UDK 882.091:886.2/3.091:92 Turgenjev : 92 Celestin 
Stefan Barbaric 
Slovenska matica, Ljubljana 
C E L E S T I N K O T S L O V E N S K O - H R V A T S K I P O P U L A R I Z A T O R 
T U R G E N J E V A 
Fran J. Celestin je bil dve in pol desetletji (po 1. 1869) vodilni slovenski in-
formator o literaturi Turgenjeva. V številnih člankih, namenjenih obravnavam 
raznih vprašanj, je posebej opozarjal na tiste sestavine dela ruskega novelista, 
ki jih je lahko aktualiziral v lastnem programiranju realističnega koncepta. 
Študija prikazuje to njegovo dejavnost v njenem celotnem obsegu in jo želi 
ovrednotiti. 
For a quarter of a century (since 1869) Fran J. Celestin was active in 
informing the Slovenes about the literature of Turgenev. In a number of 
articles dealing with various issues he was calling special attention to those 
constituent elements of the work of the Russian novelist which he could bring 
into focus in his own programing of the realist concept. The article outlines 
Celestin's activity in this line and offers an evaluation of it. 
Y zgodovini s lovenske l i t e r a rne misli z avzema pub l i c i s t i ka F r a n a Ce-
les t ina (1843—1895) iz raz i to in v idno mesto. V tesnem s t iku z i d e j a m i 
svojega časa je Celes t in u v a j a l in u t r j e v a l v i d i k e d r u ž b e n e g a v redno-
t e n j a k n j i ž e v n i h del , s č imer je p r i s p e v a l b i s tven delež k r a z v o j u in ob-
l ikovaln i t ip ik i s lovenskega r ea l i zma . 
Pos t avke , ki smo j ih navrg l i , so j a sne in d a n e s izven dvoma , za lo ne-
ma lo p reseneča , da je Ce les t inova l i t e r a r n o k r i t i č n a in d r u g a pub l i c i s t i ka 
n e n a v a d n o dolgo o s t a j a l a n a robu p r a v e g a in š i r šega z n a n s t v e n e g a p ro -
u č e v a n j a . O d p r i m o n a j p r i r o č n e j š i i n f o r m a t i v n i vir , Slovenski b iogru f sk i 
leks ikon, t a m n a š t e j e m o pod b ib l i og ra f i j o v G r a f e n a u e r j e v e m ses tavku 
(v 1. zvezku , 1925) s k r o m n i h p e t sp lošno in fo r ina t ivn ih , večidel spomin-
skih č lankov . P o z n a n j e Celes t inovcga de la se od G l a s e r j e v e l i t e ra rne 
zgodovine (IV. del , 1898) pol s to le t j a d a l j e ni ni t i p r i d a razš i r i lo in ne 
posebno poglobilo. O m e n j e n i G r a f e n a u e r j c v oris u v o d o m a o z n a č u j e Ce-
lest ina, da je bi l >ku l tu rn i filozof in lcposlovcc«, k a r pomen i , da se m u 
zdi n j egov l i t e r a rnokr i t i čno d e l o v a n j e (in delo) m a n j p o m e m b n o . Ali 
d a l j e : p isec orisa ni zabeleži l , o čemer bo n a š i roko tek la beseda v na -
s l edn j i r a z p r a v i — k a k o obi lno je Celes t in p isa l n a vseh mogočih mest ih 
o T u r g e n j c v u , in to celih p e t i n d v u j s e t let. N ič m a n j p r i ložnos tne — ko t 
G r a f e n a u e r j e v e — niso ni t i P r i j a t e l j e v e oznuke Celes t ina . 1 
1 I. Prijatelj, Islorija najnovije slooenačke književnosti, Letopis Mutice Srp-
ske, 1907 (gl. Književnost mludoslovencev, izd. Kondor, Lj. 1962, str. 95). Janko 
Kersnik, njcguou delu in doba, II.-IIL, Lj. 1914, posebej str. 474. 
Preokre t oziroma odločilno zarezo v o b r a v n a v a n j u našega av to r j a in 
njegove l i te rarne vloge pomeni M a r j e Boršnikove monogra f i j a o Celesti-
nu (1950), ki je bi la v tistih letih znans tveno odkr i t j e svoje vrste. Več 
kot pol s tole t ja po smrt i je bilo v monogra f i j i p rv ič p reds tav l j eno Cele-
stinovo de lovanje tako v preg ledni celoti kot v p r e c e j široki družbeno-
idejni in l i terarnozgodovinski osvetlitvi. R a z p r a v a je pomembna tudi po 
tem, ker je pokaza la , kako raznoter i in časovno znači lni problemi so se 
nakopiči l i v p lodnem publ ic is tu , ki se je kot redkokate r i n jegovih ro ja-
kov gibal med ide jami in med razl ičnimi ku l t u rn imi sredinami, dala je 
p rvo anal izo p rogramskega spisa Naše obzor je in ga uvrs t i la med n a j -
v idnejše teoretske p r i spevke v naši knj iževnost i v drugi polovici s tolet ja . 
D a n a š n j e m u presojevalcu š tud i je n a j b r ž ne bodo ustrezale avtor ič ine 
l i terarnoteore tske ka tegor i je (deskr ip t ivni real izem ipd.), v e n d a r to ni 
važno, u p o r a b a teh ka tegor i j je davek času in od t a k r a t so ka tegor i je v 
poetologij i doživele večje sp remembe kot k d a j p red tem. Med s impa t i čne 
poteze r a z p r a v l j a n j a v monograf i j i š te jem tudi to, da si ne lasti z adn j e 
besede, marveč z neka te r imi nas tav i tvami odpi ra nove možnosti obrav-
nave. Ni naša stvar , da bi podrobne je pre t resa l i obravnavo Mar j e Borš-
nikove, omenimo n a j le, da se je žal s to pomembno kn j igo zgodilo kot 
še z mars ika te ro poznejšo, namreč , da ni izzvala p r a v i h recenzi j niti 
neke poučne širše sopostavi tve mnen j . 
T o d a : p rev redno ten je ( rehabi l i taci ja) Celest inovega l i te rarnega po-
mena, ki ga je s svojo kn j igo opravi la M a r j a Boršnikova, ni bilo n ikako 
osamljeno de j an j e . Tehten ko rak p reko d o g n a n j s tare jšega rodu l i terar-
nih zgodovinar jev p r e d s t a v l j a j o tud i razlage Antona Ocv i rka v i zda j i 
Kersnikovih Zbran ih del, posebej ob C ik lnmnu in Agi ta tor ju (1949). Leta 
1914 je P r i j a t e l j govoril o r azmer ju med esejem Naše obzor je in Kersni-
kovim Cik l amnom hipote t ično: »Morebiti se ne motim, ako rečem, da je 
pr ičel baš pod vpl ivom Celest inovih esejev prenarejat i" že začeto po-
vest«. Tokra t , v Ocvi rkovih opombah h Kersniku, p a je bila Celest inova 
vloga p o k a z a n a izrazi to a f i r m a t i v n o in s po ln im pouda rkom. Pozi t ivno 
p rev redno ten je l i te rarne vloge F r a n a Cclest ina je h i t ro p rodr lo v šolski 
pouk : p rvo povojno berilo za g imnazi jo (1949) je dalo dovolj p ros tora 
odlomku iz Našega obzor ja . 
Od tega časa da l j e os ta ja Celest inova vloga v slovenski l i terarni zgo-
dovini nesporna . Na n e k a j novih problemskih s t rani je pokaza l še Anton 
S lodn jak v t re t j i kn j ig i Matičine Zgodovine (1961). Bistveno in v idne jšo 
korekturo , ki je posegla v r a z p r a v o Mar j e Boršnikove, je n a p r a v i l D u š a n 
Kermavner v opombah v četr t i kn j ig i P r i j a t e l j eve Slovenske ku l tu rno-
poli t ičnc in slovstvene zgodovine 1848—1895 (1961): rusofi lski č lanki iz 
I. 1869, ki jili je P r i j a t e l j p r i p i s a l Celes t inu t ako kot pozne j e M. Boršni-
kova (vštevši s t is t imi iz let 1870, 1876 in 1878), niso n jegovi , m a r v e č je 
n j ihov av tor — reški t rgovec Gregor Blaž, »apostol rusof i l s tva p r i Slo-
vencih«.2 Kot pos t f e s t u m k t e j p o m e m b n i ko rek tu r i , k i jo je ob jav i l 
K e r m a v n e r z n j e m u las tno vel iementnost jo , je t r eba p r i s t av i t i , da se v s a j 
v zače tk ih Celes t inovo rusof i l s tvo ni raz l ikovalo od Blaževega (problem 
je seveda bol j pol i t ičen in ku l tu rnopo l i t i čen kot l i te raren) . 
O Celes t inu so pisal i n e k a j več v zače tku 50. let t ud i H r v a t i . Josip 
Bada l i č je poroča l o n jegovih p e d a g o š k i h p r i z a d e v a n j i h in tegobah v 
času s l u ž b o v a n j a na zagrebšk i faku l te t i . 3 Za nas p a je posebe j zanimivo, 
k a r je omeni la mimogrede V i š n j a B a r a c v p r eg l ednem i n f o r m a t i v n e m 
zap i su Značen je T u r g e n j e v a za teor i ju h rva t skog rea l i zma (1951). Č l a n e k 
je p o m e m b e n , ker je Ba rčeva p r v a opozori la n a dejs tvo, da je Celest in 
ed in i med š tevi ln imi h r v a t s k i m i p o p u l a r i z a t o r j i T u r g e n j e v a izrazi l do-
ločene p r i d r ž k e do splošno s lav l jencga ruskega real is ta . (O tem v n a d a l j -
n j i r azprav i . ) 
N a š a t ema se p o t e m t a k e m n a v e z u j e na m a r s i k a j , k a r so nakazo-
vale š t u d i j e že p r e d tem. T e m a je m i k a v n a tembol j , ke r je — kot vemo 
iz p r e d h o d n i h o b r a v n a v — Celes t in izdelal n a j b o l j t r dno fo rmu lac i j o 
rea l i zma n a Slovenskem in je iz te f o rmu lac i j e i zva ja l svoje k r i t i ške kr i -
ter i je . Kot pomoč p r i zasnovi f o rmu lac i j e r ea l i zma m u je služilo sezna-
n j a n j e z l i t e ra tu ro T u r g e n j e v a . Bol j ko k d o d r u g med Slovenci je celi 
dve in pol deset le t j i , ko l ikor je bi l de j aven v kr i t ik i , o p o z a r j a l na T u r -
gen jeva . 
D a bodo nuši z a k l j u č k i bo l j goiovi, je t r eba r azg rn i t i sliko Celest i-
nove p o p u l a r i z a c i j e ruskega rea l i s t ičnega novel is ta v celem. 
1 
Z a n i m a n j e za s lovunske jez ike in kn j i ževnos t i se je v Celes t inu zbu-
dilo že v g imnaz i j sk ih letih v L j u b l j a n i . Možnosti za p o g l a b l j a n j e tega 
z a n i m a n j a so se s p r i h o d o m n a D u n a j (1865) in s š t u d i j e m s lovanske 
f i lo logi je še povečale . N jegova z g o d a j r azv i t a žel ja , d a bi ide je in lite-
r a r n a d o g n a n j a r a z š i r j a l p r eko publ ic i s t ike , je naš la v Janež ičevem Slo-
venskem Glasn iku p r i m e r n o torišče. Slovenski G lasn ik je s t remel za tem, 
d a bi odp i r a l l i t e ra rne razglede p r edvsem pro t i s lovanskemu svetu in 
* Nav. d., str. 548—561, 617 si. 
3 J. В.: Fran Celestin kan osnivač lektorata slovenskih jezika i književnosti 
na zagrebačkom soeučiliitu, Slavistična reviju 111/1950, str. 24—34. 
povsem na ravno je, da se je razgibani , ambiciozni in na rodno osveščeni 
d u n a j s k i š tuden t v Janežičevem polmesečniku udomači l in razmahni l . 
Sad tega de lovan ja so poleg drug ih m a n j opaznih pr i spevkov drobna 
poroči la o novostih v raznih s lovanskih knj iževnost ih . Ker je bil v 
svojem času celovški list edino slovensko glasilo, ki je skrbelo za lite-
r a rno izobrazbo, i m a j o Celest inova i n fo rma t ivna poroči la več ko kro-
nističen pomen. 
