GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ■•EDNlSno IK UPRAVA PTUJ PRESERNO\A 7 - TELEFON STEV 15». wEKUVNI RACUli PRi NARODNI BANKI. PODRUŽNICA PTUJ, STEV >43-l 20« UREJUJE URFONISKI ODBOR - ODGOVORN' UREDNIF VRABL J02i ROKOPISOM NI VRAČAMO - TISKA MARIBORSKA TISKARNA .ETNA NAROČNINA 400 01% l>OU"^iTNA 200 dm ČETRTLETNA lOO DIN Cena din 10.— Republiški poslanec Bračič Vladimir Zopet smo na prelomu leta. Staro se odpravlja, novo prihaja. Navada je, da si ob tej priložnosti ljudje voščijo srečo, da se za- miilijo v preteklost in delajo na- črte za bodočnost. Nam Jugoslo- vanom se na pragu novega leta 1954 prav gotovo ni treba sra- movati preteklosti. Narobe. S po- nosom lahko gledamo na vse, kar so naši delovrri ljudje v lanskem letu ustvarili. Posebno smo lahko ponosni na vse to zato, ker smo vse nared.lj s svojimi lastnimi rokami, premagujoč pri tem stra- hotne posledice suše iz leta 1952 in vse ostale objektivne težave, ki jih tudi to leto ni bilo malo. Kljub pomoči je bila vsa teža graditve našega go?podarstva vendarle na naših plečih. Leto 1953 je. bilo posvečeno predvsem dograditvi objektov težke industrije. V dograjene to- varne smo montirali stroje in mnoge med njimi so že začele obratovati, druge so tik pred do- graditvijo. Naloga naše prve pet- letke je v glavnem končana, za- to se je podoba naše države lani še bolj izpremenila. Preveč pro- stora bi nam vzelo, če bi našte- vali vse velike in male stvari, ki smo jih izvršili. Kdor hodi po na- ši zemlji odprtih oči, se lahko o tem prepriča na vsakem kora- ku. Ni Pa se spremenila samo zu- nanja podoba naše domovine temveč tudi njena vsebina. Še jasneje je bilo lam očrtano nje- no socialistično bistvo. Še jasne- je je bila osvetljena bogata per- spektiva bodočnosti naših delov- nih ljudi. Z ustavnim zakonom smo potrdili novo etapo v izgrad- nji socialistične demokracije. Ustvarili smo nove pogoje za še širše sodelovanje naših delovnih ljudi pri vodstvu vsega našega družbenega življenja, saj pred- stvaljajo novoizvoljeni zbori pro- izvajalcev nov demokratičen or- gan, preko katerega bodo naši delovni ljudje odločujoče vpliva- li na ves nadalnji razvoj našega gospodarstva. V novih sociali- stičnih pogojih se je izredno dvignila patriotična zavest naših narodov, kar nam je tako pre- pričljivo pokazal primer Trsta. Kot eden so takrat narodi Titove Jugoslavije nastopili v obrambo svojih pravic, ki so jih hoteli gospodje na Zapadu po svoji im- perialistični praksi poteptati. Kct leta 1941 Hitlerju in 1948 "italinu so tudi tokrat naši narodi s svojim odločnim: Nel preprečili račune, ki so bili narejeni brez nas m proti nam. Tržaška alera je ponovno potrdila, na razne krivične, našim narodom sovraž- ne akcije zunanjega sveta ncš jalno sposobnost. Odločen nastop naše moderno oborožene ljudske , armade, za katero so naši naro- i d; dali velika materialna sred- ' stva, nam je okrepil vero, da se • lahko mirno posvetimo delu pri ! graditvi socializma, ker se more- ; mo v polni meri zanesti na tega I varuha naše neodvisnosti in mir- ; nega napredka. j Kako globoko je ideja soqializ- ; ma osvojila naše ljudi, so po- I kazale volitve 22. novembra, ki \ so se izpremenile v mogočno ma- ' nilestacijo neomajne pripravlje- nosti naših narodov, da gredo po • začrtan: poti naprej. Bedni ostan- ki reakcije tokrat niti poizkušati ; niso upali s kakšnimi parolami o vračanju na staro, jasno čuteč, da bi jih naše delovne množice pritisnile ob zid in jih najostreje \ obsodile. Pomenijo pa te volitve tudi začetek nove dobe v delu naših najvišjih oblastnih orga- nov, kar bo nedvomno še bolj Utrdilo principe socialistične de- i mokracije in zadalo nov udarec i njenemu najhujšemu sovražniku — birokratizmu. Vsi dosedanji uspehi nas ob vstopu v Novo leto navdajajo z globokim prepričanjem, da bodo tudi naši nadaljnji napon za ustvaritev srečnejšega življenja naših narodov kronani z uspe- hom. Globoko se zavedamo, da se bije v naš: domovini nova ne- slutena bitka z našimi silami in našo mislijo in da ves svet na- peto spremlja njen potek ter pri- j čakuje njen izid. Zato bomo tudi v letu, ki prihaja, posvečal: vse sile nadaljnji graditvi naše drage socialistične domovine. Pri tem pa bomo želi temvečje uspehe, . čimbolj bodo vsi naši ljudje j aktivno sodeloval: in pomagali, j kajti demokracija je vprašanje zavesti, dolžnosti in discipline [ vsakega našega državljana. Ptuj. 27. dec. (VJ) V sobo- to, 26. decembra 1953, sem se udeležil občnega zbora DPD »Svoboda« Ptuj v gledališ'^u, kjer je bilo še kar dosti članov in simpatizerjev iz vrst delav- cev m nameščencev, in to sta- rejših, manjkalo pa tudi ni mla- dire. V prvotnem programu je nastopila večina sekcij in vse so žele za svoja izvajanja pri- srčno priznanie. Delovni del občnega zbora je bil tudi dobro pripravljen S tega občnega zbora sem od- nesel več kot sem pričakoval. Programa ni na vsakem obč- nem zboru. Tudi delo se po- vsod, tako se odvija kot se je ' tukaj. Delovno predsedstvo je spretno