CELOVEC
ČETRTEK
VESTNI
24. SEP. 1998
Letnik 53 Štev. 38 (2980)
Cena 10 šil.
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Verlagspostamt ^9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b.


Bilateralna vprašanja ne sodijo v eu-ievski nahrbtnik
VESTNIKOV IZLET
Od 9. do 11.
Umag, hotel Koral]
|k | a svojem državniškem obi-lll sku v Sloveniji prejšnji petek, 18. septembra 1998, je avstrijski zvezni predsednik dr. Thomas Klestil jasno naglasil, da pri vključevanju Slovenije v EU odprta bilateralna vprašanja ne smejo in ne morejo igrati nobene pogojevalne vloge.
Klestilov obisk v Sloveniji v času avstrijskega predsedovanja EU seveda ni naključen, ampak sodi v krog pogovorov s predstavniki peterice držav, ki hočejo kot naslednje postati članice EU. To so poleg Slovenije še Poljska, Estonija, Češka, Madžarska in tudi Ciper. V Sloveniji, natančneje na gradu Brdo pri Kranju, se je Klestil pogovarjal s predsednikom Republike Slovenije
rom Janezom Drnovškom.
Obe strani sta pogovore ocenili kot odprte in prijateljske, Klestil je Kučana imenoval prijatelja, dobrega soseda in bodočega partnerja v EU.
Jasno, daje predvideno članstvo Slovenije v EU zaobjelo glavni delež pogovorov, pri čemer je Klestil obljubil vso avstrijsko logistično in tudi pravno podporo in nasvete pri usklajevanju slovenskih pravnih norm z eu-jevskimi. Kot ohrabrujoče je predsednik Kučan ocenil prav dejstvo, da je Dunaj že zdaj, v času svojega predsedovanja Evropski uniji, ponudil Ljubljani, da bi začeli s pristopnimi pogajanji in z usklajevanjem prav-
Soglasnost pogledov in ocen obeh predsednikov, Thomasa Klestila (levo) in Milana Kučana, je srečanju na gradu Brdo vtisnila svoj pečat.
nih sistemov. Slovenski predsednik je tudi pozdravil, da Avstrija podpira načelo individualnih, ne pa skupinskih pogajanj s pristopnimi kandidati, kajti vsaka država je primer zase.
Državna predsednika sta se pogovarjala tudi o širšem kontekstu evropskih dilem, pri čemer sta seveda tragediji na Kosovu in položaju v Bosni in Hercegovini namenila veliko pozornosti. Beseda je tekla tudi o odprtih manjšinskih in o skupnih vprašanjih. Kučan je
naglasil veljavnost člena 7 ADP ter potrebe slovenske narodne skupnosti pri otroških vrtcih, Glasbeni šoli in sprejemanju signala RTV Slovenija, Klestil pa je izrazil zadovoljstvo, da imajo nemškogovoreči državljani Slovenije možnost vrnitve zasežene lastnine, in da o kolektivni krivdi te skupine ni nobenega govora. Beseda je tekla še o evropskih varnostnih konceptih ter o gospodarskem sodelovanju med državama.
/. k. w.
Dragi bralci, dragi prijatelji!
Letošnji 13. izlet Slovenskega vestnika nas bo popeljal v Umag, v naselje Katoro, kjer smo za vas rezervirali hotel KORALJ. CENA IZLETA: 1.600,- ŠIL. DODATEK ZA ENOPOSTELJNO SOBO: 300,- ŠIL.
V ceni je zajeto: prevoz s Sienčnikovimi avtobusi, dva polna penziona, izlet z ladjo (v primeru slabega vremena je predviden izlet z avtobusi v Rovinj), dodatno kosilo v nedeljo s pokušnjo vin. Za zabavo in ples nam bo igral Trio Pavlič z Obirskega. Prijavite se čimprej na upravo Slovenskega vestnika, Tarviser Straße 16, Celovec: Milka Kokot: 0 46 3/ 51 43 00-40 ali Urška Brumnik: 0 46 3/51 43 00-14
Preverite veljavnost potnega lista!
DEMOKRACIJA '99
Michael Johann glavni kandidat
Glavni kandidat Zelenih oz. Demokracije ’99 - volilnega združenja koroških Zelenih, Liberalnega foruma, Enotne liste in VGÖ - na prihodnjih dežel-nozborskih volitvah na Koroškem, je 35-letni dipl. ing. Michael Johann iz Šmarjete v Rožu.
Te stranke so se medtem tudi dogovorile za rotacijski model, po katerem bo Enotna lista v deželnem zboru zastopana dve leti tedaj, če dosežejo vsaj dva mandata. Delila pa si ga bo z liberalci, ki bodo v deželnem zboru prva tri leta mandatnega obdobja. O glavnem kandidatu EL trenutno poteka temeljno glasovanje med zaupniki stranke, ki odločajo o tem, ali naj to mesto zavzame Andrej Wakounig ali kdo drug.
Preberite
■	Po volitvah v Bosni in Hercegovini. Komentar dr. Marjana Sturma
■	Otroški vrtec v Ledincah
odprl vrata	Stran 2
■	Zanimive izkopanine
v Šentpetru pri Kazazah na gornjem Koroškem.
Našli so grobišča Karantancev
Stran 3
■	Janko Messner - nova kniga
in nov CD	Stran	4
■	Hanzi Kežar 70-letnik.
Jubilanta je portretiral Andreja Kokota	Stran 5
■	Še o vrtcu v Lednicah
Stran 7
■	SAK doma spet igral
neodločeno	Stran	8
PREBLISK
■ Enotna lista jemlje geslo skupne kandidature z Zelenimi in Liberalnim forumom, »Demokracija 99« očitno zelo resno; predvsem letnico, saj potemtakem demokracija lahko počaka še leto dni.
Tako si lahko razlagamo nairtost mnogih občinskih funkcionarjev el Demokracija 99
zaradi kandidature, saj so o njej več ali manj izvedeli šele iz časopisja, njih seveda ni nihče vprašal.Dobro nam je še v spominu deželni kongres EL ob predzadnjih državnozborskih volitvah, ko je večina delegatov zavrnila načrte za samostojno kandidaturo na državni ravni.
Tokrat si je vodstvo EL verjetno mislilo, da je bolje postavi-
ti bazo pred dovršena dejstva, tako vsaj ne more biti proti. Sicer pa so ljudje lahko itak srečni, da smejo v okviru temeljnega glasovanja potrditi Andreja Wakouniga za glavnega kandidata (je edini predlagani kandidat). Jasno, da s tem niso vsi
zadovoljni. Zato lahko pričakujemo napeto zborovanje EL, ki naj bo 3. oktobra - če se ga bo sploh kdo udeležil. Nedavno sem namreč srečal nekega občinskega odbornika EL in ga vprašal, kaj on meni o kandidaturi in ali je svojo glasovnico že odposlal. Pa mi je dejal: »Veš, kako take glasovnica lepo gorijo!«	jo
KOKS
Poziv
organizacijam
Zveza slovenskih organizacij je julija predlagala ustanovitev Koordinacijskega odbora koroških Slovencev, v katerem naj bi bili zastopani vsi sloji manjšine. Naprosila je posamezne organizacije, naj ji sporočijo svoje mnenje o predlogu. Rok, v katerem naj bi odgovorile, je do 30. septembra.
Pozivamo vsa društva, ki doslej še niso odgovorila, da nam do naslednjega tedna sporočijo, ali so pripravljena sodelovati v takem KOKS-u. Le s široko podporo bo namreč mogoče priti do usklajevalnega telesa, ki bo končalo trenutno skrajno nezadovoljivo stanje!
Tajništvo ZSO
Emil
Krištof
tolkala
če 24. 09. 98 20.00 Farna dvorana Šmihel pe 25. 09. 98 20.00 Vetrinj, Marhof so 26. 09. 98 20.00
Kulturni dom Šentjakob
t rotitve v BiH so V se končale z zmago posameznih nacionalističnih elit.
Nastop bolj zmernih političnih sil v posameznih entitetah je več ali manj propadel. S tem je postalo jasno, da volitve po etničnih kriterijih v okolju oziroma z ozadjem etničnega konjlikta (skoraj) vedno dobijo nacionalistične sile. Politični in svetovnonazorski pluralizem v takih pogojih ne pride do veljave, ker pač etnični princip prevlada. Le ta pa operira z emocionalnimi argumenti. Zapad je ob volitvah pričakoval spremembo politične podobe BiH in je seveda razočaran nad izidom volitev.
To seveda pomeni, da bo prisotnost zapada na Balkanu potrebna še kar lep čas.
Konflikt na Balkanu ima tudi precej opraviti z instru-mentalizacijo manjšin v korist interesov matičnih narodov. Miloševič je na svojem političnem pohodu »našun-tal« Srbe v Krajini in BiH. Danes pa potrebujejo Srbi v Republiki srbski vizo za vstop v Jugoslavijo in krajinski Srbi so razpršeni po Kosovu in Vojvodini. Skratka, ko so mu postali krajinski Srbi in Srbi BiH breme, jih je Miloševič pustil pasti.
Ko sem v okviru svojega opazovanja volitev v BiH govoril z »navadnimi« ljudmi, sem na eni strani opazil veliko človeško razočaranje, ki ga ni mogoče opisati, na drugi strani pa so isti ljudje vse svo-
je upanje vlagali v nacionalistične stranke, ki naj bi rešile situacijo, v katero so zašli. Toda razmere so nepregledne - na domovih pregnanih Hrvatov živijo Srbi ali Muslimani in obratno - razrešitev tega gordijskega vozla je izredno težavna. Prednost ima torej tista stranka oziroma kandidat, ki ponuja hitre in radikalne rešitve. V tem je med drugim tudi vzrok, da so nacionalisti spet zmagali.
Konflikt na Balkanu je tudi konflikt med vasjo in mestom, konflikt med arhaičnimi družbenimi strukturami,
ki s procesi modernizacije ne vedo kaj početi. Politične elite pa to arhaičnost instrumenta-lizirajo v svojo politično korist. Tudi to je vzrok, da se zmernejše sile pri teh volitvah niso mogle uveljaviti.
Skratka - vojna v bivši Jugoslaviji ima za posledico poražence in tristotisoč mrtvih. S posledicami - gmotnimi in psihičnimi - bodo soočene še generacije.
Prisotnost zapada je še naprej potrebna. Iluzorično je misliti, da bodo volitve po etničnih kriterijih, v regiji, kjer se je odvijala vojna po etničnih kriterijih, spremenile miselnost ljudi.
Balkan bo še lep čas nestabilna regija Evrope.
dr. Marjan Sturm
V BiH so zmagale nacionalistične elite -kaj drugega tudi ni bilo pričakovati
KOROŠKA - DUNAJ
KHD ponovno zahteva ugotavljanje manjšine
KHD je v zadnjem času večkrat ponovil svojo staro zahtevo po ugotavljanju manjšine in po ločevanju otrok v šolstvu.
Toda zahteva KHD nima realnih možnosti za uresničitev, saj Evropska unija temelji na principih medkulturnega učenja in sožitja med ljudmi različne narodnostne pripadnosti. Prav tako je tudi Svet Evrope s svojo okvirno konvencijo za zaščito narodnih manjšin, ki jo je R Avstrija že ratificirala, postavil nove temelje za manjšinsko zaščito, ki je popolnoma oddaljena od kakega ugotavljanja manjšine.