Že M a r j a Boršnikova je opozorila, da je Celestin p rv i pokaza l na 
ruske realiste Hercena , Gončarova , Ostrovskega, Nekrasova , L. N. Tol-
stoja, posebej še na Turgenjeva . 4 P r v a t aka oznaka p i sa te l j a Lovčevih za-
piskov je e f emerna in čez mero skopa, pisec se je zadovolj i l z n a j b o l j 
splošno p r imer j avo . Ker je beležil i zda jo d ram Ostrovskega, ni bilo nit i 
potrebe, da bi se us tav l ja l ob v p r a š a n j u , na čem temelj i njegovo m n e n j e 
o v rhunsk i umetnost i ruskega novelista, ka te rega sloves se je širil po 
Ev rop i : »Kar so Turgen jev , Gončarov in Grigorovič v sedanj i ruski po-
vesti. to je Ost rovski v veseli igri.«® Po sodbi avtorice monogra f i j e o Ce-
lestinu je nas topa joč i slovenski publ ic is t č rpa l in fo rmac i je iz kn j i g in 
časopisov v izvirnih jezikih v kn j ižn ic i d u n a j s k e Slovanske Besede. 
Gotovo se je Celest in zavedal , da je t reba slovenskemu bralcu reči 
k a j podrobne jšega o tem, k a j je u t rdi lo sloves T u r g e n j e v a doma in po 
svetu. Tri leta potem, ko so Hrva t i dobili p rv i obsežnejši zapis o ruskem 
real is tu (Velimir G a j , »Turgenjev i Z a p a d n a Evropa«. Zivopisna i kn j i -
ževna čr ta , Dan ica I l i rska 1866), je tudi Celest in nap isa l p rv i p r i k a z 
rea l izma Turgenjeva . 6 Č e p r a v Celest inov časopisni p r i spevek ni mogel 
biti mnogo več ko opozorilo, vsebuje mar s ika j , ka r je bilo pozneje zna-
čilno za Celestiim kr i t ika . Bolj ko vse drugo je Celest inu pomemben 
družbeni vidik, se p rav i d ružbeno uč inkovan j e ideje, za je te v l i te rarnem 
delu. 
»On ni sumo mojstrsko risal podobe iz življenja ruskega narodu, on jih je 
risal z namenom, rekel bi političnim n a m e n o m . . . Dokler je trajalo še v Rusiji 
robotanje, telesna podložnost prostukov, risal je Turgenjev nesrečo teh ljudi 
s tako živimi barvami, da se pač mora reči: tudi on ima svoj delež na blugo-
srčnem in prostovoljnem dejanji zdanjegu ruskega carja, ki je ruskega iuužika 
plemenitaške samovolje in gospodarstva osvobodil. — Ko je bilo robotovanje 
odpravljeno, obračala se je os njegovega slikujočega peresa nu posamezne na-
pake stanov ali v novejšem času rojenih razredov v narodu.« 
4 Nav. d., str. 46. 
5 SG 1867, str. 78. 
0 loan Turgenéo, prvi ruski novelist, SN 31. IV. 1869, prim. M. Boršnik, 
nuv. d., str. 46—47. 
R a z v i d n o je, da Celes t in p o v z d i g u j e d r u ž b e n o i d e j n o t endenco v Lov-
čevili z ap i sk ih , č e p r a v teh n a r a v n o s t ne i m e n u j e . E n a k o m u je p o m e m b -
na d r u ž b e n a ide jnos t v d v e h del ih, k i p a je r az l i čna od t is te v Lovčevih 
zap i sk ih . T i dve deli s t a : O č e t j e in sinovi in D i m (izšel p r e d d v e m a le-
toma) . Znači len je p r e d v s e m p r v i p r i m e r , ke r v n j e m d a j e Celes t in 
samosvo jo r az l ago n ih i l i zma , o k a t e r e m bo p o z n e j e p r e c e j d r u g a č e go-
voril . 
»V svojem izvrstnem romanu Otci i deca se Turgenjev obrača proti tistim 
vse duševno življenje taječim materijalistom, kteri so baš po njem krščeni in še 
kdaj tako imenovani: niliilisti. Zalibog, da je s tipom, kterega nam podaja v 
osebi Basarova, zakrivil mnogo, da se je napačna vera raztrosila po svetu, ka-
kor da bi bila na Ruskem mnogoštevilna sekta tacih samo na materijo, ne pa na 
kaj višega in blažega verujočih ljudi, pred katerimi se križajo Poljaei in za 
njimi vsi kterim je rusko ime groza in strah, dasiravno je dokazano, da se dan 
denes na Ruskem imenuje marsikdo, ki je mlad in za liberalnost in svobodo 
vnet: nihilist. Zato pa smo vneti tudi mi, torej smo tudi mi niliilisti, ker zati-
ranje in tiranstvo tudi mi zanikujemo.« 
T a k o ugodno sodbo o n ih i l i s t ih je t a k r a t r e d k o k d o nap i s a l , s a j je 
znano , d a so tud i p r e d s t a v n i k i r u skega m l a d e g a rodu nasp ro tova l i sl iki , 
k a k r š n o j e o n j i h da l T u r g e n j e v v l iku Baza rova . Ce lcs t ina je p r i t egn i lo , 
s a j po t eza l ibera lnos t i in s v o b o d o l j u b j a , s k a t e r o se p o n a š a j o na -
s t o p a j o č e r evo luc iona rno u s m e r j e n e generac i j e , r u s k i m »nihi l is tom« ni 
b i la t u j a . Go tovo je t a k a l e Cc les t inova označba i de jnega toka , imeno-
v a n e g a n ih i l izem, mnogo b o l j s i m p a t i č n a in u s t r ezna ko pozne j š e v n a -
p r e j š n j e z a v r a č a n j e n ih i l i zma kot p o p o l n e des t ruk t ivnos t i . V s k l a d u s 
t a k i m p o j m o v a n j e m je B a z a r o v v n a d a l j n j i Celes t inovi i n t e r p r e t a c i j i 
p o k a z a n v d o k a j ugodn i luči : »Tip i k a k o r je ta ' p r a k t i č e n ' in s u h o p a r e n 
Basa rov so povsod, ža l ibog še p r e v e č j ih je, sumo d a so m a n j l j ubezn iv i 
k a k o r on, ke r je on odkr i tos rčen , nilii l isti p a d rugod р а к so h inavc i , 
r a v n o z a r a d i svoje p rak t i čnos t i . « Cc les t inova sodba o n ih i l i s t ih »po d r u -
god« je n e j a s n a in d v o u m n a , m e d t e m ko B a z a r o v u p r i z n a v a odkr i tos rč -
nost, ki je z m e r o m ve l j a l a kot p o m e m b n a , še več, kot d r a g o c e n a člove-
š k a las tnos t . Kaže p a se Celes t in že v t em p r i m e r u , d a je n e m a l o n a g n j e n 
k i z r e k a n j u h i t r ih , t ud i n e u s k l a j e n i h bo l j ali m a n j a p o d i k t i č n i h sodb. 
B a z a r o v je bi l res o d p r t a in n e p o s r e d n a d e l u j o č a n a r a v a , t oda : k d o nek i 
so t is t i , ki so » m e n j l j ubezn iv i k a k o r on«, s a j je b i l p ro t agon i s t T u r -
g e n j e v a v n e k a t e r i h č loveških odnosih vse p r e j ko l j u b e z n i v ? D a so bili 
nili i l isti »po d rugod« h inavc i in to z a r a d i svoje »p rak t i čnos t i«? K a k š n e 
»prak t i čnos t i«? 
K a k o r vemo iz r u s k e l i t e r a r n e zgodovine , se t ežava ob n ih i l i zmu (in 
z nihi l is t i ) z a č e n j a že ob naz ivu . 7 P r a v t a k o so z n a n a r azg l a s j a g lede 
g l avnega j u n a k a kot p r e d s t a v n i k a nihi l is tov, n a j omenim samo t r i ime-
n a iz d e m o k r a t i č n e g a t abo ra , kot so bil i An tonov ič (Sovremennik) in 
Če rn i š evsk i n a eni in P i s a r ev (Russkoe Slovo) na d rug i s t rani . 8 (Ker se 
t e m a nihi l i s tov p r i Celes t inu z d r ž e m a p o j a v l j a , v g l a v n e m do leta 1887, 
bo n a n j o še nanes l a beseda.) 
N a z a d n j e j e Celes t in n a k r a t k o omeni l snov r o m a n a D i m , češ da v 
n j e m p i s a t e l j »risa n ičevo neč imrnos t in p u h l o s t n e k t e r i h rusk ih ve l ika-
šev«. Brez s leherne besede o tem, ali se m u zd i t e m a us t rezno obde l ana 
ali ne, ob čemer se bo p o z n e j e v e č k r a t u s t av l j a l . 
O d p r v e g a n a s t o p a d a l j e p r e v e v a Celes t inovo p i s a n j e že l ja po šir-
j e n j u in a k t u a l i z a c i j i ide j . Ko je p i sa l o r u sk i kn j i ževnos t i , se ni mogel 
ne hotel zadovo l j i t i z golim i n f o r m a t i v n i m p o r o č a n j e m , s po lno zaves t -
jo je želel b i t i k u l t u r n i ideolog. Zato je ob ru sk ih snoveh h k r a t i misl i l 
na d o m a č e r a z m e r e in po t r ebe . O b z a p i s u o T u r g e n j e v u se m u je zdelo 
p r i p r a v n o , da je v s a j bežno p o k a z a l n a osvešču jočo moč n a r o d n e g a 
duhu , k i da je n a j p r e j v kn j i ževnos t i po t l ač i l o b č u t k e m a n j v r e d n o s t i : 
»Kakor p r i nus, t a k o j e ta led p r e d r l a n a R u s k e m n a j p r v o l i t e ra tu ra .« 
N a to misel se je pogosto v n jegov i pub l i c i s t i k i navezova la še d r u g a , 
e n a k o p o d p r t a z d o m o l j u b n i m zanosom in p r e p r i č a n j e m , d a je r u s k a 
(s lovanska) k n j i ž e v n o s t e n a k o v r e d n a ve l ik im e v r o p s k i m . 
Iz Celes t inovegu p r v e g a p o d l i s t k a o T u r g e n j e v u je r a z v i d n a t e ž n j a , ki 
k a r a k t e r i z i r a n j egovo pub l i c i s t i čno d e l o v a n j e v celem, to je t e ž n j a po ne-
odv i snem, osebno p r i s o t n e m in p r i z a d e t e m ( angaž i r anem) k r i t i č n e m p re -
s o j a n j u . K a k o r je seveda ta t e ž n j a d ragocena , v e n d a r ni mogoče p r e -
z re t i enega , n a m r e č , da ga je n a d r u g i s t r an i pub l i c i s t i čna nag l i ca vodi la 
do ne dovo l j domiš l j en ih s k l e p a n j in do p r e m a l o r a z v i d n i h oz i roma iz-
č iščenih f o r m u l a c i j . Zdi se, d a ga je r a v n o bogas tvo ide j n e m a l o k r a t 
ovi ra lo p r i f o r m u l a c i j i o s r e d n j e ali z a k l j u č n e misl i , k a r je p a č s amo 
škodi lo uč inkovi tos t i in odmevnos t i n j egove pub l i c i s t i čne po tence . 
N o v e m b r a istega le ta , 1869, je Celes t in odpo tovu l v Rus i jo , k j e r je 
ostul š t i r i leta. To b i v a n j e m u je omogočilo, du je l ahko na k r a j u s a m e m 
širi l in p r e v e r j a l d o g n a n j a in s p o z n a n j a o ru skem ž i v l j e n j u , k a r je n u j -
7 II. Granjard, Ivan Tourguénev et les courants politiques et sociaux de son 
temps, l'uris 1954, str. 307. 
" Polnoe sobranie sočinenij (kritična izdaja v 13 knjigah, M.-L., 1960—6H), 
VUl (primečanija), str. 589-609; II. Granjard, nav. d., str. 315—18; Armand 
Coquurt, Dmitri Pisarev et l'idéologie du nihilisme russe, Paris 1946, str. 135—40. 
no moralo vpl iva t i tudi na razvoj njegovih nazorov in na njegovo kri t i -
ško naravnanos t . 