vodilo zbor in se zna- šlo v vseh situacijah. ' Oba dela zbora sta se mi zde- In česa s/ želimo? tejlmo si miru, po katerem hrepenijo vsi napredni demokratično misleči ljudje šlrom sveta. Želimo sode- lovanja z vsemi narodi, ki hoče- jo z nami sodelovati po načelu enakopravnosti in medsebojnega la dokaj zanimiva. Predsedni- , kovo poročilo je bilo kot ogle- | dalo društva. Priznal je težave in tudi naštel uspehe. Podčrtal je, da ima društvo mnogo sim- i patizerjev. To se je videlo po- ! vsod, kjer je nastopila ta ali ona '. sekcija društva. Število aktiv- j nih članov se ni povečalo. ' Društvo je znalo svoje članstvo ' pravilno zaposliti. V sekcijah so se zbrali člani, ki so voljni mnogo storiti za uspešno delo društva zlasti med delavstvom. To je opaziti na raznih prire- ditvah in poslavah, kjer bi na- stala težka vrzel, če »Svoboda« ne bi sodelovala. Skupno delo za skupni smoter združuje mlade in odrasle v prostem času, ko se zbirajo po sekcijah, vadijo vedno nove pesmi, skladbe in ostalo. razumevanja. Zelrmo, da bi drugI spoštovali naše zgodovinske pra- vice m se ne bi vmešavali v vprašanja našega življenja. Vse ostalo bo plod našega dela In na- ših naporov. Dela pa se naši na- rodi ne bojijo In naporov ne ustrašijo. Napačno bi bilo ocenjevati sposobnost in moč tega dru- štva po vsebini in poteku obč- nega zbora, ki se je vršil v so- boto zvečer, ko so ljudje utru- jeni in na vse drugo bolj pri- pravljeni kot na diskusijo. Kdor je slišal poročilo tov. Ko- rena ali tov. Domanjka, ko je govoril z vso gorečnostjo o ve- likem pomenu esperanta, je ve- del, da je sicer pripravljen j vsak član društva z enako I predanostjo govoriti o svoji I sekciji in o celotnem društvu »Svobode Jože Lacko«, od ka- terih vsaka zase in vse skupaj iščejo poti čim bliže ljudstvu in čim globlje med vrste delav- stva s pesmijo, godbo, predava- nji in drugim. Zbor je, razumljivo, hotel iz- brati izmed članstva najagil- Preprlčanl v pravilnost naše poti, neomajno zvesti našemu vodstvu s tovarišem Titom na če- lu ter zaupajoč v ustvarjalne si- le naših delovnih ljudi stopamo v Novo leto ponosni in vedrega čela — saj stopamo novim zma- gam naproti. ne j še v upravni in nadzorni odbor, predvsem pa ljudi, ki imajo največ stika z delav- stvom, ki razumejo njegove že- lje in misli, ki so pripravljeni boriti se za to da se te želje tudi uresničijo. Volitve so hi- tro potekale in novo izvoljeni odbor se je znašel pred v-elikimi nalogami, ki bodo končale pred novim občnim zborom, ko bo treba zopet poročati, kaj je sto- rilo društvo za naše delovno ljudstvo in kakšne zasluge ima pri tem novoizvoljeni odbor. Priznati moram, da sem bil ob koncu zbora dokaj zadovo- ljen. Vem, da besede na tem zboru niso bile fraze, temveč resne obljube, da bo »Svoboda Jože Lacko Ptuj« tudi v bodo- če znala opravičit svoj obstoj z aktivnimi člam in da bo v le- tu 1954 v njenih vrstah še več požrtvovalne delavske mladine kot je je bilo doslej; saj mora sama uvideti da je »Svobodi« potreben naraščaj, če hočemo, da se bo nadaljevalo kar so starejši začeli Novi odbor se zaveda, kje se zbira mladina, zato bo tudi postcrbel, da bo ali ena sekcij- r^iTia med mladino in fi pokazala, kaj zna in česa se je sposoben na- učiti tudi mladi rod. O dobrem vtisu z občnega zbora se gotovo ne motim, ker je nešteto dokazov za to, da je delavsko prosvetno društvo ^>Svoboda« še vedno ostalo zve- sto svoji besedi. DPD ,Jfliiioii Jože Lacko" v Ptuju bo nadulfevala dosedunia uspešno delo ČESTITAMO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU IZ PTUJ- SKEGA OKRAJA OB NOVOLETNEM PRAZNIKU ZA VSE IX>SEDANJE USPEHE IN 2ELIMO V NOVEM LETU 19^4 MNOGO NOVIH USPEHOV IN ZMAG NA POTI V BOLJŠE 2IVLJENJE V NAŠI SOCIALISTIČNI DOMOVINI. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR PTUJ in OBČINSKI ODBORI PTUJSKEGA OKRAJA PTL7SKT TEDNIK Ptuj, '1. dccpnibra 19"53 VSi SMO ARMADA Ptuj, 22. dec. (VJ). Obsežne, priprave na letošnje praznova- j nje Dneva LJA v ptujski gai- niziji niso bile izključna 4krb pripadnikov JLA, temveč tudi j številnih kolektivov v okraju in ' I^tuju samem, da bi bil 22. de- cember praznik borbenih pa- triotov, ki jih združuje v miru: m vojni slavna JLA. Praznova- nje ni imelo samo namena po- udariti pomena JLA kot naj- važnejšega faktorja za obrambo naših meja in naše celotne do movine pred agresivnimi sila- mi, temveč je imelo namen po- udariti enotnost vsega našega ljudstva pri izvrševanju vseh nalog, ki nam jih nalaga gra- ditev socializma, zlasti pa enot- nosti pri varovanju vsega, kar je v naši domovini ustvarjene- j ga v korist našega ljudstva, pri i varovanju pravic naših narodov! in naše zemlje kot se je to po- I novno najboljše odrazilo 8. ok-j tobra in pozneje v zvezi z vpra- j šanjem Trst^ in cone »A«, ko je ljudstvo dejalo:, »VSI SMO Armada!