NASLOV ČASTNO JE BILO ŽIVETI S TITOM stran 6-7 Leto XXXIV Št. 19 Murska Sobota, 20. maja 1982 CENA 10 DIN VESTNIK Maj mesec mladosti, najlepši mesec v letu. In ta mesec so si mladi izbrali za svoj mesec. Pa ne po naključju pač pa v čast svojemu velikemu vzorniku in učitelju, katerega devetdesetletnico rojstva praznujemo v teh lepih majskih dneh. Tito je imel rad mlade, zaupal jim je, mladi pa imajo radi Tita in so trdno odločeni nadaljevati pot, ki jim jo je začrtal. Boju za človekovo srečo je posvetil vse svoje življenje in nikoli ni odstopal od svojih idealov. In naša mladina je danes srečna, zato je to svojo srečo pripravljena tudi čuvati in braniti. Foto: A. A. Tito v nas Takje naslov letošnjih prireditev ob dnevu mladosti. 125. maj ostaja dan mladosti — naš in Titov praznik. Letos, še posebno slavnosten, odet v zastave in cvetje, predstavlja I živi spomenik Titovemu delu. 90-letnica Titovega rojstva, izjemne osebnosti našega časa, najlepše, kar nam je dalo I stoletje revolucionarnih vrenj, sprememb in graditve, nas j zavezuje k še odločnejšim pristopom za uresničevanje g novih in novih nalog, katere nam je s toliko zaupanja s ® svojim delom naložil tov. Tito. Vedno se je odkrito in I kritično obračal k mladim: »Narodu, ki ima takšno mla- | dino kot mi, se ni treba bati prihodnosti!« S tem kratkim g stavkom nam je naložil velike obveznosti. V svetu, v * katerem se odnosi med ljudmi spreminjajo hitreje, kot se I spreminja zavest ljudi, to ni lahko. Bomo znali tudi mi g vedno najti tisto pravo pot? Tito je zaupal v nas. 25. maj praznujemo z akcijami, prireditvami in s I sprejemom nove generacije v naše vrste. Želimo si, pred- g vsem pa pionirji sami, da bi z uspešnim delom dokazovali in | opravičili pripadnost Titovi poti bratstva, enotnosti in ® enakopravnosti.TudiletosbomovPomurjusprejelivvrste ZSMS blizu 2.000 pionirjev. To je prav gotovo generacija, g g od katere veliko pričakujemo. Kakorkoli že, mlaMi in Tito g “ smo neločljivo povezani. On nam je dal svoj praznik, s svojim delom nas je za vedno povezal s seboj. e Vsi tisti nešteti dogodki in pomembni zgodovinski g S trenutki ter odločitve za našo državo, iz katerih je skovana ™ resnica o nezlomljivi volji naših narodov in narodnosti ter Io moči odločne komunistične partije, ki se je znala po-staviti na višino zgodovinskih nalog na vseh najusodnejših g poteh razvoja jugoslovanske socialistične revolucije ter * mednarodnih dogajanj, v katerih se je razvijala in še naprej I poteka naša revolucija, nas vežejo, da začrtano pot, na- i daljujemo. Ker — zgodovina je del našega bratstva in g enotnosti in socializma in ljubezni do domovine in ljubezni ” do tovariša Tita. tem so naša preteklost, naša sedanjost in naša bodočnost. Mladost in Tito —- to smo mi vsi. Prav v tem, K draga mladina, pa je temeljno poroštvo naše prihodnosti. Tovarišu Titu, ki je ustvari! našo legendo, pošiljamo vsako leto ob dnevu mladosti voščila iz vse domovine, g Mnogo let je že minilo, odkar se je med kragujevskimi ^Vod^ štirih letih so sko dnia časopisno in radij-boti nai, v-nost v Murski So-vpra§an ec pes«la materialna zadev*> 2lasti Pa tista, ki nia za del®ž sofinansira-sloven‘e^n,k Ve®tnik radio štiri S?" Program - Vse organizacije k ZadnH h?]6 sX°ie s°g>asje ne9a oL'nac!cl samouprav-"e skunia"^irania regionalne in nL„°stl 2a zaposlova-" Mladim6.strok°vne službe žnanstvenJlJreba 2aPustiti nem mina6 ed'C’JO o napred-^ojuvP«nskem gibanju in tUt,i b0vo^Uriu pred> med in Tako %"®"1 obdobju. sMi°četrtJahko na kratko četrtkovo razpravo na ~-sjje predsedstva EMS SZDL ZAVOD, SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE, EDICIJA I mladinci porodila zamisel, naj bi voščila tovarišu Titu potovala s štafetno palico. Od tedaj vsako pomlad po vseh poteh naše domovine prenaša najiepše želje na tisoče mladih. seji predsedstva pomurskega medobčinskega sveta SZDL v Ljutomeru. Skupščina zavoda — ta združuje štiri medije: tednika Vestnik in Nepujsag in radio slovenski in madžarski program — ki ji poteče mandat 12. julija, pa se ni ubadala zgolj z zagotavljanjem materialne osnove zavoda, marveč tudi številnimi organizacijskimi, vsebinskimi in kadrovskimi vprašanji. Oba pro-gramsko-izdajateljska sveta, ki nosita temeljno odgovornost za delovanje vseh omenjenih regionalnih medijev, sta z ustanoviteljicami — občinskimi konferencami SZDL — dosegla vidne pre- mike pri podružbljanju informacijske dejavnosti v tem delu severovzhodne Slovenije. Zgledno se je uveljavil mladinski sosvet, v pripravi pa je tudi ustanovitev sosvetov za kulturo ter SLO in družbeno samozaščito. Dodajmo, da je bil navzlic vsemu v zadnjih dveh letih storjen pomemben korak za sistematičnejše sofinansira-nje dejavnosti zavoda, saj so tri pomurske občine — Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — prešle na sofinansi-ranje delno ali v celoti prek kulturne oziroma izobraževalne skupnosti. Do konca junija bodo temeljito izpeljali kadrovske postopke za delegiranje delegatov v skupščinske organe zavoda, torej oba programsko-izdajateljska sveta, sredi prihodnjega meseca pa se bo še zadnjič v stari sestavi sešla skupščina zavoda. Poleg tega so na predsedstvu PMS SZDL obravnavali novo samoupravno organiziranost regionalne skupnosti za zaposlovanje in njene strokovne službe, posebej pa spregovorili o izdaji posebne znanstvene edicije. Ta bo na zgodovinskih, marksističnih temeljih razkrila pred, med-in povojno delovanje skoja, partije, društev kmečkih fantov in deklet, osvobodilne fronte, kluba prekmurskih akademikov in drugih revolucionarnih sil. Priprava edicije, ki naj bi izšla v letu 1985, ob 40-letnici osvoboditve, je zaupana posebni komisiji pri PMS SZDL, ki bo k zbiranju in obdelavi gradiva pritegnila zgodovinarje, druge strokovnjake in dobre poznavalce preteklega revolucionarnega vrenja v 'Pomurju. B. Žunec- Ks Razkrižje navzven za sedaj samo to, da OstSL° sodeluieio s sosednjo KS Štrigova (SR Hr-strani -n"!o pa lahko preberete v reportažnem zapisu na I Letošnja pot štafete mladosti po Pomurju dokazuje K privrženost nadaljnji graditvi našega samoupravnega so- g cialističnega sistema. Izredna udeležba mladine, pionirjev _ ter vseh delovnih ljudi in občanov to prav gotovo doka- « g zujejo. Vsakdo, ki se je kdajkoli srečal s Titom, se vse ži- ” vljenje spominja tega velikega doživetja, teh nepozabnih trenutkov, ki so tako kratki, a ki v spominu nikdar več ne a ugasnejo. Tovariš Tito je v svojih govo 'h vedno ponavljal, g daje prihodnost odvisna od mladine, od tistih, ki odraščajo ® in zamenjujejo utrujene roke starejših. Izkoristil je vsako priložnost, da se je pogovarjal z mladimi: na delovnih g akcijah, v tovarni ali na svojem domu. Spodbujal nas je in g učil — z besedami in z lastnim zgledom. I Menim, da ni in nikdar ne sme biti naključje, da je | ravno mladina organizator praznovanja meseca mladosti g in ostalih revolucionarnih jubilejev. Mladina Pomurja ve ceniti vrednote življenja našega človeka v socialistični (samoupravni družbi in ve, kako drago sta nas veljali naša K svoboda in neodvisnost. Zato mladi obljubljamo, da