine Sagundo blizu Trinidada ustreljen. Springfield, 111., 24. sept. — Izvrše-^Ini odbor zveze "Illinois Mine porkers" je v današnji seji tukaj skle-■j1'. posoditi $100,000 iz zvezinega skla-* znesku $1,000,000 v podporo štraj-vi rudarjem v Coloradu. To je 'f(lrugo lOO.OOOdolarno posojilo v zad-®J,etn mesecu. Prvo je bilo za štraj-h'Ujoče rudarje v bakrenem okolišu "Ciganskem. Denver, Colo., 23. sept. — Pod po-r°viteljstvom združenih rudarjev a-"»eriških (United Mine Workers of er'ca) se je pričel danes pred ka- Atn, ^ tednom napovedani štrajk prerno-Sokopov coloradskih. S štrajkom U-Palo rudarji izsiliti predvsem pripo-Wnje njihove unije, kakor tudi boljše p Ife in delovne pogoje, renehanje dela se je izvršilo v naj-Jem redu in je bilo, izvzemši nekaj £ aniših rudnikov, popolno. S panoja'11 so kazali štrajkovni voditelji na Se n'so P"Petili v celem obšir-* n okrožju pri ustavitvi dela niti . "Jnianjši izgredi, vkljub mnogoterim c:f;va"jem od strani oblastev. Poli-' drugi čuvaji niso imeli nikjer °*oda, da bi se vmešali, javijo, da je od 10,000 do 12,000 ,.^rjev> zaposlenih v štrajkovnem o-'Sl>, najmanj osem- do devettisoč °ga!o svoje voditelje in že prvi dan javilo delo. Vodniki zveze "Unit§4 Mine Wqrk-erS of America" so bili s položajem 2adovoljni in so izjavili, da bo še pred Večerom štrajk splošen. Drugače seveda izjavljajo posestni-, nekaterih večjih premogovnikov. Po "Jihovih izjavah je šlo v nekaterih rud n!kih najmanj 55 odstotkov rudarjev delo., Razun tega so rudniški posestniki prepričani o tem, da pojde veči-že v nekaj dneh spet na glavi fipozngjj ,JeIat-nik 2 gntmi atii 'i zalitimi so poly- za vse delavske; sloje, plačilo takozvano mrtvo spravljanje in o-ev nadzornega sistema. . Prvo krvolitje, innidad, Co!o„ 24. sept. — Tekom rvega izgreda, ki je bil zaznamovati za izza pričetka stavke v premogovem okolišu coloradskem, je bil danes u-streljen Robert Lee. maršal delavske naselbine Sagundo, ležeče blizu Trinidada. Kakor se je dognalo, je sprožil usodni strel neki štrajkar, inostra-nec, čegar ime ni znano. Lee je zasačil storilca in dva tovariša pri razdi-ranju nekega mostiča in je hotel krivce prijeti, ko ga je' dobro namerjena krogla vrgla s konja. Ranjenec je skoro takoj umrl. Trojim štrajkarjem se je posrečilo, uteči v bližnje gorovje. Še vedno so na svobodi. Zasleduje jih krdelo ra-dovoljcev. Na Johna Thompsona, električarja, ki je hotel priti maršalu na pomoč, je trojica tudi streljala, ne da bi ga zadela. Govorica, da se štrajkarji v raznih naselbinah oborožujejo in nameravajo pohod proti rudnikom, so napotile šerifa J. S. Grishama k podvojeni čuječ-nosti. Guverner je odredil preiskavo streljanja. Štrajkarji baje nameravajo, prodreti proti nekaterim manjšim rudnikom, v katerih delo ni popolnoma ustavljeno. Rudniški uradniki so trdili nocoj, da se delavci že počasi vračajo na delo. Nasprotno pa izjavlja podpredsednik združenih rudarjev ameriških, Frank J. Hayes, da praznuje najmanj 95 odstotkov vseh rudarjev in da bo do jutri stavka splošna. položaj v migh. NEIZPREMENJEN. Senatu Z. D. predložena prošnja za vladno preiskavo štrajka v bakrenem okolišu CALUMET-HECLA C0. BOGATA. Knežje plače za njene uradnike, a delavce pa zatira. Čedne razmere. Washington, D. C., 22. sept. — Vojni tajnik Garrison bo vodil preiskavo na Filipinih cvetoče trgovine z dekleti. Zavezna vlada je najprej vprašala generalnega pravdnika na Filipinskem otočju za njegovo strokovnjaško mnenje o tem, ali sedanji zakoni zadostujejo, da se trgovina s sužnicami zatre. Potem zahteva poročilo o tem, ali so bili kaznovani oni, ki se jim je dokazala trgovina z dekleti. Izgubljeni raj. St. Louis, Mo., 23. sept. — Policijski načelnik Young je odredil danes, da smejo policisti, najsi se nahajajo v službi ali ne, v prihodnje obiskovati salune samo v izvrševanju svojih dolžnosti. Policijskim častnikom je bilo naročeno, poklicati prelomnike odredbe brez -prizarasbe*ri£ odgovor. Washington, D. Cv 22. sept. — Danes je bila senatu predložena resolucija, ki je bila sprejeta v mestu Butte, Mont., in ki zahteva, da zavezna vlada preišče rudarski štrajk v bakrenem okrožju calumetskem v Michiganu. Calumet, Mich., 20. sept.—V pismu, naslovljenem na tajnika Morrisona, izvaja John B. Lennon, blagajnik zveze "American Federation of Labor', o položaju sledeče: "Naš shod je bil zelo uspešen. Rudarji so v najboljšem razpoloženju in vzdržujejo najboljši red pod silno hudo napetostjo od strani detektivov in miličarjev. Štrajkarji morajo zmagati, ker je rudarstvena obrt popolnoma ustavljena. Ali de-lodavci pa le še nočejo govoriti o položaju z nobenim zastopnikom štraj-karjev. Če se bodo še nadalje tako zadržali, se bode boj nadaljeval celo zimo, in štrajkarji bodo pot^bovali mnogo pomoči. Moyer in Monalian sta tukaj in je videti, da imata velik vpliv na štrajkarje, ki so videti sposobni in skrbni borci. Položaj je na videz dober.'' Guverner Ferris se je dve uri posvetoval z generalnim pravd nikom Fellowsom in drugimi državnimi uradniki ter' z zastopnikom štraj-kujocih rudarjev. Po zaključku posvetovanja sta guverner in načelnik državne železniške komisije pričela razpravljati zadevo razsodišča T -za-stopniki kompanijskimi, ker je bil predložen načrt, po katerem bi se u-tegnilo sestaviti razsodišče v poravnavo štrajka. Po tem načrtu bi se morala "Western Federation of Miners" umekniti s štrajkovnega pozorišča. Potem bi poslovodje rudniških družb naprosili štrajkarje, da se naj vrnejo ' lia delo, in potem bi guverner iilieno-' Ubegli kaznjenec prijet. val razsodišče, da preišče pritožbe št/ajkarjev ter rasžgdi^o trojih .glay-. . ■>■. ; V7j3®8BPWiK^^osemureh delav- Hafr\^#a«pni-' fcaziijeiiec, ki je ute- nik, povišba plač in nameščenje dveh mož pri stroju namesto enega. Ko Harryf^xaupnl" Raziijeiiec, Ki je kel iz jolietske državne kaznilnice v torek popoludne, je bil prijet snoči v neki prazni hiši ob South Western avenue in West 74th st. Trije detektivi so ga prijeli. Barry je bil še v svoji kaztiilniški obleki. CLENI VAGONI IN VARNOSTNI SIGNALI PRAVA ČUDA ŽE-LEZNIČAftSTVA. * >ij- elezniški proJttet dandanašnji je silno napredoval v primeri z neudob-lisk-'" nevar»ii*i »bbratom pred desetimi leti. Dandanes skrbi vsaka želez-h0] :l družba mete za udobnost potnikov, marveč tudi za najnovejša in naj-'Vin sredstVuv preprečanje nezgod. Ta zanimiva slika kaže, kaj je storila Ojjn.lsylvania-žt_]eznica v dveh ozirih za večjo varnost občinstva. Poskus z ^ na jrkienem potniškem tagonu je pokazal, da so plameni samo ostr-„0s..»'V* in sežgali blazine, toda da je v slučaju razdejanja le Inalo nevarni .1 Za Požar. Razvoj jeklenega vagona iz stare lesene "vozne škatle" pa ^'dovitetei n.^M NnnMj.i, načrtih vanincinili signalov. Na primer, Sp0cl' iOvitci*1> nego je napredek v načrtih varnostnih si| n,i deLhaše slike kaže signale v ospredju vzdižnega mostu čez reko bU New "Yorka. Če je natega odprta in strojevodnik ne usta Matični signali spravijo vlak s tira v varni daljavi «od reke. je bil ta načrt predložen Allen F. Reesu, pravnemu zastopniku rudniških posestnikov, je brzojavil guvernerju takole: "Ne morem delati po Vaši brzojavki, ker ne pripuščajo razmere." Če se odklonijo ti predlogi, se utegne štrajk nadaljevati nedoločen čas. — Predsednik Gompers je izjavil, da z milico razpolagajo kapitalisti in jo ra bijo v Calumetu zoper štrajk, v katerem si delavci prizadevajo, da zbolj-šajo svoje stanje. Calumet - Ilecla Company je bila ustanovljena leta 1871. z glavnico $2,500,000, od katere se je vplačalo samo $1,200,000. Družba je izplačala $121,000,000 v dividendah med zadnjimi štiridesetimi leti, povprečno $3,000,000 na leto. Potrošila je kakih $10,000,000 za opremo vštevši železnico in prevozila, in tudi naložila okoli $25,000,000 v druge rudnike. Quincy Adam Shaw, predsednik druž-bin, dobiva letne plače $100,000 kot predsednik in $20,000 kot ravnatelj. Prvi podpredsednik E. L. Agassiz dobiva $50,000 na leto kot podpredsednik in $20,000 kot ravnatelj. James Mc-Naughton, "big boss" in kralj bakrene družbe, dobiva $25,000 na leto kot drugi podpredsednik, $20,000 kot ravnatelj ill $40,000 kot glavni poslovodja. Mnogi drugi uradniki dobivajo tudi knežje plače. Ta dejstva navajamo v dokaz, da je družbi mogoče ustreči delavskim zahtevam in še dajati 300 odstotkov dividend delničarjem. • Sekira iti revolver. Baltimore., 18. sept.—V garaži predsednika tvrdke Guth Chocolate Co. je davi napadel besneč črnec predsednika Veselje in sreča. "prizadevati bi si morali, da pridobimo toliko veselja in sreče iz življenja, kolikor mogoče. Bodi srečen in osrečuj druge. Prvi pogoj sreči je zdravje in prvi pogoj zdravju je popolna prebava hrane. Če prebava oslabi iz ka teregakoli vzroka, jo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino spet pripravi do redne delavnosti. Iz telesa prežene vso tvarino, ki ne spada tja, ter očisti in usposobi telo za prejemanje zadostne hrane. Prebavo to vincc pospeši. Zato ga uživajte pri izgubi slasti, pri zapečenosti, notranjih bolečinah in krčih, pri razdražljivosti in oslabelosti. Pri želodčnih in drobo-vih boleznih je to vince zelo izdatno zdravilo, ki učinkuje brzo in gotovo. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovavec, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Kadarkoli rabite liniment, da pre-ženete bolečine, rabite Trinerjev liniment. Je najboljši. —nAdv. prav! * Neizogiben "pajacel" Brunšmid pri "Nar. Vestniku" skrbi zmiraj, da se na njegov račun prav imenitno zabavamo. Stavimo, da se boste smejaii tudi vi tej res klasični neumnosti Brunšmidovi. Poslušajte! Vsak človek se ponaša in hvali le s kakim imenitnim činom iz svojega življenja, kako nerodnost bo pa rajši zamolčal ali je vsaj sam ne bo javno na veliki zvon obešal. In ali veste, kaj je najimenitnejše v življenju Brunšmida? On sam piše o sebi dobesedno v zadnji štev. "Vestnika" v uredniškem članku takole: "Pred tridesetimi leti je pisec tega članka prodajal platno po cesti, katero je viselo iz praktičnih ozirov izmed zadaj preklanih hlačic." Svetovna zgodovina! Slavni muzeji! Pripravljalni odbor slovenskega muzeja v Ameriki! Obrnite se na gospoda Brunšmida, morebiti še ima on tisto umazano (hm!) srajco in tiste zadaj preklane hlačice, to bo največi biser vaše zbirke, to bo nekaj privlačnega, še svetovni muzeji lia Dunaju in v Parizu nimajo zadaj preklanih hlačic. # Vidiš, dragi čitatelj, tako preklane hlačice služijo še prav posebno v "pro-bujo in napredek slovenskega naroda katero geslo ima "Vestnik", kaj bi bil slovenski narod v Ameriki brez Brun- šmidovih preklanih hlačic! * Zdaj pa resno besedo! Ali sme.res že tako strašno globoko padli mi ubogi Slovenci v Ameriki, da nas sme tak skoz in skoz prismojeni Brunšmid pitati in obkladati s takimi naravnost neodpustljivimi oslarijami? Ali bi nas ne bilo sram v dno duše, če bi to samo en pameten Anglež razumel? Ja, ali ste ljudje okoli "Vestnika" (Bro-zič & Co.) zgubili že vsak čut dostojnosti? Ni čuda potemtakem, da_ nas imajo drugorodci za manjvredne ljudi;; "Vestnik" in njegov urednik je največja sramota slovenskega naroda v? Ameriki! "Glasu Naroda" je tudi že preveč "Vestnikovih" kozlov. Prav imenitno in odločno je v zadnjem "Koncem tedna" okrcal gorostasno nevednost "Vestnikovega" urednika glede slovenske slovnice. "Vestnikov" urednik je namreč tako neumen, da sliši travo rasti, zraven tega je še pa prav cigansko hudoben. Kolera na Rumunskem. Bukarešt, 23. sept. Število slučajev kolere tukaj znaša danes 1,237} zglašenih je bilo 45 smrtnih slučajev. SLOVENEC. 26. SEPTEMBRA 1913. I'- ll SLOVENSKIH NASELBIN. v Joliet, III., 24. sept. — Spremenljivo je letošnje vreme že tako, da ga ljudje •ne pomnijo enakega. Spomladi nismo imeli nič, poleti smo imeli dolgotrajno sušo, in sredi meseca septembra, ko jc po navadi najlepše "indijansko poletje", je že hotela nastopiti zima. Pa zmotila se je, ker njen čas še ni napočil, in umeknila se je spet v severne kraje. Po nedeljskem in ponedeljkovem mrazu se spet vrača toplejše vreme, in vremenoslovci nam obetajo še dokaj lepih dni. — Krst. Zadnjo nedeljo popoludne je bil v naši slovenski cerkvi krščen prvorojenček g. Rafaela in ge. Ane Zupanec. Krstil ga je g. župnik, Rev. John Kranjec, na ime Rafael Vladimir. Boter in botrica sta bila g. Josip in ga. Frances Sitar. G. Rafko Zupanec je uradnik v First National banki, pevovodja "Slovenije" itd. — Od Žužemberka na Dolenjskem je prišel včeraj v Joliet k svojemu stricu g. Antonu Horwatu 191etni John Horvvat, ki ostane tukaj. Pripovedoval je, kako so se morali na Ellis Is-landu vsi priseljenci postaviti v vrsto, da so jih priselitveni uradniki "viziti-rali"; tisti, ki je imel "močne roke", je bil "tavglih" in je smel v obljubljeno deželo, a vsi slabiči, in teh je bilo baje •mnogo, so morali nazaj čez morje. — Premog se baje spet podraži v kratkem za 50c do $1 pri tonu.' To je že grozno, kako nas pritiska vsestranska draginja! — Da je predlog za zgradbo okrajne bolnišnice v Jolietu propadel, se splošno obžaluje zlasti v delavskih krogih, kajti okrajna bolnišnica je bila namenjena v prvi vrsti za ubožce. In samo za en glas je predlog propadel, in ta glas je bil čegav? Supervisorja 22. precinkta. Žalostno. — Ponarejeni čeki. Mnogo salunar-jev in trgovcev jolietskih je bilo zad- * »jo soboto jn nedeljo osleparjenih s ponarejenimi čeki za skupno vsoto ka-cih $400. Od začetka se je mislilo, da je vsota mnogo višja in da je bilg najmanj 100 ponarejenih čekov ražpe-čanih, pa dosedaiija l>reisknva j« d0= gnala, da so bile pi've domneve napačne. Ponaredbe so bile plačilni čeki '£hicago & Joliet Electric Railway"-konipanije. Osleparjenih je bilo tudi jiefcaJ slovanskih salunarjcvu Kot po- narejevavcačekof sta bila prijeta ivefci Stephen Wigoe ill Christ Romeah (ali Romato),' ki pravita, da nimata sokrivcev, Prišla sta v Joliet iz Chieage. — 0'Connorjev slučaj je te dni v -preiskavi pred veliko poroto. Za-iiša-vajo se priče, katerih je mnogo, da bo »aališevanje trajalo tri do štiri dni. O'Connor se baje prav dobro počuti v okrajni ječi, kjer mu ničesar ne manjka, razun svobode. — Kaznjenec utekel. Včeraj (torek) popoludne ob treh je utekel kaznjenec James P. Barry iz tukajšnje državne kaznilnice. Ubežnik, ki je bil obsojen v Chicagi leta 1908. že v tretjič v kaznilnico zaradi vloma in bi moral sedeti do 1. 