Opis šolske občine Blagovica v zemljepisnem, prirodopisnem in zgodovinskem oziru v korist metodiki domovinoslovnega pouka. Sestavil Fran Marolt. Tukaj se cesta nekoliko zakrivi, naredi ovinek. Čegavo je to poslopje ? Na katerej strani stoji? — Kaj stoji temu poslopju nasproti? Čegave so te svisli? Kam n>di steza za Vričkovim hlevom? — Na Golčaj. — Naredimo jo! S t e z 6 zasnamovamo tako-le! (U. naredi.) S prva vodi pot, po katerej še lehko vozijo z vozom. Taka pot imenuje se kolovozna pot. Kako se zove taka pot ? Nad K r i v i k o v i m lazom pa zavije ta pot na desno v Planjavo, jedna pa na levo. Od leve te kolovozne poti odcepi se steza, katera na Golčaj vodi. Ima mnogo ovinkov ter je precej strna. Kaj je Golčaj? — Golčaj je hrib. — Znate, koliko je visok? — Ako bi merili, namerili bi ravno 674 m. — 674krat bi lehko ta-le m (kazaje) postavili jednega vrh druzega, da bi bili enako visoko z goro Golčajem. Kaj vidirao na Golčaji? —Cerksv. — Kako se ta cerkev imenuje? — Komu je posvečena? Ta cerkev je uže zelo, zelo stara! čez 300 let je uže gori. Koliko zvonov j< v zvoniku? — Dva zvonova: mali in v_liki. Mali zvon pripeljali so pred 364.- leti od daleč — iz Laškega sem. Veliki z\on pa so dobili iz Blagoviške cerkve pred 50. leti. Ljudje pa pripovedujejo, da Golčajska cerkev nekedaj ni tukaj stala. Ali mi zia kedo to pravljico ponoviti? (Učenci ponove pravljico, kojo so uže slišali.) Sedaj prišli smo do mostii. M o s t zaznamovamo sledeče. (U. nariše.) Ako vidite tako (kazaje) večjo kljuko, kaj pomeni? Kateri potok teče pod tem mostom? Na katerej strani glavne ceste teče Radomlja, predno pod tem mostom teče? — Kakih20 korakov od mosta vodi od leve strani glavne ceste kolovozna pot. Kam? Ali je ttdi tu kak mostič? Pri katerem potoku? — Pri Zlatenšici. — V kateri potok Zlatmšica teče? Kje je njeni iztok? Zaznamovajmo to kolovozno pot in mostič? Kara pelje ta pot? Mimo katere hiše? Piskarjeva hiša je uže zelo sta*a. Pravijo, da je ta hiša najstareja v Blagovici. Čez 300 let pa je gotovo uže stara! lekedaj bila je tu tudi gostilna. Kaj je na desni, sprednji strani Piskarjeve hiše? — Znamenje. — Kakšno je to znamenje? Ali je leseno ali zidano? Zaznamovajrao, kje stoji! Pazite! Leseno ziamenje zaznamujemo s križera. Naredimo! Kaj je tukaj? Čegava hiša stoji tu? _aj je pred P. hišo? — Skedenj. — Zaznaraovajmo ga! Proti kateri strani neba je obrnp? Naredimo i mi tako! Kaj stoji skednju nasproti? — Hlev. — Kaj je vse tukaj' — Svinjak, kravjak in konjak. Razdelimo ga i mi s tremi naopičnimi črtami v tri dele! Kaj je na levej poleg svinjaka? — Zelinjak. — Kaj stojf poleg 1. strani hiše? — Klet. — Zaznamovajmo! Kaj je tik kleti? Drvarnica. — Kaj je zadaj za drvarnico? — Hiša. — Tu so nekednj stanovali. Kaj je zadaj za to hišo? — Uljnjak. — Tega bodemo i naredili! Uljnjak ali čebelnjak zaznamovamo z malim čveterokotom, iz katerega gleda zastavica. Naredimo! Kaj je zadaj za P. hišo? — Sadni vrt. — Tu je mnogo sadnega drevja. Zaznamovajmo drevesa s pikami! Skozi sadni vrt teče majhen potoček, ki napaja travnik. Kaj je za sadnjakom? — Piskarjev t r a v n i k. — Kakšna pot pelje čez travuik? — Kolovozna pot. — Zaznamovajmo jo! Kam pelje kolovozna pot mimo P. hiše? — Na mali Jelnik. — Kaj stoji na desni strani te poti? — Svisli. — Zaznamovajmo jih! — Kaj je na levi strani? — Kozolec. Naredimo ga! Kaj stoji mej svisli in Zlatenšico? — Sušilnica. —Sušilnico zaznamovamo tako-le! (U. naredi.) Kaj je pod Jelniškim gričem? — Vrt. — Poleg tega vrta je čegava drevesnica? — Šolska drevesnica. — Zaznainovajmo oba vrta ter jih s pregrajo razdelimo! V šolski drevesnici naredimo i drevesca. Kako jih zaznamovamo? — Pojdimo sedaj po kolovozni poti, katera pelje mimo Piskarjeve hiše na ml. Jelnik zopet na glavno cesto! Kaj je poleg leve strani glavne ceste? — Krivinova hiša. Zaznamovajmo jo! Nekaj malega, — majhen kamenj stoji hiši nasproti. Takih kamenjev je mnogo ob gl. cesti. Kako pa taki kamenj imenujemo? — Cestni kamenj. — Zakaj? — Zazrjamovajmo ga z naglavno