Med tem p a je doma z a n i m a n j e za Turgen jeva samo naraščalo . V hi-
trem zapored ju sta si sledila dva p revoda : prevod znača j evke Pe tuškova 
l jubezen, ki ga je v Slovenskem narodu (6.—8. VIII . 1869) objavi l Lavo-
slav Gorenjec-Podgor ičan , in — k a r je presenet l j ivo — prevod t ak ra t 
n a j b o l j ak tua lnega romana ruskega realista D im (tri leta po izvirniku) , 
ki je izšel v samozaložbi in ga je p r ip rav i l d u n a j s k i medicinec Maksi-
mil i jan Samec (1870). P r eva j a l ec je k p revodu , ki je izrazito začetniško 
delo, p r i speva l tud i sedemstransko informaci jo o piscu.9 
Kakor p r i ča jo prv i Celestinovi članki , poslani iz Rusi je , je pe t rog ra j -
ski »slovenski štipendija!«: skuša l ub i ra t i nekako s rednjo pot med obema 
rusk ima in te lek tua ln ima s t r u j a m a , med zapadn i š tvom in s lav janof i l -
stvom, venda r z določnimi s impa t i j ami za s lavjanof i le . Potem ko so 
se Rusi otresli nekr i t ičnega in površnega posneman ja zahodnih ku l tu r , 
so — po njegovi sodbi — odkri l i t ip iko svojega znača j a in svojega mišl je-
n j a , in lo je »realizem, ki vidi na svetu le borbo za o h r a n j e v a n j e in po-
bo l j šan je v sakdan jega ž ivl jenja«. Tu se začen ja Cclestinova izrazito so-
ciološka raz laga rea l izma in pomena knj iževnost i sploh, ki je vtisnila 
na jznač i lne j š i pečat n jegovim po jmovan jem. Povsem naravnos t od tod 
pe l je pot do bežnih p r i p o m b o Turgen jevu , ki so malce kr i t ično pr i -
ostrene in izrazito s lav janof i l sko pobarvane . Čisto v duhu s lav janof i l s tva 
je že p r i m e r j a v a zahodn ja škega Pe t rograda s p rvobi tno rusko Moskvo: 
»Sine se trditi, da je Petrograd iz vseh ruskih mest najbolj svobodomiselen 
in najbolj liberalen: Evropcev ruskih, katerih si Turgenev v D y m u tako želi, 
nahajaš tu pač največ. V Moskvi je sicer središče ruskega naroda, tam se 
možato bore Katkovi, Aksakovi, Pogodini za ruskega naroda čast in blago-
stanje s tajnimi in odkritimi neprijatelji, tam ti možje hude v narodu spečo 
zavest, ter ga uče spoznavati samega sebe in svojo zgodovinsko nalogo, oni mu 
kažejo vire, iz katerih mu je zajemati sil zu krepak napredek . . .«10 
V nas ledn jem p i smu beremo podobno r azmiš l j an j e : 
»Razvile so se v njem mnoge posebnosti, utrdil se mu originalen naroden 
znučaj, in vsuk ne pritrdi brez pomisleku Turgenevu, da je vse rusko zavreči, 
kakor se zameta nepotreben bulust, in du je prejeti potem zapudno omiko. 
Morebiti nijso samo puste misli teh Slovanov, ki v največjem, najbolj saino-
* Prim, moj spis Turgenev o pereoodah nu slovenski j jazyk, v: Russko-ju-
gosluvskie literaturnye svjazi, vtoraja polovina XIX — nučalo XX veka. Moskva 
1975, str. 271—283. 
10 Pisma iz liusije, Z(von) 1870, str. 231. 
stojno se razvijajočem slovanskem plemenu nahajajo sledi tega načela, katero 
obeta, da mi ne bodcmo na veke obsojeni na robsko, brezniiselno posnemanje 
zapada.«11 
Ne more bit i dvoma, da je Celestinovo p reso jan je ideje D i m a površ-
no in enostransko. N a p a č n a je sploh a l t e rna t iva sama, kako r jo nakazu -
je Celest in: s e z n a n j a n j e z zahodno civil izacijo Turgen jevu ni pomenilo, 
»da je t reba vse rusko zavreči«, kako r da bi to bil »nepotreben balast«. 
Venda r se ni k a j posebno čudit i , da je bilo Celestinovo stališče do zad-
n jega r o m a n a T u r g e n j e v a to l ikan j ozko in tako ostro naspro tu joče . V 
Rusi j i , k j e r se je slovenski š t ipendis t začel razgledovat i — in zdi se, da 
so mu bili na jb l i ž j i i n fo rma to r j i usmer jen i s lav janof i l sko — ni mogel 
slišati ugodnih odmevov ni t i z leve niti z desne. 
O b p r i m e r u se ve l ja ustavit i , ke r je širše zanimiv. V Celest inu se 
misel o z a m e t a v a n j u ruskega narodnega v Potuginovi formulac i j i j av l j a 
kot odmev miš l j en j a dela sodobne ruske kr i t ike . Za rusko sočasno kr i -
t iko p a je značilno, d a je prepogosto z a p a d a l a v posplošene sodbe, te-
mel ječe na absolut izaci j i poedine ide je ali celo posamičnega s tavka . Ne 
more bit i dvoma, Potugin je p r e p r i č a n in zavesten z a p a d n j a k , p r i s t a š 
prosvet l jene civil iziranosti , kot je povedal p i sa te l j sam v odgovoru Pisa-
revu,12 da ga je takega hotel in da je celo vesel, ker se je pojavi l v času 
pans lavis t ičnc pi janost i , kak r šn i so se t eda j na Ruskem preda ja l i . T o d a : 
ne glede n a to, koliko se Potugin r az l iku je od Turgen jeva , česar sodob-
niki niso mogli določno videti in vedeti , je t reba reči o protagonis tu za-
p a d n j a š t v a , da n jegova ideologija ni t ako p repros ta in enostavna, kakor 
to sledi iz Celcst inove formulac i je , ki je bila nespre jeml j iva , tud i žn-
l j iva za rusko in p ro rusko misleče l jud i . 
Potuginov stavek, ki je izzval n a j v e č nejevol je , se glasi: »Vse bo, vse 
bo — tako vedno govore. Nič se ni našlo — а Rus i ja celili deset stolet i j 
ni us tvar i l a n ič svojega niti v up rav i niti v sodstvu niti v znanost i niti 
v umetnost i in celo ne v o b r t i . . . « Oč i tno je, da je s tavek, ki iz raža neko 
m n e n j e v polemiki s s lav janof i l i , kot ocena ruske zgodovine apodik t ičen 
in netočen. Ni potrebe, da n a tem mestu n izamo dokaze prot i mimogre-
de vrženi Potuginovi t rdi tv i , zlasti še, ker Iti grobi sunek v s lav janof i l sko 
ideulizaci jo ruske avtohtonost i glede na pre t i ranos t in tonaci je v celot-
nem pogovoru Potuginu z Litvinovoin nemalo izgubi. E n a k o se ni 
pot rebno us t av l j a t i ob dokazovan ju , da Potuginovi nazori , n a j so bili 
T u rge n j e vu še t o l ikan j s impat ični , niso pisa te l jevi ne v celem in ne v 
11 Ibidem, str. 24". 
11 Л. Coquart, nuv. d., str. 361—65. 
vseli de ta j l ih , s a j so — k a r ni pos t ransko — podan i v d iskurz ivni obliki. 
Sk ra tka , Potuginove s tavke je mogoče p rav i lno — in za av to r j a p r a -
vično — umevat i v konteks tua lnem pomenu, ne same zase. 
Kmalu potem1 3 se je Celestin dokopa l do kolikor toliko uravnote-
ženega pogleda na roman Dim. Potem ko je tokra t obsodil »nihilizem 
kot nezreli sad nezrelega drevesa«, se v rača s t reznim in opt imis t ičnim 
presodkoin k idej i zadn jega romana . 
»Turgenjev imenuje v znanem romanu skoraj / ! / vse sploh, kar se misli in 
dela v Busiji, dim. Da, tu je gotovega malo za rusko kulturo, tu vse postaja, 
vse se le kali, poganja, in ne vidi se ne cvet ne sad, in v tem smislu so po-
polnoma resnične besede znamenitega pisatelja, ki jih je izgovoril gotovo le iz 
globoke ljubezni k svojemu narodu iz tako razumljivega hrepenenja, da bi sko-
rej prenehalo omahovanje na levo in na desno, da bi narodu zajasnila se skoraj 
pot do vredne prihodnosti. Ne da se pa tajiti, da rusko občestvo skrbno išče 
te poti, in ker po pravici vidi, da so drugi evropejski narodi že daleč pred 
njim, spoznava jih hvaležno za svoje učenike ter se uči od njih.с 
Ce p r i m e r j a m o , da od ka rak te r i zac i j e : »zavreči vse rusko« do 
p r a v k a r š n j e ni poteklo niti leto dni, potem je Celestinov razvo j od po-
vrš inskega do s tvarne jšega r a z u m e v a n j a ideje D ima samo razveselj iv. 
Closator si p r izadeva , da bi uskladi l pozi t ivne s t rani z a p a d n i š t v a z do-
br imi s t ranmi s lav janof i l s tva : »tem redke je se slišijo laki , ki nočejo ve-
deti o evropejsk i ku l tu r i kot po t rebnem f a k t o r j u p r i r azv i t j i ruskega 
obrazovan ja , tem m e n j je tud i teh obupa joč ih , da bi mogel s topi t i n j ihov 
narod iz uniževalne role večnega posnemalca.« 
R a z p r a v l j a t i o tem, koliko je Celestin v tako k r a t k e m času p r emak-
nil svoje vidike, bi bilo p re tvegano in tudi prenagl jeno . Oč i tno p a je 
v s a j eno, in sicer, du je slovenski š t ipendis t z izredno odpr tos t jo spre je-
mal vtise, ki so se mu v p r v e m letu nudi l i . Vpraš l j ivo je seveda, koliko 
je l ahko te vtise sproti uredi l . K očitnim sp remembam v n jegovem poj -
m o v a n j u ruskega ž iv l j en ja š teje neka streznitev. Kakor je razvidno iz 
p isma Jurčiču 10. novembra 1870,14 se mu je idcal izaci ja ruske s tvar-
nosti razb i la ob spoznan ju o vladi , »ki je posta la reakc ionarna , k a r se 
t iče no t r an j e svobode«. Poleg tega je v stikih z l judmi lahko ugotovil, 
da p rekomerno tiče v zasebnih op ravk ih ( p r i m e r j a j e to s t an je z napre -
du jočo pol i t izaci jo na Slovenskem), da se malo zmeni jo za druge Slo-
vane itd. 
Kakor so se v Celes t inu nabi ra l i spro tn i vtisi, enako je na rašča lo n je -
govo izkustvo ruskega ž iv l jenja . B ivan je v Vladimiru, pozne je v H a r -
" Iz Rusije, SN 10. 1. 1871. 
M M. Boršnik, nav. d., str. 92 si. 
kovu mu je nudi lo z u n a n j o pri ložnost in no t r an jo pobudo, da je poiz-
kuša l uredi t i z a p a ž a n j a , misli in dognan ja v nekem sk len jenem sestavu. 
Z u n a n j a značilnost tega sistema je to, da ga je avtor p o d p r l s socialno-
ekonomskimi de javn ik i in da v n j e m uve l j av l j a zgodovinsko razvojni 
pogled. O b p o g l a b l j a n j u v ruske p isa te l je pa se je k rep i la v n j e m goto-
vost, da je n u j n o po jmova t i in vrednot i t i l i t e ra rna dela tudi — in p red-
vsem — z v id ika kr i t ike d ružbe in nravi . 
Zeleč za je t i in ob ravnava t i rusko družbeno in ku l tu rno ž iv l jen je v 
širši celoti, je Celestin izdelal v 70. letih t r i vsebinsko sorodne t r a k t a t e : 
podl is tkovno seri jo Iz Rusije (O nedavnih r e fo rmah v Rusi j i . SN 1872). 
obsežno monogra f i jo v nemščini Russland seit Aufhebung der Leibeigen-
schaft (L jub l j ana , 1875) in l i terarno r azg lab l j an j e Nešto o razoitku sa-
mospoznaje ruskoga naroda (Vienac, 1877). Ta dela se po načinu obde-
lave r az l iku je jo samo v toliko, da je n p r . v š tud i j i v Viencu knj iževnos t 
pos tavl jena v v idno ospredje , medtem ko v Narodovih podl is tk ih in v 
monograf i j i p r e v l a d u j e o b r a v n a v a n j e gospodarskega, pol i t ičnega in druž-
benega razvo ja in je sk ladno s tem dodel jen knj iževnost i bolj i lustrat i -
ven pomen. Miselno se v mars ičem u j e m a z naveden imi š tud i j ami eseji-
stični, na mest ih izvirno in p rodorno zas tavl jeni , a kompozic i j sko ohlap-
no izpe l jan i č lanek Misli (Zvon 1877). 