1919., je bil radi "dobrega obnašanja" štet med takozvane "trusties" ali zaupne kaznjence, zato je delal že večkrat brez strogega nadzorstva. In tudi včeraj je nezastražen popravljal neko hišo poleg kaznilni-škega kamenoloma. Kar naenkrat je izginil, ne da "bi to kdo koj opazil. Pobrisal jo je menda proti Chicagi. Nad 100 čuvajev je bilo zvečer razposlanih, da ga zasledijo, pa doslej ni za ubežnikom ne duha ni sluha. V zadnjem času je bilo teh ubegov že malo pre več. Kdo je kriv? — "Lincoln Highway". Tako se bo imenovala vfclika cesta, ki jo nameravajo zgraditi preko cele Amerike od oceana do oceana in ki bo držala skoz Joliet. Do nedavnega časa so gradnjo cest v Združenih Državah popolnoma zanemarjali, ker se je ves promet vršil po železnicah. Odkar so pa v splošni rabi avtomobili, se pomanjkanje dobrih cest vedno bolj čuli. Pred kratkim so cementne tovarne na svojem občnem zboru sklenile, zgradili moderno veliko cesto, ki bo držala preko Združenih Držav in bo stala $10,000,-■000. Od te vsote je šest milijonov it zagotovljenih in bodo cementni tovarnarji sami prispevali štiri milijone; na~ brati treba še štiri milijone, in te bodo dale države, okraji in občine v obliki prostovoljnih darov. Kakor omenjeno, bo nova velika cesta, ki bo imenovana v čast slavnemu predsedniku-mu-cencu Lincolnova cesta, držala skoz Joliet, kar bo za to mesto in njegov razvoj od največje koristi. Iz Fort Wayna ali Elkharta v Indiani poteče nova cesta zapadno ne skoz Chicago, nego naravnost skoz Joliet proti Mls-sissippiju, in Joliet bo nekaka počit-iia postaja za razne turiste in avtomo-biliste, ki bodo drdrali po novi cesti od vzhoda na zapad ali obratno. In ti turisti in avtomobilisti, ki bodo prenočevali v Jolietu, bodo pustili tukaj do $100,000 na leto. In poleg tega gmotnega dobička bo imel Joliet korist tudi od reklame, ki jo bodo zastonj oskrbovali obiskovavci tega mesta glede vetdnih in prirodnih prednosti, ki jih ima Joliet za razna obrtna ia druga podjetja. Skratka, aova Liacolnova cesta bo nudila Jolietu najlepšo priložnost do razvoja in napredka, če ne bodo Jolietčanje držali križem rok, nego ponujeno priložnost pograbili in jo obrnili mestu v prid. — Prevrnjcn čoln, ki je priplul na-vzdoli po reki Desplaines skoro do jeza ob Jackson cesti, so potegnili iz vode v nedeljo popoludne. Priklenjen ob čoln je bil lovski pes, iz česar sklepajo, da je bil v čolnu kak lovec, ki je prejkone padel v reko in utonil, ko se je čoln prevrnil. — Uboj. Strojnik John. Kraft, 707 Summit st., je bil v ponedeljek prijet pod obtožbo uboja, ker je zadnji petek nekega H. Muhsfelda, 506 Marble St., tako udaril, da je zadnji čez par dni za poškodbami umrl. Oba sta znana v III. vvardi. — V žalostnem položaju. Iz Hes perije, Mich., piše znan rojak: "Tako nas je Mr. Brozich 'urihtal' na tej svoji naselbini, da nismo krop ni voda, da tukaj ni za bivati, od tukaj iti ni s čim, pomoči ni nobene, kakor če se nas Bog usmili in nas izpelje vun, kot je Izraelce iz Egipta." — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Banač Johana, Juršič Ivan, Zajac Štefan, Zdravljevič Mirko. Cleveland, Ohio, 22. sept. — Slavno uredništvo A. S.! V sredo 17. sept. smo iineli veliko slavnost ob priliki Perryjeve stoletnice. Tudi Slovencev se je pokazalo ta dan lepo število in bilo bi vse v redu, ko bi bili marčali bolj previdno in da bi se držali natanko že dvakrat v Čl. Am. označenega programa. Ker pa niso tega vpošte-vali, je prišlo do razpora. V Glas Svobode št. 38 sem čital neko "istorijo" s podpisom "Tretji sin Ahasverja". Ta "kunštna" rodovina se hitro množi, v kakem letu dni je prišel že tretji sin Ahasverja na dan. Seveda, kolikor v hitri rodovitosti, toliko tildi V bistroumnosti. reva! No, seveda se pozna, da je še mlad in v drugo šolo ni hodil kakor v "klerikalno", zato pa naj molči, ker pljuje v svojo lastno skledo. In tretji Ah&sver tudi piše, da tukajšnje fare sv. Vida župnik je prepovedal vse "či-kaške" liste v javni Čitalnici. No seveda, kaj se to vam ''sin" čudno vidi? Saj taki listi niso za nikakršen napredek slovenskega lHiroda v Ameriki, ker ni -druzega pisano kakor o škofih, duhovnikih i. t. d. No seveda, Mr. Kondež se je( pa trdi dobro o^negcL ko jc tako tajn" zadel. Oti piše: "Ako se ne njotimo, je Ponikvar iz >všcč«g&, W;:u sr. Vida, nad Cerknico, kraj, ki je s plankami obit." Torej ker Mr. Konda tako dobro ve, gotovo je tam črešnje v košu itosil, in ko so ga platnene hlače obžulile, je na teh plankah počival. Če se pa jaz ne motim, je Rev. Ponikvar doma iz Nove vasi ali kakor pravijo, pri "fari", po domače Mežnarjev. Pisano je tudi: "Uboga duševna reva"! Torej Mr. Konda, kedo je bolj duševna reva? Rev. Ponikvar ni še prosil Rev. Kranjca za odpuščenje, kakor ste to storili Vi, Mr. Konda! Prosili ste ga kakor tepen kužek! — Nadalje piše: "Nam je čisto prav, se bomo pa tudi s tem kajonom pomenili in vprašali, koliko je star." Mr. Konda, zakaj pa to, ali kaj tacega niste naredili, ko je Vam Rev. Kranjec na rep stopil. Pozdrav čitateljem Am. SI.! Naročnik. tu na Greaney imeli, to je bilo 7. sept. 1913. Na omenjeni dan se je blagoslovila nova cerkev sv. Brigite. To novo cerkev nam je podaril gospod Thomas Feigh iz Dulutha, Minn., ter je stala desettisoč dolarjev. To je res velikansko darilo za naše farmarje, ter se najlepše moramo zahvaliti tako dobrodelnemu gospodu. Cerkve«i blagoslov sta izvršila Rev. Father Pirnat in Rev. Father Feigh, ter se je tudi omenjeni gospod Thomas Feigh udeležil te velike slavnosti. In prej ko se je na odhod podal, se je poslovil od vsacega od starih in mladih in vsacemu roko podal. Tudi je omenil, da bi jako rabili eno katoliško šolo tu v naši naselbini, in upamo, da z božjo pomočjo bomo tudi to dosegli, ker to bi bila velikanska korist za tukajšnjo mladino, ki tako hitro raste kot gobe po dežju. Tudi velika hvala gre Rcv.-'Fat'her Pirnatu, ker se je toliko potrudil, da smo dobili tako lepo hišo božjo tu v naši farmarski naselbini. Slovenski čitatelji, vas vprašam, kaj so neki še kaj napravili "ta rdeči" socialisti dobrega za napredek delavstva, katerega zmerom obožujejo, ali po drugi plati ga pa skubejo. Naj pridejo sem k nam pogledat, kako da naše katoliške cerkve rastejo. "Aj beč ju maj lajf", da ko bi videli te cerkve, bi jim žolč počil od jeze. Kajne, socij, da je res velika škoda, da en sam dober dušni pastir podeli $10,000 za katoliško cerkev tu na farmarski naselbini! Lahko si mislite in zdihujete: "Oh, ko bi jih imeli tu v Chicagi v naših bisa-gah, to bi mi delavcem pomagali!" Seveda mislim, da niste še tako srečni do kaj tacega. No pa brez zamere, socij i! Rojaki Slovenci, ako katerega veseli kaj več izvedeti od naše farmarske naselbine, naj mi piše. Jaz sem pripravljen vsacemu natanko in po pravici odpisati, posebno glede farmarske zemlje, ker tu je še precej zemlje in farm na prodaj, ker eni imajo preveč, ali denarja pa rabijo. Tukajšnji novoustanovljeni Farmarski Klub šteje petindvajset udov, in u-pamo, da prihodnjič pristopite še drugi ostali. Farmarski Klub deluje za po-vzdigo farmarstva in sploh za splošen napredek. Koncem mojega dopisa pozdravim vse Slovence po Združenih Državah. ---- ■ Franlj Globožnik, Rev. Ciril Zupan O. S. B., pa ni mogel maševati, ker se mu je mudilo nazaj. Č. gospod je rekel, da nas pride še obiskat pred ko bo mogoče. Bolna je soproga Antona Plemell, katera leži v bolnišnici. Želimo vsi sorodniki, da bi kmalu ozdravela, ako je božja volja. Sedaj naj pa končam ta moj slabi dopis in prosim Vas, g. urednik, pre-denite tokrat Vaš tisti veliki koš, ker ta moj dopis ne najde pokoja tam v košu. Pozdravljam vse Slovenke in Slovence širom zemeljske krogle in Vam, g. ur., želim obilo uspeha pri delovanju. Marija Torkar. Willard, Wis., 21. sept. — Cenjeni Am. Slovenec: — Danes imam poročati iz naše slovenske farmarske naselbine nekaj izvanrednega. V sredo, dne 17. sept. je bil dan veselja za nas, kateri nam ostane v spominu. Ta dan sta se poročila Ignac Bankše z gdč. Josipino Jordan. To je bila prva poroka v naši slovenski cerkvi sv. Družine s sv. mašo, katero je daroval č. g. Boecknian iz Greenwooda. Po sv. o-pravilih so se podali na dom nevestinega očeta Jos. Jordana, kjer se je vršila svatba. Na večer se je zbralo vse polno občinstva, ker vsakega je bila želja, počastiti ženina in nevesto s svojim obiskom. Miza se je šibila od raznovrstne pijače, okusnih jedil in sladkega californijskega sadja. In par za parom se je vrtilo v prostrani sobi ob zvokih kranjske harmonike. Bilo je vse veselo, staro in mlado, do jutranje zore, nakar se je vsaki zadovoljen vrnil na svoj dom. Ženin je baje pridnih rok, ki že zdaj lastuje nekaj lotov zemlje; svoj dom ima v La Salle, 111., kamor sta se novoporočenca podala. Nevesta je hčerka Josip Jordana, vrlega katoliškega moža in mnogoletnega naročnika Am. Slovenca. Zato vidimo že vnaprej v novem zakonskem paru mnogo sreče in blagoslova božjega, kar jima tudi iz srca želimo. V p#ek 19. sept. je za nekaj ur obiskal našo severno stran milijonar N. C. Foster, bivši lastnik naše zemlje. Radovedno je ogledoval delo slovenskih rok, prej pravi ameriški pragozd, a sedaj je vse izpremen^eno v krasne njive in travnike. Iskren pozdrav! Zastopnik. Denver, Colo., 21. sept. — Dragi mi g. urednik Am. SI.! Prosim Vas za malo prostora v Am. SI. Fo naključju mi je prišel v roke N. V. od 15. sept. t. 1., v katerem se neki naročnik N. V. v nas Slovence v Denveru zaletava, posebno pa še v enega slovenskega gostilničarja, da jako zametava materni jezik in da sploh surovo govori o slovenskem jeziku. Ali moram reči, da kateri pozna si. gostilničarje v Denveru. bode vsaki rekel, da to je jako debela laž. Jaz jih poznam enajst (11) gostilničarjev Slovencev, pa so vsi dobri in pošteni možje in vsi dobri na-prednjaki za Slovence. In kaj še piše ta naročnik, da bi komaj bilo, da bi mu jezik izpodrezali. Ti naročnik N. V., zakaj se pa skrivaš za plotom, zakaj -e ne pokažeš na dan in nas kaj ne podučiš nezavedne Slovence? Zakaj nas pustiš v temi hoditi? Vstani in pokaži se, ki si takov modrijan. Ali jaz vem, zakaj se ne pokažeš — ker se bojiš, da ne bi morda res si. gostilničarju jezik spodrezali in tebi pa odrezali, ker ti želiš prepira med nami. Jaz sem že enajst let v Denveru, pa ni bilo še nolienega prepira med nami. Tukaj imamo pet slovenskih društev, pa vsa lepo napredujejo in v slogi med »eboj. Pa še nekaj: to revše ve tudi za bo-dočnostZ. S. Z.; piše, da ne bode nikdar štela mnogo članov. Ako si član te Z. S. Z., si slab član; ako pa nisi, te pa nič ne briga. Drugikrat pa pridi z imenom na dan! Pozdrav vsem čitateljem tega lista L. A. Milwaukee, Wis., 20. sept. — Špo-slOVfeni Am. Slovenec! Zopet ti želim sporočiti eno žalostno novico, da je nam zopet iztrgala smrt rojaka A. Zgoreta. Dne 15. sept. zjutraj je še šel na delo in je še delal eno uro, potem se je pa nekako .slabo postil ^n je šel domov in se je ulegel nafcoMe-ljo, in je brž potem izdihni?1'diišo. Zore je bil prijazen in usmiljen. Dne 17. sept. se je vršil krasen pogrel>. La- I hka niu bodi tuja žemljica! Bratom in : sorodnikom pa izrekamo naše sožalje. j John Vodovnik. j Steelton, Pa., 20. sept. — Cenjeni urednik Amer. Slovenca! Prosim Vas, da uvrstite teh par vrstic v vaš cenjeni list. Dne 13. sept. smo imeli Hrvatje in Slovenci našega kluba sejo, pri kateri se je v obilnem številu udeležilo. In kar je Angležem prec ušesa potre-slo, so nas jako obiskali in nam več zanimivih reči povedali, katere bodejo v naš napredek pri volitvah. Zatorej je zelo potreba, da se vsi Slavjaini zdrti žimo skupaj, in če to storimo, bode geslo v naših rokah. Če nas samo do sto skupaj pristopi v ta klub, poteni mi lahko izvolimo kogar sami hočemo. In kako bi bilo to prav lahko, če bi se nekateri samo malo pomislili. Poslušajte, dragi čitalci: Mr. Ch. Kein je na naši zadnji seji se izrazil naravnost pred vsemi v dvorani, da on nam stavi, da Amerikanci ne plačajo ni pol toliko takse kakor pa naši ljudje!! In je še k temu pristavil, da si smo sami krivi, zato ker nečemo glasovati. Zatorej spreglejte in skrbite, da nas bode do druge volitve vsaj sto! Pri-stopapilo v Hrvaški in Slovenski klub! Seje kluba bodejo vsaki niesec zadnjo sredo v Hrvaški dvorani. Udeležite sc teh sej, in pripeljite še s seboj vedno novih članov, in vsi skupaj, Hrvatje in Slovenci in Poljaki in Slovaki in z eno besedo: vsi Slavjani. In poseb-no vabimo naše brate Srbe pravoslavne, da se v obilnem številu skupaj združimo. Če kateri želi dobiti ljip" in postati državljan, se naj oglasi pri odboru kluba, pa naj bode kedaj Hpče, mi smo pripravljeni z vami iti vsaki čas. Predsednik M. Kofalt, 844 S. Second St. Tajnik Jožef iSalinger, S. Second St. Blagajnik Mihael Stara-šinič, S. Third St. Vsa pojasnila sino z največjim veseljem vam pripravljeni dati, ker to je naša dolžnost. Deluj-mo vsi skupaj kakor eden, in bodete videli v kratkem naš napredek! Z vsem spoštovanjem Za odbor kluba M. K. Hughes, Minn., 15 .sept. — G. urednik Amer. Slovenca, prosim Vas za par palcev prostora v Vašem cenj. listu, da sporočim po širni Ameriki našim čitateljem veseli dati, ki sino ga prahu. Doma imajo lepo stanovanje, tam pa stanujejo po delavskih kasarnah tesno kakor čebele v panju. Žal mi je, če pride za njim deklica, da bi se tam poročila; ker je pri nas civilni zakon, gre ženitev počasi. Listine se morajo poslati okrajnemu glavarstvu, kjer ležijo 12 dni, če pri glavarstvu niso posebno leni, poteni šele pridejo na matrični urad, "Standesamt", in to traja še kake tri tedne. In ko jih vprašam, ali so doma mislili, da bodo tu tako živeli, reče vsaka: "Ne, nisem mislila, ker sem bila zvesta članica Marijine družbe." Zato svarim, da naj ne prihajajo tja, ker izgubljajo svojo poštenost in pridejo tako ob božji blagoslov za poznejše sklenjeni zakon. Slavnemu zboru in hrvatsko-sloveit-skemu shodu izrekam svoja voščila, da naj padejo posvetovanja na rodovitna tla in rodijo stoteren sad. (Dolgotrajno ploskanje in vzklikanje, ki traja več minut.) Predsednik Jarc sc zahvali govorniku in izreka željo, da bi imeli Slovenci v tujini še dosti tako gorečih apostolov in prijateljev, kakršni so vestfa^ski nemški duhovniki, ki delujejo med slovenskimi rudarji. Lekarne. Valley, Wash., 19. sept. — Cenjeni g. urednik: — Prosim, blagovolite natisniti par vrstic v slovenski poluted-nik Amer. Slov. Imamo sc še vedno po navadi. Z delom gre do sedaj Se precej dobro. Mlatiči že mlatijo. Pa letos ni bog-ve kako dobra letina, je bolj srednja, tako da moramo biti s tem zadovoljni za to leto. Bog daj drugo leto boljšo letino! Prišel je iz Oregona rojak Andrew Swan obiskat svoje sorodnike, kateri je tudi kupil zemljišče za svojo domovanje in pride z družino semkaj prihodnjo jesen. Obiskal nas je tudi iz Colorade g. POZDRAV KATOLIŠKE NEMČIJE. kektor Koester iz Hamborna je imel na zadnjem katoliškem shodu v Ljubljani naslednji slovenski govor: Slavni zbor! Vaši živio-klici in Vaše ploskanje naj ne veljajo meni. Zakaj, ko sem delal na Porenskem ■/.-■ slo-vi n iavce sem šele storil, kar run mr-rul. kei \ katoliški daho/niki, s-nudi snio druge narodnosti (urne-br ploskanje), smo vendar učenci iti bil tki i s 111-istusa. V skrivne I.. ' "Ju r>ti bo v nebfsii - lika rtittožifa iz vseh narodov in jezikov." (Ploskanj'.) Naj sprejmem te živio-kiice za vse tiste pristne Nemce, ki tam daleč prebivajo ill so popolnoma drugačni kakor menda Vaši v bližini (gromovito odobravanje), kateri ne sovražijo sinov slovanskih rodov, ki si iščejo kruha na tujem (viharno odobravanje), ki živijo ž njimi v ljubezni in se zavedajo nauka: Ljubite svojega bližnjega kakor same sebe; nič nimajo proti temu, če si razobesijo 10 metrov dolgo trobojnico na prsih (živahno odobravanje) in niso užaljeni, če imajo tam Slovenci svoje veselice, predstave in za Nemci nosijo svojo društveno zastavo. (Gromovito odobravanje.) Naj sprejmem Vaše živio-klice za tiste Nemce, ki so bili odnekdaj v teh deželah, od nekdaj Nemci in niso renegati (živili katoliški Nemci!) in se čutijo enake s Slovenci ter nočejo biti pristaši tistih, ki pravijo, da je za Nemce posebna nemška vera. (Bučno odobravanje.) Potem naj sprejmem Vaše živio-klice za vse duhovnike, ki so prišli iz Nemčije na Kranjsko učit sc slovensko, da bi mogli delati za slovenske delavce. (Dolgotrajno odobravanje.) Naj sprejmem Vaše živio-klice za tiste župnike, ki radi žrtvujejo iz cerkvene blagajne in iz svojega, da dobivajo iz Kranjske | duhovnike za slovenske delavce, ki radi dovoljujejo, da imajo Slovenci v cerkvah slovensko božjo službo. (Po-ih' | Wm. Metzger § Ruby and Broadway JO/JSf TROST &KRET l — izdelovalci — HAVANA iN DOMAČIH SMOD" Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum''1 Na drobno se prodajajo povsod na debelo pa na TlU^ 108 Jefferson Street, Joliet. Pozor, Slovani! Edina slovanska trgovina na sej . priporoča si. občinstvu bogato z3 oblek, gotove ali delane na order. . -jieSF Nova zaloga takozvane krava c# cote, tople suknje, sweather ^ sploh vse kar eden potrebuje. P°se . velika zaloga čižem vseh velik ^ poskusite en par, potem glišno s'e odjemalec. Vse blago garantira'11} i spremenimo. Sakem kupom da'1^, od sto vredne znamke ali ticket. _ ^.n1 boljše r J cene i * š«. korist tsaS slast ima tisti človek, ki dobro prežveči in prebavlja svoja jedila. Severov Želodčni Grenceč (Severa's Stomach Bitters) pomaga tistim, ki ne morejo dobro prebavljati svoja jedila. Pomaga prebavi, odpravi napihovanje, kislo iz-pehavanje, gorečico, zapeko in splošno slabost. Cena $1.1 N. W. Phone 420. MARTIN ZAG^ Gostilna Moen Ave. :: Rockdale Vljudno vabi vse rojake, Slovt^ Hrvate, v svojo gostilno «r' Rockdala. VSI DOBRO DOŠL1' 'Scdai, An*le H an Time Schedujf Effective Sunday, May 2S, / Chicago, ottatf' Peoria Railway INTERURBAN Leave Joliet. 6:05 a. m. Princeton.. 6:30 a. m. Rockdale.. 7:05 a. m. Ladd...... 8:05 a. m. Princeton...." "n.ifi^'j 9:05 a. m. Ladd...........i0'4° ■..... )e gr; Pr, 10:05 a. m. Princeton. 11:05 a. m. Ladd...... 12:05 a. m. Princeton. 1:05 p. m. Ladd..... 2:05 p. m. Princeton. 3:05 p. m. Ladd..... 4:05 p. m. Princeton m. Ladd..... m. Princeton, m. to La d (J ...... .. P- 1:40 P' 5:05 p. 6:05 p. 7:05 p. 8:05 p. 9:05 p. 9:50 p. 3:4J J, 7:40 * 5:45 P' 7:45 f m. Princeton-La^ m. to Morris m. LaSalle... 9:40 P 10:4° t iiV 11:05 p. m. Ottawa.......o^t1"*' Direct connections at « Streator and Grand Rid*1E' ^Kj And to following station9" I* dale, Minooka, Morris, =' V. seillis, Ottawa, Starved r LaSalle, Peru, Spring * u. quette, Howe, DePue, F. E. FISHER. °e ' ruga p°sed, rot k S .