« Organizatorjem praznovanja 22. decembra je tokrat bolj uspelo kot prejšnja leta, čeprav so naleteli med pripravami na vrsto težav, ki jih tukaj ni vredno omenjati. Na akademiji v ponedeljek, dne 21. decembra zvečer, na kasamiški slavnosti in na paradi pred MLO, 22. de- cembra dopoldne, ter na za- ključni slavnosti v domu JLA zvečer se je videlo, da se delo civilnega ljudstva in pripadni- kov JLA medsebojno prepleta, enako pa tudi veselje nad do- vseženimi uspehi ob praznova- njih raznih praznikov. Na alodemiji v ponedeljek! zvečer mi je zelo ugajal referat^ Ix>dpolkovnika tov. Suputa Va- silija pa tudi način, kako ga je podal. V tem se z menoj stri- nja večina navzočih. Ves refe- rat je vseboval neizpodbitne konkretnosti in je izzvenel v poudarku, da je neustrašna ar- mada državljanov, kj se zave- dajo svojih patri etičnih dolžno- sti, ki ne poznajo kompromisov s sovražniki, ki zaupajo v svoje sposobnoeti, zlasti pa v svoje ljudstvo, ki hoče biti na svoji zemlji svoj gospodar in kovač svoje usode. Sodelovanje Svobodino godbe na pihala in pevskega zbora je ob podobnih slovesnostih pre- šlo skoraj v navado. Slišal sem pripombo navzočih, da so po-: grešali sodelovanje kolektiva j Okrajnega gledališča, čeprav Je j v&em ugajal nastop vojaka in! dijakov. Tudi tokrat je zamu-' dila ugodno priliko uprava ki- na, ki bi lahko poskrbela pri-1 meren filmskj dnevnik iz dela in življenja v edinicah JLA. Udeleženci raznih množičnih, prireditev postajajo razumljivo vedno zahtevnejši in se no za- dovoljujejo več z udomačenimi sporedi, kjer nastopajo skoraj vodno isti po naročilu različnih prirediteljev. Za upravo kina je tem laže, ker so proslave in prireditve v njeni dvorani in ni po.sebnih težav s predvaja- njem filma. Ugajala mi je tudi slovesnost na kasaiTiiškem dvorišču ptuj- ske gamizijc danes dopoldne, ki je bila prav prisrčna. Nastop vojakov, podoficirjev in oficir- i jov ob raportu in pozdravu za- stave je bil nastop patriotov, ki se zavedaio svojo odgovornosti v službi JLA. Med na\'zočimi je bilo 154 odi i kovancev, naprcdo- vanih in pohvaljenih vojakov, podoficirjev in oficirjev Ukaz in naredbe o tem je nrečital major tov. Kneževir Mičo. Z ukazom predsednika republike tov. Tita so odlikovani z orde- nom za vojne zasluge major tov. Buh Jože in kapetani tov. Brčič Ivan, Mandič Ante ter Mijatovič Rade. Po naredbi Vrhovnega komandanta oboro- ženih sil JLA tov. Tita so na- predovali v čin poročnika tov. Jelinkovič Dušan, Bajič Stanko, Stamenkovič Blagoje, Kalem Momčilo in Veselinovič Aca. Ostala napredovanja, pohvale in priznanja pa je izrekla ko- manda ptujske gamizije JLA s svojimi naredbami, ki so bile prav tako prečitane na sloves- nosti. Te slovesnosti so se udeležili okrajni, oblastni in politični predstavniki ter zastopniki di- jakov ptujske gimnazije in pio- nirjev, ki so tudi čestitali pri- padnikom JLA Za praznik ter jim želeli uspeh. Več kot bi kdo prrčakoval je pokazala '^•opoldnevna parada ešalona pripadnikov JLA in predvojaskih centrov s področja okraja in Ptuja, ter gasilcev, pri kateri smo pogrevali edinice PLZ. Parado je vodil mimo oblastnih, političmh m vojaških predstavnikov na tribuni pred LOMO Ptuj kapetan tov. Tram- puž Lojze. Enako strumen kot je bil korak pripadnikov JLA, je bil korak centrov predvoja- ške vzgoje in gasilcev. Po pa- radi so vse enote napolnile Kvedrov trg, kjer je bilo zbra- nih nad 2500 ljudi. Gkjvoril je predsednik OLO tov. Petrovič Janez, za njim pa še podpol- kovnik JLA tov. Šuput Vasilije o pomenu 22. decembra in o razvoju obrambne sposobnosti naše domovine glede rui drago- cene izkušnje, ki jJh imanao iz NOV in iz povojnega utrje\'anja moči in ugleda JIJV. kapetan tov. Zigman Vinko je prečital odlok o odlikovanju predvoja- ških centrov Cirlculane in Ki- dričevo — tovarna, ki »rta pre- vzela prehodni zastavici glede na vsestranske uspehe. Prečital v pa je tudi odlok o odlikovanju 0 20 mladincev z odlikovanjem za a predvojaško vzgojo, o nagra- a ditvi 36 mladincev in o knjižni ^ nagraditvi 39 mladincev. Isto- V časno je bil objavljen odlok o O denarni nagraditvi občin, o pri- ^ znanju 21 komandirjem vodov ^ in denarni nagraditvi 22 ko- a mandirjev centrov in vodov. ^ Večerna slovesnost v domu a JI.A je pokazala vso praznično * toplino in barvitost, ki jo v ustvarja bratsko sožitje držav- Q Ijanov 17, vseh predelov naše ^ domovine, ki so v službi JLA ^ v Ptuju s tukaj.šnjim ljudstvom. ^ Po velikem številu gostov ie a .slovesnosti se je najbolj odra- ^ žala širina, ki je vodila organi- v zatorje te slovesnosti pri delu. O Delavci kot zastopniki delovnih ^ kolektivov, predstavniki pod je- A tij, oblasti, organizacij itd. in a pripadniki JLA so se zbrali na V slovesnosti kot ena dioižina, ki v se mora večkrat sestati in se O pomeniti o vsem, kar daje ^ skupnemu življenju naše druž- ^ be delovnih ljudi lepoto, zani- ^ mivost in pomen. cr> Kapeian tov. Brčič Ivan Major tov. Buh Jože ČESTITKE IZ SMED. PALANKE V Smedereuski Palanki nas je več fantov iz ptujskega okraja, kjer odsluiujemo kadrovski rok. Ob novoletnem prazniku se pridružujemo željam vseh naših domačih, da bi bilo naše skup- no delo uspešno in da bi pomenilo nadaljnji