Ironija zgodovine je, da podobne zahteve postavlja tudi državnozborski poslanec Liberalnega foruma Karel Smolle, ki je v parlamentarnem vprašanju kanclerju Klimi postavil med drugim tole vprašanje: »Ali smatrate ... za politični dialog z narodno skupnostjo potreben in koristen, z volitva-
mi legitimiran politični zastopniški organ slovenske narodne skupnosti s pravico javnosti«?
Kancler Klima je na to vprašanje odgovoril: »V vprašanju omenjen »z volitvami legitimiran politični zastopniški organ slovenske narodne skupnosti s pravico javnosti« predstavlja zahtevo, ki jo postavlja le en del slovenske narodne skupnosti in je druge skupine slovenske narodne skupnosti ne podpirajo. Spomenica avstrijskih narodnih skupnosti ... zahteve po javnopravnem zastopstvu izrecno ne postavlja, ker je za to potrebno ... ugotavljanje manjšine - v kateri koli obliki.«
Pred dvajsetimi leti nihče znotraj slovenske narodne skupnosti ni podprl zahteve po ugotavljanju, in pred dvajsetimi leti je na žalost tedanji kancler pristal na ugotavljanje. Zdaj je nekoliko drugače. Zdaj tudi en del manjšine želi ugotavljanje, pa kancler noče ...	-an
DELOVNI TRG IN EVROPA
Kako socialna je Evropa?
Širše zasnovana diskusija v celovški Napoleonstadl je v ponedeljek zvečer privabila sicer kar precej poslušalcev, a kljub temu so diskutanti ugotovili velik primanjkljaj kar zadeva informiranost ljudi o temi, ki v resnici najbolj zanima zdajšnje, pa tudi bodoče pripadnike Evropske zveze: kako socialna je Evropa, kakšne so smernice, se bo položaj poslabšal, se bo zboljšal?
Na podiju so sedeli dr. Philipp Hatt, vodja socialnih projektov za Nemčijo in Avstrijo pri EU, avstrijski poslanec v EU Hubert Pirker (OVP), klubski šef FPÖ na Koroškem Martin Strutz, deželna poslanka Susanne Kövari (SPO), mag. We-denig, strokovnjak za zaposlovanje, dr. Renate Kanovsky-Wintermann (FPÖ), diskusijo pa je vodil novinar Peter Ki-meswenger.
Koroška dobi letno od EU precej več denarja, kakor ga daje v skupni lonec, je poudaril
dr. Hatt - to pa pomeni, da spada še vedno med področja, ki so potrebna podpor. »Lepše bi bilo obratno«, je povzel Pirker, »saj bi to pomenilo, da smo med razvitimi in daje življenjski standard zelo visok.«
Razen Martina Strutza, ki je slikal grozljivo sliko bodočnosti v EU (brezposelnost bo naraščala; v primeru razširitve EU na vzhod bodo Avstrijo preplavile množice, ki bodo tu iskale dela; »preseljevanje narodov« bo grozilo (komu, ni povedal), iz Slovenije bodo tisoči prišli sem in podobno, kar smo že vedno slišali s strani svobodnjakov. Kövarijeva gaje zavrnila z znanim dejstvom, da dela trenutno v Sloveniji precej več Korošcev kot Slovencev na Koroškem.
Dr. Hatt, Alzačan, je poudaril, da mora postati najprej iniciativen vsak sam, šele potem lahko pričakuje pomoč od uradov; EU sofinancira projekte za
zaposlovanje ljudi, ki bi sicer težko našli delo. To so predvsem starejši brezposelni, ženske in mladina, projekt pa se imenuje »cilj 3«. EU vlaga denar tudi v izobraževalne projekte za tiste, ki sicer delo imajo, a jim grozi brezposelnost zaradi nizke kvalifikacije na eni in zaradi naglega razvoja v industriji na drugi strani (»cilj 4«).
Zanimiv je bil prispevek lastnika tovarne tekstilnih strojev Zimmra, ki se je branil pred pavšalnimi olepšavanji bodočnosti v EU: kljub vsem ukrepom da je delovna sila na vzhodu veliko cenejša in podjetniki selijo svoje firme v tujino.
K diskusiji se je oglasil tudi generalni konzul Republike Slovenije dipl. inž. Jože Jeraj, kije ugotovil, daje informiranost povprečnega Avstrijca o Sloveniji porazno nizka, od tu tudi predsodki in ustvarjanje praznih strahov. A tudi informiranost o vseh možnostih podpor, ki prihajajo iz EU, je nizka: » Potrkajte na vrata, pozanimajte se, pokličite«, je prišel apel s političnih vrhov. S. W.
OBČINSKI DAN V CELOVCU
Davčne reforme v škodo občinam?
Predsednik avstrijske občinske zveze mag. Franz Romeder in koroški občinski predsednik Hans Ferlitsch sta v okviru 45. občinskega dneva v Celovcu v veliki meri kritizirala načrtovane davčne reforme.
Predvsem spremembe zemljiškega in komunalnega davka ter davka na pijače bi pomenile za občine, ki so največji javni naročniki obrtnega gospodarstva (pribl. 60 mrd. letno), velike izgube. Davek na pijače prispeva k letnemu proračunu občin okoli 6 milijard šilingov, komunalni davek pa celo 22. Reforma zemljiškega davka bi po Romederju le še povečala razliko med bogatimi in revnimi.
Minister za finance Rudolf Edlinger je na občinskem dnevu, na katerem je bil kratko navzoč tudi avstrijski predsednik dr. Thomas Klestil, zagotavljal, da zemljiški davek gotovo ne bo povišan. Prav tako tudi sprememba komunalnega davka naj ne bi bila Edlingerjeva zahteva, marveč ideja nekaterih strank in gospodarske zbornice. Glede davka na pijače pa je minister opozoril na to, da le-ta mogoče ne ustreza pravilom Evropske unije, in da vsekakor še ni jasno, ali bo odpravljen ali ne. Ö tem da bo odločilo Evropsko sodišče. »Ni pa treba pričakovati znižanja cen za pijače«, tako Edlinger. Kakor je tudi že pred njim Ro-
meder kritiziral, znižanje davka na brezalkoholne pijače od 10 % na 5 % tudi v preteklosti ni bilo opazno, saj se niti ena sama pijača zaradi tega ni pocenila.
Tako tudi po tem občinskem dnevu, ki je tematiziral v prvi vrsti davčno politiko in ob tem še Evropsko unijo in njeno sodelovanje z občinami, še ni jasno, ali bodo zahteve v resoluciji občin tudi slišane. Ta resolucija namreč poleg davčnih zahtev vsebuje še zahtevo po izvedbi subsidiarnega principa in zahtevo po ohranjevanju obstoječe infrastrukture za občane, tudi po privatizaciji mnogih podjetij, kot je to npr. pošta.
T.G.
LEDINCE
»Ringa raja« odprl vrata
V ponedeljek je v Ledincah odprl svoja vrata privatni trijezični otroški vrtec »Ringa raja«. Slavnostno odprtje bo sledilo v nekaj tednih, ko se poleže najhujši stres. S tem seje končala dolga pot prepričevanj in pogajanj, ki so bila potrebna predvsem za zagotovitev financiranja vrtca.
Kot smo že poročali, se je skupina staršev odločila ustanoviti zasebni dvo- ali trijezični vrtec, potem ko je bil predlog Erike Wrolich (EL) za ustanovitev javnega dvojezičnega vrtca v občinskem svetu odklonjen (zanj je glasovala edinole ona sama). Župan Walter Harnisch (SPÖ) se je takrat izgovarjal na to, da v tem delu občine ni na razpolago ustreznih prostorov, da si pa lahko predstavlja vključitev dvo- ali trijezične skupine v vrtec, ki ga namerava občina zgraditi v dveh do treh letih. Ta vključitev v načrtovani javni vrtec je s strani
društva »Ringa raja« slej ko prej možna, kot je tudi sicer dana dobra pogovorna baza z občino. Nenazadnje bo občina vrtec tudi sofinancirala s približno 400.000 ATS letno.
Kot je bilo pričakovati, je zanimanje za vrtec ogromno, saj je po besedah predsednice društva dr. Marije Novak-Trampusch že nekaj časa doseženo maksimalno dovoljeno število prijav (25), še več: nekaj jih je celo že na čakalni listi za naslednje leto.
Poleg slovenščine in nemščine (vrtec bo vodila vzgojiteljica Valerija Zinrajh) bodo imeli otroci še možnost pogovarjati se nekaj ur tedensko v italijanščini, za kar bo odgovorna pomočnica z italijansko materinščino.
Novemu vrtcu želimo uspešno delovanje, otrokom pa veliko veselja v njihovem novem okolju.
NIZKE CENE ZA SVINJSKO MESO
SJK zahteva, da država ukrepa
V nekaj tednih je cena za svinjsko meso padla za več kot 50%. Skupnost južnokoroških kmetov odnosno njen frakcijski vodja v Kmetijski zbornici Stefan Domej zahtevata od kmetijskega ministra Moltererja takojšnje ukrepanje v prid kmetov, ki se ukjvarjajo s svinjere-jo. SJK zahteva zvišanje podpor za izvoz, kratkoročni uvozni stop za svinjsko meso, v AGENDI 2000 pa je treba razpravljati o evropski tržni ureditvi za svinjsko meso. Na državni ravni SJK zahteva za leto 1998 takojšnje zvišanje degresivnih podpor za plemske svinje in za pitano žival. Avstrija ne sme dopustiti, da bi jo preplavilo poceni svinjsko meso iz Nizozemske in drugih eujevskih držav, zahteva Domej in opozarja na možnost protestnih akcij nezadovoljnih kmetov.
ŠENTPETER PRI KAZAZAH/ST. PETER BEI EDLING
Srednjeveške izkopanine odpirajo nova vprašanja
Domačini v Šentpetru pri Kaza-zah/ St. Peter bei Edling, lični vasici jugovzhodno od Spitala ob Dravi, so že dolgo bili prepričani, da domujejo na zgodovinsko zanimivih tleh. Saj so pri kopavanju temeljev ali navadnih jam stalno naletavali na kosti. Sprva so mislili, da so te živalskega porekla, in jih vsa zadeva ni preveč razburjala. Ko pa so našli prvo lobanjo, je bilo jasno, daje prostor okoli cerkve pravzaprav zasuto, pozablje-
Radovedni zgodovinarji Kurt Karpf, Andrej Pleterski in Moravčan Jiri iz Češke
no pokopališče in da bi bilo prav, če bi se mu arheološko-zgodovinska znanost pobliže posvetila.
Pred tremi leti so kopali drenažo okoli cerkve in ob tej priložnosti je mladi arheolog in zgodovinar dr. Kurt Karpf, ki je poklicno kustos beljaškega mestnega muzeja, sicer pa tudi
predsednik društva »Historisches Molzbichl (Zgodovinski Molzbichl) opravil prve strokovne izkope.
Rezultati so bili kar senzacionalni, saj so krepko odstopali od dotlej veljavne koroške zgodovinske doktrine, po kateri so Slovani oziroma Slovenci, znani tudi kot Karantanci, kot barbari vdrli v deželo, vse požgali in porušili, zapustili pa niso nobenih kulturno pomembnih sledov, ki bi jih lahko njim pripisovali.
In prav ti sledovi, ki jih Karpf datira v 9. do 10. stoletje, kažejo nasprotno zgodovinsko stvarnost. Že pred tremi leti so tik ob cerkvi našli pri mrličih iz zgodnjega srednjega veka razne fibule in broše, ki na eni strani kažejo v karantansko-slo-vansko smer, na drugi pa so priča spremenjenih političnih in zemljiško-lastni-ških razmer, ko se je začelo 2. pokristjanjevanje dežele in tudi naseljevanje frankovskih in bavarskih priseljencev.