„ Jv2° iS,,! N ) Vi„ k": S: s r s: j, %v hote ipo* » 10- IZ STARE DOMOVINE. Bi J 5 /Sc. jd> li! jet* raloS0 > co" m ikos": ite ^ im"1 ai"" iAi ifl- —-"Oesterreiehs katholisches Sonns : v Ljubljani tudi sledeče: "Katoliški ilovenci in Hrvati, kojih število ne Presega 4 milijone, so bili na katoliškem kongresu zastopani po 20,000 u-deleženeih, razmerje, ki daleč presega «lo katolike v Nemčiji, ki so vendar lako zelo organizirani." ' Protestanti delajo in hujskajo. V "ratkem bo razposlanih po Slovenskem 5000 slovenskih izvodov protestantskega svetega pisma. Stavek so Postavili pri Kleinmayerju v Ljublja-r'!i a iz previdnosti knjige pri Kleinmayerju niso hoteli tiskati. Govori se so poslali vlite plošče v Berolin, kJer jih natisnejo. Pravijo, da je slovnični del te izdaje imel v rokah neki 'J'adnik kranjskega deželnega odbora, -epa reč! Kot nalašč za uslužbenca Sanjske dežele. — Za izobrazbo. Slov. kršč. socialna zveza, v svesti si svojega vzvišenega cilja, povzdigniti med ljudstvom |2obrazbo, priredi tudi letos v Ljub-Oani sledeče tečaje: Poljski, češki, hrvatski, nemški (I. in II. oddelek), ita-'Janski, stenografski, govorniški in ^tklamatoričrii, umetniški, kuharski in s°cialno-politični tečaj. Posebno va-2en_ bo pa zadnji, ki bo prava socialno-Politična šola, na kateri bo poučevalo ^fč izvrstnih moči. ~~ Ciril-Metodova družba je imela sept. v Domžalah svojo vsakoletno «'avno skupščino. L. 1912 je imela °r°žba 219,903 K dohodkov, a 516,441 ; 'zdatkov, tako, da je znašal primanj-296,537 K. — Družbina imovina narasla 1. 1912 na 1,659,708 K. Ker "na družba na svojih poslopjih posoda in tudi nekaj drugih dolgov, zna-čisto družbino imetje 1 milijon 223, K. Seveda so v tem všteti razni °ndi. V. Pollakova zapuščina izkaze stanje 177,914 K 96 v. K. Kotni-kova zapuščina je izkazovala koncem ■■ 1912. 326,842 K 78 v. ter se je vsled Jviga vlog in zaradi izplačila naknadno odmerjenega in plačanega davka, vsled delnega pokritja stavbnih in drugih stroškov zmanjšala na 260,174 K ^ v. M. Vilharjeva zapuščina znaša koncem 1. 1912. čistih 105,462 K 30 v. • l'abjančičeva zapuščina končno izkazuje čist(_ ;movine 31j85() K 28 v. KTT Za 19H- izkazuje 146,100 dohodkov, a 300,500 K izdatkov, "nanjkljaj se bo pokril iz skladov Jn Posojil. rja~^.Stre,r|e vaje 3. zbora v Št. Petru j'e ,'asu So bile največje, kar se jih sploh kdaj vršilo v avstr. in tudi v ' ozemskih armadah. Ostrega stre-' "Ja ,So sc udeležile tri vojne brigade PHŠk er!j' t0 J'e 40 t0P°V in 13>°°° ja Smrtna nesreča se je zgodila j,'e l0.ena> povzročena pa je bila' po srečnem slučaju, namreč po kroglji, Je od skale odletela nazaj. v ploska graščina je prišla zopet in/ ■ L.anKerJ'ev. Kupil jo je nek ] vitez Langer, sorodnik tistih sjge.rjev' ki imajo gradič v Bršljinu. An I'M1 lastnik je bil kot inženir na Reškem in si jc tam pridobil pre-1,1 SllJe Premoženje ne le po svoji služ-tudi po baje zelo bogati že-| te '' y zadnjih letih so se lastniki kje er»ščine kar menjavali. Rainer jo t>(il''r°d;il Smrekarjtt, in ta nekemu Šel , Olkužnik. Ko slednji ni mola dra^Ut' kupnine, je prišla graščina *ojii,ajV zdražila jo je Ljudska po-Vij0 'Ca v Ljubljani za 225.000 K. Pra-Poki, • . "amerava inženir pl. Langer dru I>U' 'udi Pogansko graščino in Pose,'} Velika posestva, katera je nfckdaj - °vala tedaj premožna Langerje hi t, ^ V,i ni* u ^ A ft :S& * p ■40 |:40»' »•40 f> 7.40 tf ;:40j> •40 t i ;:45 f J 7:40 P };40PJ ta^*' r°dbi„a se Tržiča, 6. sept. V Ameriko so atlnlf K- • .. . seijevati tudi z Go- *arl ■• . ' »epi. i renjV 11)1 čas jeli izseljev že vepC?a' lz ,'i'žiške župnije je odšlo ,e jih nekaj od- i ■ več ^Vl'- žin i" zopet se jih nekaj oadbo je lepo popravil in X/ opremi, s primernim pohi-Net|i' er je nameraval tam prirediti C letovišče. Danes je Globelo 1)0f?or'®če. Zgorela so tudi Mvi,,^' p°darska poslopja in vsa krma. K pravijo, da je v po ®fJet mm t '--tno' ;•-««»«•» 1'- > °»iel ' JC Slcer ono noč Parkrat za- ^lo Pa ........., ,irej> kalior je za- r«ti. Drugi mislijo, da so ci tc»r cfc try. * v •..f p'U , . 1 ".i.jii mislijo, ua »u u-•A 5ti ,,'l/|?a'i> katerih se sedaj mnogo IMr l E^ fQ rvl - . 1 • Po okolici ^ O I ^^^ v sušilnici kmetijske šole S() 1 'ekleta gospodinjskega te-i,Siiv ' 1 m V su®''n'c' pripravljale ttl° Za konzerve". Nesreča pa a vsled preobilega močnega ognja, da se jim je vsa priprava zažga la, kakor tudi peči. Nastal bi kmalu večji ogenj, ako bi ne bil vodja tečaja g. Andolšek pustil podreti zid, ker le na tak način je prišel do vode in pogasil goreče stvari. Škode je do 400 kron. — Cesta Ziri—Rovte je že malodane dovršena. Iz Rovt nad Logatcem se o tem piše: Zgradba daje izvrstno spri čevalo podjetniku. V osmih mesecih je napravil ogromno delo. Upoštevati je potreba, da je bilo v tem času 160 deževnih dni. Cesta je vsa izsekana v trda tla in nasip ob strani je tako-rekoč za nameček. Tlak je napravljen z večine iz samega brusjaka, najtršega kamna. Domačini ga nazivljejo "garjebec". Blato ne more nikdar skozi. Če pride avtomobil, ne bo delal jam, kakor na poljanski ali idrijski cesti. Kanalizacija je mojstrsko izpeljana. Poleg betonskih mostov mnogoštevilne cevi pod cesto jamčijo, da ostane vselej v dobrem stanu. Napeta je primerno povprečno 4 odst., da se bo primerno odtekalo. — Zgradba novega mostu čez Ločnico med Presko in Medvodami je oddana Ivanu Kožuhu. — Novice iz kranjskega okraja. O-krožni zdravnik v Tržiču g. dr. Avgust Mayr je na lastno prošnjo premeščen v Cerklje pri Kranju, kjer je služboval že poprej. — Konj je udaril 70-letne-ga moža, po domače Polajnarja iz Gorenj, občina Predoslje, s tako silo v trebuh, da je starček naslednji dan u-mrl. — Strela je udarila v kozolec posestnika Jernerja Drahslerja v Šenčurju. Kozolec, ki obstoji iz šest štantov, je razen prvega, kjer je bila spravljena detelja, strela popolnoma razbila, ne da bi kaj užgala. Tramovje in treske zbitega kozolca so ležale nad 50 metrov okrog. — Slovesne obljube so v ljubljanskem uršulinskem samostanu 4. t. m. napravile sledeče čč. ss. iz reda sv. Uršule: Antonija Aljančič iz Kovorja, Akvina Čadež iz Škofje Loke, Škola-stika Slevec iz Homca, Armela Podr-žaj iz Šmarja in Aleksija Boltežar iz Cerkljan. — Poroke. Dne 6. sept. sta bila v Novem mestu poročena g. Rudolf Franz, inženir in c. kr. nadk„misar pri železnici, stanujoč v Semiču, rojen v Jaegerndorfu v avstrijski Šleziji in gospica Ana SkfcpC> -hči znanega odvetnika dr. jlancjL Ženin je "sta-rokatoličan". Svatje so se pripeljali v petih kočijah. — V Mirnipeči sta se poročila dne 26. avgusta gospod nad-učitelj v Doberniču Ivan Franke z gosp. Marijo Kotnikovo. Poročil ju je brat g. Fran Franke, vikar v Ose-ku. — V Podbrezjah se je poročil učitelj Viljem Zirkelbach z domačinko.— V Ljubljani se je poročil profesor na mestnem liceju g. dr. Pavel Grošelj z gdčno. Davorino Karlinovo. — Smrtna kosa. V Ljubljani je u-mrla posebno Novomeščanom priljubljena ga. Marija Podkrajšek roj. Ka-stelčeva, šele 29 let stara. — V Novem mestu je umrla ga. Ana Šešek, vdova po davčnem nadupravitelju. — V Ljubljani so umrli: Peter Šubelj, bajtar in delavec v papirnici, 49 let star; Marija Cerne, posestnikova žena, 70; Julij Kantz, bivši trgovec, 67. — Rczervnik na vojaških vajah u-streljen. Dne 5. sept. je v ljubljanski garnizijski bolnišnici umrl nadomestni rczervnik domobranskega pešpolka št. 26, Ivan Kaiser, iz Ribnice—Brezja pri Slov. Gradcu na Štajerskem. Pri sklepnih vojaških vajah pri Št. Petru na Krasu so vojaki streljali z ostrimi naboji. Na sedaj še nepojasnjen način ga je tekom vaje zadela kroglja, ki mu je predrla in nevarno poškodovala trebušne organe. V brezupnem stanju so ga prepeljali, v garnizijsko bolnišnico, kjer je na večer podlegel težki poškodbi. Vojaška oblast je brzojavno obvestila rezervnikovo ženo o tragični smrti moževi. Revež zapušča vdovo jn šest mladoletnih in nepreskrbljenih otrok. — Stotnik, ki je bil tudi od kroglje zadet, leži v tržaški garnizijski bolnišnici. — Nezgoda. Janez Žlogar, posestnik na Gabrovcu pri Metliki, je pri obiranju lirušk, ko se mu je odtrgala veja. tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Uspešno se zdravi pri Usmiljenih bratih v Kaudiji. — Vlak je povozil kravo. Na progi med Brezovico in Ljubljano je povozil brzovlak Jcravo posestnika Alojzija Mravlje. Krava se je splašila vsled prihajajočega vlaka in je skočila čez ograjo na tir. — Konjski tatje v Novem mestu. Dne 27. avg. je bilo mestno stražni-štvo in orožništvo po brzojavih obveščeno, da pripeljejo tatje dva konja in žrebeta, ki so ukradeni pri Ivanu v Petrinji. Stražništvo je čakalo celi dan na tatu. Konjski mešetar Lužar je proti večeru sporočil, da je nekdo v Družinski vasi z dvema konjema in žrebetom pinegavske pasme. Alarmirano orožništvo in stražništvo se je peljalo v zaprtem vozu na lice mesta. Ko pride do Ločne', zapazi, da so konji privezani k nekemu vozu, poleg pa skače žrebe. Ko se pripeljejo naspro- ti, ustavijo voz in izstopijo. Na vozu sta bila znana mešetarja Tekster in Jane ter neznanec vulgo Petra. Orožniki so Tekstra zgrabili, Petra pa je skočil v koruzo, skozi to v gozd in izginil v temno noč. Orožniki so sledili dalje časa za njim, a bilo je pretemno, zato vsaka sled nemogoča. Obkolili so gozdiček in čakali jutra. Ali zaman, konjskega tatu Hinko Figra, vlg. Petra iz Zigaramostu (Štajersko) ni bilo več v njem. Konje, vredne nad 3000 kron, so dobili, prebrisanega, že večkrat kaznovanega, zelo nevarnega konjskega barantavca vlg. Petra pa ne. ŠTAJARSKO — Nemški "raubritterji". O tolovajskem napadu na Orle v Radvanju piše graški "Arbeiterville" takole: "Nem-škonacionalni pocestni napadalci. Dne 1. septembra se je udeležilo pogreba deželnega odbornika profesorja Robi-ča, katerega so pripeljali iz Maribora v Limbuš, tudi število Orlov. Od pogreba se vračaje, so se isti peljali v lastnih vozovih skozi Pekre in Rad-vanje. V gostilni, ki leži tik ceste ("pri lipi") v Radvanju se je vršila veselica Olepševalnega društva v Radvanju; to bi naj bila nemškonacional-na veselica. Prva dva voza Orlov sta lahko neovirano pasirala mesto, ko pa je došel tretji voz, ki je bil najslabše zaseden, so padli "hrabri" Germančki (wackere Germanen) divje na slabotnega konjička ter tako voz ustavili. Ko se jim je to posrečilo, so začeli po germansko udrihati po fantih, in nastal bi pošten pretep, da ni z vso e-nergijo posegel vmes baron. Rossma-nit in tako razgnal bojaželjne Germane. Zanesljive priče zatrjujejo, da so se Orli obnašali popolnoma mirno in da niso niti v najmanjši meri izzivali ("Marburger Zeitung" pa laže, da so Orli izzivali z "živijo"-klici). Nem-škonacionalni pretepači (Raufer) so r.ajbrže, ojunačeni vsled preobilno za-vžitega alkohola, hoteli pokazati svojo oliko nad trojico Orlov. (Napadalcev je bilo do 30!) Najbolj so se odlikovali seveda učitelj Krek in gostilničar Pšunder. Za učitelja kot vzgojevalca mladine je brez dvoma zelo častno, če se udeležuje nacionalnih pretepov, ali iste celo inscenira." Tako "Arbeiter-wille". — Da jih ni sram. "Marburgerca" imenuje radvanjske pocestne napadalce "wacker". Res, daleč smo prišli. Posuroveiost našega nemštva je že taka, da je po "Marburgerčini" terminologiji vsak lopov, ki napade mirne Slovence — "vvacker".—("Straža".) — Maribor. (Požar.) Dne 8. t. m. jc nastal v mizarski delavtiici g. Ko- jiariča na Franc Jožefivi cesti v Mag-dalenskem predmestju požar. Škoda znaša baje okrog 10,000 K, ki je pa le : deloma pokrita z zavarovalnino. Vzrok požara še ni pojasnjen. — Sv. Trojica v Slov. goricah. Pri nas so ljudje že več let sem opazovali, da zginevajo kure, tatu pa niso mogli zasačiti. A glej ga spaka! Pred kiat- : kini se je pa posrečilo, vloviti tega ti-ča. Mrtvašnica na pokopališču je o-živela, iz nje se je slišalo kokodakanje in kikirikanje. Bilo je v njej cela zbirka kur in piščancev. Nanosilo jih je pa tam skupaj naše za postavni red skrbeče oko postave. Posledica tega je bila, da so našega trškega policaja Horvata spravili pod ključ. Mož je bil eden glavnih stebrov našega posili-nemštva. S Zamolom sta si bila zelo dobra. Odlikoval se je ta mož zlasti' na znanem štajerčijanskem shodu pri Sv. Lenartu dne 13. jan. 1. 1911. Bil je med onimi, ki so najstrupenejše nastopali proti Slovencem. Imel je celo drznost, da je kot reditelj obsipal naše ljudi s — papriko. Očividno je že takrat opravljal, ali se je pa še le pripravljal na svoj postranski posel, kajti "paprikahaendel" so zelo dobre, posebno če se jih dobi tako po ceni kakor je to znal dika našega "nemštva ' —Horvat. Compagnia: Zamolo-Hor-vat — heilj — Smrtna kosa. V Lukavcih pri Sv. Križu na Murskem polju je umrl za sušico 20!clni fant Franc Topolnik. —V Letušu je umrla narodno zavedna, krščanska žena ga. Antonija Rovšnik. —V Reštanju pri Rajhenburgu je u-mrla vrla mladenka Marija Ribič, članica Marijine družbe. — V Žerovineih pri Svetinjah je umrl Anton Rauter, star 49 let. — V spanju šel na skedenj. Iz Pe-trovč se poroča: Hlapec Franc Medved pri veleposestniku Ivanu Ješovni-ku v Ar j i vasi je 29. avgusta v sanjah šel na skedenj, raz katerega je padel globoko na trda tla, kjer je brezzave-sten obležal. Pretresel si je možgane ter mu je počila lobanja. I^ljub zdravniški pomoči je 30. avgusta umrl, ne da bi prišel k zavesti. — Medgorje. Dne 26. avgusta je bil za župana od naše stranke izvoljen bivši župan, po domače Habernik v Habru. Nasprotniki so s svojim re-kurzotn pogoreli! — Glinje. (Občinske volitve.) Po zelo hudem vojilnem boju smo popolnoma zmagali v prvem in y drugem razredu, v tretjem razredu smo dobili pa po žrebanju enega svojih mož v odbor. — Cerkvene vesti. Na župnijo Bo-rovlje je bil dne 3. septembra inštali- ran tamošnji provizor g. Iv. Vuk. — Za župnijo Strmec je prezentiran g. J. Moertl, kaplan v Svečah. — Smrt v gorah. Dne 30. avgusta se je podal železniški uradnik Ritzier na strmo in visoko Grossfeldšpico na Koroškem. Ko je bil že blizu vrha, je stopil na neko skalo, ki se je pa jela premikati navzdol. Za Ritzlerja ni bilo več nobene rešitve — in s skalo vred je zdrčal v več sto metrov veliko globino, kjer je z razbitimi udi obležal. Truplo so še tisto noč našli. — Izšla je knjiga "Aus dem Wilajet Kaernten". Knjiga opisuje z ogromnim aparatom podatkov in številk obupno stanje koroških Slovencev! Knjiga je obupen krik slovenskega Koro-tana, ki ječi pod nemškonarodnim jarmom. Vsak Slovenec mora knjigo brati. Vsak koroški Slovenec mora knjigo kupiti. Vsak slovenski izobraženec, bodisi Iajik ali duhovnik, mora knjigo študirati. Vsak koroški organizator mora knjigo znati na pamet.— Dobi se v Celovcu v Pavličevi ulici št. 7, tajništvo katoliškega političnega društva. Cena 2 K. — Shod Slovencev. Goriški Slovenci so imeli dne 7. septembra v "Trgovskem domu" velik shod, na katerem so zahtevali slovenskih ljudskih šol, ki jim jih laški liberalci v mestnem svetu nočejo dati. Shoda se je udeležilo okrog 1500 Slovencev. Govorili so odvetniški kandidat Šapla, dr. Podgornik, ki je shodu predsedoval, dr. Puc, g. Lukežič, urednik Fr. Krem žar, dr. B. Vošnjak, g. Brajnik in g. Perko. Sprejeta je bila ostra reso cija. ; .u je bil okrog 12. ure shod končan, so se vsule slovenske mase iz "Trgovskega doma". Slovenci so hoteli prirediti silno demonstracijo pred municipijem za slovenske šole. Eden je nesel naprej trobojnico. Ko pa zagleda to dr. Casapicola, policijski nad komisar, pridrvi s policijo nad Slovence in jim hoče vzeti zastavo. Ti je ni so hoteli dati. Vnel se je boj. Policija je potegnila sablje. Medtem ko je en policaj jemal zastavo, je drog zastave zadel nad oko drugega stražnika ter ga nekoliko ranil. Nato se je množica razkropila. Ranjen od demonstrantov ni bil nihče. Aretiranih je bilo okrog 10 do 12, med temi en Nemec in en Lah. Vsi pa so bili takoj izpuščeni. — Pred rovinjsko poroto je bil Matija Florčič, ki je umoril 191etno Marijo Tijan, obsojen na smrt na vislicah. Na smrt obsojeni morilec je star 29 let, je oženjen in oče štirih še nepreskrbljenih otrok. Obsojenec je bil strasten alkoholik. — Smrtna kosa. V Gorici je umrla ga. soproga zidarskega mojstra Frana Mozetiča. — V Izoli je umrla uradni-kova vdova ga. Alojzjja Ivane, rojena Lipic. — Umrl je dne 1. sept. v Gorici msgr. Ivan Lukežič. Rajni je bil apostolski protonotar, arhidijakon slovenskega dela škofije in predsednik "Aloj-zijevišča". Rojen je bil 18. maja 1845 v Renčah, posvečen pa 19. sept. 1868. Preden je postal kanonik, je bil dekan v Komnu. HRVATSKO. — Stoletni jubilej rojstva Ivana Ma-zuraniča. Hrvaški narod se pripravlja, da dostojno proslavi rojstni dan Iv. Mazuraniča, velikega svojega pesnika. Slavnost se bo praznovala 14. avgusta leta 1914. Pri tej priložnosti se bodo Hrvatje spomnili tudi pesnikovega brata Antona. Predpriprave za rečeno slavnost se vrše pod geslom: "Za braču Ivana in Antuna Mazuraniča". — Umrl je v pakraški bolnišnici hrvatski književnik in časnikar Milan šarič v 38. letu svoje dobe. Bil je v uredništvu zagrebškega "Obzora", potem pa je deloval v uredništvu "Nar. Ob rane ' v Osjeku, kjer je pa že bolehal. Končno se mu je um popolnoma omračil. — V Brodu je umrl polkovnik v pok. Andria Olujevič! star 84 let. — V Osjeku je umrl meščan Fran Weiss, upravni svetnik mnogih gospodarskih zavodov. — Budimpešta, 2. septembra. Iz krogov hrvatskega ministrstva se poroča, da je ogrska vlada definitivno. opustila dosedanjo železniško pragmatiko in izdeluje novo, v kateri bo ugodila hrvatskim zahtevam, da tako omogoči pogajanja s hrvatskimi strankami. Ministrski svet se bo s tem načrtom pečal že v sredo. Anton Košiček Slovenski gostilničar Pri meni je redno največ zabave in naj bolj i« pijače. "Tonček Is 0. K." N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. J OH IT N. W. Phone 135 Chicago Phone 2400 JOS. J. PLESE Mesnica P Grocerija 911 N. Scott Str. Joliet, Illinois se priporoča rojakinjam in rojakom za nakupovanje mesa, klobas in grocerije po zmerni ceni. Postrežba tiajbolja. Dobro došli! M NAN zdravnik je izjavil, da je nesmisel braniti otrokom kruha. Smejo jesti vsak čas in kolikor hočejo. Iz čiste pekarne. 