Kar se p i sa te l ja Lovčevih zapiskov tiče, posveča Celest in temu p ravo 
pozornost samo v r a z g l a b l j a n j u v Viencu, med tem ko je v obeh p red -
hodnih r a z p r a v a h omenjen le mimogrede. V podl is tkovni seriji Iz Rus i je 
(s podnas lovom O nedavnih r e f o r m a h v Rusi j i ) , ki je pozneje služila kot 
osnova monogra f i j i o Rusi j i po odp rav i t lačans tva , se je avtor osredo-
točal ob p r i k a z o v a n j u g lavnih t ežen j razvoja ruske d ružbe od Pe t ra 
Velikega da l je , s posebnim p o u d a r k o m na znači lnost ih narodnega gospo-
da r s tva (tudi dena rne polit ike) po 1. 1861. Glede na to je p r i p a d e l kn j i -
ževnim s tvarem sorazmerno skromen prostor . K l j u b temu"se je Celestin 
dognano in vešče dotakni l d ružbene kr i t ike v knj iževnos t i razsvet l jen-
stva za časa Ka ta r ine II., omenil Novikova in p rav i lno označil Fonviz ina , 
z amen ja l sicer Rudiščcvu za Rylcevu, našel ust rezno besedo za Krylova, 
na široko, čeprav enost ransko p r i m e r j a l P u š k i n a in Lermontovu ter n ju -
na j u n a k a O n j e g i n a in Pečor ina in označil pomen Gogol ja in realizma 
Belinskcga. Kot je omenila že M. Boršnikova1 5 je v teli vrs t icah obseženo 
p rvo slovensko širše opozorilo na Belinskega, ki je »vodil ves misleči ru-
ski svet po p r a v i po t i do samospoznan ja in zbol j šan ja« . O m e m b a Tur-
genjeva je skopa, a je ne gre prezre t i . Celest in pove, da sodi ruski 
14 Ibidem, str. 117. 
real is t med t iste Gogol j eve nas ledn ike , k i so si zada l i nalogo, p r i k a z o v a t i 
ru sko s tva rnos t in so za to » n a j r a j e izb i ra l i p r e d m e t iz s rede n a r o d a 
in t ako v o m i k a n i h k rog ih n e p r e n e h o m a bud i l i soču t j e k nesvobodni 
masi na roda« , v n j e m v id i n a p r e d n e g a , mo j s t r skega r i s a r j a in k r i t i ka 
ru sk ih d r u ž b e n i h r a z m e r p r e d osvobo jen jem kmetov . O Baza rovu mu 
k a n e s tavek , da ga je T u r g e n j e v »posnel iz t e d a n j e g a ž iv l j en j a« in da 
je ta »celo pos ta l oče n ih i l i zma , k a t e r e g a do n j e g a ni j n i k d o n a č r t a l 
v t a k o p r i j e t n i obliki«. O b oznak i se je u p r a v i č e n o us t av i l a že M. Borš-
n i k o v a s p r i p o m b o o »nerodni« formulac i j i , 1 6 s a j n ih i l i s t i čnemu g i b a n j u 
ne gre i ska t i izvora v r o m a n u O č e t j e in sinovi. N a v e z o v a j e na Baza rova 
je razloži l Celes t in m e n t a l n o po rek lo nihi l is tov, k a k o so ti (en del ruske-
ga občestva) iz a p a t i j e do d r u ž b e n i h v p r a š a n j p reš l i v d r u g o sk ra jnos t , 
v ka t egor i čno z a n i k a n j e obs to ječega , konk re tno , t a k r a t n e g a d r u ž b e n e g a 
(d ržavnega) us t ro ja . 
M o n o g r a f i j o o R u s i j i p o o d p r a v i nevo l jn i š t va je i z č r p n o razč len i la 
M. Bor šn ikova ; v zvezi z našo t emo ne o d k r i v a novosti , za to ni po t r ebno , 
da bi se ob n j e j us t av l j a l i . Vsi t r i j e spisi , ki j ih i m a m o v vidu, 1 7 zgovorno 
p r i č a j o , k a k o je Celes t in k o r a k za k o r a k o m i zg ra j eva l in u t r j e v a l svojo 
zamise l d r u ž b e n e vloge l i t e r a tu re . To zamise l p r e ž e m a načelo , n a j l i tera-
t u r a odseva s t v a r n o ž iv l j en je , in t emu s ta l i šču je p r i r e j e n oz i roma pod -
re j en v id ik v r e d n o t e n j a . T o d a to nače lo ni s amo sebi c i l j ; p o Celes t inovi 
koncepc i j i n a j l i t e r a rno delo p e l j e k » samospoznan ju« , k t v o r n e m u d e j a -
n ju osveščan ja . I n še eno je oči tno, k a r z a r a d i občasn ih Celes t inovih to-
gih i z v a j a n j ni pos ta lo dovo l j z a p a ž e n o : das i dos leden p r o g r a m a t i k , Ce-
lestin ni opus t i l , da ne bi v s a j n a n e k a t e r i h mes t ih r a c i o n a l n e m u v i d i k u 
p r i d r u ž i l še visoko v iz i jo človečnost i , k â n o n srca. V tem d u h o v n e m raz-
ponu u v a j a p o j e m »sočut ja«, govori o kn j i ževnos t i , ki je »obudi la smisel 
in soču t j e za nesrečni č loveški r a z r e d v n a j š i r š i h krogih«.1 8 Blizu t e m u 
10 Ibidem, str. 118. 
17 Naj na tem mestu vneseni v bibliografijo M. Boršnikove nekaj popravkov 
in dopolnil za I. 1872 (gl. nav. d., str. 319): 1. Spis /z Rusije (v podlistkih) raz-
pada v dva dela: a) s podnaslovom Iz Krakova v ITarkov, samo en podlistek, 
8. X., popraviti nav. d., str. 116, kjer je govor o »podlistkih«; b) s podnaslovom 
O nedavnih reformah v Rusiji (od 17. X. dalje); 2. Vključiti v bibliografijo se-
stavek družbenogospodarskega značaja, ki je uvrščen med »izvirne dopise« z 
naslovom I/. Rusije, v dveh nadaljevanjih, 5. in 7. XII; 3. Vključiti v bibliogra-
fijo »izvirni dopise v dveh nadaljevanjih s skupnim naslovom /z Markova na 
Ruskem in s podnaslovi: Kriza na borzi, »gosudurstvennyj bunk*, usiljenje pi-
janstvu, harkovske krčme (7. XI.) in »Prisjažnije« zatišje v žurnalistiki in sploh 
povesti dobrega starega časa in sedajne (9. XI.), nesignirano; 4. Vključiti v biblio-
grafijo s celim imenom signirani podlistek Politehnična razstava o Moskvi 
1H?2 /., obj. 27. VII. 
M. Boršnik, nav. d., str. 130. Prim, še njegov spis o Dostojevskem, V(ienac) 
p o j m o v a n j u je v z p o r e j a n j e Ju r č i ča in T u r g e n j e v a v n a s l e d n j e m spisu , 
na s lov l j enem Misli, češ d a oba — d r u g a č e kot n e m š k a h ipe r idea l i s t i čna 
l i t e r a t u r a in d r u g a č e kot B. A u e r b a c h , k i n i z ade l »misli, že l ja , žalost 
in vese l je p ros t ega n a r o d a « — i z r a ž a t a »b lagode jno rea lnos t , v k a t e r i 
d iše golo soču t j e do p ros tega naroda.« 1 9 
Zan imivo je, d a je Celes t in v p r i k a z u v z a g r e b š k e m Viencu spregovo-
ril o T u r g e n j e v u širše, t j . u p o š t e v a j e več je š tevi lo del r u skega novel is ta in 
z že l jo p o p r o b l e m s k i o b r a v n a v i . Morebi t i ga je k t a k i zas t av i tv i p r i -
p e l j a l a okol išč ina , da so T u r g e n j e v a n a H r v a t s k e m že od le ta 1859 d a l j e 
mnogo p r e v a j a l i , s a j je n p r . Vienac vse od svojega p r v e g a l e tn ika 1869 
d a l j e vsako leto (z r e d k i m i i z j e m a m i do le ta 1892) p r inese l k a k p r e v o d 
T u r g e n j e v a . Kot je ugotovi la V i š n j a Barac, 2 0 je bi l Celes t inov č l a n e k 
edini , ki je r a z p r a v a m o r u s k e m rea l i s tu v o b d o b j u od konca 60. let do 
s rede 90. let p r i m e š a l »nešto sn iženi j i ton«. K o n k r e t n o : »On m u ospo-
r a v a t i t ansk i t a l e n a t i navodi , da su ga nek i od s u v r e m e n i k a (Dosto-
jevski , Os t rovsk i , Ščedr in) nadvis i l i u č r t a n j u dois ta novih l judi .« 
N a v e d e n i m o m e n t i n a m n a l a g a j o , da si č l anek v Viencu pobl iže ogle-
damo . V p r i m e r i s p r e j š n j i m i , p a t u d i p o z n e j š i m i s lovensk imi ses tavki j e 
sp isek del T u r g e n j e v a , ki j ih Celes t in n a š t e v a in u p o š t e v a v Viencu, 
mnogo š i rš i : H a m l e t šč ingr inskog ko t a r a, Lovčev i zap i sk i , Svra t i š t e , 
М и ш и , L i šn i čov jek , J akov P a s i n k o v , R u d i n , P l e m i c k o gn i j ezdo , U p r e d -
večer je , O tcev i i d j e ca , D i m . Mur ju B o r š n i k o v a p r i s o j a Ce le s t inovemu 
h r v a t s k e m u spisu visoko mesto. Š t u d i j a da je »slogovno t a k o j a s n a , misel-
no t a k o zaok rožena in s t r n j e n a , d a s p a d a med n a j b o l j š e , k a r je k d a j na -
pisal.2 1 Č e r a v n o z a v z e m a r a z p r a v l j a n j e o T u r g e n j e v u d o b r š e n del sp isa , 
(o p o t e k a v p r a v e m p o m e n u , kot p r i č a naslov, od v p r a š a n j a o r a z v o j u 
s a m o s p o z n a n j a ruskega na rodu . 
K a j Ce les t inu p o m e n i » samospoznan jc«? Ze liiter pogled po Celcs t i -
novi pub l i c i s t i k i pove, da gre za t e rmin , ki ga je teore t ik r e a l i z m a uvede l 
sredi 70. let in li k a t e r e m u se j e v z t r a j n o in s p o s e b n i m p o u d a r k o m v ra -
čal . Č e p r a v se v sp lošnem ni l ahko o r i en t i r a t i v Celes t inovein svetu i d e j 
" Z(von), 1877, str. 107. 
20 V. Barac, Značenje Turgenjeva га teuriju liro. realizma, Republika 1951, 
str. 930—31. 
21 nav. d., str. 168. 
Avtorica je v monografiji o Celestinu, str. 171/72, povezala članek v Vi-
encu s Stritarjevim nastopom proti realizmu v Zvonu 15. v i l i . 1877. Zame je ne-
sprejemljivo, da bi bil Stritar tih pristaš Celestinovih realističnih pojmovanj, 
»Kakršne je ta zastopal v svojih člankih, zlasti pa v knjigi o Rusiji, in s kukrš-
nimi je vplival na Stritarja verjetno tudi v osebnem občevanju morda že pred 
odhodom v Rusijo, zlasti pa po vrnitvi na Dunaj«, enako mi je tuje tolmače-
nje, du je Stritar v Zvonu zavračal posnemovalce (?) Turgenjeva. Problem se 
tiče Stritarja in ga tu ne kaže načenjati. 
— tako se v n j e m kr i ža jo razl ični tokovi in se gnetejo miselne gmote — 
smo si glede samospoznan ja dovol j na jasnem. Samospoznan je je po-
memben člen Celestinove ku l t u rne ideologije, je b is tvena komponen ta 
— lahko bi celo rekl i : subs tanca — njegovega real is t ičnega kr i t ičnega 
nazora. L i t e ra tu ra mu je oblika spoznavne dejavnost i , za to re j p r i p a d a 
miselni spoznavnost i k r i t e r i j v redno ten ja . Glede na svojo spoznavno 
funkc i jo je realizem Celest inu na jv i š j i k r i t e r i j l i te rarnega v redno ten ja . 