Odkritih 27 grobov
Pod Karpfovim vodstvom so letos poleti začeli kopati sever-
no od cerkve v vrtu kmeta Gra-nitzerja. V več plasteh, ki so seveda zgodovinsko izrecno pomembne, so našli 27 grobov iz 9. do 15. stoletja. Najmanj dobrih 600 let so pri Šentpetru pokopavali ljudi, potem pa so s tem prenehali.
Cim globlje je skupina arheologov prodirala, tem zanimivejše je postajalo. Številne fibule, uhani, nakit in broše z upodobljenim jagnjetom, to je simbolom vstalega Kristusa, predvsem pa dejstvo, da cerkev sv. Petra stoji le dober kilometer oddaljena od cerkve v Molz-bichlu, kar seveda ni naključno, potrjujejo, da te izkopanine sodijo v dobo dramatičnih sprememb v koroški zgodovini.
Cerkev v Šentpetru je prvič omenjena leta 1299. Tista v Molzbichlu je dosti starejša, saj njeno ime prvič najdemo zapisano že leta 1066.
Domače slovensko plemstvo izgubi posest in vpliv
Lokalno bližino dveh samostojnih cerkva oz. župnij (far), kot sta to Šentpeter pri Kazazah in Molzbichl. utemeljuje dr. Karpf z izgubo vpliva in moči domačega slovenskega karantanskega plemstva. Njegovo razlaščeno posest je kralj razdelil na novo, in ena od obveznosti novega zemljiškega gospoda je bila, daje moral postaviti cer-
kev za svoje podložnike. Molzbichl so dobili Eppensteini, Šentpeter pa verjetno Orten-buržani, ki so na svoji posesti, čeprav v neposredni bližini molzbichlške cerkve, zgradili novo. Sem so odslej pokopavali pokristjanjene Karantance, pozneje pa tudi priseljene Bavarce in Franke.
Doslej nedatirani temelji in dejstvo, da nekateri grobovi segajo pod temelje cerkve, dopuščajo domnevo, da so jo
zgradili na že obstoječem pokopališču. To pa tudi pomeni, da so pod rušo neposredno okoli cerkve in v sosednjih vrtovih, predvsem na južni strani božjega hrama, skriti še drugi zakladi. Ker je starejše pokopališče po vsej verjetnosti zgolj slo-vensko-karantansko, je pričakovati, da bojo končno naleteli
tudi na sledove pokopavanja z žarami, kot je pri tedanjih poganskih Slovanih bilo v navadi. To bi bila prva tovrstna najdba na Koroškem.
Izkopanine v Šentpetru pri Kazazah/ St. Peter bei Edling so odprle niz novih vprašanj, in zato zatrdnih odgovorov tudi ni. Lahko, da je ta kraj za srednjeveško zgodovino dežele Koroške neprimerno bolj pomemben, kot pa so zgodovinarji doslej menili. Mladi slovenski
zgodovinar Andrej Pleterski, ki seje tudi udeležil predstavitve izkopanin, celo meni, da je Šentpeter pri Kazazah pomembnejši kot nekaj kilometrov oddaljeni Šentpeter v Lesu/St. Peter im Holz - Teur-nia, oz. da so ga dostikrat zamenjali z njim.
fk.w.
Dobro ohranjeni okostnjaki prednikov odpirajo nova vprašanja
Irena Destovnik
Andrej Furlan že 18 let sodeluje v mladinskih raziskovalnih taborih, ki jih Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu in Društvo mladih raziskovalcev iz Trsta in Gorice organizirata v tistih krajih dežele Furlanije - Julijske krajine, ki jih naseljujejo Slovenci. Sprva je sodeloval kot dijak in študent, po končanem študiju pa je bil na raziskovalnih taborih mentor etnološke skupine. Za tabore na italijanski strani meje je značilno, da v njih sodelujejo srednješolci in študentje, temeljijo pa na multi-disciplinarnem pristopu, tako da drug ob drugem raziskujejo zgodovinarji, etnologi, sociologi, geografi, jezikoslovci, arheologi in naravoslovci.
Bogato ljudsko izročilo Rezije, 20 kilometrov dolge doline, ki leži med Karnijo in Posočjem, so folkloristi, jezikoslovci in muzikologi raziskovali že v prejšnjem stoletju. Rezijani so se v preteklosti sicer ukvarjali s kmetijstvom, vendar izrazito gorsko območje s terasami ni nudilo preživetja in predvsem moški so se množično izseljevali. Tisti, ki so ostali doma, so polovico leta z živino preživeli na planini. Za rezijanske vasi so bile značilne ozke uličice; prehodi in trgi. Razen v Solbici in na Koritu,
KULTURNA DEDIŠČINA V ITALIJI
REZIJANI DOBILI SVOJ MUZEJ
V rezijanski vasici na Bili so v enem od lesenih bivališč, ki so bili tu postavljeni po potresu leta 1976, 4. septembra 1998 odprli »Muzeo rozajanskih judi«. Avtor prve razstave in eden od idejnih vodij muzeja je Tržačan Andrej Furlan, mladi raziskovalec na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki si je ureditev muzeja v Reziji izbral za svojo magistrsko nalogo.
ti, besedili ter predvsem fotografijami na splošno predstavljajo dolino Rezije, njeno naravno okolje, zgodovinski razvoj, arhitekturo, pripovedništvo ter glasbo in ples, poseben del pa je posvečen potresu, ki je Rezijo in
kjer se je še ohranilo nekaj značilnih starih predelov, pa obnova po potresu te stare arhitekture ni upoštevala.
Mladi so prvič raziskovali Rezijo leta 1989. Pred prihodom na drugi tabor v letu 1994 se je Milanu Pahorju iz Narodne in študijske knjižnice, ki je vsa leta organizacijski vodja raziskovalnega tabora, in Andreju Furlanu porodila ideja o muzeju. Tako je etnološka skupina tisto leto evidentirala predmete za oblikovanje muzejske zbirke.
Leto kasneje so v ta namen v Reziji ustanovili društvo in pričelo se je obdobje priprav. Člani društva so bili vsi tisti Rezijani, ki so krivi za rezijanski »kulturni preporod«, kot je obdobje zadnjih desetih let poimenoval Furlan.
V muzeju, ki so ga odprli na Bili, s predme- Brusači v Avstriji okoli leta 1910
okolico prizadel v letu 1976. Popotresno obdobje je predstavljeno z rekonstrukcijo bivalnega prostora v leseni baraki, kakršne so bile po vsej Reziji zgrajene takoj po potresu.
V muzeju je predstavljenih okoli 180 predmetov, po domovih pa jih je evidentiranih vsaj še enkrat toliko. Izkušnje majhnih lokalnih muzejev so pokazale, da je ljudem všeč, če vidijo svoje ime napisano med darovalci. To je hkrati vzpodbuda tudi za druge, ki v muzej prinesejo tisto, kar imajo shranjeno doma. Vidijo, da so predmeti strokovno shranjeni in postavljeni na ogled in da s tem tudi sami prispevajo k ohranjanju dediščine domačega kraja in prispevajo k temu. da se o njihovi preteklosti seznanijo tudi obiskovalci. Andrej Furlan, ki ni želel
koncentrirati muzeja na enem samem mestu, načrtuje še odprtje muzeja brusačev, in sicer v Solbici, kjer jih je bilo v začetku 20. stoletja med izseljenimi moškimi kar 60 odstotkov. Tretji muzej bo posvečen planinam in planšarstvu, saj so se Rezijani v preteklosti kar polovico leta ukvarjali s to dejavnostjo. V muzeju želijo prikazati tudi vse tisto, kar je bilo povezano z življenjem na planinah. Ta del muzeja bo neke vrste kulturna nadgradnja naravnega parka (Parco delle Prealpi Giu-lie), ki v svoj program vključuje le naravno in ne kulturne dediščine.
Rezija je vredna obiska. Že zaradi jezika, glasbe in plesa. Čeprav gre za slovensko narečje, ga ni možno razumeti. Srečanje z rezijanskimi glasbeniki - citiravci, ki se jim vedno pridružijo plesalci, pa je prav posebno doživetje. Če želite priti v Rezijo, pokličite Luigio Negro na Zvezo slovenskih društev v Solbico/Stolvizza -0039/433/53428, ki za napovedane skupine organizira celodnevni ogled, v katerega bo sedaj vključen tudi ogled muzeja. Luigia Negro, ki zelo dobro govori slovensko, sprejme napovedane skupine v kulturnem domu na Ravenci, kjer jih, preden jih popelje po dolini, seznani z zanimivostmi krajev, predvsem pa z njenim arhaičnim jezikom, glasbo in plesom.
"mrprašanje, kako svobodna W je umetnost, je tako staro kot umetnost sama. Omejitev oz. cenzura umetniškega ustvarjanja ima nekaj skupnega z omejitvijo in okrnitvijo demokracije. Čim manj je družba demokratična, tem bolj je pod vprašajem svoboda umetnosti.
To, kar počenjajo Haider in njegovi svobodnjaki s Koli-gom, ki je s strani koroške deželne vlade bil poverjen z likovno opremo koroške deželne hiše (Kärntner Landhaus), je dobro znano že iz koroške preteklosti: ko je Haider nastopil službo koroškega deželnega glavarja, je napadal V. Omana, nato H. C. Artmana, zdaj pa Comeliusa Koliga.
Tako priporočilo deželnega kulturnega sosveta kot odločitev mednarodne žirije, ki so jo zahtevali svobodnjaki, sta bila nedvoumno jasna: soglasno so izbrali C. Koliga. Kljub vsem demokratičnim pravilom pri izbiri, so svobodnjaki zagnali vik in krik in Koligu med drugim očitali, da je »fekalni umetnik« in umetnik, ki zlorablja otroke za svoje akte. Namen svobodnjaške kampanje je jasen: ker z raznimi finančnimi aferami ožigosana stranka zgublja svoj nimbus moralno »čiste in poštene« stranke v času volilnih priprav na spo-mladne deželnozborske volitve, skuša na Koroškem popravljati svoj ramponiran ugled s tem, da »opozarja«na to, da sta Kolig in njegova umetnost pohujšljiva, umazana, torej moralno oporečna. Svobod-
KOROŠKE MELODIJE
Zgoščenka o ljubezni do domovine
Janko Messner, Rolf Holub in Peter Raab so v kooperaciji z avstrijskim radiom in televizijo izdali domovinske pesmi koroških avtorjev in avtoric z naslovom »Koroška-Karn-ten-Carinzia«
Vse bliže prihajajo koroški jesenski dnevi, ki zbujajo posebno zvrst ljubezni - ljubezen do domovine. Vsi še tako za-
spani in v ljubezenskih zadevah nevešči deželani zaživijo in se posvečajo ogroženi domovini, ki jo je treba zaščititi pred nezaželenimi ljubezenskimi napadi nepridipravov. Domovina mora ostati čista in neoskrunjena, kulturno, moralno in jezikovno. Mesec oktober je neke vrste »purgatorij« za koroško domovino, vsakoletno prečišče-
njaki kot čuvaji »poštene morale« naj bi med konservativnimi predeli prebivalstva zopet pridobili na ugledu. Metoda umazane kampanje pa je obrekovanje Koligove umetnosti in dramatiziranje moralne podobe današnje družbe, za katero so svobodnjaki takoj našli odgovornega političnega krivca: koroške socialdemokrate z Aussenvinklerjem na čelu, ki sta se jasno in nedvoumno izrekla za Koligov projekt. S Ko-ligom svobodnjaki torej hočejo zadeti tudi socialdemokrate, najpomembnejšega političnega tekmeca v predvolilnem boju.