odločen korak na poti v srečnejše in boljše živ- ljenje v naši domovini. Zamuda Stanko iz Velike Nedelje, Predikaka Jože iz Lovrenca, Babic Tone iz Ormoža, Bedrač Hinko iz Vidma, Cimerman Jože iz Markove, Mihelak Franc iz Šikol, Vanjek Ivo iz Ormoža, Ivanuša Ivan iz Huma, Trbovšek Srečko iz Str^onjce, Cvetko Stanko iz Cvetkovcev, Cvetko Stanko iz Cvetkovc, M ar oh Ivan iz Vidma. Tem potom pošiljamo pozdrave staršem, zncm- cem in prijateljem ter vsemu zavednemu delov- nemu ljudstvu iz ptujskega okraja in želimo v letu 1954 vsem mnogo sreče in uspehov na poti k boljšemu in srečnejšemu življenju v novi so- cialistični Jugoslaviji. Te2aj RIC v Desterniku Kot drugod v okraju, smo tudi v Desterniku pričeli s pre- davanji v tečaju RK. Tečaj se- daj redno obiskuje okrog 30 te- čajnic izmed 41 za to dozorelih deklet. Ni dvoma, da bo ta tečaj, ki je v tem letu bolj praktičen in se oslanja na lansko znanje te- čajnic in dobre ter slabe izkuš- nje v lanskem letu, pripomogel h kulturnemu izp>opolnjevanju naše podeželske mladine, ki ji manjkajo življenjske izkušnje in potrebno teoretično znanje. Ne samo to, da se izpopolnjuje! v kulturnem življenju, temveč bo mnogo pripomogla pri zdrav- stvenem delu na vasi. Lahko bo pomagala v družini in tudi svoji okolici. Prav posebno pa je to važno za naše oddaljene kraje v Slovenskih goricah. Kdo bo lahko spoznal prve znake kakšne bolezni, če ne tečajnica RK. Marsikdaj bo lažje oiaole- nje možno preprečiti ali pa z njeno pomočjo iskati pravočas- ne zdravniške pomoči. Z^to se nam čudno zdi na- j ziranje nekaterih staršev, ki i godrnjajo, da je ta tečaj nepo- treben in da se v njem učijo preveč praktičnega dela, zlasti, o negi dojenčka. Toda tečajnice te,ga zastarelega mnenja prav nič ne upoštevajo in se zelo zanimajo za praktičen pouk. Tem prepametnim posamezni- kom so nasedla le nekatera de- kleta, ki na tečaj še sploh niso prišla. Kljub večkratnim vabi- lom s strani vodstva in svari- lom občinskega ljudskega odbo- ri nekateri starši in na žalost tudi nekatera dekleta vztrajajo pri .svoji zaslepljenosti. Opozar- jamo jih, da jih bo prej ali slej življenje samo prisililo, da bodo morale več znati. Takrat bo prepozno misliti na tečaj. Dragi starši! Ali ne vidite krivice in škode, ki jo delate lastnemu otroku, ko mu one- mogočate njegov kulturni raz- voj? Lepo je, da smo uspeli s predavanji. Večina staršev uvi- di potrebo in podpira naše zdravstveno in kulturno-poli- tično delo na vasi. Zakaj neka- teri ostajajo za nami? Zakaj sami tako želijo? Naše pridne tečajnice želijo, da bi se de- sterniška mladina uvrstila \ vrste naprednih mladincev na- šega okraja. Tečajnice bodo začele tudi s kulturno-prosvetnim delom. Sa- me čutijo potrebo po kulturnem sodelovanju in udejstvovanju. Tečajnicam in predavateljem želimo pri njihovem delu mno- go uspehov; one pa, ki zaosta- jajo za nami, pa vabimo naj se zganejo in pogledajo med nas. cc.— Novoletni pozdrav iz Makedonije Fantje iz raznih vasi ptujske- ga okraja, ki odslužujemo v edi- nicah JLA v Prištini kadrovski rok, želimo članstvu sindikalnih in ostalih političnih organizacij, j vsemu delovnemu ljudstvu mesta Ptuja in vseh področij okraja, vsem materam, očetom, bratom in sestram, sorodnikom, znancem in prijateljem, zlasti pa dekle- tom polno sreče in uspehov v novem letu 1954. Posebno pa še pozdravljamo fante, ki so rojeni leta 1934 in jim želimo, da bi dobro proslavi- li Silvestrov večer in dočakali i Novo leto polni veselja, sreče inj zadovoljstva. Na vajah predvoja- ške vzgoje se potrudite, da bo-, ste med najboljšimi v okraju in da boste pozneje tudi zgledni pripadniki JLA. Pozdrave in novoletne čestitke Vam pošiljajo: Peter Anton iz Pobrežja, Her- tiš Stanko iz Lovrenca, Obreht Alojz iz Starešine, Rezek Martin iz Zetal, Radolič Martin Iz Zlaio- ličja, Horvat Simon iz Dornave, Meznarič Vinko iz Preroda, Orlač Ludvik iz Vel. Okiča in Plojer Franc iz Ormoža. ČESTITKE IZ PTUJSKE GARNIZIJE JLA Vojaki, podoficirji in oficirji gamizije JLA v Ptuju čestitamo ob novem letu vsem pripad- nikom JLA iz ptujskega okraja, ki so v aktivni službi, na odsluženju kadrovskega roka ali na orožnih vajah v vojaških edinicah v Sloveniji in ostalih bratskih republikah in jim želimo mnogo uspehov v pridobivanju vojaških sposob- nosti za obrambo domovine. Kapetana tov. Mandič Ante in Mijatovič Rade Kako žive naši isselienci Odgovor boste našli v Sloven- skem izseljenskem koledarju za leto 1954, ki ga je pred kratkim izdala in založila Slovenska iz- seljenska rnatica v Ljubljani. Slovenski izseljenski koledar je naslednik Ameriškega družin- skega koledarja, ki so ga doiga desetletja izdajali ameriški Slo- venci, pred par leti pa je pre- nehal izhajati in bo odslej na- prej redna letna publikacija Slovenske izseljenske matice. Koledar, ki je lepo opremlje- na knjiga, obsegajoča 240 stra- ni, je namenjen predvsem slo- venskim izseljencem v tujini, ker jim posreduje v besedi in sliki življenje njihove domače grude in njihove nove domovi- ne, lepo