5c HLEB BUTTER KRUST KRUH SL4VN0ZNANI SLOVENSKI POP proti žeji * najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELO PIYO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenk Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni CM. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 snuaiiiiiiuiiiiiiiiiiiiinininniiiimniiiiniinniuinmni 3 A. NEMANICH, pred«. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA.biag* V-'?' ^ i"' v ..,. .<* , .-.i..« »r« »i -J E ■M S | GLAVNICA $50,000.00. U«Ud. in inlcorp. leto 1910 Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. '-«'• «'.«.t ^v-t"**. - Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Greučica v steklenicah iti Baraga Zdravilno Grenko Vino. IIIIMI1UIIII Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi največji in edini slovenski-katoliški hšt v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek SLOfEHSKO-AM. TISKOVNA DRU/.BA. Inkorp. 1. 1899. ▼ lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik Tajnik Blagajnik Urednik Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: 2a Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta... .$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. njerp kon?c njegovih zmag." — Na to nasilstvo izobči papež Napoleona. O-holi cesar se ne zmeni za to cerkveno kazen: in reče porogljivo: "Ali ftiar papež meni, da bo vsledj.tega izobčenja mojim vojakom popadalo orožje iz rok?" — Napoleon se odpravi z velikansko armado na Rusko. Rusi se počnejo vmikati in zažigajo za seboj mesta in vasi. Zima, ruska zima nastopi, francoskim vojakom jame zmanj kovati živeža, mraz pritiska bolj in bolj in res popada oslabelim vojakom orožje iz rok. Isti Napoleon prisili istega papeža na gradu Fontainbleau, da podpiše konkordat dne 19. januarija 1. 1813. Leto pozneje mora v istem gradu in v isti sobi cesar Napoleon prisiljen podpisati svojo odpoved in podati se mora v pregnanstvo na otok' Elbo, pozneje pa na otok sv. Helene. Bilo je leta 1809. Cesar Napoleon je bil takrat na Dunaju, v gradu Schoen-brun. Takrat je podpisal določbo, da se imajo papežu vzeti njegove dežele in spojiti s Francosko. Pozneje je imenoval Napoleon svojega sina "kralja rimskega". Mine 23 let in dne 22. julija umrje ta Napoleonov sin v istem gradu Schoenbrunu, v isti sobi, ne da bi kdaj videl Rim! REV. JOS. POLLAK. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOIEDAR. 28. sept. Nedelja Večeslav, kralj. 29. ti Pondeljek Mihaelj, arh. 30. H Torek Hijeronim, spozn 1, okt. Sreda Rožnega Veijca. 2. " Četrtek Leodegar, škof. 3. a Petek Kandid, muč. A. Sobota Frančišek Seraf. KAKO SO BILI KAZNOVANI PREGANJAVCI SV. CERKVE. (20. nedelja po binkoštih.) SOCIJALISTIČNI VODITELJČKI, ZAKAJ NE DELATE TAKO KAKOR KATOLIŠKI "FARJI"? Zgledi, katere smo navedli v zadnji številki so jako poučljivi in nam oči-vidno kažejo, kako čuva Gospod nad cerkvijo. Poglejmo v potrjenje svoje vere še nekatere. Carigrajski cesar Justinijan I. je bil nasilen proti papežu Vigiliju, katerega je dal se silo vjeti. Zgodovina nam -poroča, kako neusmiljeno so ravnali z visokim jetnikom. Justinijan je o-stal krut in neusmiljen tudi po smrti svoje žene Teodore. (Dolžili so Teodoro, da je bila ona mnogo kriva, umrla je tudi ona vsled strašne bolezni, raka.) Cesarja je pa prav tedaj zadela kap, ko je narekal pregnansko povelje za sv. Atanazija in druge škofe. Cesar Konstant II. je dal ugrabiti papeža Martina in odpeljati ga v pregnanstvo na Kersonez, kjer je papež tudi umrl. Cesarja pa je usmrtil eden njegovih uradnikov v kopeli. Cesarju Justinijanu II., ki je preganjal papeža Sergija I., je bila od lastnega strežnika Elija odsekana glava.— Cesar Leo V. je v Carigradu preganjal vse one, ki so se držali katoliškega nauka glede češčenja sv. podob, dal je se silo izgnati patriarha Nicefora. V božični noči leta 820. je zadela zaslužena kazen krivoverskega cesarja. Vlomili so zarotniki v cesarsko palačo in sesekali so na drobne kosce cesarja. Carigrajski cesar Konstantin V. s priimkom Kopronim se je protivil češče-nju svetnikov, da, češčenju Matere Božje in je preganjal škofe in mašnike. Zbolel je na grozni, sramotni bolezni in umrl je pri živem telesu gnjil v vojski z Bolgari. — Nemški cesar Oton I. je bil v početku jako dober. Njegova žena je sveta Adelhajda. Papež Janez XII. ga je kronal v rimsko-nemškega cesarja. Pozneje se je spri s postavnim papežem Janezom XII. in hotel je na njegovo mesto postaviti laži-papeža Leona. Namere so mu bile prekrižane, zadela ga je kap. Hudobni Henrik IV. je s toliko silo preganjal papeža sv. Gregorija VII., da je moral ta bežati iz Rima v Salerno, kjer je umrl v pregnanstvu sv. smrti. Zadela je pa že tukaj na tem svetu kazen cesarja. Njegov lastni sin ga je izgnal raz cesarskega prestola in umrl je na begu. Le še en zgled iz novejših časov! Cesar Napoleon I. se loti papeževih pravic, loti se Rima. Napoleon da odpeljati papeža Pija VII. v pregnanstvo. Ko hoče odpeljati francoski general Radet sv. očeta, mu reče ta: "Povejte svojemu gospodu, da je s tem deja- Don Bosko, turinski duhovnik, ki je od 1. 1846 do svoje smrti (1888) neprestano fehtal, ne za se kakor Kristan, Šavs, Zavrtnik, Podboj, Skubic, Konda & Co. ampak za otroke delavcev, je med 1. 1851—1852 preskrbel s hrano in stanovanjem že 900 revnih otrok; 1. 1885. je imel v svojih zavetiščih že nad 1000 rokodelskih novincev, katerim je dajal brezplačno stanovanje, hrano, pouk in priliko za razve-drenje. Ko je ta duhovnik umrl (1888), šlo je za pogrebom več nego 200,000 ljudi: škofov, duhovnov, uradnikov, delavcev i. t. d. Njegovo nesebično delovanje se je iz Italije razširilo v Francijo, Španijo, Avstrijo, Argenti-nijo, Čilo, Urugujo in sicer tako, da je bilo ob njegovi smrti že 152 takih domov z 130,000 gojenci. V njegovem trudapolnem delu so mu pomagale ne krepke socijalistinje in lepe sokolice, ampak od naših socijalistov in svobodnjakov neprestano zaničevane nune: "Sestre naše ljube Gospe pomočnice", katerih je I. 1906 bilo 2300 v 250 samostanih. V dobrih 40 letih je ta preprosti duhovnik nafehtal čez 80 milijonov lir, katere je obrnil za vzgojo in obrtno izurjenje dečkov. Naslednik temu duhovniku ni bil kak socialist ali kak od vere odpadli Brce, ampak pravi katoliški duhovnik Mihael Rua, (umrl 6. aprila 1910), ki je kakor piše svobodomiselni list "La Sera" "50 let svojega življenja posvetil najbolj revnim, najbolj zapuščenim, najbolj potrebnim in najbolj zavrženim." Pod njegovim vodstvom se je delovanje salezijancev (to so nasledniki Bo-skovi) razširilo v Švico, Kolumbijo, Belgijo, Algirijo in Palestino, v Mehiko, Portugal, Venezuelo, Peru, Tunis, Bolivijo, Egipt, Kapland, Parugujo, v Združene države, San Salvador, Anti-le, Turčijo, Kino, Britanjsko Indijo, Mozambiko (vzhodna Afrika), Honduras, Panamo, Ekuador, Patagonijo, Brazilijo. V teh krajih je bilo 1. 1906 že čez 4000 salezijancev (duhovnikov, klerikov, svetnih bratov in novincev), ki so vodili 302 redovniških naselbin po vsem svetu. Postavili in vzdrževali so čez 300 cerkev, čez 40 misijonskih postaj, 225 delavskih domov, 40 gimnazij, 7 učiteljišč, 280 vzgojišč za dekleta, 16 obrtnih šol, 240 ljudskih šol, 76 učilnic za rokodelstvo, 7 bolnišnic i. t. d. Gojencev je bilo po vseh teh učilnicah mnogo več kakor 1 milijon. Iz teh Boskovih zavodov gre vsako leto med svet 30,000 moralično in v svoji stroki tehnično izurjenih delavcev. Socijalisti, pa pokažite izmed svojih vrst vi enega takega, ki bi toliko naredil za korist delavcev, kakor sta duhovna Bosko in Rua! Vaši voditeljčkj: Kristan, Zavrtnik, Podboj. Šavs, Skubic, Konda & Co. dosti kriče, da več prikriče — dostikrat poberejo na shodih pa odnesejo v svojih bisagah! Ali ni tako? Ali morejo od tistih kolekt po shodih pokazati kaj koristnega za delavce? Nič! Le dajajte jim, le dajajte jim, bedaki! 2. Socijalistični voditeljčki, zakaj ne greste med največe trpine? Z otoka gobavcev piše nekatoliški prof. Dr. Koch časniku "Berliner Lo-cal-Anzeiger" sledeče: "6. jan. 1866 so prišli prvi gobavci na poluotok Kalawoo, in od tega časa vlada skrbno gleda, da pridejo tje vsi taki bolniki, tudi če so oženjeni. Če tudi se nam to dozdeva grozovito, vender je to potrebno, da ne nalezejo drugi te bolezni. Bolniki, ki so jih prepeljali v Kalawoo, bili so v prvem času prepuščeni samim sebi. Šele ko je 1. 1873. prostovoljno tje dospel pater Damijan Deveuster, belgijski duhovnik, ki se je posvetil telesni in dušni strežbi teh nesrečnikov, začela se je izprememba. Ze to, da je na otoku bival bel človek, izobraženec, duhovnik, predramilo je vladi vest. Pater Damijan je prosil, opominjal in zahteval neprestano. Njegovemu prizadevanju se je posebno zahvaliti, da se je vpeljala urejena bolniška postrežba, služba božja in šolski pouk in da se ta naselbina obstoječa iz gobavcev vodi kakor urejena občina. Pater Damijan je v svojem 13 ietnem bivanju tolažil več nego 2,000 izvržencev na smrtni postelji; naposled se je ta strašna bolezen polotila tudi njega. Globoko ginjem sem stal ob grobu tega plemenitega duhovnika, katerega napis na priprostem križu imenuje po pravici "mučenca ljubezni do bližnjega". Kaj pa naj rečem o možu, ki je tako preprosto in nesebično stal poleg mene — o duhovniku Vendelinu Moel-ler iz Westfalije, ki je taisto osoflo pred očmi postal naslednik pokojniku? "Daleč se razlegaj pesem o vrlem možu!" Dva in pol dne sem bil gost očeta Vendelina, stanoval v njegovem preprostem stanovanju in užival njegovo revno hrano. Tu sem videl naj-hujšo bedo trpečega človeštva, pa tudi junaštvo in velikodušje, da ga ni več- \ jega. Kaj je proti temu vsa levova i srčnost v bitki?" Dodati moramo, da j je odtakrat umrl za gobami že tudi | oče Vendeliii; njegov naslednik je pa oče Jožef — zopet katoliški duhovnik j — ni pa prišel tje otirat solze še no-1 beden socijalist. Kje ste voditeljčki j socijalistov? Zakaj ne posnemate katoliških "farjev"? Zakaj ne greste med trpeče človeštvo, ki vam je tako pri srcu. Ja, seveda, na shodu gobavcev bi ne nalezli dolarjev ampak gobe — te pa vam smrde. 3. Pravih prijateljev siromakov je tisočine—a ne med socijalisti. Če bi brezverni Dr. Koch vzel v roke misijonska poročila, strmel bi manj nad junaštvom teh dveh apostolov med gobavci, ker bi iz teh poročil izvedel, da je bilo in je na stotine, da, tisočine katoliških misijonarjev, ki zaslužijo enako hvalo, če tudi ne delujejo med gobavimi bolniki; saj pričakujoč nobenega zemskega plačila, pač pa pričakujoč najhujšega pomanjkanja zapustili so domovino, sorodnike in udobnosti omike, da med divjaki ozna-njujejo nauke Sina božjega — ne le z besedo temveč tudi z lastnim zgledom. Koliko tisoč misijonarjev je v misijonskih deželah prestalo mučeni-ško smrt, njih mesta pa so nastopili z jednako požrtvovalnostjo novi misijonarji. 4. Zakaj socijalist namrdne nos pri besedi "misijonar"? Zato ker ve, da misijonar izpodbuja k delu, za katero pa socijalist ne ^mara. En vzgled. Nekaj čez 19 kilometrov od jugo-afriškega mesta Durban leži opatija trapistov: MariannhiH. L. 1882 ni bilo tam še nobenega poslopja, ni bilo obdelanih polj. L. 1889 pa je stala tam že 180 čevljev dolga cerkev, samostan, dom za izšolane kafetske mladeniče, obrtna šola, hiša za sestre, krojačnica, črevljarnica, kolama, ko-vačnica, ključarnica, skladišče, prostrani hlevi, tiskarna, žaga in mlini, na vse strani gredo steze, ceste in mostovi. Vidite, socijalisti, tako delajo rmsijo-narji med pogani. J - Okrog Mariannhill-a se- je »leta 1897 nahajalo 19 misijonskih postaj, katere je ustanovila ta opatija; vsaka postaja je že imela potrebna poslopja — za vzgojo otrok in za obrtni pouk mladeničev. In kdo je v teh 15 letih vse to naredil? Kdo? Morebiti široko- j ustni socijalistični voditeljčki? O ne, ti tički dosti vzemo in pojedo, pa nič he dado. Ne, ne socijalisti, to so naredili "leni farji", nad katerimi se Zavrtnik«, Kondi & Co. kar želodec vz-diguje. Socijalistični voditeljčki. zakaj pa vi ne primete za delo? Slabih zemljišč si lahko pridobite z malini denarjem; obdelujte jih, in čez nekaj let bo ta zemlja mnogo vredna in napravili bodete lahko na njej bolnišnice, zavetišča in sirotišča — za svoje osleparjene podrepnike. Na ta način, to je z delom in varčnostjo, so obogateli tudi samostani, in ti svoje bogastvo vporabljajo v prid, v podporo in izobrazbo človeštva. Ko bi ti leni farji pasli lenobo in zapravljali kakor socijalistični voditeljčki, ne imeli bi tudi nič za druge. Socijalisti ne napadajte farjev, temveč posnemajte jih! SKLEPNI GOVOR kneza in škofa lavantinskega dr. Na-potnika na zadnjem katoliškem shodu v Ljubljani. Hvaljen bodi Jezus Kristus! Pre-milostljivi nadpastir, mnogo čislani gospod predsednik, predragi v znamenju križa zbrani zborovalci! In hoc vici! Bilo je dne 11. septembra sv. leta 1900, ko sem na drugem katoliškem shodu ob koncu svojega bornega govora povzdignil dragoceni križ, s katerim so me slavni papež Leon XIII. z mnogoterimi oblagoda-rili in katerega sem ravnokar prinesel iz Rima. Ta križ sedaj visi nad mojo posteljo in enkrat naj počiva v mojih J mrtvih rokah. Ko sem tedaj povzdignil ta križ, je nastalo nepopisno navdušenje in prišla misel v glavo: veni, vidi et crux vicit. Letos obhajamo zopet jubilejno leto v znamenju križa. V tem svetem letu se zopet vrši v Ljubljani katoliški shod, in sicer s sijajem in navdušenjem, da presega vse svoje tri prednike in tudi na tem shodu naj bi jaz izpregovoril nekatere pozdravne besede. Ali želji pripravljalnega odbora nisem mogel ustreči, ker sem imel sam precejšnjo slovesnost blago-slovljenja novega mostu v Mariboru. Naj bi bil ta most mojim vernikom v srečo in zmago, kakor je bil rimskim milvijski. Čast in hvala Rogu, da sem mogel priti vsaj k zadnjim slavnostnim zborovanjem, in na kratko bom povedal mozeg svojih pozdravnih besed, ker te besede niso druge, kakor jih berete v apostolskem pismu sv. Očeta Pija X., s katerimi so razpisali 8. marca t. 1. sveto leto: Upati je, da bodo ljudje, ako.bodo zopet uprli svoje oči v križ, zmagali v tem svetem znamenju sovražnika krščanskega imena in ukrotili razbrzdana poželjenja svojih src in to j dvojno zmago želim, da jo pridobimo ravno na tem katoliškem shodu. Saj je ta sijajni in veličastni katoliški shod lepa manifestacijska slovesnost, s ka- i tero se proslavlja Konstantinov jtibi-; le j. Ves svet bi moral pravzaprav obhajati jubilej, ko bi bil vnet za pravo srečo, pravičnost in človeško čast. ! Čudno se mi pa zdi, da svet ne pozna radosti, ki gre za proslavo osvobojenja cerkve. Na tem shodu hočemo samo sveti križ proslaviti. Kdaj bomo zmagali v svetem križu, da bomo nadvladah sovražnika cerkve in svoje notranje sovražnike, strasti. in svoje nepopolnosti? Zmagali bomo, ako bomo močno in trdno verovali v križanega Kristusa, povdarjam poseb- j no v križanega. ne v glorificiranega. V križu je trpljenje, pa tudi vstajenje, verovati moramo vanj in vse nauke, sprejeti in se po njih v življenju ravnati. Zato moramo poveličevati križ kakor sv. Peter in njegov brat sv. An-j drej, ki sta izdihnila na križu; kakor j apostol Pavel, ki ni hotel ničesar dru-gega poznati, kakor Kristusa in njegov križ, kakor Konstantin, ki je hotel za spomenik sv. križ z napisom; V tem znamenju boš zmagal, kakor sv. Helena, ki je iskala sv. križ in ga tttdi našla, kakor cesar Heraklij, ki ga je go-loglav in golonog nesel na goro Kal-varijo; poveličevati ga moramo, kakor solunska brata