Dr. M. M akarov ičeva podrobno razč len ju je tud i dan ašn ji obseg sode lovan ja na podeže lju in op isu je posam ezne ob like vašk ih skupnos ti (npr. skupnos t sosedov, so rodn ikov, bo trov , povab ljencev ob s lovesnos tih a li ž iv lje n jsk ih m e jn ik ih itd.). Zelo raz ličn i nač in i km ečkega dela še danes pogo ju je jo , da se oh ran ja a li pa ce lo na novo vzpos tav lja m edsebojna pom oč med km ečkim i gospod in js tv i. To pogo ju je jo p reb iva ls tvene razm ere, la s tn iš tvo p ro izva ja ln ih sredstev, km etijska tehno log ija , d ružabno-zabavn i nag ib i itd . Med pom em bnim i raz log i, ki sp re m in ja jo in ce lo k rha jo m edsebo jno pom oč na podeže lju , a v to rica našteva naslednje: p ro d o r m e­ h a n izac ije v km e tijs tvo in novi nač in i in o b like km etovan ja , zapos lovan je km ečkega p reb iva ls tva v in d u s tr iji, p o m a n jka n je m ladih ljud i na podeže lju te r sp lošno rah ­ lja n je m edsebo jn ih vezi in odnosov na vasi. S kra tka , m edsebojna pom oč na po ­ deželju je na jbo lj s tva rna in ure jena vaška tra d ic io n a ln a d ružbena, čeprav nena­ p isana in s titu c ija (s tr. 71). Delo je izrednega pom ena tu d i za pod ro č je a g ra rn e geogra fije . O dkriva nam p rav t is te vzvode, ki nam pom aga jo spoznati vsakdan ji u trip podeže lskega dela in ž iv lje n ja . To se mi zdi še to lik o pom em bneje, ke r so p o g la v itne ob like in nač in i ž iv ­ ljen ja neposredno vp liva li na fiz io g n o m ijo podeže lja . Obenem pa nam kn jiga dr. M akarov ičeve vsa j posredno nakazu je tud i razpad raz ličn ih o b lik a v ta rk ije , ki so | 0 p ogo jeva li tržna p reusm eritev km etijs tva , p ro d o r m ehan izac ije in kem izac ije km e­ t ijs tva itd. M nen ja pa sem, da je g lavna p o m a n jk ljivo s t dela v samem izboru »vzorčn ih naselij« . Za nas bi b ilo izrednega pom ena, da bi dob ili tud i tako podroben vpog led v m edsebo jno pom oč v km ečk ih nase ljih , ki so na ravn inah , pa v b liž in i s ta rih a li novih m estn ih a li in d u s tr ijs k ih nase lij. P rep ričan sem, da bi m ogli še le potem z ve liko več jo trd n o s tjo in u p ra v iče n o s tjo p re d s ta v iti m edsebo jno pom oč na S lo ­ venskem . Čeprav so v sk lepnem delu kn jige podane osnovne z n a č iln o s ti vza jem ne pom oči na vasi, pa im am čeda lje m očne jš i v tis , da so te ka ra k te r is tičn e večide l le za odm akn jena h ribovska nase lja . Navedba lite ra tu re je tu in tam površna in po ­ m an jk ljiva . Tud i med besedilom je o s ta lo več tis ka rsk ih napak. M ilan Natek Jože Marinko, Razvoi in revitalizacija slovenske vasi. M etodo log ija v redno ten ja in spre jem an ja izhod išč za re v ita liza c ijs ke posege v ru ra ln ih nase ljih . Izdala Fa­ k u lte ta za a rh ite k tu ro , g radbe n iš tvo in geodezijo U niverze E. Karde lja , L jub ljana 1979, 202 s tran i. Č eda lje v idne je se uve ljav lja spoznanje , da p re d s ta v lja jo km ečka nase lja s p r i­ pada joč im zem ljiščem vred enoten soc ia ln o -g o sp o d a rsk i organ izem , ki ima v po­ sam eznih d ružbeno -gospoda rsk ih s is tem ih raz ličn o ve ljavo . Podoba je, da se je večje zan im an je za naše podeže lje p riče lo še le z uzakon jen im i sm ern icam i p o lice n ­ tričnega razvo ja SR S loven ije , ko posta ja sm otrne jše g o spoda rjen je s