in zanimivo čtivo pa bo tudi za vsakega našega čita- telja, ker ga bo knjiga sezna- nila z življenjem izseljenih Slo- vencev. Velika vrednost Izseljenskega koledarja, je tudi v tem, ker sc bo v njem kopičila zgodovina slovenskega izscljenstva, ki je razmetana po vsem svetu, tako da bo naš mladi rod zvedel, kam povsod se je razlila kri ene pe- tine izseljenih Slovencev, ki so šli za kruhom in srečo v tujino. Poleg priznanih domačih pi- sateljev, pesnikov in strokov- njakov, ki so napisali v kole- darju sestavke iz področja kme- j tijstva, industrije in kulturnega i življenja Slovenije, so napisali j članke iz življenja slovenskih izseljencev rojaki iz ZDA, Ar- gentine, Francije in Belgije. Tako je napisal Janko Rogelj članek O zgodovini slovenskega narodnega doma v Clevelandu, Mirko Kuhel o Louisu Adami- ču, Anton Jurca in Peter Pu- hek o Slovenski naselbini v De- troitu. An*on Okolish o Sloven- cih v Earbertonu Obio; članek o kulturnem življenju Sloven- cev v Argentini je napisal rojak Ciril Kren, France Kurinčič pa O slovenskih izseljencih med narodno osvobodilno borbo. Spomine iz .svojega življenja sta napisala rojaka Kari Renar iz Chicaga in Anton Valentin- čič iz \Vest Midlesexa v Pensil-, vaniji; rojak Alojz Grčar iz Merlcbacha v Franciji je napi-j sal lep članek »Naša kri v Fran- ciji'<, Avgust Baričič in France Duh pa o Slovencih v Belgiji. V koledarju je preko stopet- deset fotografij in reprodukcij priznanih slovenskih umetni- kov. Koledar toplo priporoča- mo kot zelo primerno novolet- no darilo vsem tistim, ki ima- jo svoje sorodnike, prijatelje in znance v tujini. Naročila sprejema Slovenska izseljenska matica v Ljubljani, Cankarjeva 5-1. Cena je 450 di- narjev. NOVOLETNI POZDRAVI VOJAKOV V P. 4427 — NiS Mnogo uspehov in sreče že- limo svojim staršem, bratom, sestram, dekletom, ženam, pri- jateljem, znancem, sorodnikom in sosedom v novem letu 1954! Franc Vindiš iz Leskovca. Franc Medved iz Mihovec, Viktor Geč z Frankovec, Janez Lačen iz Podvinc, Janko Vertič iz Spuh Ije ter AdolI Javornik iz Jabla: Teh ne bi smeli pozabljati I Med prebivalstvom se v teh dneh mnogo razpravlja, kako pripraviti otrokom čim lepše, slovo od starega leta in priče- tek novega leta. Vsako leto otroke obiskuje dedek Mraz ter jih razveseljuje z darili. Mla- di rod ga pričakuje s svojim programom. Letos bomo pripravili naši deci nova presenečenja z novo- letnim sejmom, kjer bodo bo- gato obložene stojnice vabile k nakupu. Tja bo pripeljal dedek Mraz in razveseljeval deco. Zdi se pa, da ob vsej tej skrbi premalo mislimo na tiste otroke, ki jim je vojna vihra iztrgala starše. Skrb za te je odrinjena le invalidski organi- zaciji, ki skuša zaceliti bolečo rano, ki kljuje v srcih vojnih sirot. Edina organizacija, ki je pokazala dobro voljo in je pri- pravljena sodelovati pri ubla- žitvi njihovega stanja, je Okraj- ni odbor Zveze borcev NOV v Ptuju. Okrajni odbor Zveze vojaških vojnih invalidov in OOZB NOV sta skupno zbrala in nakupila oblek, plaščev, pe- rila in obutve za okrog 160.000 dinarjev. Vse to bo čim prej razdeljeno med najpotrebnejše, predvsem med dvostranske si- rote. Ne smemo pozabiti, da te sirote marsikje v Slovenskih goricah in Halozah služijo kot pastirčki, kjer se z njimi brez- čutno ravna. Le del teh prejema invalidnino. So slabše pa je z žrtvami fašizma, ki ne preje- majo nikake podpore, in pa z deco, ki zaradi grehov svojih staršev trpi poma^ijkanje in obupno siromaštvo. Tudi o teh problemih bi se naj kdaj resno obravnavalo. ^ Zaželeno je, da bi v nasled- njem letu sodelovali vsi, ki bi naj skrbeli za vzgojo mladine pri reševanju socialnih vpra- šanj, da bi bilo otrokom-vojnim sirotam laže in da bi vsaj del- no otroci bili deležni skrbi, ki jo brez staršev pogrešajo. Iz te skrbi bi se najbolje zrcalila za- vest socialističnega človeka, ki je prevzel vsakršno skrb in od- govornost za tiste, ki so v vojni izgubili starše v borbi za svo- bodno domovino. ZVVI — Okrajni odbor Ptuj Sporočilo uprave I v petek. 25. decembra, naš ' list ni izšel zaradi obsežnejše j izdaje ob 29. novembru in za j Novo leto. Naročnike in bralce, prosimo, da nam ne zamerijo '■ zaradi tozadevnega naknadnega opravičila. V seznamu dolžnikov je še lepo število naročnikov zlasti s področja Juršincev in Trnovske vasi, ki nam kljub opominom še niso poravnali naročnine. Za- 1 ostankarje naprošamo, da nam I zaostalo naročnino takoj naka- žejo, da nam ne bo potrebno črtati njihovih imen iz seznama naročnikov. i Da bi se naš list še izboljše- val in izpopolnjeval, naprošamo I cenjene bralce in naročnike, I zlasti pa dopisnike, da nam ; sporočijo mnenja in predloge, ki jih izraža liudstvo v /vezi z našim lokalnim listom. Šest- letne i-^kuSnie nam v=^estran'^ko koristijo, zahvaljujoč številnim predlogom naših naročnikov. V.se kaže, da nam v prihod- njem letu ne bo potrebno spre- minjati cene. ki je letno 400 din za naročnike, in jo bomo tako zaračunavali tudi v letu 1954. UPRAVA IZ MAKOL Po analizi strokovnjaka