»Samospoznanje je eden glavnih pogojev nap redka« , je zapisa l Ce-
lestin v Mislih, k j e r se zavzema za p r ak t i čno učinkovi t i ž ivl jenjski na-
zor in k j e r v njegovem imenu nas topa prot i pap i rna t i , než iv l jenjski lite-
ra tur i . »Napredek« mu seveda ne pomeni visokodoneče puh le modne re-
torike, nasprotno , p rep r i čan je — kakor t rd i sam v duhu vodilnih ide j 
časa — da mater ia ln i in duhovni n a p r e d e k p o g a j a t a d rug drugega. Na 
ta nač in se s tavek, ki u v a j a v razlago Turgen jeva , glasi ko p r a v i aksiom: 
»Povijest knj iževnost i više ili m a n j e je povi jes t na rodne samospozna-
j e . . ,«22 Oč i tno se v l i te ra tur i spoznavni proces doga ja na poseben na-
čin, ne t ako kot v f i lozofi j i (na meta f iz ičn i in abs t r ah i r an i ravni) . In ker 
je t e d a j spoznavni proces v l i te ra tur i z nešte t imi vezmi spet s s tvar-
nost jo in s konkre tn imi ž iv l jen jsk imi pot rebami , t e r j a že n j e n a n o t r a n j a 
logika nenehno soočanje kn j iževn ih s tvar i tev z ob jek t ivn im svetom. 
Samospoznavne vrednote odkr iva Celestin na ant ropološki ravni spi-
sov Turgen jeva . V hrvatski verz i j i se je razgovoril o t. i. »odvečnih l ju -
deh«, o tem precc j s ta lnem mestu karak te ro loške anal ize ruske nove-
listike. O z n a k a »odvečnih l judi«, l judi čutečega srca, b is t rega u m a in 
šibke volje je p r i Celestinu ena in enako enostavna za vse številne pr i -
mere, kol ikor jih uvršča pod ta s k u p n i imenovalec. Npr . : »Ali pogreška 
R u d i n a sastoji u tom, da samo govori, a ne radi . Istu ili vec mulu real-
n i ju t ežn ju za živim radom riše naš pisac u povjes t ih : P lemicko gni jez-
do i U predvečer je .« Kakšen človek je R u d i n ? » J u n a k je p ropagand i s t , 
novi čovjek, duboko p r o n i k n u t novimi n a p r e d n i m i težn jami . Svuda va-
t reno govori o sili l jubavi , o višem z v a n j u čovjeka, o uv je t ima , koj imi 
se može postiči blagostanje.« Njegov poglavi tni greh je po temtakem, da 
svojih zamisli ne os tva r ja v de j an j i h . Ko je Celestin umer j a l Rud ina na 
t ipološko »kopito« t. i. odvečnega človeka, se je — zavestno ali neza-
vestno — ravnal p r i tem po sodbi zna tnega dela sodobne ruske kr i t ike . 
V Viencu je Celest in izdelal svojo na jpopo lne j šo in te rp re tac i jo Ba-
zarova. 
« V(ienac) 1877, sir. 223 si. 
>A u romanu Otcevi i djeca prvi put on predstavlja nihilizam, rasprostraniv-
ši se u inladoj književnosti i u občinstvu na koncu 50-tih godina. No nihilizam 
se tek razvija: junak izriče načela, čuvstva (ljubav), ali od znanosti priznava 
samo prirodoslovnim neku važnost, i govori mnogo o trudu u obcu i osobnu 
korist. Pisac hoče, da dokaže, da odricajuči nihilisti sve idu proti naravi: junak 
se smije ljubavi, a ljubi iskreno duboko, ne priznava dvoboja, a bije se. Imade 
pako i prekrasnih črta: on mnogo radi i ljubi prosti puk. koji ga takoder po-
štuje.c 
Z m a n j š i m i r a z l i k a m i v f o r m u l a c i j i se is ta o z n a k a n a j b o l j p r o b l e m -
ske in nadvse r az l i čno to lmačene osebnost i T u r g e n j e v a p o n a v l j a v Cele-
s t inovem č l a n k u o r a d i k a l n i h s t r u j a h v R u s i j i (1887, gl. da l j e ) . 
Nezgodov insko bi r avna l i , če bi Ce les t inovc k a r a k t e r i s t i k e osebnost i 
p r e so j a l i s amo na osnovi o b v l a d a n j a p r o b l e m a t i k e z v i d i k a vednost i d a -
n a š n j e g a časa . Celes t in se v svoj ih o z n a k a h ni p o v z p e l nad svojo dobo, 
o s t a j a l v g l a v n e m v okv i r i h bo l j ali m a n j sp lošn ih sodb, k a k o r j ih je 
l ahko naše l v t a k r a t n i l i t e ra rn i pub l i c i s t ik i . Za p r i m e r j a v o n a j navede -
mo us t rezn i ods t avek v k n j i g i R u s k i p r i p o v j e d a č i Mi l ivoja Š r e p l a (1894). 
Č e p r a v je Š r e p l o v a f o r m u l a c i j a konc i zne j š a in i zde l ana v š i ršem kon-
teks tu , ni p r e z r e t i , da se k l j u b do ločenemu časovnemu r a z m a k u obe 
oznak i B a z a r o v a p r e c e j u j e m a t a , in to ne samo v i zhod iščn ih v id ik ih , 
m a r v e č p r a v t a k o v n e k a t e r i h z a k l j u č n i h mis l ih : 
Bazarov razvija u svojim disputama s 'otcima' svoje misli o raznim ab-
straktnim i drugim predmetima, no njegovi vlastiti čini nisu u skladu s njego-
vom teorijom, on u pruksi ne može je izvoditi. Po Bazarovu čuvstvo je puki fizio-
logijski proces, oil nauka su vrijedne samo prirodne znanosti, pa i one samo 
u pruktičkoj primjeni, u medicini. Bazarov neprestano iztiče svoju i obču ko-
rist. razkošnost mu je zlo. Ali dok se ruga ljubavi, sam ljubi strustveno; osu-
iluje dvoboj, u ipak se bije, propovijeda rail, a trati dragocjeno vrijeme s mu-
drom Odincovom. Podpuno neradin ne može se zvati, jer napokon pada žrtvom 
svoje revnosti u radu. Bazarov takoder ljubi i poznaje puk, a i puk njega po-
štuje.»M 
Celes t in ni bil ps iholog, v e n d a r je zas lut i l , da je Baza rov k o m p l e k s n a 
osebnost . Ali d r u g a č e p o v e d a n o : oseba po lna p ro t i s lov i j , k a k o r p o u d a r j a 
tud i sodobna kr i t iku. 2 4 Č e p r a v se je Ce les t in nag iba l k a n t r o p o l o š k i m 
p o e n o s t a v i t v a m , je v B a z a r o v u opaz i l oč i tno n e s k l a d j e med n jegov im 
eksk luz iv i s t i čn i in poz i t iv i s t i čn im n a z o r o m in med razsežnostmi ž ivl je-
n j a v p raks i . T a k r a z p o r med nazo rom in s t v a r n o s t j o je n a j p r e j zade l 
p ro t agon i s t a >nihil izma< v l j ubezensk i s fer i , s a j je ta — o čemer govore 
2:1 M. Srenel, liuski pripoojedači, 1894, str. 176. 
24 G. Bjalyj, T tir gen jet> i russkij realizm, M.-L. 1962, str. 163; Isloriju russko-
gi> romana I (ur. G. Fridlender), M.-L. 1962, str. 499 in D. Nedeljkovič v: Uni-
verzalne poruke ruske književnosti, Novi Sail 1973. 
pre š t ev i l n i p r i m e r i — n a j m a n j p o d r e j e n a s a m e m u logičnemu p re so j a -
n j u in r ac iona ln im mer i lom. Kot rac ional i s t ičn i mislec se je Celes t in za-
dovol j i l z ugotov i tv i jo nesoglas i j v Baza rovu , p o z n e j e (1887) je p o v e d a l 
še na splošno, da je Baza rov nedos leden , ke r n jegovi nazor i niso usk la -
jen i z n a r a v o . Sicer p a je Celes t in odpovedova l , če je d o g a j a n j e v člo-
veku z a p e l j a l o v čus tvenost . Zdi se, da je ob svoji p r e m o č r t n i i n t e l ek tua -
l izaci j i t ako rekoč izgubi l p r a v o sposobnost vž ive t j a v f ina l i r ska mesta , 
v občutenos t . ki jo d i h a j o zlast i l j ubezensk i pr izor i . Ko da n i mogel do-
vo l j razloči t i , k j e se n e h a v l i t e r a rn i s tvar i tv i s t a r o r o m a n t i č n a sen t imen-
ta lnos t in k j e govore s t v a r n a čus tva oz i roma p r i h a j a j o do iz raza e lemen-
t a r n e sile n a s t r o j c n j , emoc i j in s t ras t i . 
Posebno v p r a š a n j e je Celcs t inovo o z n a č e v a n j e Baza rova kot p r e d -
s t a v n i k a » z a n i k u j o č i h nihi l is tovc. U p o r a b l j a j o č povečeva lno op t iko , se je 
Celes t in izgubil v sila sp lošni in d v o u m n i oznaki , da »odr ica juč i nilii-
listi sve idu p ro t i na rav i« . P ro t i k a k š n i n a r a v i ? Seveda je b i l Bazarov 
vse p r e j ko z a s t o p n i k določene soc ia lnopol i t ične smeri . Že sodobnikom 
so se n p r . zdeli j u n a k i Če rn i ševskega v r o m a n u K a j s tor i t i (1863) mnogo 
bo l j a d e k v a t n i nosilci t e ž e n j t. i. nihil istov.2 5 Baza rov ni p r e m o č r t n i j u -
n a k , kot je b i l p r e d n j i m Insarov , je č lovek s po tezami , ki niso izmiš-
l jene in idea l iz i rane , t emveč ob jek t ivne , u s k l a j e n e z logiko in okolnos tmi 
ž i v l j e n j a . 
D a Celes t in tega vsega ni opazi l , ne more začudi t i , z a k a j t ud i več ina 
is točasne r u s k e k r i t i ke n i mogla doume t i vseh razsežnost i , ki so t iča le 
v Baza rovu . 
2 
O s e m d e s e t a le ta p o m e n i j o n a j v i š j i vzpon z a n i m a n j a za T u r g e n j e v a 
p r i Slovencih . Bib l iografsk i seznam n jegov ih p r e v e d e n i h spisov v sloven-
ščino i z k a z u j e visoko š tev i lko e n a i n d v a j s e t , s č imer se ne more p r i m e r -
ja t i nobeno p i sa t e l j sko ime. Med temi p revod i je šest k n j i ž n i h i z d a j in 
v n j i h t a k o p o m e m b n a dela , kot so Nov, R u d i n , Lovčevi zapis i in O č e t -
je in sinovi.20 
P a ne samo tako , tud i sicer je ime T u r g e n j e v a i z redno pogosto od-
meva lo v s lovenskem l i t e r a rnem oz rač ju . Množilu so se s k l i c e v a n j a n a n j 
in to v n a j r a z l i č n e j š i h zvezah . Tako s t a n j e se je vzdrževa lo no te r v de-
ve tdese ta leta, p a še p r e k o p r e l o m a s to le t j a je segel k a k d a l j n i odzvok. 
" Polnoe sobranie sočinenij VIII (primečanija), str. 605. 
20 Priin. moj spis Turgcneo v perevodah na slooenskij jazyk (gl. ad 9). 
Sredi osemdesetih let je d u n a j s k i dok torand Kare l Š t reke l j nap isa l 
široko, za slovenske razmere naravnos t zelo obsežno š tud i jo o Turge-
n jevu (LZ 1884, 50 s t rani v 9. nada l j evan j i h ) , v ka ter i je upoš teva l 
vrsto s tvari , ki j ih Celestin, izrecno zagledan v družbeno- ide jno vlo-
go l i tera ture , ni opazi l ali ni bil sposoben, zapaz i t i j ih. Te znači lne 
s t rani p i sa te l j s tva Turgen jeva , ki j ih je Celest in prezr l , so np r . : lirič-
no p o n a z a r j a n j e človekovega čustvenega sveta, pok ra j i n sk i impresio-
nizem, ekskurz i v f an tas t iko in v iracionalno. Ne glede na to, da je Št rek-
ljev prerez tematske in problemske razpetost i ruskega p i sa te l j a popol-
nejš i in adekva tne j š i , ni mogoče obiti de js tva , da je bil Celestinov pouda -
rek družbenokr i t i čnega momenta v p isa te l j s tvu Turgen jeva v naš ih raz-
merah 80. let po svoje učinkovi tejš i . 
Celest in je namreč usmer ja l svojo publ ic is t ično de javnos t v jasni 
smeri, vp l iva t i na l i te rarne razmere na Slovenskem, z n j im je dokazoval 
moč in p remoč real is t ičnega koncepta , in nazadn j e , ob n j e m skuša l raz-
mejeva t i real izem od ideal izma in od na tu ra l i zma (znana d i lema: Zola— 
Turgenjev) . S k r a t k a , Turgen jev je postal v 80. letih kr i te r i j , ob ka te rem 
so Celestin in drugi začr tava l i p rog rame slovenskega l i te rarnega razvoja 
in ob ka te rem so meri l i svoje teoretske in kr i t i ške naponc . 