p ros to rom in n jegovo va rova n je za km etijske nam ene ena izmed osre d n jih poudarkov našega do lgo ročnega razvo ja . Z a to ni p resene tljivo , da se je p riče lo v zadn jem dese tle tju zan im an je za naše podeželje, n jegova nase lja in za n jegovo p reb iva ls tvo . Poleg že tra d ic io n a ln e g a p roučevan ja , ki so ga nam en ja le podeže lju posam ezne s troke (npr. geogra fija , zgodov ina , e tn o log ija ), posega jo v novejšem času na n jegovo p od ro č je še š te v iln e d ruge s troke . Med n jim i ve lja še posebej p o u da riti soc io log ijo in a rh ite k tu ro . Tud i p riču jo če delo, ki je b ilo nap isano ko t m ag is trska na loga v o kv iru in te rd isc ip lin a rn e g a pod ip lom skega š tu d ija u rba n is tičn e g a in p rosto rskega p la n ira n ja na fa k u lte ti za a rh ite k tu ro , g radben iš tvo in geodezijo v L jub ljan i, je neposreden izraz pog lob ljenega in ka r se da em p iričnega spoznavan ja š tev iln ih sestav in , s ka te rim i je m ogoče o p re d e liti in o v re d n o titi posam ezno km ečko na ­ selje. N eenakom ern i razvo j, kakršnega dož iv lja S loven ija z nag lo in d u s tr ia liza c ijo in d eagra rizac ijo , je spodbud il a v to rja kn jige , da se je lo til š tu d ija s lovenske vasi z dveh v id iko v : še vedno živ i na našem podeže lju sko ra j tr i pe tine p reb iva ls tva ; ze lo sk rom no so p roučen i p ro s to rska kom poz ic ija in a rh ite k tu rn i spom en ik i pode­ že lja . Vse to p reds tav lja bogato k u ltu rn o ded išč ino , ki je n e lo č ljivo povezana z našo ku ltu rn o p o k ra jin o . S p ro u č itv ijo teh je a v to r želel spoznati osnovne sestav ine p ros to ra in k r ite r ije za n jegovo v redno ten je , š e le na te j osnovi je b ilo m ogoče izde la ti m e todo log ijo za v redno ten je in spre jem an je izhod išč za p renov itve in o ž iv lja n je ru ra ln ih nase lij. V ospred ju š tu d ije so p rikazana š tev ilna svo js tva km ečk ih in ru ra ln ih nase lij. Vas a li km ečko nase lje je po M arinkovem m iš ljen ju tis ta zaokrožena nase lb inska enota , ki iz k lju čn o slon i na ag ra rn ih de javnostih . Med ru ra lna naselja pa šte je tis ta nase lja na podeželju, ki jih je že za je la deagra rizac ija , a še n im ajo u rban- skega znača ja (str. 18— 19). A v to rje v osnovn i nam en je bil, da z eksaktn im v redno ten jem razč len i s loven­ sko vas in da ovredno ti n jene posam ezne sestav ine. P rikazane ozirom a razč le ­ n jene so š tir i tem e ljne zn a č iln o s ti oz irom a sestav ine vaških nase lij: 1) V skup in i g e o g ra fsko -eko lošk ih z n a č iln o s ti so večinom a o p rede ljen i pokaza te lji, ki p rven ­ s tveno označu je jo k va lite to naravnega oko lja v okv iru posam eznega nase lja (nad­ m orska v iš ina , s trm in e poboč ij, kam n inska sestava površ ja , kva lite ta p rs ti in zraka; sem sod ijo tud i rekrea tivne , ku ltu rne , es te tske te r eko loške v rednos ti naravnega oko lja ). 2) Z an tropogen im i danostm i je p rikazana kva lite ta ustva rjenega oko lja . V tem delu so podrobno ob ravnavane zgradbena sestava pos lop ij, kom una lna op rem ljenos t nase lij, p rikazana je spom en iško -va rs tvena v rednos t (a rh ite k tu rn a vrednost) nase lij a li le posam eznih ob jek tov, pa ocena liko vn o -p ro s to rsk ih k v a li­ te t nase lij te r kva lite ta s tavbne ded išč ine . 