ing. Miloša Zavadlala iz Kidričeve- vega vsebuje premog iz Sege pri Makolah 83 odstotkov gor- ljive materije ali okrog 60 od- stotkov fiksnega ogljika. Kalo- rična vrednost premoga je pri- bližno 4900 kalorij, kar je za- dostna količina, ki se zahteva od premoga za koksanje. Po mnenju ing. Zavadlala je pre- mog iz Sege zelo primeren za ta namen. Po izgledu pa je ta premog črnega sijajnega loma in temnorjave raze. Torej sta- rejši r-avi premog vsestranske uporabnosti. IMovoleini pozdrar pri pa dni ko i JLA is Slovens t^h ^oric Mnogo uspehov in sreče v letu 1954 želimo staršem, bratom, sestram, dekletom, pr ijatetjem m znancem ter so- rodnikom kakor tudi pripadnikom JLA iz bratskih repu- blik, ki služijo rok v Ptuju in vsem pošiljamo prisrčne po- zdrave iz Mostara. Vojaki iz Slovenskih gor.c: Anton Ferš, Franc Kramber- gcr, Janez Cucek. Franc Koc mut m Peter Rani] r:uj. 31. decembra 1953 PTUJSKI TEDMK Stran "5 Zadnje zajedanje okrajne skupščine v letu 1953 v soboto, 26. decembra t. sta se v Ptuju zadnjič v letu 1953 sestala oDa zbora glede na nekaj gospodarskih in socialnih \prasanj, ki jih je bilo še po- trebno rešiti pred Novim letom, l^a dnevnem redu so biii pred- logi glede izvolitve sodnika oru-ožnega sodišča v Mariboru in letno poročilo Okrajnega so- ciišča v Ptuju, predlog o iinan- fciranju potreb OLO Ptuj do t prejetja okrajnega proračuna za 1954. leto, predlog o obrest- nih merah in odpiačevalnih ro- kih investicijskih kreditov go- spodarskim podjetjem ter pred- log o popravku kredita za brez- plačno zdravljenje siromašnih oseb. Kot na vseh dosedanjih zase- danjih se je videlo tudi na so- botnem, da je okrajnim po- slancem največ na tem, da pri- dejo težko prigospodarjeni mi- lijoni na pravo mesto ne glede na to, ali gre za proračunske postavke, investicijske kredite ali dotacije. Zato ni treba po- udarjati, da je na zasedanju težko prodreti s predlogom, ki ne vsebuje dokazov, da bodo uporabljena sredstva na pred- laganem mestu koristno upo- rabljena. Med najvišjo milijonsko po- stavko, o kateri je bilo potrebno razpravljati, je nedvomno bla- gajniški načrt OLO za januar 1954, ki predvideva nad 20 mi- lijonov dohodkov in prav to- liko izdatkov, preračunanih na podlagi letnega proračuna za leto 1953. Poznejše finansiranje bo usmerjal gosix)darski pro- račun za leto 1954, ki pa še ne more biti zgotovljen. Glede na 19-milijonski inve- sticijski kredit Mestni pekarni Ptuj, Mlinskemu podjetju Zg. Breg, Okrajnim premogovni- kom Sodinci, Tovarni volnenih izdelkov Majšpek, Kmetijskemu gospodarstvu Podlehnik, Gostin- skemu podjetju »Dom ob Dra- vinji« in Gostinskemu podjetju »Grad Bori« je prodrl predlog Sveta za gospodarstvo tako gle- de 3 odst. obresti kakor tudi glede roka vračila kreditov v obrokih tekom 3 mesecev ozir. do 10 let. Tovarna voLnenih iz- delkov Majšpek bo 10-milijon- ski kredit za nabavo sušilnega stroja odplačala v polletnih obrokih najpozneje do 31. dec. 1956; Kmetijsko gospodarstvo 2-milijonski kredit za obnovo vinogradov najpozneje do 1. dec. 1959; gostinski podjetji »Dom ob Dravinji« in »Grad Bori« po 2-milijonski kredit najpozneje do 31. dec. 1963: Mestne pekar- ne Ptuj 1,500.000 din kredita za nabavo parne pekarne do 1. 4. 1954; Mlinsko podjetje Ptuj za obnovo pogorelega mlina na Zg. Bregu 1-milijonski kredit naj- pozneje do 1. dec. 1954 in Okraj- ni premogovniki Sodinci 300.000 dinarjev kredita za odpiralna deia rudarsKega rova z zračoiki v Podgorcih najpozneje do 31. dec. 1955. Mea obravnavo tega predloga je bilo precej pripomb zlasti glede predolgega termina za popolno izplačilo kreditov pri dveh navedenih gostinskih podjetjih, ki lahko po mnenju nekaterih članov okrajne skupščine prej vrneta kredit kot jima je odobren ter- min in da si lahko tudi prej opomoreta do zadostne gospo- darske moči. Pri teh kreditih gre največ za to, da se izposo- jena sredstva ne bi brez po- trebe prepozno vračala, ker bi drugje lahko koristila skupno- sti. Precej diskusije je bilo tudi okrog vprašanja zvišanja prvot- nega 3-railijonskega kredita za kritje stroškov brezplačnega zdravljenja za nadaljnje 3 mi- lijone. V razpravo o tem pred- logu je poseglo več okrajnih poslancev, ki so zahtevali od Sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo pojasnilo, koliko oseb se je brezplačno zdravilo in kje. Slabe izkušnje z nekateri- mi »ubožnimi« spričevali zahte- vajo budnost nad uporabo sred- stev, ki so res namenjena po- moči potrebnih ljudi. Po izvolitvi dr. Lečnika Mi- loša za sodnika okrožnega so- dišča v Mariboru v začetku zasedanja in po poročilu v. d. predsednika Okrajnega sodišča v Ptuju Donaja Alojza o delu sodišča v letu 1953 je bila ob- širnejša diskusija o vprašanju, zakaj je tako malo obravnav pred disciplinskim sodiščem in zakaj toliko (1398) primerov pred kaze-nskim senatom okraj- nega sodišča. Upoštevanje di- sciplinskega sodišča lahko pri- pomore do marsikatere disci- plinske mere, nakar se bodo manjša kazniva dejanja v kali odpravila, z njimi pa tudi