Ob teh gnusnih napadih svobodnjakov pa je eno razveseljivo: protijavnost se formira. Najbolj je to bilo zaznavno ob odprtju renoviranega celovškega mestnega gledališča, ki se ga je udeležilo 30.000 obiskovalcev. Svečano odprtje je izzvenelo v popolni podpori C. Koligu in njegovemu projektu in proti cenzuri in diskriminaciji umetnikov in umetnosti. Zelo značilno za svobodnjake je bilo, da se kljub vabilu in pristanku niso udeležili diskusije o Koligovem projektu. Razveseljivo pa je, da kljub propagandistični pomoči »Kro-nen-Zeitung« niso uspeli zbra-
vanje, ki od vseh prizadetih zahteva mnogo naporov, fizičnih in psihičnih.
Zato ni narobe, če pri tem opozorimo na zgoraj navedene in omenjene »nepridiprave«, ki prinašajo v koroško oktobrsko melodijo marširanja nekaj povsem drugačnih ritmov in tonov. Tudi oni po svoje ljubijo koroško domovino, samo da imajo drugačno sliko o njej. Njihova koroška domovina je pisana, je večjezična, je tiha in glasna, strastna in distancirana hkrati, ponosna gospa in ničvreden kič. Z eno besedo, ambivalenten odnos do nje imajo. Vsi sodelujoči zapovrstjo, začenši s koroško umetnico Carolino, ki je oblikovala patriotski ovitek v avstrij-sko-koroških barvah. Trije mogočni levi s človeškimi obrazi in ostrimi kremplji že napovedujejo vsebino zgoščenke. Vsi trije umetniki-levi, ki jo v glavnem vsebinsko oblikujejo, so že v letih in se niso naveličali prikazati hibe, pomanjkljivosti in zlobe našega tako ljubljenega »hajmat-landa«. Do besede pridejo zapostavljeni, iz družbene sredine odrinjeni, revni po materialni in duševni plati. Ironično se posmehujejo avstrijskemu in koroškemu patri(di)otizmu. ki ljudi poneumnjuje, jih uspava in zamegljuje njihovo dejansko družbeno stanje. Torej teme, ki v današnjem času, ko so vsi radi uspešni, sredi pomembnih doga-
ti več kot 11.000 podpisov zoper ta projekt.
Morda prebivalstvo Koroške res ni več mogoče senzibi-lizirati za dozadev-na moralno oporečna vprašanja, kot je bilo to morda možno pred desetimi ali več leti. Verjetno pa je tudi politika strank nekoliko bolj odprta do kulture, saj si je težko predstavljati, da bi v tem vprašanju ravnal bivši deželni glavar Wagner podobno kot Aus-serwinkler. Pa tudi ljudska stranka se je zadržala vsaj nevtralno. Pozitivno vlogo pa vsekakor odigrava tudi »Kleine Zeitung«, ki se je v tem
konfliktu postavila jasno na stran umetnika in njegove umetnosti.
Haider je v pogovoru z intendantom celovškega Mestnega gledališča Pflegerlom, kjer je bil v očitni defenzivi, dejal, da v primeru, da postane koroški deželni glavar, ne bo prišlo do hajke na Koligove slike v deželnem zboru, da pa slej ko prej obsoja njegovo umetnost. Se Haiderjeva taktika pri omejevanju umetnosti uresničuje v smislu gesla »Dva koraka naprej, en korak nazaj...«? - Dolgoročno hud udarec za svobodo, umetnost in demokracijo!
Cornelius Kolig, tolikanj zasramovani likovnik, te dni končuje svoj umetniški opus v sobi deželnega zbora, imenovani po starem očetu Antonu Koligu. Vsi očitki, s katerimi
janj, vsaj virtualno če že dejansko ne, niso ničkaj priljubljene. Največkrat še najmanj pri prizadetih, ki svojo »sramoto« skrivajo.
Zgoščenka »Koroška - Kärnten - Carinzia« je zmes govorjenih Messnerjevih pesmi v treh jezikih - slovensko varianto bere avtor sam uglasbenih kritičnih verzov Messnerja, Turrinija, Raaba in Holuba, vse uglasbitve sta opravila Raab in Holub, ki prispevata tudi petje in igranje na instrumentih. Epilog »Kürnten/KoroSka« mlada avtorica Sandra Innerwinkler posveča Janku Messnerju. S
NOVA KNJIGA
Zbornik o trijezičnem Janku Messnerju
Decembra lani je ob 75-letnici rojstva pisatelja Janka Messnerja na celovški univerzi potekal dvodnevni simpozij o njegovi trijezični literaturi. Pripravili so ga Inštitut za občo in primerjalno književnost, Raziskovalni inštitut Roberta Musila celovške univerze in Društvo arhiv Roberta Musila v Celovcu. Zdaj je izšel obširen zbornik o tem simpoziju. Uredila sta ga Janez Strutz in Jozej Strutz-Rosenzopf. V zborniku so objavljeni čestitke jubilantu, kritike in znanstveni prispevki referentov ter posebna dokumentacija o Messnerjevi publicistiki in polemikah.
Bruno Hartman piše o njegovi dramatiki. Matjaž Kmecl o pisanju Janka Messnerja kot »literarni protestnik« in Boris Paternu razlaga iz psihološkega vidika avtorjevo »antipoetiko«. Franc Zadravec in Silvija Borovnik osvetljujeta groteskno in fantastično v njegovi prozi. Avtorjev rojak in bližnji sosed Edvard Trampusch analizira v svojem prispevku sociološke razsežnosti jezika podjunskega korenjaka Pokržnikovega, Lukana, ki je v prevodu Jozeja Strutza nedavno spregovoril tudi v nemščini. Ravno pliber-ška govorica se pri tem izkaže kot Messnerjev tretji jezik, ki se več kot enakovredno pri-
so svobodnjaki navalili nanj, so se ob realni umetnini razblinili in bojo ostali kot svareč »memento« pred nestrpnostjo v zavesti osveščenih dežela-nov.
svojim simpatičnim, nedolžno zvenečim glaskom ga avtorica v nemščini deklamira sama. Vsebuje vrsto navidezno naivnih vprašanj, na katera odgovarjajo zapete in brane pesmi in zaključuje z ambivalentno izpovedjo, ki je tolikim dežela-nom znana spremljevalka: »Koroška, ljubim te in te sovražim«.
Zgoščenko lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu in pri avtorjih, stane pa 200,- ATS. Za poslušanje si morate vzeti dobro uro časa.
V. O.
družuje njegovemu slovenskemu in nemškemu literarnemu delu. Drugi prispevki so izpod peresa Petera Gstettnerja, Klausa Ottomeyerja in Jozeja Strutza.
V dokumentacijskem delu so zbrani razni članki in recenzije o Messnerjevem ustvarjanju, prejetih odlikovanjih in nagradah ter pisma, ki so bila naslovljena njemu ali jih je napisal on sam. Ob tem je najti še nekaj njegovih govorov in člankov ter krat-
Hrbtna stran zbornika, ki je izšel v ediciji Rapial
ko (avtobiografsko) prozo »Moj nos«, ki je tukaj objavljena prvič. Dokumantacijo zaključuje Messnerjeva avtobiografija, ki nam pokaže avtorja v podobah, in seznam njegovih del ter nekaterih drugih virov.
Zbornik je kajpada dvojezično oziroma trijezično urejen in predstavlja življenjsko delo neutrudnega borca za človekovo dostojanstvo, njegove pravice in osebno svobodo. Čeprav se zdi zbornik predvsem v dokumentacijskem delu nekoliko nepregleden - kar gre v prvi vrsti prispisovati obilici zbranega gradiva in manjkajočemu prostoru - nam predstavlja Janka Messnerja kot eno izmed ključnih osebnosti v zgodovini povojne Koroške, ne samo na področju literature, temveč tudi družbenega angažmaja. Povsem v tem smislu je avtor zborniku dodal najvovejše podatke o dogodkih v Mariji na Zilji, kjer so se domača kulturna društva v času »brez meja« uprli proti dvojezičnemu napisu na novem kulturnem domu.
Kdor Janka Messnerja še ne pozna, temu se zdaj nudi lepa priložnost, kajti mogoče je res tako, kot je nekoč zapisal Bertram Karl Steiner: »Wer ihn kennt, hat ihn gern, wer nicht, nicht ...<*
Andrej Leben
Janko Messner: Vsebina je oblika
-	Der Inhalt ist die Form. Zbornik
-	Almanaeh. Simpozij o njegovi trijezični literaturi na celovški univerzi - Symposium über seine dreisprachige Literatur an der Universität Klagenfurt - 5.16. 12. 1996. Izd. Janez StrutzlJozej Strutz-Rosenzopf. Klagenfurt/Celovec 1998, 296 str., 200 šil.
Janko Malle
Kampanje proti umetnikom -se formira protijavnost?
C. Kolig zaključuje dela
/'-'las in prostor v katerega V_^nas postavi življenje, neobzirno šteje ure, dneve, leta in desetletja. V teku življenja se prizadevamo doseči zastavljene cilje. Ob tem nas usoda postavlja pred velike preizkušnje in čestokrat določa smer naših poti ali jih celo prekine. Toda vsak, ki je prestajal težke čase in vendarle doživljal zorenje sadov svojega dela, se lahko zadovoljen ozira na prehojeno pot.
Hanzi Kežar, ki je minuli torek praznoval svojo sedemdesetletnico, brez dvoma sodi med tiste člane naše narodne skupnosti, ki ni mislil le na osebno korist, ampak se je po zlomu Hitlerjeve Nemčije kot mlad fant vključil v kulturno delo domačega prosvetnega društva »Danica« v Šentvidu v Podjuni. Kot nadarjen pevec je pristopil k društvenemu pevskemu zboru in z njegovim lepim glasom navduševal ljubitelje slovenske narodne in umetne pesmi. Kot tak ni bil znan le med rojaki v Podjuni, tudi kot solist zbora »France Pasterk-Lenart« in centralnih zborov Slovenske prosvetne zveze je ob gostovanjih širom Koroške, matične Slovenije in drugih republikah nekdanje Jugoslavije zbujal občudovanje in bučne aplavze.
Hanzi Kežar ni bil le odličen pevec. Kmalu je postal dirigent pevskega zbora SPD Danica, ki je pod njegovim vodstvom prerastel v enega izmed najboljših zborov južne Koroške. Ob delu z domačim zborom se je jubilant izpo-
polnjeval na številnih pevskih in zborovodskih seminarjih. Razen tega se je uril tudi kot inštrumentalist. V okviru društva je ustanovil vokalno-in-štrumentalni ansambel »Korotan«, s katerim je osvajal srca
SENTPRIMOŽ/HORCE
Hanzi Kežar -sedemdesetletnik
doma in v tujini - celo med Slovenci v Združenih državah Amerike in Kanade. Kvaliteta, ki jo je Hanzi Kežar dosegal na pevsko-glasbenem področju, je bila tudi povod za snemanja na radiu in televizji ter izdaje pesmi in instrumentalnih komadov na gramofonskih ploščah in kasetah. Poleg delovanja kot glasbenik je bil Hanzi Kežar tudi član Upravnega odbora SPZ in nekaj let centralni zborovodja naše osrednje kulturne organizacije. Tako je tvorno vplival na njen razvoj zlasti na pevsko-glasbenem področju.