sv. Ciril in Metod (o-dobravanje), kakor so ga poveličevali Rudolf Habsburški in Ferdinand II., ki je iz križa slišal besede: "Ferdinande, ego Te non deserani!" Ferdinand, ne bom te zapustil, kakor hrabri vojskovodja, ki je ravno pred sto leti pre magal drznega Korza pri Lipskeni knez Sclnvarzenberg, kakor mož, ki je napravil načrt za vse tri armade pri Lipskem, oče vojščakov grof Jožef Radetzky. Zmagali bomo v križu, ako se bomo držali Kristusovega kraljestva na svetu in ne pozabili cerkve. Ta edina cerkev, čudovita beseda. Ne poznam besede, ki bi bila bolj polna vsebine kakor ta beseda cerkev, ki obsega vse zlate zaklade Californije. Kdor ima cerkev, temu se ni treba bati ne Boga, ne ljudi, pa ne samega peklenskega zlodeja. Držimo se te cerkve. Za cerkev delati, trpeti in umreti je koristno. To leto je ravno leto zmage svetega križa, zmagali bomo, ako se bomo tudi tesno oklepali njenega poglavarja, rimskega papeža. Kdo je ta papež? Ko so na vatikanskem koncilu glasovali o papeževi nezmotljivosti in so prišli na vrsto misijonski škofje, se je vzdignil sivolasi nadškof s Kitajskega, pa glasno zaklical: "Ti si Peter, tvoja vera naj ne upeša, Ti pa utrjuj svoje brate!" Ko je to zaklical, so bili vsi koncilski očetje globoko presunjeni. Tu es Petrus, ti si Peter. Sv. Oče so naslednik sv. Petra. To je treba na-glašati, ker vera ni več tako močna,, kakor v prvih časih krščanstva, zato ne tako močna zvestoba katoličanov do rimske stolice. Držimo se Rima! Rerimo to besedo nazaj. Rim je naš časni in večni mir. Zmagali bomo,, ako se bomo držali večno veljavnih katoliških načel. Ta so nas rešila, ta so edino zveličavna. Ne dajmo se ločiti v krščanske stranke, ampak bodimo samo katoliški kristjani. Če bomo samega sebe zmagovali, brzdali svoje strasti, bomo cesarji in kralji v svojem notranjem kraljestvu. Držimo se pa tudi zvesto in krepko prekrasne Avstrije, ki nas je reševala in nas bo rešila, zlasti se držimo presvetlega cesarja, ki je starosta vseh vladarjev Evrope, da, vladarjev celega sveta. (Burno odobravanje.) In to zato, ker je naš cesar zvest izpolnjeva-lec Konštantinove tradicije. Kakor širšo tako ljubimo pa tudi svojo ožjo domovino. To storimo, ako skrbimo pred vsem za krščansko živ Ijenje njenih sinov. Ne blagostanje in ne moč sama, vse to ne zasigura ob stoja naši domovini, ampak predvsem moralna krepost njenih sinov. Ona korenini v strahu božjem, v izpolnjevanju božjih in cerkvenih zapovedi, v izpolnjevanju stanovskih dolžnosti! i Če se bomo tega držali,, bomo zmagali. Hitim h koncu. Bral sem to-le do-! godbico. Neki rimski cesar je zapo-! vedat vojaško parado. K tej paradi 1 je povabil senatorja, ki je slul radi ' svoje domovinske ljubezni. Pri paradi pride prva četa. Bili so veteranci, sto pali so mirno in molče, na zastavi pa so imeli zapisano: Mi smo branili svo-' jo domovino. Tu se sentor milo razjoka in zakliče: Kdo te bo branil, domovina, ti-le te več ne morejo. Nastopi druga četa. Bili so možje, ki so prihajali iz boja, polni ran. Na zastavi ; so bile besede: Mi branimo domovino. | Senator zopet vzklikne: Kdo bo varoval domovino, ti niso več čvrsti? Mimo pride tretja vrsta; nista peli ne tuba ne trobenta. Na zastavi so stale besede: Pro patria, mi bomo branili domovino. Senatorju se razjasni lice in vesel reče cesarju: Hvala Bogu, sedaj bo moja domovina še vedno krepko hranjena. 21 let je minulo od prvega katoliškega shoda. Predsednik je omenil Misijo in mene. Res sva bila tedaj na shodu sama. Bojevali smo se za dvojno domovino. Če se bojujemo za nebeško domovino, nam bo zemeljska navržena. Tudi pri nas imamo vete-tance; mene poglejte! Kličem jim: Slava jim! Tistim, ki branijo sedaj domovino, kličem: Čast in hvala jim! A kdo je tretja vrsta? To je mladina! Bog jo blagoslovi! Naj se tako bori, da, če dobi pozemeljsko posest, r»e zgubi nebeške. J Če se borimo za križ, nam Kristus nese nasproti krono. Z dovoljenjem Vašega prevzvisene-ga nadpastirja Vam bom podelil blagoslov. Poslitžiti se hočem križa, ki sem se ga poslužil na drugem katoliškem shodu. In ta križ bo manifestacija z ožirom na Konstantinov jubilej. Kristus živi, in ker živi vlada, in ker vlada zmaguje, in vlada tudi sveti križ božji! KJE SO ROKOPISI? "Clevelandska Amerika" z dne 23. t. m. piše: "Skrivnostna tatvina spisov pokojnega Rev. Andrej Smrekarja, o kateri smo poročali v preteklih številkah, je bila nekoliko pojasnjena v petek zjutraj. Na našega urednika je dospel v petek zjutraj paket iz Chicage, zajed-no spremljan s sledečim pismom: Cenjeni rojak: Nekaj (!!!) spisov pokojnega Rev. Smrekarja je v oceni in za to, da pride vsakemu njegovo, ker mrtvi (!!!) ne govorijo. Sestra pokojnika je v nujni potrebi in njej pripadajo koristi od spisov njenega brata. Slutilo se je, da bi ne dobila sestra, kar njej pripada, zato so bili ti spisi poslani tia Mr. Louis J. Pirca v Cleveland, O. in sledeči rojaki so obveščeni o tem: Rev. B. Ponikvar, dr. J. Seliš-kar, L. J. Pire. John Avsec (!!), John Zulich (!!) in Anton Grdina, in vsi ste prošeni skrbeti da dobi sestra, kar njej pripada in da se spisi pošteno plačajo. Od gotove strani se ve, da se lahko dobi za te spise $800, če ponudi kdo kaj več, toliko bolje. Vam je stvar zaupana, skrbite potem, da dobi vsak svoje. Podpis — Vsakemu svoje! Paket je bil zapečaten s pečatom American Express Co. na Monroe St. v Chicagi. Pismo, kot smo ga zgoraj priobčili, nima nobenega pomena in je mogoče le trik tatu, ki je ukradel spise. Mi smo prejeli te spise, toda najboljšega, kar je Rev. Smrekar naredil, ni med temi spisi. Vse je ukradeno. Objednem pa kaže to pismo, da se je tatvina v resnici dogodila v župnišču Rev. Smrekarja, ravno ob istem času, ko se je slovenski narod v collinvvdodski cerkvi žalostno postava Ijal od mrtvega trupla pokojnika. Tei -ita^-soi. i>ili spisi ukradeni, po skrivno' |tn? .pop poslani v Chicago, tam od-; bratii- ih še enkrat ukradeni, nakaf se 'je poslalo nekaj malega na naš^ uredništvo. Kdo je predrzni ropar pri belem dnevu, imamo različne sumnje. ki pa niso dovolj velike, da bi z imeni prišli na a* rajo ob svojem pogrebu ne godbe ne vencev. Anto Nove igralne banke v Avstriji in na Hrvaškem. "Neues Wiener Journal" poroča, & nameravajo v Badnu pri Dunaju otvo* riti igralno banko po vzorcu igral«1 bank v Portorosu, Gradežu in v 0Pa" tiji, kjer se igra hazardna igra "Petij* chevaux". Ustanovil se je sindikat, mu načeljuje princ Solm-Braunfc'* Izdajajo se deleži po 1000 iir 2600 Is" "Neues Wiener Journal" tudi por«**' da je hrvaška deželna vlada neke"1" j inozemskemu podjetju podelila koncS ' sijo, da ustanovi igralno banko v C'r V kvenici.-—Če je vse to res, kar Wiener Journal" poroča, je naravno škandal, da se trpi tako v Avstriji & kor na Hrvaškem nekaj, kar je po stavi strogo prepovedano: organ1*1 rane bande hazardnih igralcev. 430 STRANI OBSEGA Velik i Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-AngL Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem. Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. m Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec.'' Cena knjige v platmi trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y- Ta banka plača 3% obresti na vlogah Joliet Trust & Savings Bank 110-112 N. Ottawa Street. Joliet, 111. Glavnica $100,000.00 Jamstva M $50,000.00 ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred. ERVIN T. GE1ST, kasir. THOS. F. DONOVAN, Podpred- TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. UGODNA PRILIKA Za vse, ki so se odločili iti. tia fari«e ter postati neodvisni. Ur VSE i ■i B jI ■ i*© Ev zdol; notn S. K in in vzro ■šljite Pero Pi. Poto štva Jedn bili j bra, X n( |ede Prirt 4o\i tovc tate K; o.kol šfrvo dan selic ;'aysl rHlo ta č S. K P*iš< N; žreb $e t •■.lab; tav: *ug "it's V severnem delu Wisconsin, v okrajih Clark, Rusk, Chipeva in Price je naprodaj mnogo tisoč akrov dobre farmerske zemlje, blizu mest, trgov, železnic in šol. Lep® ceste, čista hladna voda, zdravo podnebje, kjer rastejo v3' oni pridelki kakor v stari domovini. Cene nizke (od $15 do $20 aker) ter lahki plačilni pogoji. Vsakdo ima čas plačevati S do osem let, po dogovoru. Kupujte naravnost od lastnikov. Oglejte si svet, in prepričajte se na lastne oči o kakovosti zemlje. Kupcem se vožnja povrne. za ■adaljna pojasnila se obrnite osebno ali pismeno na: LOUIS BEW1TZ 198 FIRST AVENUE, MILWAUKEE, WlSC° K. S. K. JEDNOTA Bell phone 1048. Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich. '•POdpredsednk:.__________Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. "'lavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. otnožni tajnik:...... Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. 'agajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. 5»upnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. pn n na NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 80S N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 18S8 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo:Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. ♦^♦O+O+O+OOfO+O+O^1- društvene vesti. !' ^i————— op airif Eveleth, Minn., 21. sept. — Tukaj zdolaj podpisani naznanjam vsem čla-"°m dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 K. ' K. J., kateri so v oddaljenih krajih In 'Hajo kaj sporočil ali kakšen drugi ^2rok, obrnite se in sporočite in odpo-■s'iite dotični naslov, kar vam zelo pri- P®ročam. Sobrat Jakob Lushin, I. tajnik, Box 187. Pittsburgh, Pa., 21. sept. — Tem fotoni se naznanja vsem članom društva Jezus Dobri Pastir št. 49 K. S. K. Jednote, posebno onim, kateri niso bili pričujoči na zadnji seji 21. septembra, da bode prihodnja mesečna seja w nedeljo 12. oktobra, pa ne tretjo jjeaeljo kot po navadi. Ko društvo veselico na oktobra, zato je .vs-actga diaT,a'da se seie U u°eIez'- ker se bode volil odbor, K* bode sodeloval pri veselici. ok r - Je ŽC društvom v Pittsburški ifrv 1C1 ^nan°' Je z£orai omenjeno dru-dan naj.e'0 dvorano za na Zah valj eni s ... ln Je prepustilo za cerkveno ve-• e ico; ker se je ista prej vršila na De-reki praznik (Labor day), se je mo-« o to leto opvfstiti, ker nas je ravno s £as obiskala konvencija slavne J. P*iš 1 Je ta praznik njim prav SrMaŠC društvo s> je omislilo dati na eoanje desetdolarski cekin. Ker \ *iaba l^vci srečk pritoževali, da gre 2aključka, da naši fantje in dekleta ^ raje malo l*ost s prodavanjem istih, smo prišli , da naši fantje in dekleta zasučejo. Da pa ne bode en oškodovan, se je sklenilo Z""1 Pristop, le vstop v plesalno dvo-se plača 25c. Da ne bode manj-- 0 mokrote za suha grla, se odbor blSCdajP 1 fenien- Pečeno. Pričakujoč od strani sedaj pripravlja; pazili bodemo, da ' ^enJenim gostom na razpolago tudi *»jvS~a. d°brega slovenskega naroda č^^je udeležbe, vam že sedaj kli- : Dobrodošli v K. S. Dom! *aštian0m na®e8a društva ostane da-b0j-J* Seja v trajnem spominu še tem g ' ^er smo bili obiskani od več gg. »tišj!!lh uradnikov K. S. K. Jednote in razne govore, kateri nas še bolj k slogi, napredku in za procvit fc j slavne in mogočne matere K. S. Ost .ote' Prvi govoril g. Marko tcr,r°nich, glavni podpredsednik, ka-r»z|J- V kratkem in jedrnatem govoru v kako lepem razvoju raste Mav i S' Jednota. Potem je pred-J°s'l> Zalarja, glav. tajnika, je g. Zalar prišel v naše „,asiravi,o r.■ lJ' - ----- delegat zastopajoč društvo nje 0 organizacije, smo sprevideli iz i« n°Ve8a govora, da je vnet agitator . željen najmogočnejši or-kateri mu je dana čast ura-n- !' S. K. Jednota in njeni vsi H i !n c'an'ce res morajo biti ponosni Jtuh'" ga taj"ika- Govoril je tudi g. *IW' .Zau'>nik K- S. K. Jednote ter l.11|?,a' člane, da vsi skupno delajo «0? naI)re(lek društva in Jed-,' ^ ast komur čast, te so pa vred-, T^Utr«jeni gg. uradniki K. S. K. J. »Olj-!. et° zborujeta dve slovenski ka-1 organizaciji in mi ravno v Pitts-še , u sn.o tako srečni, da sta si na-*>o ;eSt0 '^''rali za zborovanje. Želi-siova'|m 0ljil0 sreie in božjega blago- • ^ Slcl Jalte ' . Pozdravljam vse dobre roji^ 111 rojakinje širom Amerike. Vam •ti'te Uredr,:k, zahvaljujem za uvr-v tega dopisa. Geo. Weselich, predsednik. \ laaUkfgan- I"-. 22. sept. — (Iz ura- K jT'„a Dr" sv- J°žefa 53 K. S. rt„ *■> Hočrm —xi______ ocetn opisati našim članom Jožefa v Waukeganu in okolici, Je govorilo in sklenilo na redni mesečni seji dne 21. septembra 1913. Člani, pozor! Predlog je bil sprejet, da v mesecih oktober, november, december imajo čas novi cenj. kandidati pristopiti k našemu društvu sv. Jožefa, ker se jim odpušča polovična vstopnina v društvo. Zatorej vam polagam na srca, da tako priložnost priporočate in naznanite našim sorojakom v okolici, da sedaj se jim nudi prilika, da z malimi stroški lahko postanejo člani našega najstarejšega društva v Waukeganu in člani naše slavne K. S. K. J. Torej rojaki in rojakinje, čas hiti, ali nesreča ne počiva!.- Nobeden ne ve, kdaj mu Bog pošlje odpoklic iz tega sveta. Za-toraj vi, ki ste oženjeni, pomislite na prizore slučajev, ki so prišli uže nad naše ljudstvo, da družina, ki je izgubila očeta, ali mater, stoka brez vsake pomoči. To je jako žalostno, ker potem v tujini so revčki otroci, da jih drugi ljudje zanemarjajo, ustrahujejo, tako govorijo:."Nič vredni vaši (tvoji) stariši, da niso bili pri nobenem društvu in organizaciji." Torej vas vljudno vabim pod zastavo društva sv. Jo-Ž£fei ki spada k dobri organizaciji, ki se glasi K. S. K. J., ki ima svojo lastnino v Jolietu, 111., ker tam je sedež naše slavne organizacije. — Tako tudi vam ledik-fantom in dekletom: vam priporočam to našo slavno K. S. K. J. Pristopite sedaj, ko ste še mladi in zdravi, da vas čas ne prehiti, ker tudi slučajev mnogo je bilo, da je u-mrl fant ali dekle, pa ni spadala ali ni spadal k nobenemu društvu. Pomislite, kako težko je prositi ljudi za pripomoček, da se ga zainore pokopati po ugledu, kakor se spodobi. Kako teško je za človeka, ko pride v hišo, ko zaprosi: "Ali Vas je volja kaj pripomoči.. . ta je umrl... ta je umrla, ali v društvu ni bil (ni bila) nobenem." Odgovor se dobi ne povsod, ali slučajno, pa le tisti je grenak: "Malo je bil vreden (vredna), ko ni bil v nobenem društvu". Zatorej vam fantje, ko ste le stari 16 let, tako zamorete pristopiti k našemu društvu in K. S. K. J. Tako tudi dekleta, lahko pristopite, ker je tudi tukaj žensko društvo sv. Ane, ki spada tudi k naši slavni K. S. K. Jednoti. , Nadalje se naznanja članom, da je društvo sprejelo predlog, da se napravi prostovoljna veselica v prid dr. blagajne na dan 25. oktobra na Market Streetu pri našem sobratu John Stra-žišerju št. 611, kjer bodemo imeli pa več vesele zabave; tako pride v stavo domače jagnje in še več drugih dobitkov. Ker bodo tudi dobitki na kegljišču, bode tudi zlat cekin za 5 dolarjev, torej kegljavci na noge in primite za kroglo na omenjeni dan na kegljišču pri Johnu Stražišarju na 611 Market Streetu, Wautegan, 111. Zatorej vas vabim, cenjeni rojaki in rojakinje, za obilen obisk, ker bode tudi ples in vesela zabava, bode tudi pripravljen prigrizek, da se bodejo člani, rojaki in rojakinje lahko okrepčali. Nadalje vabim tudi vsa cenjena društva v okolici, ako jim je kaj mogoče se udeležiti te naše veselice; ob priliki tudi mi vas obiščemo in vam pripomoremo do dobrega uspeha. Seveda se uže za-naprej zahvaljujemo za obilen obisk. Bilo je tudi ne dnevnem redu nekaj važnega, da bi društvo se zavzelo, da bi kupilo 2 delnici za Kranjsko-Slo-venski Dom v Waukeganu. K temu se je pa sklenilo, da se ta ideja preloži na prihodnjo sejo, ki se bode vršila dne 19. oktobra. Zatorej člani, vas vabim, da se polnoštevilno udeležite te seje, da stvar zamoremo rešiti, ker bode tudi še na dnevnem redu glede pripravljanja za veselico, ki bode potem v soboto večer v istem tednu. Zatorej vas še enkrat povabim, da se ja v polnem številu udeležite te seje na. dan 19. oktobra 1913. Nadalje pa vse tiste člane opozorim, da se spomnijo, da imajo pote-čene potne liste, da jih ponovijo, ker drugače jim sledi suspendacija. Zatorej član, ki imaš potni list, prečitaj članek potnega lista ter bodeš videi, kaj je dolžnost storiti. Tako tudi o-nim članom, ki so v bližini, bi želel, da bi bolj redno plačevali svoje mesečne prispevke, da ne bi kaka sitnost se vrinila v roke društvenih uradnikov, in da bi bolj delovali z veseljem za napredek društva. To bi bilo lepo, da bi bolj polnoštevilno prihajali k dr. sejam, ker tam še imamo pogovoriti in kaj dobrega ukreniti za napredek in razvoj. Slogo in bratsko prijaznost v društvo! Vedite člani, tudi društveni uradniki imajo bolj veselje delovati za društvo, ako hodijo bolj redno na sejo člani, tako vse