jih g bomo cenili in ohranjevali tudi v bodoče. Predsednik Medobčinskega sveta ZSMS za Pomurje _ Miran Blagovič s Množičnosti, kakršna je tri dni konec preteklega tedna označevala republiški posvet vzgojiteljic vzgojnovarstvenih organizacij iz vse Slovenije, v'soboškem kulturnem centru zlepa nismo vajeni. Uspeli — IV. posvet na temo Za. i otroka v‘družini, v vzgojnovar-' stveni organizaciji in družini je potrdil, da nam ni vseeno kakšna je .sedanjost in bodočnost naših ot-' rok; v kakšne ljudi bodo zrasli malčki, s katerimi se poleg staršev, vvrtcih ukvarjajo vzgojiteljice. Tem so v plenarnem delu posveta spregovorile strokovnjakinje, predvsem s področja psihologije in pedagogike, posebej uspešno pa » je bilo delo v desetih skupinah, pri katerih je, tako kot na okrogli mizi na temo posveta, prišlo do dialoga. Več o posvetu na strani 4. bb Foto: A. Abraham aktualno po svetu Na sliki v ospredju je britanska vojna ladja »Fearless«, ob njej pa spremljevalno brodovje. Posnetek je bil narejen na sidrišču v bližini otoka Ascension. PONOVNO KOPIČENJE V svetovni orožarni poznajo novo orožje, ki zanesljivo ubija. Ni do popolnosti natančno kot nekatera ^strelna orožja, niti ga ni mogoče usmeriti le na posamične cilje, je pa strahovito učinkovito. Svoje žrtve oslepi in v nekaj minutah usmrti. Tehniki mu pravijo T2, tisti pa, ki so to orožje videli v delovanju. so ga imenovali rumeni dež. Gre za strupen prah, novost na spisku kemičnega in biološkega orožja. Nedolgo tega je ameriški sekretar za obrambo obtožil sovjetsko zvezo, da proizvaja, uporablja in razdeljuje svojim zaveznikom strup T2 in da so ga že uporabili v Laosu, Kambodži in Afganistanu. T2 pridobivajo iz vrste gob, ki rastejo v Sovjetski zvezi, ni jih pa mogoče dobiti na jugovzhodu Azije. Bojni strup izdelujejo v Sverdlov-sku, kjer stojijo tovarne za bojne strupe in biološka orožja. Vendar bi bili Američani lahko manj ogorčeni nad odkritjem, da so Sovjeti razvili ta bojni strup, saj prav zdaj gradijo v Arkansasu novo tovarno, v kateri bodo izdelovali t.i. granato z dvojnim delovanjem. Granato sestavljata dve kemijski snovi, ki sta vsaka sama zase neškodljivi in nenevarni. Po izstrelitvi se spojini premešata in nastane nevaren bojni strup. S tem novim kemičnim orožjem je Američanom uspelo narediti prvi bojni strup, ki ni nevaren za prevoz in skladiščenje, saj dejansko nastane šele po izstrelitvi kemične granate. Po letu 1969 bo to prvo kemično orožje, izdelano v ZDA, saj je do nedavnega veljala Nixo-nova prepoved izdelave tovrstnega orožja. Sovjetska zveza in ZDA sta 1972 v Ženevi podpisali dogovor, da v primeru spopada ne bosta uporabili kemičnega orožja, da ga v primeru spopada ne bosta izdelovali, zaloge pa da bosta uničili. A dogovor je ostal le na papirju. Mednarodni institut za strateške raziskave v Londonu v svojem poslednjem poročilu navaja, da ima SZ 350.000 ton kemičnega orožja. Američani naj bi imeli 4.700 ljudi, zaposlenih na tem področju, medtem ko naj bi Sovjeti imeli odlično izurjene kemijske skupine, v katerih naj bi bilo kar 70.000 ljudi. Po teh podatkih ima SZ občutno prednost. Naj so ti podatki točni ali ne, je končno vseeno. Američani so domnevno sovjetsko premoč vzeli zares in posledica je ponovno izdelovanje bojnih strupov v ZDA. Svet zaradi tega ni nič bolj varen, še manj pa srečen. Mnogi vojaški strokovnjaki povsem jasno trdijo, da bi v primeru spopada z bojnimi strupi največ škode utrpelo civilno prebivalstvo. Strupi ne izbirajo„uniforme, ne poznajo ženske, otrok, bolnikov, ostarelih, ne