P rv i Celestinov p r i spevek iz tega kompleksa je esej Naše obzorje (LZ 
1883). Spis je zasnovan kot ide jna anal iza , osredotočena ob kn j iževni 
us tvar ja lnos t i š t i r ih osebnosti (Levstika, Jenka , S t r i t a r j a in Jurčiča) , 
sicer pa p r e d s t a v l j a p r e c e j razvezano in na mestih močno improviz i rano 
r a z p r a v l j a n j e o temah, ki so Celest inu vseskoz bile posebej pr i srcu. 
T u r g e n j e v a omenja pisec na št ir ih mestih, p a č kot avtor i te to za 
podkrep i t ev pr i uve l j av l j an ju lastne zamisli l i te rarnega real izma. Ker 
p a je Cclest inovo r a z p r a v l j a n j e vse p r e j ko lahko pregledno, je t reba 
ustrezna mesta povezat i s kontekstom, ker bo le tako mogoče razvidet i , 
v kuki zvezi in z a k a j je Celestin vplc tu l za a rgumentac i jo ali kako 
d rugače znameni tega ruskega realista. 
Ime T u r g e n j e v a se p rv ič p o j a v l j a žc v drugi polovici r azprave , v po-
g lav ju o Jurč iču . 
T a k o j v izhodišču je pisec nas tavi l v p r a š a n j e »vpl ivanja« , ka r p a v 
n a d a l j n j e m rešu je po vtisu in shematično. Ed in i konkre tn i poda tek , s 
ka te r im nastopu Celest in, Jurč ičev sošolec in dober p r i j a t e l j , prvi , je po-
da tek , ki ga je pe t let po tem podkrep i l Leveč z n a v a j a n j e m reminiscenč-
nih zvez med S t a r i n a r j e m in Deset im bra tom. Celest in pove, da je n a 
Jurč iča b r a n j e Scottovih romanov že v g imnazi j i naredi lo »največj i vtis«. 
Novejša l i t e ra rna zgodovina je to vp l ivno r azmer j e dodobra prouč i la 
in so stvari , f o rmu l i r ane p r i Celest inu glede na Scotta, z novo dokumen-
taci jo le po t r j ene . Odveč ni bil ni t i poda tek o »očetu f rancoskega realiz-
ma« — Balzacu, ki je bil p r av tako Scottov »navdušen častilec«, in že 
kot p ropaga to r realist ične smeri Celestin ni mogel opust i t i Zolajeve 
p r i p o m b e o angleškem romanopiscu, ki jo je p r a v k a r svežo p reb ra l 
v ruščini . Drugače p a je z Dickensom in Shakespearom, ki da sta na 
slovenskega novelista »posebno vpl ivala«. Za Dickensa n ik je r ni n ikak ih 
poda tkov , koliko bi ga Jurč ič bra l in poznal , t ako da Celestinova sodba 
o posebnem vp l i van ju ne pove sko ra jda nič. D r a m a t i k a Shakespeara je 
Jurč ič š tud i ra l in mu dal mesto v svojem fabu l i r an ju . Značilno je npr . , 
da je čez mero ideal izirani Manici da j a l govoriti o angleškem d r a m a t i k u 
celo v za l jub l j en ih pogovorih ali da ji je pr ip isa l delež las tne iteligent-
nosti. ko je mimogrede izražala dvom v neko Shakespearovo domislico 
o r azporu med za l jub l jenos t jo in modros t jo — vendar vse to ni še »vpliv«. 
Ed ino morebitni d r a m a t u r š k i vpl iv p r i T u g o m e r j u bi lahko n e k a j po-
vedal v pr id Celestinovi domnevi, vendar je na to v p r a š a n j e slovenska 
l i te rarna zgodovina lahko odgovorila šele pozneje, ko je dobila uvid v 
rokopisno ostalino. Na to omenja Celestin novo nemško l i teraturo, ne da 
bi jasno označil, k a j ta oznaka obsega, ali knj iževnost od S tu rma und 
D r a n g a n a p r e j ali Mlado Nemči jo ali k a j drugega. 
Sk ra tka , Celestinove sodbe o vpl iv ih na Jurč iča so čez mero neekspl i-
ci tne vse do pr i tegni tve T u r g e n j e v a : »Se ve da je poznal tudi novo nem-
ško l i teraturo, vendar mislim, da n a n j kot p isa te l ja ni noben Nemec toliko 
vpl ival kakor omenjeni Angleži, p a č p a je (pozneje) tekmoval ž n j imi Iv. 
Turgenev, pa ne toliko, da bi bil bitno p remeni l Jurčičev pisatel jski zna-
čaj.« Sledi ka rak te r izac i ju ruskega pisa te l ja , ki vel ja kot ka rak te r i s t ika 
real izma, kakor si ga je p a č on preds tav l ja l . I l k r a t i s ka rak te r izac i jo T u r -
genjeva pos tavl ja Celestin p r ime r j avo z Jurčičem, ki da se zaradi vz t ra-
j a n j a pr i »romantičnih zanimivosti« ni mogel dvignit i na raven realistič-
nega p r ipovedn ika . »Saj Turgenev je že v št ir idesetih letih našega stolet ja 
s svojimi 'Lovčevimi zapiski ' odločno stopil in ostal na stališči p isa te l ja , 
ka te remu v p r ipovedovan ju ni g lavna s tvar romant ična zanimivost (pri 
Jurčiču p a je), a m p a k verno s l ikanje znača jev in s t an ja , v ka te rem so 
osobe, s tem glavnim namenom, du njegove slike kažejo d ruš tvu podobe iz 
ž iv l jenju , njegove dobre in slabe s t rani ter tako odločno deluje jo , da se v 
d ruš tvu budi samospoznanje in ž njim želja, da se odpravi, kar je slabega 
in zameni z dobrim.€ Z drugimi besedami: l i t e ra tura n a j bo k r i t ika druž-
be in nravi , n j ena nalogu ni samo v tem, dr. p r i k a z u j e s tvarno živl jenje , 
marveč da vpl iva v d ružbenonap rednem smislu, p revzame torej d ružbe-
noreformntorsko vlogo. L i t e ra tu ra Turgen jeva je po temtakem viden pr i -
mer d ružbenore formatorske idejnosti , kutere kr i t ik ne opažu samo v 
sp lošno z n a n e m p r i m e r u Lovčev ih zap i skov , k i so »mogočno bud i l i in 
šir i l i misel o o svobo jen ju sužnega kme ta« , m a r v e č jo v id i p r a v t a k o v 
vrs t i r o m a n o v in povest i , v k a t e r i h je rusk i novel is t »sl ikal in to lmači l 
t e č a j r a z v i j a n j a ru skega d ruš tva .« 
O tem, ko l iko je Ce les t inova sodba o Ju rč i ču p r a v i l n a oz i roma v čem 
ni , j e k r i t i čno spregovor i l a že M a r j a Boršn ik . Ugotov i la je, d a »za vse 
n j egovo delo ne v e l j a r o m a n t i č n a zan imivos t p r i p o v e d o v a n j a in z n a č a j e v 
kot g l a v n a s tvar« , k e r da je J u r č i č s svojo izbi ro j u n a k o v iz d o m a č e zgo-
dov ine in v a š k i h or ig ina lov želel d o k a z a t i s lovensko n a r o d n o samobi tnos t 
in da je Celes t in sp reg l eda l Ju rč ičevo rea l i s t ično u p o d a b l j a n j e k m e č k e g a 
v e l j a k a i td . 
Zav rn i l a je t u d i sodbo, k i jo je nav rge l Ce les t in ; ta je b i la sicer 
T u r g e n j e v u v p r i d , v e n d a r je ne točna . T a sodba se glas i : »Pa s a j vse 
z a p a d n o s lovans tvo nima nobenega p i sa t e l j a , ki bi p isa l , k a k o r T u r g e n e v 
in mnogi d r u g i r u sk i k r i t i čn i p i sa te l j i , t e r bi t o r e j s l ika l sovremeno 
društvo: r o m u n t i č n a zan imivos t p r i p o v e d a n j a in z n a č a j e v je še vedno 
g l a v n a s tva r . To je r u s k a k r i t i k a t u d i že opaz i l a t e r se potoži la , da za-
p a d n o s l o v a n s k i in južnos lovansk i p i sa t e l j i ne s l i ka jo sovremenega ž ivl je-
n j u in n j e g a borbe , da je za to n j i h o v o p r i p o v e d o v a n j e skoro brez idej, 
dobi t ih sredi našega ž i v l j e n j a . . . « L a h k o p o n o v i m za av tor ico monogra -
f i j e o Ce les t inu , da k r i t i čn i g losator N a š e g a o b z o r j a ni dovol j opaz i l in 
ne poznu l d r u ž b e n o k r i t i č n e note v s lovanskih k n j i ž e v n o s t i h (izven ruske) 
ni t i ne v s lovenski l i te ra tur i . 2 8 Tega ni bilo malo . P o s e b e j č u d n o je, d a v 
Zagrebu ni opaz i l Senoovega p r i z a d e v a n j a , u s m e r j e n e g a od 70. let d a l j e 
vse bo l j v d r u ž b e n o - p r o b l e m s k e teme. In konec koncev je ze lo ' enos t r an -
sko Celes t inovo p o j m o v a n j e sodobne teme, ko da bi jo r o m a n t i k i v svoji 
zag ledanos t i v p re tek los t a p r io r i z ame tava l i . Zdi se, d a je Celes t in 
r o m a n t i k o p r e v e č mer i l p o n e m š k i h zgledih (Novalis , Ticck) in je p r i 
tem p r e z r l np r . , d a je Mick iewiczev P a n T a d c u s z v mar s tôém sl ika 
s t v a r n e g a sodobnega po l j skega ž iv l j en j a , da ne o m e n j a m o B y r o n a in n j e -
gove k r i t i k e a n g l e š k i h r a z m e r n jegove dobe. 
G l e d e na s p r e j e m a n j e T u r g e n j e v a se s a m a ob sebi p o s t a v l j a p r i m e r -
j a v a med Šcnoo in n j e g o v i m s lovenskim sodobn ikom Ju rč i čem. Kot je 
ugotovi la h r v a t s k n l i t e r a r n a znanos t , se Šenoa zelo pogosto sk l i cu j e n a 
T u r g e n j e v a , s p r e j e m a n jegov »realist ični« p r a v e c , v e n d a r p r i n j e m še ni 
mogoče govori t i o p r e v z e m a n j u t u r g e n j e v s k i h p r i p o v e d n i h postopkov. 2" 
" Nav. d., str. 220. 
28 Ibidem, str. 230—32. 
29 Л. Flaker, Hrvatska književnost i Turgenjev, Ruski klasici XIX stolječa, 
Zagreb 1965, str. 89. 
Še na enem mestu je v eseju Naše obzorje omenjen Turgen jev . Č e p r a v 
je navedba iz govora ruskega romanopisca 28. jun. 1882 zelo t rdo in ne-
vešče prevedena , je zan imiva v toliko, ker vrže luč na pomembno sesta-
vino Celestinove miselnosti, na njegovo na rodnoku l tu rno ideologijo. Isto 
misel je našel že pr i Nemcih, seveda mu je, ker jo je izrekel Rus in po-
sebej še Turgen jev , tembol j dragocena. Navedba se glasi takole: »Nagla-
šu je jo narodnost v umetnost i , pesniš tvu, l i tera tur i samo slaba p lemena, 
ki še niso dozrela ali p a niso poli t ično samostalna, n j ihova sila (energija) 
ima služiti , se ve, za druge bol j važne svrhe, da si ohranijo sooj obsta-
nek.i30 Preneseno na sodobni jezik to pomeni , da rodol jubno poezi jo 
n a j b o l j r a zv i j a jo narodi , ki se bore za poli t ično samostojnost . Celestin 
u p o r a b l j a navedbo, r azv i j a joč mimogrede misel, da bi bil kakršenkol i 
kozmopoli t izem, ker p a č meri mimo narodnega p r inc ipa , »za nas pre-
širok in neploden«. Ide ja , ki jo je pisec eseja p reveč mimogrede navrgel , 
n i nezanimiva , vendar v neure jenem Celest inovem r a z p r a v l j a n j u ni 
mogla pr i tegni t i p r a v e pozornosti , p a tud i ime ruskega realista je tod 
porab l jeno brez potrebe in brez lmska. 
Iz dosedanje obravnave vemo, da je Celestin pogosto pisal o Turge-
n jevu , toda razen prvega večidel sp lošnoinformat ivnega č lanka, naslov-
l jenega po ruskem real is t ičnem pisa te l ju (SN 1869), o n j e m pozneje po-
sebej n i več pisal , vsako pot ga je — širše ali ožje — obravnava l v sklopu 
neke d ruge teme. T a k je tudi nas ledn j i p r imer , obravnava ž iv l jen ja in 
kr i t iškega de lovan ja V. Belinskega (LZ 1886), ki je p r a v tako — kot še 
m a r s i k a j v Celestinovi publ ic is t ični dejavnost i — p rv i temel jni p r i k a z 
določene pomembne ruske pisa te l jske osebnosti p r i Slovencih. 
Poleg drugega — o čemer tu ni mogoče r azp rav l j a t i — pokaže Celesti-
nov esej o Belinskem, kako temelj i to je slovenski publ ic is t s tvar i prouči l 
in, ka r je enako važno, da je gradi l svoje p i san je na p rv ih vir ih. O 
osebnih zvezah in o l i te rarnem razmer ju med Belinskim in Turgen je -
vom je povedal n p r . nas ledn je : da sta se seznanila tam v zače tku 40. let, 
du je k r i t ik že iz p rv ih povesti spoznal p r ipovednikov talent , čeprav ob 
n j i h še ni slutil »bodočega v e l i k a n a . . . (ne) njegovega druš tvenega 
( = družbenega) pomena«, da v oceni p rv ih Lovčevih zapiskov, ki j ih je 
pozdravi l , ni smel opozoriti na »velike rane na telesi ruskega naroda , 
robstvu kmetov«, da je Turgen jev o tem znunstvu z vel ikim kr i t ikom 
pozne je pisal . Celestin se je vmešal v sodbo Belinskega, češ da je v delih 
nas topa jočega p r ipovedn ika bol j opazna sled njegovih konkre tn ih za-
pažun j , ne p a tvorna ( imaginat ivna) sila. Res je kr i t ikova opuzka, da 
30 I.Z 1883, str. 324. 
» a v t o r H o r a in K a l i n i č a n i m a t a l e n t a za č i s to u s t v a r j a n j e , d a n e m o r e 
u s t v a r j a t i k a r a k t e r j e v in j i h s t a v i t i v t a k e m e d s e b o j n e o d n o š a j e iz k a t e -
r i h se o b l i k u j e j o r o m a n i in p o v e s t i s a m i p o sebi«,3 1 p r e n a g l j e n a in C e l e -
s t in ni ime l t e ž k e g a d e l a , d a j i j e — s k l i c e v a j e se n a p o z n e j š i o p u s ve l i -
k e g a r e a l i s t a — n a s p l o š n o u g o v a r j a l . 
N o v a p r i l o ž n o s t za r a z p r a v o o r u s k e m r e a l i s t u se j e p o n u d i l a , k o j e 
z a g r e b š k i l i t e r a r n i p u b l i c i s t v S l o v a n u (1887) r a z č l e n j e v a l r a z n o t e r a 
t v o r n a p r i z a d e v a n j a d u n a j s k e g a p i s a t e l j a J o s i p a S t r i t a r j a . P r i t e m j e 
z a d e l n a v p r a š a n j e n j e g o v e g a o d n o s a d o n a t u r a l i z m a in n a s o p o s t a v i t e v 
Zola — T u r g e n j e v , i z r a ž e n o v » p o g o v o r i h « p r e d d v e m a l e t o m a (LZ 1885). 
U g o v o r i S t r i t a r j u so p r e t e h t a n i in p o v e d a n i ze lo o b z i r n o , v e n d a r n e -
d v o u m n o . 3 2 S p i s o S t r i t a r j u p o n o v n o i z p r i č u j e k r i t i č n i t a l e n t F r a n a C e -
l c s t i n a , k a r j e t e m b o l j v r e d n o p o u d a r k a , k e r se j e z a g r e b š k i p r o f e s o r 
n e m a l o k d a j z g u b l j a l v n e j a s n e m in n e p o v e z a n e m r a z l a g a n j u mis l i . 
N a v e z o v a j e n a S t r i t a r j e v o t r d i t e v , k a k o vse m l a d o z n a v d u š e n j e m 
b e r e N a n o in D i m , n a d a l j u j e C e l e s t i n : 
Pisatelj te razprave opazuje precej vestno slovensko življenje, ali mora priznati, 
da ne ve, da bi bila ta dva romana moško in žensko slovensko mladino tako 
razumela, in se je prav začudil, ko je prvič to bral. Ravno tako se je čudil be-
sedam: 'Kolika razlika med teina imenoma in vender Zola in Iv. Turgenjev sta 
prava tipa te nove pisave.' Res so nasprotniki nove ruske literarne stranke, ko 
se je pojavila v 40. letih našega stoletja in zamenila 'čisto umetnost' ali pa 
romantiko, govorili novim pisateljem, med kutere spada tudi Ivan Turgenjev, 
da spadajo k 'naturalnoj šoli', in napadali so jih, četudi jim je bil na, čelu (že 
pred Ivanom Turgenjevim) genialni Gogolj, ter so ga sledili Dostojevskij, Gon-
čarov, Pisemskij in dr. ali ta naturalizem je čisto drug, kakor je naturalizem 
E. Zola. / . . . / Ce so dela pisateljev 40. let obogatila rusko literaturo s premno-
gimi plemenitimi idejami in težnjami — in to so — če so Lovčevi zapiski Iv. 
Turgenjeva nadahneni z nujplemenitejšo ljubeznijo do zatiranega ruskçga tlu-
čanu — in to so — tako, da so veliko, veliko pripomogli, da je bil osvobojen 
ruski kmet; ne more se vse to vendar imenovati škodljiv naturalizem ter tudi 
gotovo ni podoben francoskemu. Ce je potem Turgenjev v Dimu šibal po-
nosne, ali puste aristokratc in meglene težnje nove generacije, ki bi rada napre-
dovula, pa ne ve kuko, tako da so njene misli le neki 'dim': ni nikjer ničesar, 
kur bi nus le mulo, mulo spominjalo francoske Nane in njenega naturalizmu. Pu 
tudi dalje je hotel biti Turgenjev tolmač teženj ruske inteligcncije, ali nikjer in 
nikoli mu ni nikdo očitni, da je prestopil zakone najstrožje morale: Turgenjev 
je čist, kukor le more biti čist kuk pisatelj, ki opisuje življenje.33 
31 Prim. V. G. Bclinski, Članki in eseji o književnosti, Lj. 1950, str. 341—344. 
3! Formulacija, da se je C. »obregnil /?/ na njegov /: Stritarjev/ prikaz natu-
ralizma v Ljubljanskem zvonu« je preostra in nerazumljiva. Tako J. Pogačnik, 
Stritarjev literarni nazor, Lj. 1963, str. II. 
» Sn 1887, str. 90 si. Pri m. tudi M. Boršnik, nav. d., str. 249. 
Nato se Celest in skl icuje še na Dostojevskega in p r ide do končnega 
zak l jučka , »da ruska n a t u r a l n a šola ni bila in ni podobna francoski«, in 
sprašu je , kako je mogel d u n a j s k i k r i t ik »ruskega odličnega p isa te l ja , z 
nežno dušo, kakor j ih je bilo le malo na svetu«, meni nič tebi nič »pri-
kleniti« na Zolaja. Ker je sicer S t r i ta r p r i znava l p isa te l jsko veličino T u r -
genjeva , se Celestin čudi njegovi t rd i tv i iz leta 1885. S a j vendar ni 
n ik je r , niti v rad ika ln i ruski l i teratur i n a j t i takega p i san ja , kot je Zola-
jevo. 
Kr i t ik S t r i t a r j ev ih »pogovorov« je našel dobro besedo tudi za Zola ja ; 
čeprav ne odobrava skra jnos t i f rancoskega romanopisca, je p r ep r i čan , 
da za vrsto romanov iz seri je Les Rougon-Macquar t ne more vel ja t i Str i-
t a r j eva oznaka , da Zolaju u g a j a samo, »kar je moralno gnilo in smrd-
ljivo«. Celestin uprav ičeno ugotavl ja , da Zola ni zanika l »pravih uzorov 
krščanske čistosti in krepost i« in da ga ob vsem p r e t i r a v a n j u »mračne 
slike / . . . / ne vesele«. 
Obe Celestinovi sodbi sta nazorni in za tisti čas nenavadno točno za-
deneta v bistvo problema. Če os ta jamo p r i n j u n i k ra tk i , ekspl ici tni for-
mulaci j i , ve l j a ta v svoji osnovi tudi dandanes . Da smo posvetil i enače-
n jem Turgen jeva z Zolajem malo več pozornosti , ni odveč, ka j t i podobno 
enačen je se bo ponovilo — pr i Mahniču.8 4 
Istega leta je Celestin še e n k r a t spregovori l o Turgen jevu in njego-
vih delih, in sicer v p r e d a v a n j u , v ka te rem je r azp rav l j a l o ruskih ra-
d ika ln ih s t rujah. 3 5 V sklopu teme ga je posebe j zanimalo, kako te ra-
d ika lne s t ru j e p r i h a j a j o do izraza v kn j iževn ih delili. Za takole r azp ra -
vo so mu seveda dela Tu rgen jeva nudi la v idna oporišča, v prv i vrst i 
Oče t j e in sinovi, Dim in Ledina. O b r a z p r a v i se je vredno ustavit i , ne 
samo zavol jo tega, ker jc zagrebški kr i t ik svojo že i tak strogo sodbo o 
protagonist i l i revolucionarnih g i b a n j p r i Rusih r ad ika lno zaostril , tem-
več tudi glede na to, ker na tem mestu izvira njegovo zav račan je radi -
kalcev iz izrazit ih konservat ivnih sociulnoidejnih pobud. 
Celestinovo označevanje revolucionarne mladine je v skladu s slav-
janof i l sko ideologijo, li kuter i se je ta čus zaznavno nagibni, p rekomerno 
poenostavl jeno: »Ker p a večkra t niso smeli vsega povedat i ali pa v na-
glici niso mogli: nas ta la je kmalu vel ika množina po lučenjakov , ki so 
tem glasneje govorili, presojal i in obsojali čim m e n j so vedeli o obšir-
nosti in globokosti posameznih v p r a š a n j . Obsoja t i so zučeli mnogo, skoro 
vse in neki mlad i l j u d j e so se navadi l i celo, da niso pr iznava l i n i č e s a r . . . « 
34 Posebej v spisu Naši realisti pa realizem (RK 1890). 
35 Ruske radikalne struje, (»obtožna literatura«), Sil 1887, str. 198 si. Vključiti 
v bibliografijo M. Boršnik, nav. d., str. 321. 
Kot p r i m e r t eh m l a d i h r a d i k a l c e v je Ce les t inu n a j b o l j p r i rok i Bazarov , 
k i »ne p r i z n a v a av to r i t e t ni za znanos t ni za umete lnos t« , n a k a r v rže 
pogled n a n ih i l i s te ko t celoto, češ da so ti »sploh govoril i , da i m a j o obe 
(t j . znanos t in umetnos t ) s luži t i i d e j a m , k a t e r e so r a v n o s t r a s tno širi l i , 
n p r . ide j i , d a si i m a č lovek sam služi t i k r u h in ne živeti n a t rošek d r u -
gih.« I d e j i p a č , k i je v svojem b is tvu n a p r e d n a in d e m o k r a t i č n a . 
GlaTna n a p a k a Ce les t inovega sp isa je, da misl i p r e v e č samo n a m e -
tava , ne da bi t r d i t v e r azč l en j eva l . P r i Baza rovu u g o t a v l j a nedos lednost i 
v n j egovem z n a č a j u ; n a m r e č , d a se j u n a k roga čus tvenost i , a j i h k r a t i 
s am z a p a d e , da l j e , d a se ob vsem z a v r a č a n j u p l e m i š k e g a p o j m a čast i 
z a p l e t e v d v o b o j s P a v l o m Pe t rov i čem i p d . Iz vsega tega b i sledil za-
k l j u č e k , da je T u r g e n j e v s svoj im r o m a n o m uspe l p r a v z a r a d i teh »ne-
doslednost i« v z n a č a j u Baza rova , k a j t i na ta n a č i n je u s tva r i l živ, živ-
l j e n j s k o g ib l j iv lik, ne p a moreb i t i ma r ione to ali enod imenz iona lca po 
nek i v n a p r e j š n j i »nihi l is t ični« shemi . V e n d a r t ega z a k l j u č k a Celes t in 
ni i zpe l ja l , ke r ga, i z h a j a j o č iz s l a v j a n o f i l s k c g a nazora , ni bi l zmožen 
i zpe l j a t i . Ed ino , k a r p o v e o svojem j u n a k u , je osnovno s p o z n a n j e o ne-
r avnoves ju med s p o z n a n j e m in d e j a n j e m . 