Hanzi Kežar se je zavedal, da je obstoj naše narodne skupnosti in njene kulture odvisen od dela z mladino. Vedno je skrbel za pomladitev društvenega zbora in ga po večdesetletnem vodenju predal mlademu zborovodji Stanku Polzerju, sam pa se kot pevec umaknil med pevke in pevce v zboru.
Hanzi Kežar se ob svoji sedemdesetletnici lahko z zadovoljstvom ozira na prehojeno pot in z optimizmom gleda v bodočnost, saj mladi rod pod streho kulturnega doma v Šentprimožu v znatno boljših razmerah, s sodobnimi prijemi uspešno nadaljuje in razvija kulturno delo SPD Danica.
Jubilant je za svoj doprinos kot zborovodja, organizator in društvenik prejel številna odličja in priznanja tako od kulturnih organizacij na Koroškem, kakor pristojnih forumov Republike Slovenije. Ko mu izrekamo naše čestitke za njegov življenjski praznik, se vsekakor tudi zavedamo, da je vse to storil iz ljubezni do slovenske besede in pesmi. Vemo, da je zaradi tega žrtvoval mnogo časa. Vemo tudi, da mu je ob tem stala ob strani njegova soproga Nani s katero živi na Lekševi domačiji v Horcah, da sta v delo za našo kulturo vključila tudi svoje otroke. Zato smo Hanziju Ke-žarju in njegovi družini še posebej hvaležni in mu želimo, da bi v krogu svoje družine in naše narodne skupnosti dočakal še mnogo zdravih in srečnih let!
Andrej Kokot
PTIČJI RAJ OB DRAVI
Ali bo turizem pregnal žerjave in čaplje?
xja ptičje oglede ob Dravi se JLN je v soboto, 19. septembra 1998 na povabilo šentjanškega k & k centra podala skupina ljubiteljskih ter strokovno podkovanih ornitologov, pti-česlovcev, da bi videli, kateri pernati domačini in gostje se sedaj spreletavajo po in ob glavnem koroškem vodovju. Oprtana z daljnogledi in fotoaparati se je skupina neustrašenih in hladu kljubujočih ljubiteljev narave kljub jutranji megli zbrala v dravskem pristanišču pod Dra-;ožičami, to je nasproti ielučam. Pričakovanja oz. upi so bili bogato nagrajeni. Tam čez vodo, na produ in v grmovju loga se je namreč pojavil izredno redek gost, žerjav, ki je v naše kraje priletel iz vzhodne Evrope, da si bo pred nadaljno rajžo v toplejše dežele nabral potrebne moči. Kar štiri sive čaplje in jata njihovih belih sester so ponosnemu gostu, ki je zaneseno stopical gor in dol po vodi, hodile v zelnik in mu izmikale
hrano. Po mirni gladini vode so se podile race in ponirki, galebi pa so se veličastno prepuščali toku reke in uživali prve sončne žarke.
režju Drave pri Šentožbaltu naj bi nastal turistični objekt, neke vrste »doživljajski park za otroke«, ki bi zaobsegal tudi sedanje ptičje revirje. Domačini pa
'■ H|-—____
1
Z rešpetini in objektivi na lovu za pticami
Udeležencem obdravske ptičje ekskurzije se je razgrnil naravni biotop, ki nudi življenjski prostor več sto pticam, mnoge od teh tu živijo stalno, druge pa so občasni, a redni gostje. A ta ptičji raj je ogrožen. Kajti na južnem ob-
so proti uničenju dragocenega biotopa, ker se zavedajo pomena zdravega okolja, in ker nočejo, da bi vsak lep kotiček naše dežele takoj postal objekt špekulacij kapitala in neuresničljivih obljub.
f. k. w.
RAZSTAVA »TRANS-PASAŽE« V FUŽINAH
Oživljanje svojčas žive kulturne izmenjave
Zadovoljstvo po razstavi: rav. Krejčič, ambasador Wagner, drž. sekretar Majda Širca, kul. referent Ausserwinkler in drž. sekretar Ernest Petrič
O od geslom »trans-pasaže« ■ trenutno razstavlja v gradu Fužine v oz. pri Ljubljani petnajst koroških umetnikov svoja likovna dela, med njimi Meina Schellander, Valentin Oman, Rudi Benetik in Karel Vouk. Razstavo je v četrtek, 17. septembra zvečer odprl koroški kulturni referent in namestnik deželnega glavarja Michael Ausserwinkler, trajala pa bo do 7. oktobra.
Razstava naj bi bila vzpodbudno znamenje sodelovanja na likovnem področju, je menil ravnatelj arhitekturnega muzeja in »gospodar« gradu prof. Krejčič.
Avstrijski veleposlanik Wagner pa je dejal, da transpasaža pomeni pogled preko lastnega roba, v prihodnost, da je to dialog.
Ausserwinkler je naglasil potrebo sodelovanja na kulturni ravni med državama in to na čim višji ravni.
Toda posledic zaradi zadnja leta manjkajoče redne in na vladni ravni utečene kulturne
izmenjave med Slovenijo in Koroško - pri čemer je seveda treba izvzeti medslovenske stike - tudi ta razstava ne bo mogla na mah omiliti. Vsekakor je odmevnost na odprtje razstave bila v Ljubljani zelo nizka. To je lahko negativna posledica dolgoletnega zatišja kulturne izmenjave, ko je Koroška kot dežela z zanimivo likovno ponudbo enostavno izginila iz zavesti ljudi, ali pa so bila sredstva javnega obveščanja enostavno premalo seznanjena z razstavo.
Ta potrebna ozadna razmišljanja pa na samo odprtje razstave niso vplivala. Kitarist Janez Gregorič in prečni flavtist Kristijan Filipič (oba absolventa slovenske Glasbene šole) sta prispevala muzični okvir, pri čemer sta se ponovno predstavila kot vrhunska glasbena interpreta. Pisatelj Gert Jonke je bral odlomke iz svojega romana »Kamni pojo«, Demeter Bitenc pa j,e bral čudoviti slovenski prevod.	/. k. w.
RADIŠE
Žegnanje na Radišah
Ko se bliža konec poletja in so topli dnevi že redko odmerjeni, takrat je radiško žegnanje. Sveti Lambert, patron radiške cerkve, je merodajen zato, na katero nedeljo se obhaja ta praznik. Če pade njegov god na četrtek, se praznuje žegnanje v nedeljo na-vrh. In to je bilo letos 20. kimavca.
Nekaj dni pred praznovanjem so letaki nazanili vsem gospodinjstvom kraj in čas ra-diškega žegnanja. In mnogo Radišanov se je temu povabilu odzvalo. Po slavnostnih obredih v cerkvi so ljudje kar kmalu zasedli pripravljene prostore v kulturnem domu in se z dobrimi jedili lahko okrepčali. Ansambel trio Pavlič je občinstvo zabaval z izbranimi melodijami vse tja do poznega poldneva. Marsikoga so zasrbele pete in se je rad podal na plesišče. Dobro razpoloženje je trajalo tja do poznih večernih ur.
N. P.
SV. HEMA
317. Rozalsko žegnanje
V nedeljo se je spet zbrala velika množica ljudi na gori sv. Heme, da bi praznovala tradicionalno 317. Rozalsko žegnanje. Mnogi izmed njih so se peš napotili na goro, saj je bilo vreme idealno za malo daljši sprehod.
Ljudje od blizu in daleč so uživali ob ponudbi domačih in tujih gostilničarjev ter prodajalcev. Poskrbljeno je bilo tako za mlajše in starejše - otroci so se lahko zabavali in poskakovali v umetnem gradu, mladinci so se zbirali v šotoru globaškega športnega društva in ostali -glasbeniki in poslušalci - pa so kakor ponavadi s tradicionalnim petjem pod lipo kar sami poskrbeli za glasbeno zabavo. Tisti, ki se zanimajo za znamenite izkopanine nä gori sv. Heme, so dobili tudi brezplačno vodstvo po starih cerkvah in stavbah, in tako je dan za vsakogar nudil sproščeno vzdušje in marsikateri užitek.
PRIREDITVE
ČETRTEK, 24. 9.
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
09.00	Predavanje: Jesenska dela v biološkem vrtu.
Predavateljica: prof. Edith Santler
ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD v Šmihelu in SPZ
20.00	Koncert »A MORE«. Nastopajoči: Clara Sattler, Annely Peebo, Gabriel Lipuš, Primus Sitter, Karen Asatrian, Toni Kernjak, Stefan Gfrerrer in Emil Krištof
PETEK, 25. 9.
BOROVLJE, Posojilnica-Bank - Slovenska gospodarska zveza, SSK
14.00	Predavanje o krizi vzhodnoazijskih finančnih sistemov, o. analizi finančne reforme v Sloveniji in v postsocialističnih državah, o vlogi mednarodnih finančnih inštitucij; predava: dr. Boris Pleskovič
VETRINJ, v Marhofu - Slovenska prosvetna zveza
20.00	Koncert »A MORE«. Nastopajoči: Clara Sattler, Annely Peebo, Gabriel Lipuš, Primus Sitter, Karen Asatrian, Toni Kernjak, Stefan Gfrerrer in Emil Krištof
SOBOTA, 26. 9.
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
09.00	IKEBANA-jeseni. Vodi: Herta Deutsch; traja do 17. ure
CELOVEC, v Modestovem domu - Katoliška akcija,
Pastoralni center
17.00	Dan narodov »Človečnost ne pozna meja«.
Srečanje mladine s tamburaškimi skupinami iz Hrvaške, Gradiščanske in Koroške
ŠENTJANŽ, v k & k - SPD Šentjanž
18.00	Premiera »Žogica marogica«. Gledališka predstava šentjanške otroške gledališke skupine
ŠENTJAKOB V ROŽU, v kulturnem domu - SPD Rož in SPZ
20.00	Koncert »A MORE«. Nastopajoči: Clara Sattler, Annely Peebo, Gabriel Lipuš, Primus Sitter, Karen Asatrian, Toni Kernjak, Stefan Gfrerrer in Emil Krištof
ŠENTKANDOLF PRI KOTMARI VASI, pri Pušniku -SPD Gorjanci
20.00	Veselica horjancev. Igrajo: Podjunski muzikantje
NEDELJA, 27. 9.
ŠENTJANŽ, v k & k - SPD Šentjanž
10.00	»Žogica marogica«. Gledališka predstava šentjanške otroške gledališke skupine
CELOVEC, na vrtu Mohorjeve - Katoliška akcija Pastoralni center
10.30	Dan narodov »Človečnost ne pozna meja«. Ob 10.30 sv. maša; ob 12.00 skupno kosilo; ob 13.00 kulturni program s tamburaškimi skupinami s Hravaške, Gradiščanske in Koroške
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu -Zveza slovenskih izseljencev
14.00	Redni občni zbor
ŠMIHEL, na Davidovem travniku - KPD v Šmihelu
14.00	Vaški praznik
BAJTIŠE, pri Lenčiji - SPD Herman Velik
14.30	Pevsko srečanje. Nastopajoče skupine: Kvartet Rož, Obirski moški zbor »Valentin Polanšek«, ženski zbor iz Slovenjega Plajberka
ČETRTEK,1.10.
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
19.30	Aroma-masaža. Predava: Christiane Leutschacher
PETEK, 2. 10.