gre bolj v pravem redu, vse bolj živahno napreduje. Tako pa včasih pride le malo število članov na sejo, pa se ne more nič kaj ukreniti, nato samo čas izgubljamo. Zatorej poprimite se bolj rednega udeleževanja sej! H koncu pozdravljam vse člane in članice našega društva in jim kličem: Veseli prijazni večer 25. oktobra 1913. Tebi, list Am. Slovenec, pa želim mnogo složnega delovanja med slovenskim narodom tukaj v AmeViki. Frank Brence, tajnik dr. sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. Živali v balkanski vojni. Srbski listi priobčujejo poziv, ki ima namen v posebni knjigi izbrati vse, kar se je ali se bo važnega in zanimivega opazilo na živalih (konjih in volih), ki so sodelovale v zadnjih balkanskih vojnah. Poziv, ki so ga podpisali Miloslav P. Kurtovieč, član Srb. poljedelskega društva, dr. Josa J. Mar-kovič, član društva za varstvo živali in časnikar Dušan Mil. Šijački, poudarja, da kakor so predniki zapustili podatke o "šarcu" kraljeviča Marka, o "rjav cu" Strahiniča bana in mnogo drugih zvestih živalih starih srbskih junakov, tako morajo tudi sedanjiki svojim potomcem zapustiti pisane spomine na zveste domače živali, ki so sodelovale v bojih za domovino in prenašale vse vojne težave daleč proč od domačih jasli. Nekaj takih poročil je že zbranih. Tako je neki vojak opisal, kako se konj ni hotel ločiti od svojega smr-tnoranjenega gospodarja, dokler le-ta ni izdihnil, in se ohladil. Drugi je o-pnzoval, kako je konj jokal za ubitim gospodarjem in ni hotel jesti. Tretji zopet pripoveduje, kako sta se oce in sin nenadoma sešla na bojišču. Neki oče se je namreč letos pozimi z domačimi konji odpravil na pot, da obišče sitia-vojaka na daljnjem bojnem polju. Neke noči se je vozil tako po njemu dotedaj nepoznanih krajih. Bila je gosta tema. Naenkrat se iz velike daljave oglasi konjsko razgetanje. Kmetova konja zastrižeta z ušesi in jo na vso moč ubereta v smeri, odkoder je prihajalo konjsko rezgetanje. Nato se pa hipno ustavita ob nekem jezdecu — bil je domači sin na domačem konju! Oče je poljubil najprej sina, potem pa njegovega konja, ki je svoje domače od daleč spoznal in z rezge-tanjem povzročil nenadni srečni sestanek. — Neki konj se je ponoči na vojnem taborišču v Kraljavu odtrgal in izginil. Čez tri dni pa je iz Mačve prispela brzojavka, da se je konj vrnil domu. — Tudi o volih se poročajo zanimiva opazovanja, kako mukajo in tulijo, ko se po dolgem času približajo domači hiši, kako se potem vohajo in ližejo s svojimi doma ostalimi tovariši. O nekem volu pripovedujejo celo, da je z glavo porival seno pred svojega iz vojne dospelega druga. Nad oblaki. Geneva, Švica, 19. sept. — Planinski oddelek švicarske armade, kacih 600 mož, izvaja izza nekaj dni drzen manever. Prizorišče vojnih vaj so naj-odljudnejši okraji in najvišje gorovje s svojimi visokimi vrhunci in globokimi globelmi. Konec manevra je tvoril danes naskok namišljenega sovražnika na vrhu Eggishofna, visokega 10,000 čevljev. Planinski oddelek je šel davi zara-na doli z Jungfrave, na kateri je prenočil. Vsled prestanih naporov so bili vojaki zelo oslabeli. Berchtold grajan. Dunaj, 17. sept. — Na zborovanju avstrijskih obrtnikov, ki se vrši v češkem mestu Ustju nad Labo, je bila zunanja politika skupnega ministra vnanjih stvari, grofa Berchtolda, kar najostreje grajana. Ko so izrekli razni govorniki strogo grajo, je bila sprejeta pravcata resolucija. V tej je rečeno, da je Berchtoldov način uničil politična prijateljstva in izpodrinil avstrijsko obrt s trgov, na katerih je poprej z uspehom tekmovala. Groznost vojne. Washington, D. C., 18. sept.—Družba Rdečega križa je naslovila pred kratkim na generallajtnanta Nelsona Miles poziv, najti pota in sredstva v podporo tisočerih pomanjkanje trpečih Bolgarov. Miles je izročil danes časopisju oni del pisanja, v katerem se slika groznost vojne. Na stotine obžalovanja vrednih žrtev strašnega boja podleže lakoti in kugam; kajti bolniška postrežba je docela nezadostna. Zdravnikov primanjkuje, bolniških stresaj k, zdravil in preveznine. Dr. Miles se je bil sam podal na bojišča in prepričal, da poročila niso pretirana. Na nekem bojišču je ležalo 4000 ranjencev stokajo-čih in kričečih eden poleg drugega, brez strehe, brez pomoči. Bryan za finančno reformo. Richmond, Va., 18. sept. — Pred tu zborujočo bankirsko konvencijo je imel danes državni tajnik Bryan nagovor, v katerem je prvikrat javno zavžel' stališče k vrednotni predlogi. "Banke so za udobnost občinstva in ne za'ifadzdrovanje trgovine in obrti," je rekel med drugim govornik. "Na tem načelu je utemeljena nova predloga." "Izza dveh zarodov je imelo naše vrednotno zakonodajstvo skoraj izključno pred očmi korist bankirjev. Zdaj se hočemo ozirati tudi na širšo javnost." S trga. Ribničan prodaja žlice na trgu. Mimo pride prijatelj ter ga vpraša: "Oče, kako gre kaj kupčija?" "Kako? Tako kakor pri bolniku: Vsako uro eno žlico." Zadnje besede. Duhovnik se pripravlja za govor na grobu svojega sošolca, ki je bil ože-njen. Zato praša nekega ožjega znanca sošolca, mu je li znano, katere so bile zadnje besede pokojnika, da bi mogoče nanje navezal svoj govor. "Predragi," odgovori nagovorjeni, "pu kojnikova žena je bila pri možu do zadnjega zdihljeja. Tedaj pa o kaki zadnji besedi moževi ne more biti govora." Redka stvar — draga stvar. Kmet postopaču: "Kaj, za vsako tiro, ko cepite drva, hočete imeti dve kroni?" Postopač: "Veste, oče, jaz delam redkokdaj; a kadar delam, znam pa tudi računati." Potolažil jih je. A.: "Ali je sprejel župan nezaupnico?" B.: "Ni, — ampak sodček piva je plačal!" POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje ie dobiti najboljše m« so po najnižji ceni? Gotovo 1 V mesnic1 J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejše meto Vse po najnižji ceni Pridite torej k poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas t našej mesnici in groceriji na voga-lu Broadway and Granite Street«. O.c. Phone 2768. N W. Phone 1111 Chi Phone: Office 658, Res. 3704 Office hours: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Dr. S.Gasparovich Slovenski Zobozdravnik. Joliet National Bank Bldg. 4th Floor. Room 405. JOLIET, ILLINOIS. Louis Wise "MEET ME FACE TO FACI* gostilničar 200 Jackson St, Joliat, B Prijateljem in znancem naznanjam da sem kupil Mauserjev salun, kjer m' lahko najdete vsak čas in se okrepčati V zalogi imam najboljša vina ia drag pijače. Največja gloyenska tiskarna ▼ Ameriki j« NASA TISKARNA OBA TELEFONA 100 £ 1006 N. CHICAGO ST. izdela pismeni papir, kuverte, knjižice za nakaznice in pobotnice; za društva bolniške liste, uplačilne knjižice in pravila v slovenskem in angleškem jeziku v najkrajšem času. Glede dela in cen se ne more kosati z nami nijed-na tiskarna; naše delo se samo hvali. Vsakdo rad naroči delo pri nas, ker je prepričan, da bo z delom zadovoljen. Pri naročenju omenite čas do katerega hočete, da bo stvar gotova. Točnost in dobro delo jamčimo. Izplača se vsakomur da zve naše cene predno naroči. AMERIKANSKI SLOVENEC Prva slovenska linijska tiskarna—Prvi slovenski list v Ameriki—v lastnem donin. : : : JOLIET, ILL. Fred Sehritig Brewing Co. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET. ILLINOIS Amer. Slovenec, $2.00 na leto. Vsaka slovenska družina bi morala imeti v svoji hiši ki gaje spisal -h Rev. F1. S. ŠuLsteršio Stane samo 25c Pošljemo ga poštnine prosto. NaroČite ga danes. Knjigarna Atnerikanskega Slovenca JOLIET, ILL. :::::: USTANOVLJENO 1899:::::: HENRY G. ZARO Metropolitan Savings Bank Bldg. Nr. 1-3 Third Avenue NEW YORK CITY Pooblaščeno zastopništvo vse parobrodnih družb, pošilja denar na vse kraje sveta in menjalnica denarja vsake vrste. Pošilja denar v staro domovino: NAJS1GURNEJŠE, NAJCENEJŠE in NAJHITREJŠE. Edino pri meni dobite izvirna potrdila od evropskega poštnega urada s podpisom prejemnika. Denar pošiljam z ekspresnim parnikom v Evropo, 10 dni, za malo nadplačilo brzojavno, 36 ur. Prodajam parobrodne in železniške listke na vse kraje sveta po najnižjih cenah. Javni notarijat: izgotavlja polnomoči, ureja vse vojaške zadeve, kupoprodajne ugovore itd. itd. PIŠITE! Odgovarjam takoj in brezplačno. Pozor! Pazi in čitaj sledeče denarne cene, kajti najnižje so v Zedinjenih državah: 5 kron. 10 " . 15 " . 20 " . 25 " . 30 " . 35 " . 40 " . 45 " . 50 " . ? 1.09 2.14 3.14 4.18 5.18 6.20 7.20 8.25 9.25 10.25 55 kron.........$11.30 60 " ..... 65 " ..... 70 " ..... 75 " ..... 80 " ..... 85 " ..... 90 " ..... 95 " ..... 100 " ..... 12.30 13.35 14.35 15.40 16.40 17.40 18.40 19.50 20.40 105 kron.........$21.50 110 " ..................22.45 115 " ..................23.55 120 " ..................24.50 125 " ..................25.60 130 " ..................26.55 135 " ..................27.65 140 " ..................28.60 145 " ..................29.70 150 " ..................30.65 200 kron. 300 " . 400 " . 500 '• . 600 " . 700 " . 800 " . 900 " . 1,000 " . 2,000 " . .$ 40.65 . 61.05 . 81.40 . 101.75 . 122.10 . 142.45 . 162.80 . 183.15 . 203.50 . 406.75 PRI VEČJIH DENARNIH VSOTAH SO CENE ZA MNOGO CENEJŠE. galomonovi Rudniki AFRIKANSKA POVEST. Angleški spisal H. R. Haggard. & Preložil I. M. (Dalje.) Čez nekoliko časa smo se čutili \ resnici okrepčane in padli smo nad posušeno meso, ki se ga skoro 24 ur nismo mogli dotakniti. Prižgali smo pipe in polegli ob tej blaženi mlakuži v senci viseee skale in kmalu spali notri do poldneva. Ves ta dan smo počivali pri vodi in hvalili Boga, da smo našli vodo; n» smo tudi pozabili izkazati primerne hvaležnosti davno umrlemu da Silvestre, ki jo je tako natančno narisal na koscu svoje srajce. Edino čudo za nas , je bilo, da je obstajala toliko časa, in edini način, po katerem si moremo to tolmačiti, je misel, da jo mora napajati studenec globoko v pesku. Napolnili smo sebe in svoje steklenice, kolikor je bilo mogoče, nato smo pri mesečnem svitu mnogo'boljše volje zopet odrinili naprej. V tej noči smo prehodili skoro petindvajset milj. vendar nismo našli več vode, česar ni potreba omenjati, bili smo pa tako srečni, da smo našli nekoliko sence za visokimi mravljišči. Ko je solnce izšlo in pregnalo za trenutek skrivnostne megle, se je videlo, kakor bi se Suli-manovo gorovje in veličastne Sabine gore, ki so se nahajale sedaj samo kakih dvajset milj daleč, dvigale ravno pred nami; videli so se veličastnejši kakor kedaj. Ko se je" približal večer, smo zopet korakali naprej, in da povem na kratko, v svitu naslednjega jutro smo bii na najnižjih višinah leve Sabine gore, kamor smo bili vedno o-brnjeni. Sedaj nam je zopet zmanjkalo vode in zopet smo trpeli hudo žejo. a videli smo. da nimamo nobenega upanja potolažiti jo, dokler ne pridemo do snežne črte daleč gori nad nami. Težko smo hodili po žgoči vročini po lavi navzgor, kajti našli smo, da je obstojalo orjaško vznožje gore edino iz lave, ki jo je ognjenik v davni dobi izbruhal. Ob enajstih smo bili zelo vtrujeni in se nam je, na kratko povedano, zelo slabo godilo. Lava, po kateri smo morali hoditi, je bila precej gladka, vendar pa še toliko hrapava, da je zelo ostalo kakor kosti in kljun. Vsi smo bili zadovoljni. Naslednjo noč smo zopet hodili pri mesečini' in nosili s seboj toliko melon, kolikor smo jih mogli. Čim višje smo plezali, tem hladnejši je bil zrak, kar je bilo zelo dobro za nas in proti jutru smo bili — kolikor smo mogli soditi — komaj dvajset milj od snežene črte. Tukaj smo našli še več melon in tako nas sedaj ni več skrbelo radi vode, kajti dobro smo vedeli, da jo kmalu dobimo v snegu dovolj. Gora pa je postala sedaj zelo strma in prišli smo le zelo počasi dalje, ne več kakor eno miljo na uro. V tej noči smo tudi pojedli zadnji košček mesa. Do sedaj nismo na gori videli nobene živali, razun onih dropelj; tudi nismo našli niti enega studenca ali reke, kar se nam je zdelo zelo čudno, ker je bil nad nami sneg, ki se mora vendar včasih topiti. Kakor smo se pa pozneje prepričali, tekle so vse reke po severni strani gore navzdol; zakaj, tega si pa nisem mogel raztolmačiti. V skrbeh smo bili radi živeža. Utekli smo smrti od žeje, sedaj pa je kazalo, da umrjemo od- lakote. Dogodke naslednjih treh dni popišem najbolje, ako navedem zapiske, ki sem jih one dni napisal v svoj zapisnik. 21. maj.—Odrinili ob enajstih pred-poldne, ko smo se prepričali, da je zrak dovolj hladan za hojo po dnevu. Seboj smo nosili melone. Cel dan smo hodili, vendar nismo več videli melon. Nobene divjačine ni bilo nikjer. Ob solnčnem zahodu smo se ustavili, da prenočimo; več ur že nismo jedli ničesar. Ponoči smo mnogo trpeli -od mraza. 22. maj.—Ob solnčnem vzhodu smo bili zopet na nogah, zelo slabi in utrujeni. Tekom celega dneva smo prehodili samo pet milj; našli smo nekoliko snega, ki smo ga jedli. Prenočevali smo pod robom velike planote. Mraz oster. Vsak je pil nekoliko žganja; nato smo se zavili v svoje odeje in se stisnili skupaj, da smo se greli. Strašno trpimo vsled lakote in naporov. Mislil sem, da bode Vent ponoči umrl. 23. maj. — Napotili smo se dalje, kakor hitro je izšlo solnce in smo si mučila naše noge; in to nas je obenem nekoliko otajali svoje ude. V strašni sili smo in bojim se, da je to naša poslednja hoja, ako ne dobimo živeža z drugimi križi in težavami zelo utrudilo. Nekoliko sto čevljev nad nami se je nahajalo nekoliko velikih kosov lave, in proti njim smo obrnili svoje korake z namenom, da se vležemo v njihovi senci. Dospeli smo do njih in up naše začudenje — kolikor smo bili zmožni čuditi se — smo iia majhni planoti tik blizu opazili, da je bita lava pokrita z gostim zelenjem. Očividno je zemlja, ki se je naredila iz lave, tamkaj obstala in"tekom časa je iz nje pognalo seme. ki so ga zanesli vetrovi in petice. Vendar se nismo dalje zanimali za zelenje, kajti človek ne more živeti ob travi. V to je treba posebnega dovoljenja usode in posebnih pre bavnih organov. Posodli smo torej pod skalovjem in težko sopli. in jaz -eni >rčno želel, da bi se ne bili nikdar Samo Um- Kapitan, Sergij in Umbopa se drže čudovito, Vent pa je zelo slab. Kakor večina Hotentotov, ne more prenašati mraza. Bolečine vsled lakote niso tako hude, vendar me nekaj tišči prav okoli želodca. Ostali pravijo, da čutijo isto. Za nami valuje velika žareča puščava daleč notri do obzorja, pred nami pa leže milje in milje gladkega trdega snega, ki je »koro raven in se le počasi vzdiguje navzgor; v sredi pa, se dviguje gora, ki se zdi, da ima več milj v obsegu, kakih štiri tisoč črevljev visoko v • zrak. Živega bitja ni videti. Bog nam pomagaj; bojim se, da se bliža naša zadnja ura. Sedaj pa opustim dnevnik, deloma, ker branje ni zelo zanimivo, deloma »iraz prevelik, da bi mogli spati. Prepričan sem, da toplomer v tej veliki višini ni kazal manj kakor 14 ali 15 stopinj pod ničlo. Kaj je vse to po-menjalo za nas, ki smo bili onemogli vsled naporov, pomanjkanja živeža in vsled- velike vročine, ki smo jo pretrpeli v puščavi, si more čitatelj lažje predstavljati, kakor morem jaz popisati. Sedeli smo tamkaj uro za uro v POZOR! Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu. Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽIČ, 101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet. Anton Bukovitz, 3400 Kosciusko St., St Louis, Mo. podali na to blazno pot. Samo Um- pa, ker je treba sledeče morebiti ne bona je stikal okrog in se podal proti koliko bolj natančno opisati, mali /(Menici, in 'čez nekoliko časa sem Ves ta dan (23. maja) smo lezli po | v svoj« veliko začudenje opazil, da je sneženi strmini počasi navkreber in t , e lili ( "<|a moramo biti nekje blizu jame je kedaj kaj drugega zdelo boljše. Ctvoza zan. Nato melona ne, na je ime Vendar melone niso posebno tečne, ill ko sirtio zadovoljili svojo žejo z njih sokom in jih nekoliko položili na stran, da se ohlade na oni preprosti način, da smo jih prerezali na dvoje ter jih postavili na solnce, kjer se ohlade vsled izhlapevanja, začutili smo grozno lakoto. Imeli smo sicer še posušenega mesa. toda naši želodci ga-niso maral;, in poleg tega smo morali zelo stediti z njim, ker nismo mogli vedeti, kedaj dobimo kaj več hrane. Ravno v tem trenotku sem opazil tropo velikih ptic, ki so letTTe naravnost proti nam. "Ustreli, gospod, ustreli!" je zaše-petai Hoten'ot in se vrgel na obraz in njegovemu zgledu smo tudi vsi drug, sledili. Spoznal sem. da so bile ptice neke vrste droplje in da bodo letele kakih trideset metrov nad nami. Vzel sem v roke repetirko, čakal, da so prišle ravno nad nas in skočil na noge. Ko so me zagledale, so zletele skupaj, kakor sem pričakoval in tedaj sem dvakrat ustrelil naravnost v tropo jn sreča je hotela, da sem zadel enega, ki. je padel doli in ki jc tehtal kakih dvajset funtov. V pol uri smo s suhimi me-loninimi stebli zakurili ogenj in ptica se je pekla nad njim in mi smo imeli tako kosilo, kakor ga nismo imeli že več kakor teden dni. Jedli smo okusno pečenko; prav ničesar drugega ni kateri je pisal stari gospod." "Da," sem rekel, "ako je ta jama "Pojdite, gospod Borovski," je liro-1 pel Sergij, "ne govorite tako; jaz se j popolnoma zanesem na Dona; spo- j innite se vode. Kmalu bomo našli oni i prostori" "Ako ga ne najdemo, predno se ste-1 mni, poginemo, to jc vse," se je glasil moj tolažljivi odgovor. Naslednjih deset minut smo lazili molče dalje; poleg mene je hodil Umbopa, zavit v svojo odejo in s pasom tako močno prepasan okoli pasu, "da zmanjša lakoto," kakor je rekel, da je bil njegov jopič podoben dekliškemu. "Glejte!" je rekel in pokazal navzgor. Pogledal sem tja in zapabil kakih dvesto korakov od nas nekaj, kar sc je zdelo, da je nekaka luknja v snegu. "Jama!" jc rekel Umbopa. Hiteli smo tja in v resnici našli, da je bila luknja vhod v neko jamo, brez dvoma v ono, o kateri je pisal da Silvestre. Nismo prišli prekmalu, kajti ravno ko smo dospeli v zavetje, je zašlo solnce z veliko hitrostjo in tema je zakrila vse. V tej zemljepisni širini je le malo mraka. Zlezli smo v jamo, ki ni bila videti zelo velika, se stisnili skupaj, da se ogrejemo, popili žganje, kolikor ga je ostalo — za vsakega komaj požirek — in skušali v spanju pozabiti križe in težave. Vendar je bil Na koncu jame je sedela neka druga postava, čegar glava je počivala na prsih in čegar roke so visele nizdol. mrzli noči. Zaman smo se stiskali vedno tesneje in tesneje; nobene toplote ni bilo v naših slabotnih, izstradanih telesih. Včasih je eden ali drugi za nekoliko minut nemirno zadremal; vendar ni bilo mogoče dolgo spati, in morebiti je bila to sreča za nas, kajti dvomim, ako bi se kedaj zopet zbudili. Prepričan sem, da smo se samo radi sile in svoje volje vzdržali žive. Ne dolgo pred dnevom sem čul, kako je Hotentot Vent, katerega zobe sem celo noč slišal šklepetati, globoko vzdihnil, in potem so zobje prenehali šklepetati. Tedaj nisem mislil, da je to kaj posebnega, in sem sklepal, da je zaspal. Njegova rama je slonela ob moji in zdelo se mi je, da postaja vedno bolj mrzla, dokler ni bila navsezadnje mrzla kakor led. Sčasoma se je začelo svitati; hitri zlati žarki so začeli švigati po snegu in kmalu se je iznad stene lave prikazalo solnce in pogledalo na naše napol zmrznjene postave in na Venta, ki je sedel tamkaj med nami — mrtev. Ni čuda, da je bila njegova rama mrzla, ubogi človek. Umrl je, ko smo slišali njegov zadnji vzdih. Nad vse presu-njeni smo se vlekli od njegovega trupla v stran — čuden je strah, ki ga imamo vsi pred bližino mrtvega trupla — ga pustili sedeti tamkaj z rokami okoli kolen. V tem času je razlivalo solnce svoje mrzle žarke naravnost v vhod jame. Naenkrat sem začul, kako je nekdo j prestrašen zakričal, in obrnil sem svojo glavo po jami navzdol. Zagledal pa sem sledeče: Na koncu jame, ki ni bila več kakor dvajset čev- j ljev dolga, je sedela neka druga postava, čegar glava je počivala na prsih in j čegar roke so visele nizdoli. Pogledal | sem jo in sem opazil, da je bil mrtev človek, in kar je bilo še več, bel človek. Tudi ostali so jo ugledali in ta prizor je bil prehud za naše onemogle živce. Drug za drugim smo zlezli iz jame, kakor hitro so nam naši napol zmrznjeni udje to dopuščali. SEDMO POGLAVJE. Salomonova cesta. Zunaj jame smo sc ustavili in zdelo ! se nam je, da smo otročji. "Jaz grem nazaj," je rekel Sergij. "Zakaj?" je vprašal Tomič. "Ker mi je prišlo na misel, da je to, kar smo videli, morebiti moj brat." To je bila nova misel in vrnili smo 1 sc v jamo, da se prepričamo o njeni: resničnosti. Ker je bilo zunaj svitlo in so naše oči gledale le po snegu, za | nekoliko časa nismo mogli prodreti . teme v jami, kmalu pa smo se privadili j te polteme in se približali mrtvi po Stavi. Gospod Sergij je pokleknil iii ji po-1 gledal v obraz. "Hvala Bogu!" je rekel in olajšano vzdihnil, "ni moj brat." Nato sem jaz Stopil tja in pogledal. Truplo je bilo nekega vitkega moža srednje starosti, z orlovim nosom, kodrastimi lasmi in dolgimi črnimi br-kami. Koža je bila popolnoma rumena in tesno napeta. Okolu vratu je viselo razpelo iz rumene slonove kosti. Truplo je bilo trdo zmrznjeno. "Kdo vendar more to bili?" sem rekel. "Ali ne morete uganiti?" je vprašal Tomič. Zmajal sem z glavo. "No, stari Don J ose da Silvestri, seveda, kdo drugi?" "Nemogoče!" sem zasopel, "umrl je vendar pred tristo leti!" "Rad bi vedel, kaj bi moglo preprečiti, da ne bi ostal tukaj v teh okoliščinah še tri tisoč let?" je dejal kapitan Tomič. "Samo, ako je zrak dovolj mrzel in kri se ohrani tako sveža, kakor novozelandski koštrun za vedno, in Bog ve, da je tukaj dovolj mrzlo. Solnce nikdar ne prisije semkaj, nobena žival ne pride v jamo, ki bi ga raztrgala in pojedla. Brez dvoma ga je njegov suženj, ki ga omenja v pisanju, zapustil. Sam ga ni mogel pokopati. Glejte," je nadaljeval, se pri-pognil in pobral čudno oblikovano kost, ki je bila mi koncu ostro ošpiče- (Nadaljevanje na 7. strani.) Slovenska Gostilna Vabim vse rojake, da me v obilnet številu posetite ko se mudite v mo1 okolici Metropolitan Drug Store M Chicago & Jackson St* Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLI2I REVMATTZMU HROMOSTI BOLESTI v KOLKU BOLESTIH » &ENKH NEVRALGJl FROTINU OTRPLOSTI MKC SLABOTNEM KRIŽU *U OKjta K VQL£)H 10 ECKSTO MU. SLABOSTIH t ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEJJH MRAZENJU » ŽIVOTU VNETJU OPRSNB MRENB PREHLAJ04JU BOLESTIH » LEDJM BOLESTIH » KRIŽU HUDEM KA&JU Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3S01 E. 95th St. So. Chicago, 111. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zope. ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. Chicago Telephone 3462. Jos. Plisich, GROCERIST. 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Se priporočam rojakom in rojakinjam za obilno naklonjenost. MOJE BLAGO JE VEDNO SVEŽE IN NAJBOLJE. CENE VEDNO ZMERNE. Emil Bachman 1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL. Smo v istej hiši že 12 let, le ime ceste se je premenilo. STENSKI PAP1P Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. lexander Dmstf N W 92? Chi Phonr *76 120 Jefferson St. JOLIET, ILL. Najstarija sl&vensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GAL1JA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA i. t. d. Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev. Pozor, rojaUi! Dohil sem iz \TasM"" prtontt za svoie zdrMlli serial uo Številko, W»» jamči, da so zdr»«l> prava in koristna. Po dolgem času » ni je posrečilo izn»J« pravo Alpeu liulilun En Pomado proti tip*" dauju in za rust l«. kakorSneSe dosedaj« gv. tu T\i bilo, od ka«" nioikim i n ženskim*«' »ti iu dolsi lasje resnl-čnh popolnoma zW»»* lo iu ne bodo več lzp»* dali, ter ne osiveli. Ravno tako zras«? rooSkim v 6. tedni, krasnibrki popotot®«; RevmatizemvrokaB« uosah in križicao dneh popolnoma o; vim. kurja očesa,*»nf davice, potne noe»i» izebline se popoln"®' ■dstranijo. Da JJ^? esnica jamčim > 5» ■VlSite po cenik, rega poSljem z*s">»J' JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, 0W* C. Itt bc pc ?iajboljša postrežba. Limch vesdan. John Rudmaii GOSTILNA Prenočišča po primerni ceni za eB° noč ali teden. Slov. bartender: JOHN GERŠIČ. 'N/2 Chicago telefon 2496. 916 N. Chicago St., Joliet, W- Na Ml.S t Tr «6.00. Mljit tfftčan Martin Nemanich 1900 W. 22 St., Chicago, III se priporoča si. občinstvu za obisk njegovega saluna na vog»'a in Lincoln st blizu slov. cerkve. plačna gorka in mrzla jedila razpolago. Poleg drugih pijač ,e sveže Hoerberjevo pivo. Telefon Canal 80. M. Nematiich, Chicag« J18T Najboljše klobase! Mi izdelujemo sami klobase, poznamo zato, kakšne snovi^e nahajajo v njih, in zato jih moremo najtopleje priporočati. :: :: :: :: Peter Staudohar. Phone 102. 203 Central Ave. Chisholm, ^^ PREBAVNIH ORGANOV Da si ohranite dobro zdravje, ne smete dovoliti neredom v prebavne organi ker ti so navadno ziiaki bolezni, bodisi celega telesa ali pa posameznih or* ganov. Brez prave jedi in prebave ni življenja. - Zato je prav važno, d3 imate vedno pri roki tako zdravilo, ki bo, v slučaju neredov prebavnih orga* nov, prineslo hitro poino. Za vse podrobne slučaje smelo priporočamo vsakomur DOBROZNAN0 IN ZANESLJIVO IN HITRO DELUJOČE Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Ta izvrstni lek bo izčistil prebavni sestav popolnoma brez kakih najmanj* šili slabih posledic; pospeši okus, daje moč odvodnim organom, odstrani basanost in vsa druga zla, ki so s to nadlogo v zvezi. Naj bi se rabilo v vsakem slučaju. Imejte to zdravilo vedno v hiši in ga rabite zlasti v slučaji'1' ZABASANOSTI, GLAVOBOLA, BOLI V ČREVESIH, SLABOČE, NERVOZNOSTI, NEPREBAVNOSTI, ZGUBE OKUSA, ŽOLTENICI, TRPLJENJU PO JEDI. Ne čakajte, misleči, da se bolezen sama odstrani. Če se ne rabi dober oslabijo organi. Najboljše zdravilo v vseh takih slučajih je: Trinerjevo Amer. Zdravilno Grenko Vino. V vseh lekarnah. Ne jemljite 1boO»' Dkihlf Največja slovanska trgovina likerjev t Združ. državah C. F. ZARUBA & CO. Importirano in domače blago. Damo najboljše blago za. vaš denar in jamčimo polno mero. NEKAJ NiŠIH CEN: Red Rye Whiskies..........$2.00 $2.50 $3.00 White Rye Whiskies........$2.00 $2.50 $3.00 Rums.....................$2.00 $2.50 $4.00 Gin ...............-.$2.00 $2.50 $4.00 Kimmel....................$2.00 $2.50 $3.00 Alcohol....................$2.50 $3.00 $4.00 Cognac.....................$2.50 $3.00 $4.00 Apple Brandy..............$2.00 $2.50 $3.00 Blackberry................$1-50 $2.00 $2.50 Rozolio...................$2-50 $3.00 SALOMONOVI RUDNIKI. (Nadaljevanje s 6. strani.) $5.00 $5^0 $5.00 d eno _ Največja zaloga vina iz Ohio, California in iinportiranih po $1.25 do $3.00 galon. „ m Traminer Stomach Bitter Wine 6 hotelk $3.50, 12 botelk za «6.00. Pišite po naš velik cenik žganj, vin in likerjev. Denar Pošljite po IVO. Money Order ali v registriranem pismu. Pred-tfačamo voznino ali ekspres na vseh naročilih za $10 ali več. ch bii«» it* io»» eif 4 PIŠITE SLOVENSKI C. F. ZARUBA & CO. Third Ave. »ep- A. S. Pittsburgh, Pa. h LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Tlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 Ž" -- ; Mestna hranilnica ljubljanska v LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3, KRANJSKO. Denarnega prometa koscem L 1912 je imela 660 MILIJONOV KRON, y~OGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 4 »ILIJON 300 TISOČ KRON. "Vložen denar obrestuje po l % brez vsakega odbitka. VARNOST denarja jama REZERVNI ZAKLAD, STROGA KON ^OLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA » J?* »rojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA **UBA denarja - tudi za časa vojske - je IZKLJUČENA. w D<»»r pošiljajte po POSTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN-^ *»htevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drtigo manj varno NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobim« Val SVOJ MAILOV NAM PlSlT« RAZLOČNO IN NATANČNO 1 Javni Notar v uradu zvečer do 8. ure ia °b nedeljak od 9—12. ure. J006 N. CHICAGO STREET JOLIET, :: ILLINOIS Kadar hočete urediti kako zadevo v stari domovini (glede dedščine ali posestva), ali hočete poslati komu pooblastilo (folmaht) ali kako drugo listino, se obrnite na me, ki Vam izdelam vse v popolno zadovoljnost ia za nizko odškodnino. Rojaki v raznih drugih krajih Amerike ia Kaaade se lahko obrnejo na me za nasvete v njih zadevah. Pojasnila dajem pismeno ali ustmeno za-stoaj. J. p. l^ING^? ! Lesni trgove«. inion in DufUmne* Hit. JoKtt J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. Iti Jtliet, 1H. na, "tukaj je ona kost, s katero je risal svoj zemljevid." Začudeni smo gledali za trenutek in pozabili vzpričo tega izvanrednega dogodka in kakor se nam je zdelo, napol čudežnega prizora na svojo zadrego. "Da, da," je rekel Sergij, "in tukaj je mesto, kjer je dobil svoje črnilo," in pokazal je na majhno rano na levi roki mrtvega moža. "Ali je kak človek kdaj videl kaj podobnega?" Sedaj ni bilo nobenega dfrotna več o stvari, ki me je popolnoma prestrašila, kakor moram priznati. Taitikaj je sedel mrtvi človek, čegar navodila, pisana pred stoletji, so nas privedla do tega mesta. Tukaj v moji lastni roki sem imel okorno pero, s katerim ga je napisal in tam okoli vratu mu je viselo razpelo, ki so ga poljubljale njegove umirajoče ustnice. Ko sem zrl tja, sem si mogel v svoji domišljiji u-stvariti živo sliko celega prizora: potnik je umiral od mraza in lakote, in kljub temu poskušal, kako bi sporočil svetu skrivnost, ki jo je odkril. Zdelo se mi je celo, da bi v njegovih ostro izraženih potezah skoro našel podobnost z onimi mojega prijatelja Silvestra, njegovega potomca, ki je pred dvajset leti umrl v mojih rokah, toda morda je bila to le moja domišljija. Na vsak način pa je sedel tamkaj, žalostno me opominjajoč na usodo, katera tolikrat doleti one, ki skušajo prodreti v neznano; in tamkaj bode morebiti sedel venčan v strašnem veličanstvu smrti še pozna stoletja in vzbujal občudovanje popotnikov kakor smo mi, ako pride zopet kdo, da ga moti v njegovi samoti. Ta prizor nas je silno pretresel, tembolj, ker smo bili sami že tako blizu smrti. "Pojdimo," je rekel Sergij z nizkim glasom, "vendar počakajmo; dajmo mu tovariša," in dvignil je mrtvo truplo Hotentota Venta ter ga položil poleg starega Dona. Nato se je pri-pognil in z enim sunkom odtrgal raz pelo, ki je-viselo okoli vratu, kajti njegovi prsti so bili premrzli, da bi mogel poskusiti odvezati ga. Mislim, da ga ima še vedno. Jaz sem pa vzel njego vo pero, ki leži pred menoj, ko to pišem, včasih se tudi podpišem z njim. Nato smo zapustili ta dva človeka, ponosnega belega moža minule dobe in ubogega Hotentota, ki imata svojo večno stražo sredi večnega snega, zlezli iz jame na blagodejno solnce in nadaljevali svojo pot, radovedni, čez koliko ur bodemo tudi mi sami njima podobni. Ko smo hodili kake pol milje, smo dospeli do roba planote, kajti gora sama se ni vzdigovala ravno na sredi, akoravno se je iz puščave tako videlo. Kaj je ležalo pod nami, nismo mogli videti, kajti cpla pokrajina je bila zavita v gosto jutranjo meglo. Kmalu pa so" se višje plasti megle nekoliko razkadile in razkrile kakih petsto čevljev pod nami koncem dolge plasti snega zeleno trato, preko katere je tekel potok. Vendar to še ni bilo vse. Pri potoku je ležala deset do petnajst glav broječa tropa velikih antilop, ki so se solnčile na jutranjem solncu. Ta pogled nas je navdal z neizrekljivo radostjo. Tamkaj je bilo živeža v obilici, samo ako bi ga mogli dobiti. Živali so se nahajale celih šeststo korakov daleč, streljaj, na katerega se človek ne more zanesti. Nemudoma smo se posvetovali, ali bi kazalo zalezovati divjačino, vendar smo končno opustili to misel. Ker bi začeli z vetrom, ni bila stvar ugodna za nas in dalje je bilo gotovo, da nas živali zapazijo na snegu, ki bi ga mo rali prekoračiti, in tudi ako bi bili še tako oprezni. "No, potem moramo pač poskusiti od tam, kjer smo," je rekel Sergij. "Katere puške vzamemo, gospod Bo-rovski, dvocevke ali vinčesterske repe-tirke?" To je bilo važno vprašanje, repetir-ke, katerih smo imeli dvoje, ko je Um-bopa nosil ono ubogega Venta in svojo, so bile naravnane na tisoč korakov, dvocevke pa samo na tristo in petdeset korakov, in streljanje preko te da ljave je bilo zelo negotovo. Na drugi strani pa je bilo bolj gotovo, da žival pade, ako jo zadene kroglja te puške Kočljiva stvar je bila tp, vendar sem uvidel, da moramo poskusiti in vzeti dvocevke. "Vsaki izmed nas naj vzame kozla ki mu je nasproti. Merite dobro in bolj visoko," sem rekel, "Umbopa naj HELPS BROS, ft CO. 2 Washington St, New York, N. Y. ali na njih pooblaščen« zastopnike v Zjed. državah in Kanadi. Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. }V. tel. 218. Chicago telefon 924. Naše delo je izborno. Podpirajte i domačo obrti JOHN FUGINA 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111. SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana za veselice. Ples vsako soboto in nedeljo. Phone South Chicago 387. Ijosip zalab JAVNI NOTAR, 1004 N Chicago St., Joliet, III izdeluje vsakovrstne pravoveljavne 11-I stine in izvršuje vse v notarsko stroko j spadajoče zadeve za Združene Državt j in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 77«. Pre varjen! Po Pierre 1'Ermite-u. Dan pred Marijinim vnebovzetjem je. Po ulicah povsod živahno, neko predveselje praznika. Pred kavarnami sede gospodje, srebaje svoj kognak in berejo časopise. Gizdave Parižanke stopicajo po hodniku boječe se skrivajoč solnčnim žarkom pod belimi solnč-niki. Ošabno gledajoči šoferji drvijo po potu, da pripeljejo kolikor mogoče hitro svoje gospodarje v pisarne in urade in pomilovalno zro na zadaj o-stajajoče pešce. Uradniki, delavci, postrežniki hitijo po opravkih in dolge vrste izvoščekov vozijo na deželo one srečneže, ki si morejo privoščiti dva dneva v svežem, duhtečem zraku. Sredi ceste pa se pomika deček s časopisi, ki jih s predirljivim glasom ponuja: "Kupite, ljubi gospod; eno številko, cenjena dama! Samo pet centimov! Poskušnja z novim letalnim strojem— novice iz inozemstva! Stavkujoči se pogajajo! Kupite, gospod, samo pet centimov ena številka!" Vse to vrvenje pa nič ne vpliva na stavbnega delavca T... Za njega je bolj važno, da si zaveže svoje desno oko, ki je vse modro in zatečeno od dogodka, ki ga je provzročila sedanja stavka. Pridnq išče žepni robec v o-mari. Toda znano je, da ni nihče bolj neroden kakor mož, ki v nenavzočno-sti svoje žene po omarah kaj išče. In če je ta možak stavbeni delavec, zraven še razburjen radi dvomesečnega počivanja in preobilnega zauživanja alkohola pri raznih socialističnih shodih', tedaj smeš staviti eno proti sto, da leta perilo v njegovih rokah sem-tertja, kakor kanonske kroglje v vojski. Tako je bilo tudi v predalih o-mare iz orehovega lesa, kamor je T... vtaknil svoje velike, široke roke. V prvem predalu, kolikor je razvidel, je bilo perilo, pasovi, ovratnice; v drugem so ležale rjuhe, namizni prti, brisače, vse priprosto, toda prav snažno in lepo zloženo po pridni gospodinji, ki svoje perilo ljubi in ž njim prav ravna. V tretjem predalu je slednjič našel svoje praznične reči, suknjico. telovnik, zimske hlače in podobne "posebnosti". Po kakem žepnem robcu pa ne duha, ne sluha. T... vpre roki v bok in se začne resno zgražati nad tem: "Ali sem slep, ali kaj je? Ali pa imam toliko smolo? Saj vem čisto za gotovo, da se morajo žepni robci tukaj nahajati, vsaj en tu-cat, in nobenega ne najdem." Še enkrat poskusi ter vtakne drugo roko pod zimske hlače. Morda bo kaj več sreče! Zastonj. Ni ga žepnega robca! Toda kaj pa je to? Njegov! "oršTi /ačutijo nekaj trdega. Oh, to je denarnica, ki ^Vn njegove iff ženine prihranke. Metulja je U * vednostjo svojega mola. skrila v £*ri!!V& oma- triiio se nadejajoč, da ne bo nobeden tat denarja tukaj iskal. Seveda ^ta imela T... in njegova žena vsak svojo denarnico, prav majhno, za lastne potrebe. Pa to-le denarnico je 51i zanalašč kupil, da bo veliko notri slo, ta naj bi jima bila to, kar je želesna blagajna bankirju. "Glfedati morava, da prihraniva vsak hiesec trideset frankov," je dejal T... po poroki svoji mladi ženi. "Trideset frankov mesečno je 360 na leto, v desetih le t ill 3600, v dvajsetih pa skoraj 8000 frankov. Te bova varno naložila, da bova imela na svoja stara leta pri-boljšek in bova brez skrbi Ali ne misliš tako, Melanija?" In Melanija seje posilila in rekla: "da". "Gledati morava, da si prihraniva trideset frankov na mesec!" Kolikokrat sta si pozneje te besede ponavljala, in zares! imela sta trdno voljo, da ta' sklep uresničita. Toda zdelo se je kakor bi neka nesrečna zvezda razpolagala z onimi 200 franki, ki jih je delavec vsak mesec ženi domov prinesel. Komaj je bil denar v hiši, so se že zglasili pek in mesar, mlekar in prtf-mogar, vsak - precejšnjimi računi, hišni gospodar je zahteval najemnino, in črevlji in obleka stane tudi denar, zlasti če jih je treba oskrbeti še kopici 'otrok. Gospod in gospaT... sta gledala s krvavečim srcem lepe novce, kako >e zopet poslavljajo; pritrgovala sta si, kar -ta mogla, toda življenje v Parizu je tako drago in tako sla rešila j vsak mesec 10 frankov, če je dobro šlo tudi 15 frankov, a mnogokrat samo kakih 100 centimov. To je bilo sicer malo, a nekaj je bilo in te svotice sta skrbno- spravljala. Vsaj je bilo za prihodnjošt, za stara leta! Slučajno je zdaj T... zadel na de- ko je odrajtala perilo, ki ga je na dom jemala. Bila je to mala, suhasta ženica, še precej mlada, a izgledala je s svojim rmenkastim, skrbipolnim obrazom malo starejši. Pri vstopu se je je polastil neki nemir. Moža je poznala prav dobro, da ne bi na prvi hip izpre-videla, da se bliža nevihta in njene od pranja zmučene roke so se rahlo tresle. "Slučajno mi je prišla danes v roke denarnica, v katero sva spravljala svoje prihranke, vsaj veš. Prazna je, kam si dala denar?" "Kam sem ga dala?" ponavlja žena in njena bleda lica zarde. "Da, ali bolje, kam si skrila? in zakaj drugam?" "Kam sem ga dala? Ta je lepa! I.e vprašaj peka, trgovca, lekarnarja, menda se boš spomnil, da so bili otroci dalje časa bolni—" "Ne poprašujem, kako si gospodarila s svojim mesečnim denarjem, jaz hočem vedeti, kje so prihranki," grmi T.. . "Moj mesečni denar?" se krčevito zasmeji. "Tri mesece nisem ničesar dobila!" Delavec je skokoma pri ženi in maha ji s svojimi mogočnimi pestmi pred obrazom. "In si zato vzela in zapravila moj krvavo pridobljeni prihranek — vrat bi ti zavil, nčivrednica!" Pa gospa Melanija se ne umakne, pa tudi ne brani. Kakor kip stoji in gleda razjarjenemu možu polno v o-braz. Ohrabrila se je. Enkrat je moralo priti, zdaj ji je vseeno, ali se mu jeza izlije danes ali jutri. Zdaj prime T... svojo ženo za rami, surovo stresa slabotno postavo sem-tertja ter vpije: "Ali boš odgovarjala, nemarna stvar?" "Kaj naj ti povem? Zunaj v kuhinji je moja gospodinjska knjiga, kjer je vsak vinar zabeležen. Že večkrat sem ti jo hotela pokazati, pa ti si se vselej branil." "Bilo je več kot 400 frankov —" "378, ne en vinar več!" "In kako si toliko vsoto zapravila?" "Čuvaj svoj jezik! Cele tedne že stavkaš in ne zaslužiš nič —" "Pa sem dobil za dva tedna podporo —" "Smešno! Od te podpore nisem imela jaz in otroci prav nič. Nasprotno, ti si na svojih agitacijskih potovanjih po Parizu, ki si jih za to moral napraviti, več kot dvakrat toliko zapravil in od mene vedno denar zahteval — ali se kaj spominjaš? Ne očitam ti tega, ali ne pustim, da bi se z menoj grdo ravnalo samo radi tega, ker še ne znam brej? denarja gospodinjili. Vsaj bi bila morala naravnost krasti, če sem hotela plačati najemščino, zdravnika in lekarnarja in kupiti črevlje o-trokom. Živil mi pa nihče ne daruje, naj še tako priprosto kuham. Ne pohajkujem, to boš menda že priznal, toda nemogoč^ da s svojim delom ;>Ctreljno pr^krbihi petini osebant. Tako sem morala seči po najinih prihrankih, četudi mi je bilo težko. Zdaj so šli in jaz sama ne vem, kako bo prihodnji teden, ako boš še naprej Stavkal. Le nikar se ne razburjaj, vem da je to tvoja pravica, seveda pravica, ki jo moramo drago poplačati in ki ti ne prinese nič, prav nič," Zdaj se je T... v Veshičt vitel. Zadnja opazka 'gA zadala hA Najobčutljivejšem mesHV. 'Zakaj, če se stavka konča, ne da bi jim Vaj prinesla, je bil norec, da je jt udeležil. Zravna se torej pokoiiett liki junak iz starega veka. Sv<\)i mali ženi hoče moža kazati pa žalibog, ona nima smisla za staro duševno veličanstvo. "Če pa tudi zase s stavko veliko ne dosežemo, Melanija, bo pozneje gotovo svoje sadove prinesla in naši otroci jih bodo uživali." To je geslo, ki ga je od socialncftlemokraških govornikov pogostoma slišal in zdaj uporabil. Ali Melanija je odmajala z glavo: • lil v nadi na te poznejše sadove smejo zdaj otroci pošteno stradati. To spominja na napis na trgovini: "Danes za denar, jutri zastonj". Temu jutri žrtvuješ krvavo zasluženi denar, srečo, zadovoljnost, mir družine —" "Torej me hočeš raje videti v vedni sužnjosti? vpije delavec in stiska nanovo pesti, da se vse mišice napenjajo. Pa mala, slabotna ženska se zdaj nič več ne boji. Jeza se je je polastila in v spominu na skrbi, stradanje in naporno delo v zadnjih tednih se pogumno bojuje. "No, jaz nisem ravno zapazila, da bi bila ta sužnost huda in poniževalna. Vsaj so ti jo plačali, po.šteno plačali, in pri tem si s svojim gospodom lahko govoril, mu svoje težave potožil. Zdaj pa >i šele pravi suženj svoje stranke. Volji voditeljev, celo volji " svojih tovarišev se moraš vdati, ub< roki v žepih, nezmožen ustaviti njeno besedo, nezmožen tudi se zagovarjati. V njegovi počasi misleči glavi šumi, neki neizrečeni strah mu tlači prsi. Kaj, če bi imela njegova žena prav? Če bi on res ne bil drugega kakor igrača v rokah socialnodemokraških vodnikov, stvar brez volje, ki so jo pehali pred žrela topov in se rogali, ko je zdrobljena se zgrudila? Če se ti voditelji v resnici pri bogato obloženih mizah in šampanjcu odpočijejo od napornega agitacijskega truda, medtem ko on s svojo družino strada in se njegova žena skoraj uničuje, ko skrbi za kruh svojim otrokom? Oh, norec, kakršen je bil, če je to res! Skozi napol odprto okno se sliši še zmiraj cestno vrvenje. Iz daljave se glasi hripavi glas prodajalca časopisov: "Samo pet centimov številka! Najnovejše od stavke! Voditelji se pogajajo! Kupite, gospoda, eno številko!' Delavec pri dimniku stiska pesti in si zakriva oči, da zatre grenke solze, ki silijo in silijo na dan: "Prevarjen! Prevar jen!" narnico, in kakor je že bilo, na zepm j gat; nloraš do pičice, če so ti tvoje robec je pozabil. Dolgo je že bilo od j kostj |ju|u< jn za plačilo za tvojo pas-tega, ko jo je imel v rokah in preste- j jQ pokorščino se ti še posmehujejo." "To ni res!" val njeno vsebino, radi stavke in socia lističnih shodov. Zdaj je hotel, da se na njej njegovo zdravo oko malo na-pase. Tehta jo s svojo levico, a ne-j kam čudno lahka je. Vendar ni mislil nič hudega, dokler je ni odprl. Pa začuden kar odskoči — denarnica je bila prazna.. . Kaj pa to pomeni? Kje so bankovci, radi katerih je toliko potu prelil, tolikokrat moral s krampom udariti v trda pariška tla? Oh, gotovo je nespo-razumljenje! Žena je bržkone iz kakega važnega vzroka denar kani drugam skrila in pozabila ga o tem obvestiti. Kakor hitro pride, jo bo„vprašal in ona mu vse pojasni. Pojasni? Da, samo vprašanje je, kako! Če je prihranjeni denar zase porabila, za obleko; slaščice? Ona — Melanija! Noi če je tako, le glej, ti bom že posvetili In jp^lg, Melanija ^»^^afdbirtpv, "lih, da, samo zapaziš tega ne," reče gospa Melanija zaničljivo. "Če ti vržejo iz blagajne novec kakor psu kost od bogato obložene mize, podijo te po celem Parizu in moraš agitirati za stranko, da pahneš še nekatere družine v nesrečo, v kateri tvoja trpi. In ti neumnež ga hvaležno pobereš in niti ne vidiš zasmeh svojih novih trgovcev s sužnji." "Molči, ti A gospa Melanija se ne umakne njegovim grozečim pogledom. "Molčala bom kadar se meni zljubi. Vsaj sem menda še gospod svojega jezika in možganov '—»•" Vse, kar se je v trudapolnih dnevih in budnih tiočeh nabralo gretikosti in jeze, vre sedaj kakor hudournik te njenih ust. Mora si polajšati, noče se za dušitl. . Njen njož pq tiho sloni ob dimniku, Kdor kaj išče za vsakokratno priob- čenje po 25c. Za zahvale, naznanila in drugo po 2 centa od vsake besede. NAPRODAJ DOBRA KMETIJA 28 lov zemlje, vse obdelano, le 15 oralov je pašnik in hosta. Dobra voda. Hiša 6 sob. hlev za 4 konje in 7 glav goveje živine, kurjak in corn crib in shramba za žito. Vse je dobro ograjeno z žico. Cena $58.50 a-ker. $2000 se ima plačati takoj, a ostalo 17 let po 5 odstotkov obresti. Štiri milje od žel. postaje za v Chicago ali Joliet. BLzu kat. šole in cerkve. Več pove: John B. Stukel, 207 Indiana St., Joliet. 111. ufn3 NAPRODAJ V NAJLEPŠEM PRO-storu lota in hiša s 6. krasnimi sobami, vodo, gasom in vsemi modernimi napravami. Več pove: Amer. Slovenec. unf3 NAPRODAJ NAJSTAREJA MES-nica in grocerija v Jolietu, sredi slo-vensko-hrvatske naselbine. Prodam radi bolezni po primerno nizki ceni. Več pove: Amer, Slovenec. unf3 NAPRODAJ DVE LOTI PO 25x120 ft. vogal Ruby in Canal Sts., Joliet, 111., prav pri mostu prvi dve loti na desno ko se pride od mesta čez most. To so edine lote naprodaj v sredi slovensko-hrvaške naselbine. Prostora je za dva poslopja. Na vogalu za saloon, a poleg pa za prodajalno za obleka ia obuvala. pa tispče ljudi gre tod vsak dan na delo in iz dela. Kare že ronajo_iz-pred lot v Auroro. Nekaj korakov od tovarn. Več pove: Jos. Stukel, lastnik, 209 Indiana St ^ JoHer,- lil. GODBA ZA PLESE IN VSE DRU-ge labave, sstttož&a grati slovenske in drugonarodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godet/. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St.. Joliet. 111. IŠČE SE MAT. PRESEŠTN1K. Bila sva skup v Sheboygan, pa mu dolgujem nekaj denarja in bi rad plačal. Naj mi piše, ali pa kdo pošlje njegov naslov: Ant. Goričer, 942 Haugh St., Indianapolis, Ind. 1-2 NAPRODAJ FARMA 160 AKROV, 100 čisto, hiša 11 sob in ena lota v Duluthu pri novi jeklami. .Več po ve: Jos. Stariha, lastnik, R. 1, Hol-ton, Mich. 2t KJE JE JACOB GREGOR, DOMA iz Kožarje. Prosim, da mi naznani svoj naslov, ker mu imam nekaj važnega poročati. Fr. Resnik, Mich. Reese Hospital, 29 St. & Groveland Ave., Chicago, 111. POZOR. ROJAKI ! Dva tisoč akrov dobre rodovitne zemlje sem sedaj dobil od raznih farmarjev in od kompanije. Zemljo pro-dajanf od $15 do $20 po aker, ne pa obdelana zemlja; obdelana zemlja ali pa stare farme pa po dogovoru na kakem prostoru si kdo želi ali izbere, in na lahke obroke. Ni potreba prec vsega plačati, da se le nekaj da prec in drugo, da se plača vsako leto po nekoliko. Zemljo imam blizu mest Greenwood, Willard in Norsville in sploh v celem Giark Countyju, kjer si kdo izvoli. Ne pozabite pa to, da kateri pride prej, ta si boljšo zemljo lahko izbere in dobi. Zatorej dragi rojaki, ako želite biti zadovoljni kmeti, kakor sem jaz, si kupite zemljo. Sedaj se vam toplo priporočam. Obrnite se naravnost do mene. Gregor Seliškar, Greenwood, Wis. Ironwood, Mich.: Mih. J. Mau#J. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Manistique, Mich.: Geo. Balkovec. Albany, Minn.: And. Malley. Aurora, Minn.: John Skrainor. Biwabik, Minn.: Math. Tometz. Chisholm, Minn.: John Vesel. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Eveleth, Minn.: Frank Peterlin. Minneapolis, Minn.: John Strauss. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. Tower in Soudan, Minn: John Lov-shin. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Anaconda, Mont.: M. J. Kraker. Butte, Mont.: Fr. Mautz. E. Helena, Mont.: John Sašek. Gt. Falls, Mont.: Matt. Urich. New York City: John Murn. Little Falls, N. Y.: Frank Boštnar. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Oregon City, Ore.: Chas. Blatnik. Cleveland, O.: (za N. E.) Jos. Rus Newburg in Collinwood, O.: John Lekan. Bridgeport, O.: Jos. Hočevar. Barberton, O.: Mih. Železnikar. Lorain, O.: Jos. Perušek. Suthers, O.: Anton Zakrajšek. Youngstown, O.: John Jerman. Allegheny, Pa.: John Mravintz. Broughton, Pa.: Anton Petrovčič. Forest City: Chas. Zalar. Houston, Pa.: John Pelhan. Johnstown, Pa.: And. Tomec. Pittsburg, Pa.: Nick Prokšel. Rankin, Pa.: Jos. Kerstolič. Reading, Pa.: Peter Chernich. Steelton, Pa.: Mart. Butala. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Willard, Wis.: Frank Perovšek. Sheboygan, Wis.: Jacob Prestor. Rock Springs, Wyo.: John Koshir. Black Diamond, Wash.: Rev. Al. Mlinar. Valley, Wash.: Miss Mary Torkar. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Rojaki! Kjer se nima naš list zastopnika, prosimo, da se kdo ponudi, ki bi zastopništvo prevzel. Sicer pa sme vsak pošten in zanesljiv rojak prejeti naročnino in isto poslati nam. Kdor ni naš zastopnik, pa nam pošlje pet novih pol ali celoletnih naročnikov, dobi v nagrado lepo mašno knjigo, ali se mu pa podaljša naročnina za pol leta. N. W. telefon 1251 MIKE PODOBNIK EDELWEISS GOSTILNA 200 Ruby St. ^ Joliet, 111. Kadar greste iz dela ali na delo se oglasite pri metli, ker tu najdete največ okrepčila. DOBRODOŠLI! John Vidmar 1112*JNorth Broadway JOLIET, ILL. Kupujem in prodajam zemljišča, hiše in lote; zararn-jem poslopja in pohištra pw ti ognju. i Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. IPiite Elk. Brand" pivo I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. [Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu naznanjam, da sem o-tvoril svojo prodajalno moških oblek; tudi spodnjih oblek, nog^ic, srajc in drugih potrebščin. Istotako obleke za delo. Priporočam *se tudi za izdelanje novih oblek za jesen in zimo Iman tri krojače v delavnici in prodajalni. Se priporočam rojakom: ril. ŽAGAH 1RG0YEC OBLEK in KROJAČ 209 Ruby St. JOLIET,ILLINOIS VVatno uprašanje! A mi opravi MM najbolje in najceneje Konzularne st arok sodnijske vojaške Hanover St. zadev, /<^mraul(ce'WiS if LP X O L RMN-EXPELLER! i REG. u » ALCOHOL. 49% FA