3) S oc io -dem ogra fske z n a č iln o s ti nase lij so p rikazane na osnovi č le n itve ras ti š tev ila p reb iva ls tva te r p redvidenega dem o­ gra fskega razvo ja . N ada lje so ovredno tene dem ogra fske in ekonom ske sestav ine p reb iva ls tva pa soc ia lna in p ros to rska m ob ilnos t p reb iva ls tva , s topn ja u rban iza ­ c ije te r odnosi med posam eznim i soc ia ln im i s lo ji. 4) V skup ino soc io -ekonom skih pogo jev so p rikazane zn a č iln o s ti osnovn ih skup in de javnosti, ka ko r tu d i posebne fu n kc ije posam eznih nase lij (npr. spa lna, p o č itn iško -tu r is tičn a , zd ra v iliška itd.). V sk lepnem delu kn jig e se ukvarja a v to r s posam eznim i izhod išč i te r n jihov im i op re ­ de litvam i za p renov itev (rev ita liza c ijo ) s lovensk ih vasi. Ob p reb iran ju M arinkove kn jige o Razvoju in re v ita liza c iji s lovenske vasi znova spoznavam o nep recen ljivo v rednos t tem e ljn ih geogra fsk ih spoznan j, ki jih je m o­ goče neposredno v k lju č it i v p renov itvene n a č rte s lovenskega podeželja. P repričan sem, da ko lik o r bo os ta la naša s troka s svo jim i osnovn im i spoznan ji tud i odp rta d rug im vedam , ne bo im ela več jih težav p ri vk lju če va n ju v in te rd isc ip lin a rn a p ro ­ učevanja . In vsakom ur, ki se bavi z g eogra fijo podeže lja in n jegovim i nase lji, od ­ kriva M arinkova kn jiga , ki je m etodo loško izredno na tančna in dognana, š tev ilne p rv ine in sestav ine, s ka te rim i m oram o raču n a ti p ri po jasn jevan ju in oprede ljevan ju fu n k c ij posam eznih nase lij. M ilan N atek Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja — 20. stoletje: Fanči Š a r f , O bčina L ju tom er, L jub ljana 1981, 86 str. + p ril.; Zm ago š m i t e k . O bčina Kočevje. L ju b lja n a 1881, 82 + (12) str. Izdal Z nanstven i in š titu t F ilozo fske fa k u lte te U niverze E. K arde lja v L jub ljan i. V zadn jih dveh d ese tle tjih je nared ila s lovenska e tn o log ija zna ten ko rak na­ prej. To se kaže med drug im tud i v novi o p rede litv i e tn o log ije ko t zgodovinske vede, obenem pa skuša s čeda lje bolj kom p leksne jš im i o ris i ra zg rn iti vpog led v se­ s tavo soc ia ln ih skup in (slo jev) s lovenske d ružbe in ob lik n jihovega vsakdanjega ž iv ljen ja . Z novim i op rede litvam i in usm eritvam i e tn o lošk ih raz iskav se je razš iril p redm et e tn o log ije med d rug im tud i na pod ro č je so c io lo g ije in (socia lne) geogra ­ fije . Z a to je po trebno in ko ris tno , da tud i geogra fija sprem lja razvo j e tno loške te o ­ r ije in zasnovanost n jene m etodo log ije . Ob p reb iran ju e tno lošk ih p u b lika c ij, ki so izšle v zadn jem dese tle tju , se kaže čeda lje nu jne jša po treba , da tud i g eogra fija ko t veda o p o k ra jin i na novo izob liku je in na tančne je op rede li p redm et svojega raz iskova lnega dela. P rep ričan sem, da se bo le tako izo s trilo razm erje do š te v iln ih d rug ih » so iodn ih in m ejnih« d ružbeno -soc ia ln ih in p ro s to rsk ih ved. Le ob jasno začrtanem predm etu p reučevan ja , ki ga op rede lju je de lovno pod roč je posam ezne vede, je m ogoče zanes ljive je sestav iti tud i izbor s trok p ri posam eznih obsežne jš ih raz iskova ln ih p ro je k tih , ki te rja jo in te rd is c ip lin a rn e posege.