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
00.00 Seminar: Intuitivna telesna zavest. Vodi: mmag. Peter Hofer, Gradec, traja do nedelje 4. 10
GORNJA RADGONA, Trg Svobode 4/I - KD člen 7
18.00	Odprtje razstave o gradovih in dvorcih v občini Gornja. Radgona (grafike, fotografije, objekti); razstava je odprta do 31. oktobra 1998
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
19.30	Predavanje z diskuzijo: Tradicija in moderna - Koroška po. letu 1945; predava: univ. prof. dr. Helmut rumpler, univerza Celovec; diskuzijo vodi: dv. sv. prof. dr. Reginald Vospernik
BILČOVS, pri Miklavžu - SPD Bilka
20.00	Prepremiera igre: »Cirkus z divjega zahoda« (Žarko Petan). Nastopa: mladinska gledališka skupina SPD Bilka;
režija: Bernarda Gašperčič
ŠENTJANŽ, v k & k - k & k in SPZ
20.00	»Nacht Mutter« (Marsha Normann). Produkcija skupine Schauspiegel
SREČANJE PREGNANCEV
ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV obvešča, da bo v nedeljo, dne 27. septembra 1998 s pričetkom ob 14. uri imela svoj redni občni zbor v Kulturnem domu v Šentprimožu. Občni zbor bo povezan s tradicionalnim družabnim srečanjem. Za uvodni kulturni spored bo skrbelo domače Slovensko prosvetno društvo »Danica«.
Bivši pregnanci prisrčno vabljeni, da se srečanja udeležijo s svojimi družinami, prijatelji in znanci.
Zveza slovenskih izseljencev
SKD Globasnica prireja rock-koncert
»MEPHISTO«
Sobota, 26.9. 1998 ob 19. uri pri Šoštarju v Globasnici.
Nastopale bodo skupine:
tsl iz Globasnice monoflop iz Velikovca dandelion iz Velikovca Starfish iz Köflacha
Vstopnice dobite v predprodaji za 40 šilingov in na večerni blagajni za 50 šilingov.
Vsi prisrčno vabljeni!
Predstavitev zbornika
Janko Messner: »Vsebina je oblika«
■	Sodelujeta dr. Jože Markec in dr. Johann Strutz
■	Avtor bo bral novejša dela
2. oktobra 1998, ob 19.30 uri, v Musilovem domu
Uničeva hiša v Bistrici na Zilji vabi na otvoritev razstave SUADA BIJEDIČA (mešana tehnika) v petek, 25. septembra, 20.00 Razstava je odprta vsak dan od 17. do 20. ure
Dobrodelni koncert
za žrtve potresa v Sloveniji in v Asissiju
Železna Kapla, v farni dvorani 3. 10. ob 19. uri
NASTOPAJOČI: »TEM« iz Globasnice, »A capella« iz Dobrle vasi, Smrtnikovi fantje, »Kvartet Borovlje«, folklorne skupine SPD »Zarja«, mladinske skupine fare Železna Kapla, mladinska skupina Višje šole Šent-peter, »Bad Eisenkappler Musikanten«, otroška in mladinska skupina SPD »Valentin Polanšek« ■ PRIREDITELJ: otroške in mladinske skupine SPD Valentin Polanšek
DVE ŠTIPENDIJI, v višini 144.000 šilingov, v podporo umetniškim projektom na področju glasbe in večumet-nostnih panog podeljuje dežela Koroška . Namenjeni sta predvsem umetniškemu naraščaju. Informacije: Oddelek za kulturo pri Uradu koroške deželne vlade (9021 Celovec, Paradei-serg. 7, 2. nadstr., vrata 14). Prošnje oddajte do 6. 11. 1998.
Galerija
Šikoronja Rožek
Razstava Josefa Tichyja je zaradi velikega uspeha podaljšana do 26. septembra 1998. V galeriji so na ogled tudi dela Valentina Omana, Gustava Januša, Huga Wul-za, Caroline, Giselberta Hokeja idr.
Obiski od srede do nedelje od 15.00 do 19.00 ure in po telefonskem dogovorit.
POHOD IN TEK »KOLOVRAT 98«
Težji planinski pohod brez tekmovalnega značaja Štart: 10. 10. 1998, med 7. in 9. uro na Livskih ravnah
3. GORSKI TEK »PO POTEH SOŠKE FRONTE«
10. 10. 1998 ob 11. uri K Štart izpod cestnega mostu čez reko Sočo v Solkanu pri Novi Gorici. Dolžina teka 4,5km. Višinska razlika 550m. Štart v presledku 60 sekund ■ Kategorije: Mladinke/mladinci, članice/člani, veteranke/veterani ■ Tekmuje se po pravilih Atletske zveze Slovenije, sekcije za gorski tek
INFORMACIJE tel. 0038/65120 2-84 0 (Drago Kosmač) ali
00386/65/22-67 3 (Športna zveza Nova Gorica)
KUMST
V živo
JANI KOVAČIČ pesmi 90ih
z antijunakom zmedene generacije
26. september 1998, 19.00
Kulturni dom KUMST Žitara vas/Sittersdorf
Angela Sedelšek iz Dolinčič -dvojni praznik; Mili VVeiss iz Celovca - rojstni dan; Milka Stefan z Dobrove pri Pliberku -70. rojstni dan; Žalika Smrtnik s Plaznice - 35. rojstni dan; Alojzija Roschmann - 90. rojstni dan; Lori Wiegele iz Zahomca - 80. rojstni dan; Hanzi Kežar s Horc - 70. rojstni dan; Mili Dov-jak s Šajde - dvojni praznik; Miha Logar iz Prible vasi - rojstni dan; Terezija Blajs iz Pu-daba - rojstni dan; Terezija Pi-cej z Žamanj - rojstni dan; Franc Urank iz Encelne vasi -
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 24. 9.
18.10 Rož - Podjuna - Zilja PETEK, 25. 9.
18.10 »Utrip kulture«
SOBOTA, 26. 9.
6.08 Od pesmi do pesmi -od srca do srca NEDEUA, 27. 9.
6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (dekan Peter Sticker) 18.00 Dogodki in odmevi PONEDELJEK, 28. 9. 18.10 Kratek stik TOREK, 29. 9.
18.10 Otroška oddaja SREDA, 30. 9.
18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerna oddaja
PRAZNUJEJO
rojstni dan; Mili Schaunig s Potoka pri Bilčovsu - rojstni dan; Marjan Gasser-Wrulich iz Kajzaz pri Bilčovsu - rojstni dan; Raimund Greiner iz Po-droja - rojstni dan; Marija Ve-zočnik iz Nonče vasi - rojstni dan; Lipej Kolenik iz Čirkovč -rojstni dan; Miha Lubas iz Vo-grč - rojstni dan; Angela Mlinar z Blata - rojstni dan; Justa Koletnik in Terezija Pahtev iz Čirkovč - rojstni dan; Marija
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDEUA, 27. 9.
13.30	ORF 2 PONEDEUEK, 28. 9.
4.30	ORF 2 (Ponovitev)
16.20 TV SL01 (Ponovitev)
I Pozitivna bilanca otroškega vrtca v Borovljah
I Dramatični pad cen: opustitev prašičereje bi bila usodna
I Pri sv. Hemi so proslavili sv. Rozalijo; v Šentjakobu so se poveselil upokojenci
I Mestno gledališče v novem blišču: na krstni predstavi sodelujejo slovenski umetniki
I 1. samostojni Zahomški žegen: štehvanje in rej pod lipo
I AMORE: osrednji koncert SPZ v znamenju jazza
Jerlich iz Železne Kaple - rojstni dan in god; Hubert Cidej iz Vogrč - 50. rojstni dan; Mili Golavčnik iz Stare vasi - dvojni praznik; Marija Miki z Zgornjih Rut - rojstni dan in god; Irmi Božič iz Borovelj - rojstni dan; Marija Dovjak iz Šmar-jete - rojstni dan; Helena Užnik iz Borovelj - rojstni dan; Ljudmila Lušnik iz Šentlipša -dvojni praznik; Alex Golavčnik iz Stare vasi - rojstni dan; Olga Messner z Osojnice - rojstni dan; Folti Pavlič s Hodiš -rojstni dan.
SLOVENSKI
VESTNIK
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
tel. 0463/514300-0 « faks -71
DEŽURNI TE ŠTEVILKE.............Jože Rovšek
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Sonja Wakounig ( 34)...politika, manjšinska družba
Tajništvo................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba..........Milka Kokot (-40)
Prireditve............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATEU IN ZALOŽNIK
Zveza slovenskih organizacij na KoroSkem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
------------------VSI-------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
BOLNICA ELIZABETINK
Odprtje novega oddelka
130 milijonov šilingov je znašal finančni obseg za gradnjo novega kirurgičnega oddelka pri Elizabetinkah. Toda investicije so se povsem splačale, kakor je bilo možno videti na otvoritvi v četrtek, 17. septembra.
Celovški arhitekt dipl. inž. Alfons Nessmann je načrtoval kirurgični oddelek, ki nudi dosti prostora za 94 pacientov. Razen tega je v novem oddelku veliko novih prostorov, kot so to preiskovalni prostori, kantina, lekarna, kopalnice, kuhinje, itn. Skupni gradbeni volumen je 21.000 m\
Na otvoritvi se je zbralo mnogo osebnosti iz javnega življenja, med njimi župan Harald Scheucher, njegov predhodnik
Leopold Guggenberger, deželna svetnica Elisabeth Sickl, deželni glavar dr. Christof Zernatto in njegov namestnik dr. Michael Ausserwinkler. Generalni vikar dr. Olaf Colerus-Geldem je blagoslovil novi oddelek. Sr. Con-sulata Häßler in sr. Hildegard Edlinger pa sta prejeli častni znak dežele Koroške.
V bolnici Elizabetink je nastavljenih 26 zdravnikov, 83 diplomiranih bolniških sester in 54 pomočnikov, ki skupno z 31 sestrami Elizabetinskega reda oskrbujejo paciente. Teh je bilo leta 1997 4733, poleg njih pa še 1855 pacientov, ki so dobili ambulantno oskrbo. Dobra diagnostična oprema, predvsem rentgenškega inšti-
Pismo bralcev
V	članku »Ciciban na Koroškem« v SV, 17. sept. t. L, očita pisec Joži f/Vutte EL Bekštanj nepotrebno polarizacijo, kar se tiče otroškega vrtca
»Ringa raja«.
V	pojasnilo odborniki EL-Bek-štanj gospodu Wutteju nekaj resnic v spominsko knjigo:
1. EL Bekštanj kot edina frakcija že nad 20 let dosledno zahteva v naši občini dvojezični vrtec.
2.	Ker predlog z 2. aprila, ki je zahteval javni dvojezični vrtec z dododatno ponudbo italijanščine, ni bil sprejet, se je na pobudo SPD »Jepa-Baško jezero« s predsednico Anico Lesjak-Ressmann in podpredsednico Eriko Wrolih na čelu formirala iniciativa staršev.
3.	Iniciativa staršev z gospo dr. Trampusch-Novak je vsa pogajanja - tako s posameznimi frakcijami kot tudi z županom in referentom za vrtce - vodila skupno z občinsko odbornico Eriko Wrolich.
tuta, in laboratorij omogočata, da zdravniki lahko v veliki meri diagnosticirajo kar v hiši. Le za posebne preiskave morajo konzultirati druge ustanove. Zdravila je možno dobiti v hišni lekarni in za fizikalno terapijo poskrbijo nastavljene fizioterapevtke.