Če so d o g n a n j a o B a z a r o v u v e n d a r l e n a r avn i n e k a k š n e g a obr i snega 
č r t a n j a z n a č a j s k e s l ike p r o t a g o n i s t a r evo luc iona rne mlad ine , je v p r i -
m e r u D i m a in Novi Celes t in s tva r i k v e č j e m u zamegl i l , če že ne skr ivi l . 
Ravno tako ali pa še bolj nedoločen (: kot roman o Bazarovu) je poznejši roman 
Turgenjeva Dym, o katerem — kakor sodi ruska kritika in čitatelji — pisatelj sodi 
težnje novega rodu prepovršno: vse reforme, vsi ideali in želje, vsa prepričanja 
in misli, vse naj bi bil — dim. Proti temu se je oglasila vsa /??/ Rusija, ker 
so v Dymu videli perečo satiro, toda ne slike iz življenja. 
M e d t e m ko Celes t in j a sno pos tav i , d a so — v p r i m e r i z D i m o m — 
»resničneje« p r i k a z a l i r a d i k a l n e t i p e P i semski , Dos to jevsk i (Raško l jn i -
kov, Besy) in G o n č a r o v ( O b r y v : M u r k Volohov), j e n j egova sodba o ro-
m a n u Če rn i š evskcga v celem odk lon i lna . (»Roman ' Č t o de la t ' je t r a j n o 
— ali ne dobro v p l i v a l n a mlad ino , k a t e r a je v svoji v r toglavos t i p r a v 
resno p o s n e m a l a č u d n e j u n a k e ter t ako p a d a l a v n ih i l i s t ičn i v r t inec . To 
delo je , k u k o r v sak . / ? / l ehko vidi , p r a v nezrelo.«) V n a d a l j e v a n j u sp i sa je 
Celes t in posvet i l mulo več z a n i m a n j a še z a d n j e m u r o m a n u T u r g e n j e v a , 
p r i čemer pu so ga — sk ludno z n jegovo temo — z a n i m a l e p r e d v s e m 
d r u ž b e n e r a z m e r e 70. let, iz k a t e r i h č r p a roman Led ina . R o m a n je po 
n j egovem m n e n j u n a d a l j e v a n j e p r e j š n j i h d v e h romanov , osebe p a se dele 
na r ad ika l ce , l ibera lce in konserva t ivce , to t ako , da p r i p a d e g l a v n a 
vloga p r v i m . T i so » n a j r a j š i iz o m i k a n i h s tanov«, se p reob lečen i t iho ta -
p i jo po vaseli (»hodijo med narod«) in t am razv i j a jo »fana t ično p r o p a -
gando«. Pisec omenja Markelova in Solomina, ki je trezen, zmeren radi -
kalec, a »ne t r p i agi taci je v svoji tovarni«, čudno, da pozab l ja na glav-
nega j u n a k a Neždanova. Zak l juču je z apodik t ično sodbo: »Karakter i -
s t ika rad ika lcev je p r e c e j slaba /?/, četudi se ne da ta j i t i , da so potem 
dogodki Tu rgen jevu v marsičem pri trdil i .« 
Pojasni lo za t ako razlago Turgen jeva in »nihilistov« dobimo, če upo-
števamo, k a j je Celestin istočasno pisal, tako np r . spominski č lanek o 
Aksakovu (LZ 1886) in o Katkovu (LZ 1887). Iz obeh je razvidno, da se 
je s lovenskohrvatski publ ic is t ponovno vnel za ideale s lavjanof i l s tva , 
zapade l tore j v s tanje , ki ga je bil med b ivan jem v Rusi j i bol j ali m a n j 
p remagal . 
Nas lednj i Celestinovi pr ispevki , kolikor se do t ika jo Turgen jeva , so 
bolj obrobni. Na jzan imive j š i med n j imi je repl ika Mahniču z naslovom 
Ne motimo si pojmov! (SS 1891).30 P r i zade t ob Mahničevem dogmatič-
nem ekskluzivizmu in posebej še ob njegovem naš t evan ju »realistov, ki 
niso realisti«: Zola, Turgen jev , Tavčar , Gorazd — je Celestin ponovno 
posegel v teoretsko r a z p r a v l j a n j e o na rav i real izma. I zpodb i j a joč Mah-
ničevo negat ivno ocenjevunje Aškerca in T a v č a r j a se je h k r a t i opredeli l 
prot i na tu ra l i zmu Zolajeve vrste in je zagovar ja l realizem, ka te remu 
da je s l ikanje »črno na črno« tuje , k a j t i p r a v i realist slika strast i in na-
pake , da bi tembol j izstopilo dobro in lepo. Y tem z a d n j e m teoretskem 
nas topu se Celestin op rede l ju j e za tisto vrsto real izma, ki zavzema sred-
nj i po loža j med ideal izmom in na tura l izmom. Med preds tavn ik i real izma 
je navedel Ruse: Turgen jeva , Gončarova , Dostojevskega in Tolstoja. 
Mahnič seveda ob tem polemike ni ustavil , toda Celestin se ni več ogla-
šal. Njegovo stališče je bilo z a n j dokončno jasno in u t r jeno. 
Še dva drobca zaslužita omembo. Leta 1891 je zagrebški profesor 
v Slovanskem svetu objavil po dolgih letih svojo zadn jo prozo z naslovom 
Veselo življenje?. Spis ni pokaza l k a k š n i h v idn ih l i terarnih kval i te t , po-
memben je kveč jemu kot p r i č evan j e o miselnosti s ta ra jočega se knj ižev-
nega delavca. Mimogrede je oznučil tud i svoj l i terarni okus, ko je o pro-
tagonis tki Emil i j i povedal , da slu ji »Lermontov in Turgen jev povšeči, 
ker sta t ako resnična, blagu, človečna«. In drugi p r imer , vzet iz d robnih 
vesti, s ka te r imi je bralce Podgornikovega lista seznanja l o novostih v 
ruski knj iževnost i . O b izidu l i terarne zgodovine Skabičevskega, ki ni 
imel posluhu niti za T u r g e n j e v a nit i za Dostojevskegu, si je vzel Celestin 
M. Boršnik, nuv. d., str. 260—264. 
besedo, da je tega » rad ika lnega« k r i t i k a k a r se da ostro in energ ično za-
vrn i l . 
K a k š n a bo po vsem tem sp lošna ocena Celes t inove p o p u l a r i z a c i j e 
T u r g e n j e v a ? 
N a j p r e j je iz r a z p r a v e jasno, da v dveh in pol dese t l e t j ih (po 1. 1869) 
n ihče p r i Slovencih ni tol iko in t o l ikokra t p o u d a r j a l p o m e n in v rednos t 
l i t e r a tu r e T u r g e n j e v a . Seveda v s a k o k r a t s posebn im p o u d a r k o m , da gre 
za rea l i s t i čnega p i s a t e l j a , p r e d s t a v n i k a smeri , k i jo je Celes t in želel 
uve l j av i t i in u t r d i t i v naš i kn j i ževnos t i . Ce les t inovih r a z p r a v , o p o m b in 
opozor i l ni mogel p res l i ša t i n ihče , k d o r je le k o l i č k a j s p r e m l j a l točasno 
d o g a j a n j e v s lovenski kn j i ževnos t i . 
D a l j e je r azv idno , da je Celes t in imel posebno razv i t smisel za ana l i zo 
l i t e r a rn ih ide j , mnogo m a n j za l i t e r a r n a de la v celoti . T a je n a j p o g o s t e j e 
p o j m o v a l in r az l aga l g lede na v n a p r e j š n j i d r u ž b e n o i d e j n i nazor . P r a v i l -
no p o u d a r j a j o č p o m e n s t v a r n e g a p ro i zvodnega de la v n j egovem ma te r i a l -
nem obsegu in v d u h o v n i h r e l ac i j ah , je z a n e m a r j a l (ali ni dovo l j r azumel ) 
č u t n o č u s t v e n e p o b u d e l i t e r a rnega u s t v a r j a n j a . O d tod n jegovo z a v r a č a -
n j e » romant ične« s u b j e k t i v n e umetnos t i in p o m a n j k a n j e p o s l u h a za del 
tvornos t i T u r g e n j e v a ( l j ubezenska in i r ac iona lna t e m a t i k a ) . R a d o ga je 
zaneslo v nbsolu t izac i jo , n a j p r e j d r u ž b e n o i d e j n i h v id ikov , p ro t i koncu 
ž i v l j e n j a p a v neko p r e t i r a n o p o v e l i č e v a n j e s l a v j a n o f i l s k i h idealov. 
Posebno v p r u š a n j e so p o m a n j k l j i v e s t r an i n j egovega st i la , ki je po-
gosto n e u g l a j e n , p r e m a l o konc izen in neeksp l i c i t en . Ko da je n jegov 
s t avek n a s t a j a l pod s i ln im p r i t i s k o m h i t rega s p r e j e m a n j a in r n z d a j a n j a 
misl i , v n e p r e s t a n i zagnanos t i š i r j e n j a idej . Č i s tok rven pub l i c i s t to re j , 
ki p a je žel j i po s t ik ih s k o n k r e t n o živo s t v a r n o s t j o d o d a j a l p r i s t no š tu-
d i j sko razvne tos t . 
Ce les t in š te je med tiste duhove , ki so živeli iz a k t u a l n i h i d e j časa in 
z n j imi . Zato je povsem n a r a v n o , d a je l i t e r a t u r a T u r g e n j e v a odmeva lu 
v n j e m in b i la p r e k o n j e g a p r i s o t n a tud i v svetu , na k a t e r e g a je hotel 
vp l iva t i . Mimo Ce les t ina ne more ni t i zgodovina l i t e r a rn ih i d e j (kr i t ika) 
n i t i zgodovina pub l i c i s t i ke na S lovenskem. Gotovo se bodo p roučeva l c i 
teh k u l t u r n i h o b m o č i j k v n e t e m u p r o g r a m a t i k u r e a l i z m a še pogosto 
v rača l i . 
ZUSAMMENFASSUNG 
Es ist längst bekannt, daß in der zweiten IIii]fte des XIX. Jahrhunderts das 
Novellenwerk Turgenjews f ü r manche Nationalliteraturen von besonderer und 
einzigartiger Bedeutung wur. Dus gilt auch fiir die slowenische Literatur. Kein 
anderer Schriftsteller wurde in den 80-er Juhrcn so häufig übersetzt (die Bi-
bliographie zählt 23 Einheiten auf, darunter 6 Buchausgaben), keinem anderen 
sind im Namen des realistischen Programms so anerkennende und verehrende 
Worte zuteil geworden. Im Bereiche des Informierens und Popularisierens des 
russischen Realistem hat sich Fran J. Celestin (1843—1893) wertvolle Verdienste 
erworben. 
Die vorliegende Studie bemüht sich, die diesbezügliche Tätigkeit Celestins 
zuerst in ihrem ganzen Umfange und auch nach der gedanklichen Reichweite 
und dem Inhalt, ebenso nach ihrer Wirksamkeit zu beschreiben und zu wür-
digen. 
Es ist charakteristisch, daß schon der erste Artikel, den Celestin dem russi-
chen Realisten widmete, eine gesellschaftskritische Note trägt. Bald darauf 
konnte er während seines vierjährigen Aufenthalts in Rußland seine russistischen 
Kenntnisse vervollkomnen und sie kritisch überprüfen. Im weiteren verband 
er sein publizistisches Interesse an Turgenjew besonders mit dem, was ihm 
zunutze kam: er versuchte nämlich, die Richtung des literarischen Realismus 
zur Geltung zu bringen. 
Celestin hat die ganzen zweieinhalb Jahrzehnte bei den verschiedenen 
publizistischen Anlässen über einige hervorragende aktuelle Probleme der Tttr-
genjewschen Literatur referiert und diskutiert. Es gelang ihm, diese Proble-
matik sehr lang im Vordergrund des breiten literarischen Interesses zu halten. 
Seine Aufmerksamkeit galt vor allem den dringenden sozialen Themen, die 
im Werk des russischen Realisten vorherrschen. So geschah es, daß er einige 
wichtige Seiten dieses Schaffens (z. B. die lyrischen Komponenten, der land-
schaftl iche Impressionismus, die irrationalen Motive) außer Acht ließ.