cesto naopično ležečim, majhnim čveterokotom! Kaj je to? — Kaj je na kamenji napisano? — 32 km. — Pomnite: od Ljubljane do tega kamenja je ravno 32.000 m ali 32 km. Katero št. iraa Krivinova hiša? (21.) Kaj je v tej hiši? — Pr o daj al n i c a. — Kaj se tu prodaja? — Katera hiša je Krivinovej hiši nasproti? — Žoharjeva hiša. — Zaznarnovajmo jol Katero št. ima? (25.) Kaj je zadaj za Žoharjevo hišo? — Hlev. — Zaznamovajino ga! — Idimo po gl. cesti dalje! Kaj stoji na desni strani gl. ceste ? — K r i v i n o v a h i š a. — Katero št. ima ? (20.) Kaj je zadaj? Zaznamovajmo! (Hlev, svinjak, skedenj.) Kaj stojf poleg vrta? — Vodnjak zaznamovamo tako-le! (U. naredi.) Kaj je nasproti Krivinovi hiši? — Farovž. — Zaznamovajmo ga! Kaj je zadaj za farovžem? — Vrt. — Kolikeren je? — Sadnjak in zelinjak. Sadni vrt zaznamujealo s pikami,-kakor smo ga za Pisk. hišo, zelinjak pa oddelimo z ograjo in ta del v zelnike! Kaj je na 1. strani farovža? — Zaznamovajmo ta svinjak! — Okoli farovža in vrta je zid. — Kam hodite vi po kolovoznej strani poleg leve strani farovžkega vrta? — V šolo. — Naredimo to pot! Katero št. ima farovž? (17.) Kaj stoji nasproti farovžu? — Š o 1 a. — Zaznamovajmo jo! Katero št. ima? (16.) — V prihodnjej pol un (zgodovina) omeni se nekoliko zgodovinskega o šoli. — Kaj stoji za šolo? — Cerkev. — Cerkev zaznamovamo s čveterokotom, kateri ima na desnej straui križ. Kaj poraeni ta križ? Kaj stoji na levi strani kolovozne poti, kakih 15 korakov dalje od šole? — Koča. — Cegava koča? — Bizeljeva koča. — Cegava hiša je na desnej strani za cerkvijo? — Bizeljeva hiša. — Zaznamovajmo jo! Kaj je Biz. hiši nasproti? — Hlev. — Zaznamovajmo ga! Kaj je zadaj na desni strani vrta? — Kozolec. — Naredimo! Sedaj pa kefcrvozna pot kam vodi ? — Proti Z 1 a t e n k u. — Da, tu zavije vZlateniško dolino! Predno pa zavije v to dolino. pridruži se jej še jedna pot. — Kaj je tu, kjer se obe ppti združite? — Leseni križ. — Zaznamovajmo ga! Tu je kozolec, poleg katerega pelje steza v Prelesje, Prevoje in Gabrje, jedna pa rairao Bizeljevega kozolca čez pokopališče v cerkev. Mimo farovža pelje tudi pot k glavni cesti. Kaj je tam, kjer se z glavno cesto združi? — Zidano znamenje. Zaznamovajmo ga! Pojdimo po glavni cesti dalje! Tu na levi strani je — farovžki drugi vrt. — In na desni — Krivinovakoča. — Kaj je poleg te koče? — Hlev. — Kaj vidite poleg tega hleva? — Vodnjak. — Zaznamovajmo ga! čegava hiša je tik vodnjaka? — Brezovčeva h i š a. — Kaj je zadaj za hišo ? Svisli. — Zaznaniovajmo! Cegava hiša je nasproti Brezovčeve? — Štacnarjeva hiša. — Kaj je v tej hiši? — Prodajalnica. — Kaj je zadaj za hišo? — Hlev. — Naredimo! Idimo po glavnej cesti dalje! Kaj stoji poleg Brezovčeve hiše na levi strani? — Leseno znamenje. — Naredimo! Na desnej strani ceste je vrsta jabelk, dalje pa njive in travniki. Zaznamovajmo jabolka s pikami. Tukaj pa se cesta zavije. čegava hiša stoji tu na levi strani glavne ceste? — Š k r j a n č e v a hiša. — Tu gori na levi strani glavne ceste je čegava hiša? — Majdetova koča. — Kam pelje kolovozna pot mimo Majdetove koče? — V Prevoje. — Kaj je na levi strani Majd. koče? Leseno znamenje. — Zaznamovajmo! Cegava hiša stoji za to kočo? — Jerinova hiša. — Kaj je za Jerinovo hišo? — Hlev. — In za tem? — Kozolec. — Pa za tetn? —Sušilnica. — Čegava hiša je nasproti Majdetove koče? — Adamčekova hiša. — Tikoma hiše je hlev, zadaj pa kozolec in nekoliko sadnega vrta. Zaznamovajmo! Koncem sadnega vrta pelje kolovozna pot čez Radomljo. — Kam? — Na G o 1 j k e. — Tudi nasproti Škrjanca vodi kolovozna pot čez Radomljo. Kateri potoček se tu, kjer ta pot čez Ra<iomljo vodi, v njo izteka? — B e 1 š i c a.— Kako se ta dolina imenuje, po kateri Belšica teče? — Županja dolina. — Kako se njive na levej strani imenujejo? — Županje njive. — Kje Belšica izvira? — Na Golčaji. — Vidite, na Golčaji izvira ninogo potočkov! Katere uže poznate? I! Ljudje pravijo, da je Golčaj votel. V sredi Golčaja pa je jezero, iz katerega teko na vse strani potočki. (Konec prih.)