pre- prečila večja materialna škoda. V razpravi je bilo poudarjeno, da okrajni poslanci in odborni- ki občin v marsikaterem pri- meru lahko vplivajo na izid kazenske zadeve z ugotovitvijo razlogov in okoliščin, ki so vpli- vale na izvršitev kaznivih de- janj. Sodišče bi po mnenju okrajnih poslancev moralo stro- že kaznovati primere, kjer gre za tatvine na nezavarovanih mestih, na gradbiščih, na po- ljih, v gozdovih, vinogradih itd., kot pa v primerih, kjer je bilo mogoče predmete zakleniti ali drugače zavarovati. Poudarjeno je bilo, da je zgrešeno mnenje nekaterih poslancev, da je se- daj več kriminala, ker statisti- ka kaže ravno nasprotno, saj se sedaj kazniva dejanja odkri- vajo v vedno večji meri, ker se delovni kolektivi vse bolj za- vedajo svojega deleža na skup- nih ostvaritvah, zato pa tudi vedno bolj preprečujejo koristo- lovstvo posameznikov. Po zasedanju je udeležencem skupščine na pKjbudo Kluba okrajnih poslancev govoril re- publiški poslanec tov. Milko Goršič o izpopolnjevanju zna- nja okrajnih poslancev in o važnosti njihovega dela med ljudstvom ob pogojih sociali- stične demokracije. Njegov re- ferat je bil zanimiv in je po- menil dober začetek študija okrajnih poslancev, ki se bo v bodoče redno nadaljeval. Fredlog nove lote v Gorišnki v razpravi 14. decembra 1953 je bila seja občinskega ljudskega od- bora. Prisostvovali so skoraj vsi odborniki, navzoča pa sta bila tudi republiška poslanca tov. Lojzka Stropnik, predsednik gospodarskega sveta OLO in tov. Franc Belšak, direktor dr- žavnega posestva Tumišče. Med mnogimi drugimi vpra- šanji, ki spa"5 Pm^KI TFDVTK Sfran 5 Stran 6, PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 31. decembra 1953 Iz Ptuja Glavnii centrala Narodne banke Beograd je obvestila LO- MO Ptuj, da je prepustila cen- trali NB Ljubljana skrb za ' graditev lastne zgradbe NB Ptuj ; in vprašanje, če bo ta kredit predviden že v proračunu za leto 1954. LOMO Ptuj si na vsak način prizadeva zainteresirati centra- le podjetij in ustanov, ki ima- ; jo filiale v Ptuju, da bi zgra- dile svoje obratne in stanovanj- ske prostore, da bi se zmanjšala j nezavidn;i stanovanjska stiska. Iz Središča Lovska družina Središče bo to zimo pokončala z zastrupit- vijo s strychninom večje število raznih gospodarskih škodljivcev, j predvsem lisic, vran. srak in šoj v svojem lovskem revirju. Akcijo bo vodil član uprav- nega odbora lovske, družine tov. Drago Klobučar Vitamini za otroke Za zdravstveno p>omoč sla- botnejšim otrokom bo v ptuj- skem okraju razdeljenih prej ali slej 140 škatel vitaminov A in D rdeče in rumene barve v vrednosti 143.263 din, ki jih je prejelo Tajništvo za ljudsko zdravstvo in socialno politiko (tajništvo MDF) po nalogu Ko- misije za sodelovanje z medna- rodno zdravstveno organizacijo, ki im-a svoi sedež v Beogradu. Iz Ormoža Na seji LOMO je odbor ob- ravnaval vprašanje sredstev za komunalne graditve v letu 1954 glede na obstoječe potrebe in je ugotovil, da je LOMO Ormož potreben proračunski znesek nad 15 milijonov dinarjev. To- zadevni predlog je poslal OLO Ptuj, da bi bil upoštevan pri proračunu m gospodarskem pla- nu za leto 1954. Ze več let bodeta v oči raz- padajoča gradova Ormož in Ve- lika Nedelja, ki ne predstav- ljata samo dragocene občeljud- ske zgradbe, temveč sta tudi dra- gocena kulturna spomenika, ki bi bila sicer sčasoma obsojena na popolno propast, če bi pra- vočasno ne bila obnovljena. Nikakor ne sme priti do tega kot je prišel grad Vurberk, ki je sedaj razvalina, dočim je bilo pred nekaj leti potrebno za obnovo le nekaj milijonov. Ob- varovati hočemo obstoječe in graditi novo. Kaže, da bi se da- lo z 2 milijonoma dinarjev na obeh gradovih precej napraviti. Mostovi na občinskih cestah prav tako kažejo veliko potrebo po obnovi m po najmanj 2 mi- lijonih proračunskih sredstev. Po dva milijona pa bi potrebo- vali tudi za nabavo novega ki- noprojektorja in za dograditev občinske ceste med Pušenci in Šalovci v dolžini 4—5 km. 2e začeta graditev novega stano- vanjskega poslopja se ne more nadaljevati brez kredita 1.5 mi- lijona. Na zadnjem zasedanju OLO je bilo v diskusiji sprože- no tudi vprašanje rešilnega av- tomobila ormoške rešilne posta- je. Občinski ljudski odbor vztraja na tem. da bi imel svojo rešilno postaje Za nabavo do- brega rešilnega avtomobila bi rabil najmanj 1.5 milijona. Nič manj kriče' ni problem nove ceste Pušenci—Pavlovci, ki bi stala nad milijon dinarjev. Gra- ditev stanovanjskega poslopja v Loperšicah, popravila napeljave javne razsvetljave graditev javnega stranišča, kopališča in drugi problemi so prodrli v ospredje, in kot kaže jim ljud- stvo priznava prednost pred ostalimi vprašanji. Kako bo v letu 1954 s pavšalno skočnino Po razpravah o pavšalni skoč- nini je med kmetovalci več mnenj. Večina jih je za to, da nabavijo Kmetijske zadruge več plemenskih bikov, ker doseda- nja tozadevna skrb nikakor ne odgovarja potrebam. Na pod- ročju občine Ormož je najmanj 950 plemenskih krav, plemen- skega bika pa imata samo KZ Ormož in Velika Nedelja. Kljub pomoči Osemenjevalne postaje morajo mnogi kmetovalci vodi- ti krave na oplemenjevanje drugam, ker pri preporedkem poslovanju te postaje vsem ni mogoče priti na vrsto v dnevih dela. Tako morajo nekateri kmetovalci poleg plačane pav- šalne skočnine plačevati nor- malno skočnino pri rejcih bikov, kar vzbuja nerazpoloženje in nevoljo. V to vprašanje je posegel tu- di občinski odbor Ormož in predlagal, da bi OZZ Ptuj, KZ Ormož in KZ Velika Nedelja v bodoče žrtvovale več sredstev za plemenjake kot so doslej, da bo laže skrbeti za zdrav in ko- risten zarod živine. Skrb za socialno odvisne ljudi Skrb za uspešno izvrševanje vseh nalog \ zvez: s podpiran- ci socialnega skrbstva, z otroci in skrbjo staršev ter upoko- jenci zahteva, da bo potreb- no razširiti Svet za zdrav- stvo in socialno skrbstvo LO- MO Ormož O tem je razprav- ljal tozadevni svet na zadnji seji in je tozadevni predlog tu- di potrdil Tako pa res ne gre Magda Trop \z Frankovec je neupravičeno prejemala podpo- ro za bosensko siroto od julija ali avgusta 1.1. dalje, čeprav se je ta preselila v Bosno. Vse kaže, da bo morala Tropova vr- niti te neupravičeno prejete zneske polep ostalih neiodnostl, ki jih bo imela v zvezi z ne- upravičenirr. prejemanjem pod- pore. Potrebno je veC domov za stare in onemogle V vseh krajih okraja pa tudi v Ormožu se vedno bolj kaže potreba, da bodo morali biti po občinah ustanovljeni lokalni domovi starih in onemoglih, ker nikakor ni mogoče pričakovati, take razširitve Doma onemoglih v Muretincih, da bi ta lahko .sprejel vse starce in onemogle, ki bi morali najti svoj mirni kotiček v takem domu. V Ormožu bo prej ali slej potrebno urediti primemo hišo Splošnega ljudskega premože- nja za tak dom O tem bi mo- rali razmisliti občinski funkcio- narji v začetku prihodnjega leta. Ali res nista sposobni za življenje? Mestna kolarija in kovačnica Ormož bosta likvidirani, ker nista bili rentabilni glede na zastarelo orodje in stroje in ker ne moreta konkurirati li- kvidacija bo veljavna od 1. ja- nuarja 1954 dalje. NOVE KNJIGE V KNJIGARNI »IZBIRE. V PTUJU JuS Kozak: STEZICE (ob pi- sateljevi 60-letnici), 620 din. » Thomas Hardy: CISTA 2ENA,! 580 din. Selma Lagerlof: CUDOVITa POPOTOVANJE NILSA HOL- GERSONA, 450 din. MALI OGLASI Razpisuje se mesto verzirane ga knjigovodja za vodstvo knjigovodstva pri občinskih delavnicah občine Hajdina v Kidričevem Pismene ponudbe , se vlagajo na občinskem ljud- skem odboru Hajdina V okolici PTUJA se je zatekla psička volkulja. Sliši na ime • Astra«. Vrnite jo proti nagra- di v gradu Dornava V veži, Krempljeva ul. 3, je bila 15 decembra najdena usnjena denarnica in 21 din gotovine. Lastnik naj se javi Iz tajni- štva lomo Ptuj Zamenjam dvosobno stanovanje v Ormožu za enako v Ptuju ali neposredni bližini Plačam tudi preselitev Naslov v upravi lista Najdena je rjava suknja z de- lavsko plačo na ime Anton in Martm Dominko Najditelj Ivan Botolin Spodnji Breg 89 pri Ptuju Stroj (mali) za obrezovanje knjig n avtoriele milega -ipa " prodam Ptuj. Muršičeva 24. (Nadaljevanje s 3. strani) Glede na gornje ugotovitve bi človek lahko vzel v roko svinčnik in ne bi bilo treba mnogo, da bi izračunal, kdaj bomo ostali brez jablan, kakor smo že ostali brez namiznega in izvoznega sadja. Ali je res perspektiva takšna? V letošnji jeseni je nekatere sadjarske strokovnjake in sadjarje-prak- tike prevzemal nekakšen opti- mizem, da je po kaparju po- vzročena kriza v sadjarstvu pravzaprav popustila ter to za- slugo pripisujejo pretekli ostrej- ši zimi, primerno mokremu po- letju ter seveda najvažnejšemu faktorju — učinkovitemu škro- pivu, ki so ga sadjarji v obliki »Rumesana« dobili prvič v roke. Kolikor te ugotovitve ustre- zajo dejanskemu stanju, je to spodbudno in razveseljivo. Se- veda bi bilo napačno sedaj ča- kati, da se bo stvar sama ure- dila. Da je borba proti kaparju uspešna in učinkovita, nam do- kazuje ameriško sadjarstvo, ki se jc v domovini kaparja uve- ljavilo ter ga pregnalo iz na- sadov Da je torej tudi pri nas možna, ni treba posebej po- udarjati Da pa je potrebna, pa najbolje dokumentirajo gornje številke. Ptuj, 31. decembra 1953 PTUJSKI TEDNIK Stran 7 Stran 8 PTTTTSKl TFDVrK Ptui, 31. decembra 1953 OHlItlNIO PODJETJE OKRAJNE ZADRUŽNE ZVEZE PTUJ ZAGA ORMOŽ RIGOLNE NAPRAVE MLIN SLAPE Vsem svojim cenjenim odjemalcem, naročnikom naših uslug in poslov- nim prijateljem se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in naklo- njenost ter jim želimo v novem letu obilo uspehov. Zagotavljamo, da bomo tudi v letu 1954 vestno in točno izvrše- vali vsa naročila. V želji, da bi čimveč doprinesli k obnovi kmetijstva, zlasti pa sad- jarstva in vinogradništva v ptujskem okraju, priporočamo vsem kmetijskim gospodarstvom, ki mislijo na obnovo, da se poslužijo naših traktorjev-buldozerjev, ki preorjejo v najkrajšem času velike površine v globino 60 cm do 1 metra. Skupno bomo storili vse za obnovo kmetijstva in skupno se bomo veselili uspehov v letu 1954 ! Kolektiv