vedo za zaveznike in sovražnike, samo ubijajo. V Parizu so pred dnevi končali setanek ministri 24 držav, organizacije z gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Skupna ugotovitev je bila ta. da se v gospodarstvu najbolj razvitih ne kažejo nič kaj svetle perspektive. V deželah'OECD išče ta trenutek delo že 31 milijonov ljudi. Zato tudi nekakšen zaključek posvetovanja, da naj vsakdo »plava kakor ve in zna«. Francozi in naši delegati (Jugoslavija sodeluje v OECD kot članica s posebnim statusom) so opozarjali, da je vse več poskusov, kako bi lastne probleme prevalili na manj razvite dežele. Resneje kot doslej bi se morali zamisliti nad položajem teh dežel, ki dolgujejo že 500 milijard dolarjev in z izvozom ne morejo več pokrivati niti zapadlih obveznosti. Za Sinajem Palestinci? Američani pričakujejo, da bodo Egipčani in Izraelci obnovili že zdavnaj prekinjena pogajanja o palestinskem vprašanju. To predvideva tudi sporazum iz Camp Davida. Zataknilo se je takrat, ko so Izraelci zahtevali naj bi se o palestinski avtonomiji pogajali v Jeruzalemu, novi izraelski prestolnici, kar pa so Egipčani odbili. Ameriški predsednik bo menda od izraelskega premiera zahteval, naj bi se pogajanja nadaljevala v Washingtontl. V ZDA si izraelska prizadevanja prenesti pogajanja, v Jeruzalem kot potrditev izraelske razlage campdavidskih sporazumov, naj bi bila v tem, da bodo Izraelci za vrnjeni Sinaj dobili zahodni breg Jordana in Gazo. Poznavalci razmer na Bližnjem Začasno poročilo o nesreči Francoska komisija za ugotavljanje nesreče Inexo-vega letala DC—9—82 pri Ajacciu je zveznemu komiteju za promet in zveze poslala poročilo, ki zajema doslej znane elemente in verjetne vzroke katastrofe. Komisija za raz-w iskovanje nesreče je ugotovila, da je med izmenjavo ra-dio-telefonskih sporočil med posadko in kontrolorji letenja pa stolpu v Ajacciu prišlo do določenega nesporaziima. Komisija si bo prizadevala ugotoviti morebitno vlogo, ki jo je imel ta nesporazum pri nesreči. vzhodu trdijo, da se izraelsko-egip-tovska pogajanja ne bodo obnovila brez ameriške pomoči. Američani so Izraelcem že dali vedeti, da jih bodo nagradili z obnovitvijo memoranduma o strateškem sodelovanju, ki ga je Washington razveljavil po izraelski priključitvi Golana. Ponovna uveljavitev tega sporazuma naj bi bila nagrada za dvoje: prvič, ker je Izrael vrnil Sinaj, in drugič, ker še vedno ni napovedal invazije na Južni Libanon. Po tem memorandumu naj bi Izrael dobil vsaj pol miliarde dolarjev na leto s prodajo svojega orožja ameriškim silam na Bližnjem vzhodu, pa tudi s prodajo orožja, izdelanega po ameriški licenci, drugim državam. BEJRUT — Že tretjič v zadnjih treh tednih so izraelska vojaška letala izvedla polete nad Bejrutom in južnim Libanonom. Ob prvm dveh poletih so bombe ubile blizu 40 ljudi, preko 150jra je bilo ranjenih. NEW YORK - V OZN so končali priprave na posebno zasedanje generalne skupščine o razorožitvi. Zasedanje se bo začelo 7. junija. PEKING - V kitajski provinci Guangdong so velike poplave terjale 349 človeških žrtev, uničenih pa je tudi 15 tisoč hiš. CIUDAD MEXICO - Vodilni dnevnik v Kostariki, La Prensa trdi, da bodo somozov-ske protirevolucionarne skupine v kratkem napadle Nikaragvo. LIZBONA — Med obiskom na Portugalskem je 32-letni Juan Fernandez Krohn v mestu Fatima nameraval napasti papeža Janeza Pavla IL Atentator je imel pri sebi 3' centimetrov dolg bajonet. Portugalski zakoni predvidevajo za takšno dejanje petnajst do dvajset let zapora. MADRID — Španija je protestirala pri britanski vladi, ker ta država uporablja vojaško oporišče Gibraltar za »malvinsko vojno.