Posebno prizadevanje osebja je, da nudi pacientom optimalno zdravstveno oskrbo in da poleg tega ustvari družinsko atmosfero, tako da se bolnik počuti kot doma. Tudi za zdravo prehrano si ni treba delati skrbi, saj ima skupnost Elizabetink lastno kmetijo, na kateri pridelujejo biološke pridelke za bolnico.
In ker bolnica Elizabetink nikoli ni brez gradbišča, se zdaj tudi gradi naprej - Tokrat je na programu pregradnja intenzivnega oddelka.	T. G.
4. Prav ta občinska odbornica je znala nagovoriti številne straše, da so prijavili otroke v ta vrtec. Pisanje v SV ne služi nikomur, najmanj otroškemu vrtcu »Ringa raja«, pa tudi ne prebivalcem v občini Bekštanj. Če tu kdo polarizira, je to SV! S tega mesta ga pozivamo, da v bodoče opušča nepotrebno polarizacijo in se drži pravil objektivnega časnikarskega poročanja. Le tako bo prispeval k obstoju slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Odborniki EL Bekštanj: Erika Wrolich, Valentin Kargt, Seppi Gallob, Boris Gallob
Odgovor dr. Marije Novak-Trampusch na pismo odbornikov EL Bekštanj
Spoštovani,
SV mi je posredoval pismo bralcev EL Bekštanj in bi v povezavi s tem rada pojasnila nekaj stvari:
K točki 1.:
Dolgoletnih prizadevanj EL Bekštanj kot edine frakcije v občini glede na ureditev dvojezičnega vrtca nobeden ne osporava. Dejstvo pa je, da so se v tej zadevi premaknile stvari na bolje šele tedaj, ko se je ta pobuda postavila na širšo, nadstrankarsko, bazo.
K točkama 2. in 3.:
Gospa Erika Wrolich očitno ni informirana o začetku delovanja proponentov iniciative še pred sklicem prve seje prosvetnega društva, ki jo je sklicala predsednica Anica Lesjak-Ressmann za dne 23. aprila 1998. V začetku aprila je namreč stopila gospa Anica Lesjak-Ressmann do mene s prošnjo, da ji pomagam pri realizaciji projekta »otroški vrtec«. Zame je bilo jasno, da tako zahtevnega projekta dve osebi sami ne moreta izvesti. Najprej je bilo treba ugotoviti povpraševanje oz. potrebo po dvojezični predšolski vzgoji v naši občini, s tem v zvezi organizirati starše, najti prostore in seveda tudi usposobljeno vzgojiteljico. Prvi posvet zainteresiranih oseb se je
torej organiziral v ožjem krogu odbornikov prosvetnih društev »Jepa-Baško jezero« iz Loč in »Dobrač« iz Brnce. Bila sem mnenja, da je začetek delovanja lažji, če se lahko opreš na neko ustaljeno strukturo, ki bo koordinirala delovanje vsaj do formalne ustanovitve novega društva. Poleg tega so mi bila in so mi še vedno važna načela odprtosti, politične neodvisnosti oz. nadstrankarstva najprej iniciative in pozneje nosi-telja vrtca in timsko delo. Zato se mi je zdelo prosvetno društvo kot idealna platforma za začetek delovanja iniciative. V tej fazi se je začelo tudi sodelovanje gospe Erike Wrolich. Vsak izmed približno 10-članske ožje skupine je prevzel po svojih zmožnostih in izkušnjah določene naloge in gospa Erika Wrolich je do trenutka vloge prošnje za finančno podporo društva »Ringa raja« kot nositelju vrtca dne 10. julija 1998 aktivno sodelovala pri pogajanjih z občino in z
POPRAVEK
V zadnji številki SV na strani 7 nam je računalniški Škrat skril zadnji stavek prispevka dipl. spec. pedagogonje Berte Piskernik, vzgojiteljice v Mladinskem domu. Stavek se v celoti glasi:
»Če vsak spoštuje izkušnje drugega, ki so bogatejše od lastnih, lahko nastane iz tega uspešno, enakopravno sodelovanje.«
Uredništvo
vodji strank ali skupno z menoj ali v večji skupini. Sama pa ni članica odbora dne 23. junija 1.1. ustanovljenega društva »Ringa raja«, ko smo tudi ime vrtca prilagodili konceptu dejanske večjezičnosti vrtca in mi je ustanovni občni zbor tudi formalno poveril odgovorno nalogo zastopanja vrtca navzven in seveda tudi odgovornosti navznoter. Po 10. juliju 1998, ko se je društvo »Ringa raja« odločilo, da bo zastopalo svoje interese na-pram občini samo s tem, da je vložilo prošnjo za podporo v lastnem imenu, so se pogajanja z občino, ki sem jih za vrtec od tistega trenutka naprej vodila sama, premaknile z mrtve točke, predvsem tudi zaradi tega, ker mi je priskočilo na pomoč tudi mnogo deželnih politikov in visokih uradnikov. Društvo »Ringa raja« kot nositelj vrtca je sklenilo z občino pospeševalno pogodbo (»dogovor«) z mnogimi kompromisi, ki je pravno gledano pogodba na nedoločen čas. Za občino so jo podpisale vse frakcijske vodje v občinskem svetu zastopanih strank, pri čemer pa lahko občina zaradi neupoštevanja določil s strani vrtca kadarkoli brez navedbe vzrokov odstopi od pogodbe oz. jo odpove, če do določenega časa ne predložimo kontrolnemu odboru računskega zaključka. Občina prispeva k letnim obratovalnim stroškom pribl.. 1/3, ostale stroške krijejo zveza, dežela in prispevki staršev. Poleg tega nam daje občina na razpolago opremo, ki pa ostane v lasti občine. Z realizacijo tega projekta smo dokazali, da lahko uspemo le te-
PLIBERK
Slovo od Terezije Potočnik
Terezija Potočnik, 'p. d. Bo-krovtova Trezka iz Grabelj pri Pliberku se je rodila pred 73. leti pri Bokrovtu na Grabljah in tam uživala z bratoma in sestrami svoja mlada leta. Njen oče Valentin, ki je bil že v prvi svetovni vojni vpoklican v avstrijsko vojsko, je moral prestati veliko trpljenja na Ruski fronti, bil tam ujet in poslan v Irkutsk na daljnem vzhodu. Po vrnitvi se je poročil z Marijo Mört in na Bo-krovtovi domačiji je spet zaživelo. S prihodom rjave diktature leta 1938 pa se je to brezskrbno življenje spremenilo in Bokrovtova družina je morala mnogo prestati in pretrpeti. Kot zavedni Slovenci so se tudi Bokrovtovi postavili po robu nacifašizmu in od vsega začetka podpirali partizansko vojsko; dokler da niso bili izdani gestapu, da sodelujejo z narodno osvobodilno vojsko. Aretirali in odpeljali so v poletju 1943 očeta Valentina, mater Marijo, hčerko Terezijo in sina Riha ter jih odpeljali v razna uničevalna taborišča. Oče je bil poslan v KZ Treblinko, mati in Trezka pa v pekel taborišča Ravensbrück, mladega sina Riharda pa v posebno KZ-tabo-rišče za mladince.
Po zmagi nad tisočletnim raj-hom so se vračali na svoj dom vsi sestradani in telesno ter duševno poškodovani - mati, hčerka Trezka in sin Riha.
Očeta Valentina pa so fašisti pokončali v KZ Treblinka. Sin Valentin pa je moral žrtvovati svoje mlado življenje na fronti za tuje koristi. Ni se upal pridružiti partizanom, ker se je bal, da bodo radi tega svojci še bolj trpeli v taboriščih.
Po končani vojni se je pri Bokrovtu začelo novo življenje. Le počasi so se znebili misli na trpljenje v taboriščih, pozabiti pa tega niso mogli. Pokojna Trezka je pomagala nekaj časa na rojstni hiši, dokler da se ni omožila z vdovcem Guštinom Potočnikom in bila dobra mati - mačeha otrokom moža, kateri so postali sirote po rani smrti prve žene Marjane. Preselila se je v Pliberk in tam skrbela za svojo družino. Posebnost pokojne Terezije pa je bila ta, da je bila globoko verna in da je porabila vsak prosti čas, da je šla v cerkev in si tam pridobivala vedno spet novih moči za življenje na zemlji in v onostranstvu. Bila je goreča kristjanka in je takorekoč vse svoje življenje posvetila cerkvi in delu za cerkev. Pokojna je bila izredno dobrega srca in je pomagala vsem tistim, ki so jo klicali na pomoč, tako, da je kadarbodi pozabila sama nase.
Naj ji bo domača zemlja lahka. Vsem sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje.
ikej
KOTMARA VAS
... ne izbira, le pobira
Konec preteklega tedna smo se Kotmirčani na domačem pokopališču poslovili od Andreja Leutschacherja, p. d. Masijakovega Andreja. Po kratki, a težki bolezni mu v bolnici ni bilo več pomoči.
Udeležba domačinov in njegovih delavskih kolegov iz Celovca ter poslovilne besede zastopnika delodajalca in domačega župnika so izpričale njegov značaj. Naj mu bo domača zemlja lahka.
daj, če smo zmožni delovati v timu, kjer je vsak izmed nas doprinesel svoj nepogrešljivi prispevek in ni dopustno, da se neka oseba, ki je bila ena izmed članic pripravljalnega odbora, postavlja tako v ospredje in s tem ignorira prispevek ostalih članov.
K točki 4.:
Ena izmed nalog članov pripravljalnega odbora in s tem tudi gospe Erike Wrolich je bila, da vsak v svoji bližnji okolici nagovori zainteresirane starše glede na prijavo svojih otrok v naš vrtec. To predvsem tudi zato, ker nam občina -sklicujoč se na načelo varstva podatkov - ni dala na razpolago imenika otrok, ki so bili na čakalnem seznamu vpisa v občinske vrtce. Občina sama pa tudi ni bila pripravljena ugotoviti povpraševanja po dvo- ali večjezični predšolski vzgoji v naši občini. Poleg
tega smo tudi vedeli, da z manj kot 15 otrok ne začnemo z vrtcem, ker bi se sicer odpovedali deželnemu prispevku in bi župan naše prošnje tudi ne predlagal za sprejem na dnevni red seje občinskega sveta dne 30. julija 1998.
Za konec pa še apeliram predvsem na vse politike, na zastopnike medijev in tudi druge nositelje javnega mnenja, da se zavedajo svoje odgovornosti in nas pustijo v miru delovati. Ne dopuščam, da bi se vrtec in otroci, ki ga obiskujejo, zlorabljali v politične namene. Je predragocen, da bi se prepustil na milost in nemilost osebam, ki zasledujejo zgolj politične interese. Ponosna sem na timski duh, ki je bil in je še vedno vodilo našega delovanja in se žal tudi mnogokrat štrapacira od zunaj.
Dr. Marija Novak-Trampusch, predsednica društva Otroški vrtec »Ringa raja« v Ledincah
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
REGIONALNA LIGA
REGIONALNA LIGA
SAK nadaljuje serijo neodločenih izidov
T ežko je premagati Slovenski I atletski klub, še težje pa je za SAK, da premaga tekmece v regionalni ligi. Pred nedeljsko tekmo v Trnji vasi proti Ein-trachtu iz Welsa so slovenski nogometaši šele dvakrat nastopili na domačih tleh in dvakrat se je končala tekma neodločeno. Če se SAK odloča za zmago ali poraz, potem je to izključno na tujem.
Tako tudi ni začud-ljivo, da se je v nedeljo glasil končni izid 2:2.
Ali se bo SAK spet ujel po nesrečnem porazu - prvem v letošnjem prvenstvu - v Lipnici, ali se bo izkazala vrnitev dolgo poškodovanih in zaradi kartonov kaznovanih igralcev v ekipo kot ugodna?
Samo dve vprašanji, ki sta dokaj zanimivi, a kljub temu nista pritegnili množic na športno igrišče, bodisi zaradi vremena, ki je kazalo na dež, bodisi zaradi žegnov, ki so jih na to nedeljo trosili po južni Koroški. Okrog 200 nogometnih pristašev je torej hotelo videti, kateri izmed igralcev Slovenskega atletskega kluba bo Welsu prizadel prvi gol v tekočem prvenstvu.
Toda kot prvi so zadeli Zgor-njeavstrijci. Prvo priložnost, ki se jim je nudila, so v 14. minuti hladno izkoristili. Sploh so se izkazali kot tehnično izurjeni in telesno močni. Sakovcem pa je
tu in tam' spodletavalo, manjkala je brzina, manjkale so priložnosti za zadetek. Heinz Dreier je s prostim strelom sredi prvega polčasa naznanil, da le ni še
vse izgubljeno. V 34. minuti spet standardna situacija, spet Dreier, tokrat s kota. Žoga pride pred gol, se odbije od tega in opega in Danny Roy jo porine čez črto! Izenačenje, istočasno prvi gol, ki ga Eintracht Wels prejme v tej sezoni. Roy, ki je pavziral zaradi rdečega kartona iz tekme z WAC-jem, seje spodobno vrnil v moštvo, za eno tekmo pa se je poslovil Wolfgang Eberhard, ker je v borbi za žogo storil prekršek nad nasprotnikovim igralcem in ta prekršek se je zdel sodniku vreden rumenega kartona.
Prekrški na obeh straneh so se vrstili in po prostem strelu v 41. minuti (izvedba: Dinko Vrabac) je Lojze Sadjak zadel za SAK, 2:1! V drugem polča-
su se tekma ni zboljšala, pač pa je postala bolj zabavna. Vrstili so se napadi in protinapadi, priložnosti za Eberharda z glavo, za Lessnigga in Oražeja. Le-ta je prišel v igro za Hajdinija, ki po svoji poškodbi še ni štel med najhitrejše. Šmid je zamenjal Hajnžiča in prispeval k stopnjevanju borbenosti, proti koncu pa je še Woschitz namesto Eberharda prišel na igrišče.
Ravno v tej dobi, ko je SAK-ju uspelo nekaj lepih akcij, pa je Wels izenačil (71. minuta). 2:2, toda ekipi nista bili zadovoljni z remijem. Do kon-
ca sta obe skušali doseči odločilni zadetek, Wels iz hitrih protinapadov, SAK iz standardnih situacij. Vratar Mal-legg je moral kar nekajkrat posredovati, na drugem koncu igrišča pa je vratar Welsa po silovitem strelu Lojzeta Sadjaka ponovno le odbil žogo, ki mu jo je nato lasten igralec podal v roke. Podaja nazaj v kazenskem prostoru? Gledalci so zahtevali prosti strel, toda sodnik žalni bil tega mnenja. Konec koncev neodločen izid in spet enkrat vprašanje, ali je bila ena točka dosežena ali pa dve točki izgubljeni?
Franci Rulitz
Postava: Mallegg; L. Sadjak, S. Sadjak, Zanki, Roy, Dreier, Hajnžič (55. Šmid), Eberhard (80. Woschitz), Vrabac; Lessnigg, Hajdini (62. Oraže). Zadetka za SAK: Roy (34.), L. Sadjak (4L). Rumena kartona pri SAK: Eberhard (36.), Roy (78.).
Naslednja tekma: v soboto, 26.9.1998 ob 16. uri v Gratkor-nu (Gratkom-SAK).
Ostali izidi v regionalni ligi: WAC - Lipnica 0:0, Pliberk -Voitsberg 0:3, Grieskirchen -Hartberg 1:2, LUV Gradec -Pasc hing 2:1, Lienz - Šentvid 1:0, St. Florian - Gratkorn 1:3.
1. Hartberg	6	5	1	0	10:2	16
2. WAC	6	3	3	0	11:3	12
3. Gratkorn	5	4	0	1	14:7	12
4. Wels	5	3	2	0	9:2	11
5. Lipnica	6	3	2	1	6:3	11
6. Voitsberg	6	3	1	2	8:6	10
7. SAK	6	1	4	1	7:6	7
8. Pasching	5	2	1	2	6:5	7
9. LUV Graz	6	2	1	3	7:13	7
10. Šentvid	6	1	2	3	5:7	5
11. Rapid Lienz	5	1	0	4	1:7	3
12. St. Florian	5	1	0	4	6:13	3
13. Pliberk	5	0	2	3	1:7	2
14. Grieskirchen	6	0	1	5	3:13	1
PODLIGA-VZHOD
Bilčovs je končno slavil prvo zmago v teku te sezone in tudi Globašani so - čeprav nekoliko srečno - premagali Borovelj-čane.
Rezultati: Globasnica - DSG Borovlje 2:1, Žrelec - Bilčovs 1:2
Naslednji krog (26.121. 9.):
Bilčovs - Vetrinj, Podkrnos -Globasnica
1.	RAZRED D
Žitara vas kljub drugemu porazu zaporedoma še vedno s 16 točkami vodi na lestvici. Rezultati: Eitweg - Železna Kapla 0 : 0, Žitara vas - Metlo-va 1 : 2, Rikarja vas - Maria Rojach 6 : 2, Vovbre - Klopinj 0 : 2, Grebinj - Šentlenart 1:1, Šteben - Šmihel 4 : 0, Labot -Ruda
Naslednji krog: Klopinj - Šteben, Maria Rojach - Labot, Metlova - Vovbre, Ruda - Žitara vas, Šentlenart - Rikarja vas, Šmihel - Eitweg, Železna Kapla - Grebinj
2.	RAZRED C
Sele še naprej kažejo, da hočejo v 1. razred, kar jim bo po takšni učinkovitosti tudi uspelo. Rezultati: Sele - HSV 4 : 0, SAK II - Ledince 2 : 2 9. krog: Hodiše - Sele, Dholica
KOLESARSTVO
»Paco« Wrolich - zmagovalec avstrijskega cupa kolesarjev
Na predzadnjem tekmovanju kolesarjev za avstrijski cup si je Peter Wrolich zagotovil zmago v skupnem seštevu in je zmagovalec avstrijskega cupa kolesarjev. Na zadnji tekmi, 4. oktobra na Dunaju bo torej prevozil 70 krogov na Heldenplatzu brez psihične obremenjenosti.
Avstrijski cup kolesarjev je bil za Petra v letošnji sezoni le obrobnega pomena. Dve tekmi je moral celo izpustiti, ker je bil z avstrijsko reprezentanco na tekmovanjih v inozemstvu. Kot kapetan moštva TEL-AUSTRIA 2000 je bil njegov edini cilj, da si osvoji z ekipo 1. mesto v moštvenem prvenstvu. Sam pravi: »Dejstvo, daje naše moštvo v Avstriji zdaleč najboljše, mi je onemogočilo zabeležiti še več zmag na dnevnih dirkah. Kot kapetan moštva sem bil primoran, da
kolesarim v prid ekipe, ker gre tudi v kolesarjenju za precej denarja. Tako bi najzahtevnejšo tekmo tega cupa v Šentpetru na Višinjah gotovo zmagal, če ne bi kolesaril član ekipe Bux-hofer v glavnini. Tako smo v končnem seštevu zasedli prva tri mesta, zmagali ekipno tekmovanje in - kar je zame najbolj važno - prepričali delodajalca TEL-Mineralwolle Sto-ckerau, da nas bo podprl tudi v naslednjem letu.«
Preteklo nedeljo pa se je »Paco« odpravil v Nemčijo, kjer z avstrijsko reprezentanco tekmuje na »Hessen-Rundfahrt«. Sredi oktobra pa ga odpelje letalo v južno Ameriko, na kolesarsko dirko po Mehiki in se bo nato odpočil od naporne tekmovalne sezone 14 dni v Acapulcu.
Poprej pa poziva številne slovenske rojake, študentke in študente na Dunaju, da se zberejo v nedeljo, 4. oktobra ob 10. uri na Heldenplatzu in z njim praznujejo zmago v avstrijskem cupu. Za jedačo in pijačo bo skrbel sponzor TEL-MINE-RALWOLLE.
l.L
ŠAH
Uspešen start šahistov SŠZ/Posojilnica Bank Borovlje II
Šahisti SŠZ/Posojilnica Bank Borovlje II so prvenstveno sezono 1998/99 v 3. razredu C začeli dokaj uspešno. V gosteh so proti Jaklingu, ekipi, ki je lansko leto v tem razredu osvojila drugo mesto, iztržili neodločen rezultat 3 : 3.
Na prvi deski je zmagal Rupert Reichmann, na drugi in tretji deski sta remizirala Robert Hedenik in Ivan Lukan, za tretjo točko pa je poskrbel Borut Živkovič z zmago na četrti deski. Mladinska igralca Štefan Reichmann in Simon Einspieler sta izgubila šele po napeti borbi.
Pred začetkom prvenstva je SŠZ pri Korenu priredila še prijateljski dvoboj na štirih deskah s celovškim moštvom Zugzwang, ki se je končal 2 : 2 (J. Amrusch - F. Rulitz 0 : 1, R. Reichmann - G. Isola 1 : 0, R.
Hedenik - R. Isola 0 : 1,1. Lukan - A. Ebenberger 1 : 0).
Hitropotezni turnir (9 igralcev) je dobil Gernot Isola (Zugzwang Celovec) pred Reich-mannom (oba 6,5 točk), 3. Franci Rulitz (5,5), 4. Scherzer (5), I. Lukan (4,5), 5. J, Amrusch (4), itd.	/. L.
-SAK 11
2. RAZRED E
Rezultati: Sinča vas - Dobrla vas 3 : 2, Galicija - Žvabek 0:0
9. krog: Žvabek - Mautern-dorf, Dobrla vas - Frantschach
ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 33	Silvo Kovač
Petrosjan - Simagin/Moskva 1956
Beli bi lahko vzel s skakačem trdnjavo na polju f7 in po morebitni zamenjavi ostal v materialni prednosti, čeprav mu grozijo neprijetni šahi črne dame na prvi vrsti in poševnici dl - h5. Velemoj-
sLMJtJLJi
A
6 «
5 j B B
4 aBaI
3 H ■ ■ ■
?	•	va.O.
i ■ . ■ ■ ■<£
abcdefgh
ster Petrosjan se je zato odločil za nadaljevanje - beli je na potezi - ki takoj odloči izhod partije. Po kratki analizi ga boste zagotovo odkrili!
Rešitev št. 32
Iznenaden skok črne trdnjave na drugo vrsto l...Te2! potrjuje, daje črni hitrejši v napadu. Na 2.Le2: sledi 2...Se4! z napadom na belo damo in kontrolo polja d2. Tudi na
2.	b3 sledi 2...Se4!. Beli je zato odigral 2.Lh7:+ Kh7:
3.	Dd3+, vendar se je po 3...Se4! vdal. Na 4,b3 La3+: na 4.b4 Sc3: z odločilno prednostjo črnega.