« NEW DELHI — Indija se poteguje za to, da bi bila gostiteljica osmega vrha neuvrščenih. Indija, kot ena °" ustanoviteljic gibanja neuvrščenih, v dvajsetih letih, kolikor to gibanje obstoja, še n' bila gostiteljica srečanja najvišjih predstavnikov neuvrščenih držav. LONDON — Britanski tisk je objavil izjavo dveh visokih predstavnikov britanske katoliške cerkve, da bo papež odložil svoj obisk v Veliki Britaniji, predviden za konec tega meseca, če se bo falklandska kriza še nadaljevala. KAIRO — Egiptovski pred; sednik Mubarak in omanski sultan Kabus sta pozvala Irak in Iran, naj ustavita sovražnosti. V žarišču dogodkov Z NEBA NAS GLEDAJO Spor med Veliko Britanijo in Argentino zaradi Falklandskih otokov je odkril tudi vohunstvo svoje vrste. Tako Američani kot Rusi so se na ta dogodek — in o tem so morali že prej kaj vedeti — pripravili tako, da so poslali v vesolje posebne satelite, katerih naloga je, da opazujejo kaj se dogaja na Zemlji, se pravi, v tistem delu našega planeta, kjer so omenjeni otoki. Satelitsko vohunstvo ima svojo zgodovino, ki je predolga. da bi jo na tem mestu obravnavali, zato naj omenimo mejnik v razvoju in to je leto 1959. ko je v vesolje poletel prvi »pravi« vohunski satelit. To je bil ameriški »Discoverer 1«.. Njegova naloga je bila vohuniti nad Sovjetsko zvezo, vendar omenjeni satelitsvojenaloge ni opravil. Kmalu po tistem, ko so ga »izstrelili« se je v vesoljskem prostranstvu izgubil in padel na Zemljo. Dva meseca kasneje so Američani poslali v vesolje »Discoverer 2«. Tudi ta ni uspel: na Zemljo je padel nekje na Norveškem, ne .da bi opravil vsaj del svoje naloge. Šele »Discoverer 6« je bil vsaj nekoliko uspešen. Potem, ko je prišel v Zemljino krožnico, je naredil nekaj odrejenih posnetkov, toda ti so se izgubili v Pacifiku. čeprav je bilo točno določeno kje naj jih ameriške ladje pričakajo in prestrežejo. Sele 10. oktobra 1960je Američanom uspelo, daje »Discoverer 13« uspel odvreči film, ki so ga prestregli na Pacifiku. Nalogoso uspešno opravili ljudje — žabe z letalonosilk ' »Hayti Victory«. Komaj seuem dni kasneje so kapsulo satelita »Discoverer 14« prestregli v zraku in to s posebnim padalom. Z Discovererji so delali poskuse vse do leta 1962. ko Sp lansirali zadnji tip tega satelita s številko 38. Toda že leta 1960 so Američani pripravili nov program. To so bili sateliti tipa »Samos«. Prvi satelit iz te serije, težak 1900 kilogramov (Discovererji so tehtali le do 100 kilogramov!) je v vesolje poletel 31. decembra 1961. Njegov uspeh je bil v tem. da je ameriškim vojaškim analitikom posredoval prve posnetke o moči sovjetske vojske. X Sovjetski zvezi s.o poslali v vesolje prve vohunske satelite. ki so jim nadeli ime »Kozmos«. To so bile naprave težke 4.5 tone. Prvi sovjetski satelit te serije je poletel 26. maja 1962. Odločilno vlogo pri vohunskih satelitih so odigrale tovarne, ki so izdelovale fotografsko opremo, med njimi svetovno znana firma »Kodak« in druge. Leta 1971 so snemalne kamere vohunskih satelitov že toliko izpopolnili. da so iz filmskega posnetka lahko razbrali predmete večje od 2.5 metra. Le malo kasneje so tehniko še bolj izpopolnili: lahko So »prebrali« predmete, kf so bili večji od 60 centimetrov. Toda to še ni bilo vse. Z novimi raziskavami so dosegli, daje kamera zabeležila — in to je bilo potem na posnetku jasno razvidno — tudi posnetke. ki so bili veliki le 2.5 centimetra! To pa pomeni, da vsemirski vohunski satelit lahko prebere bralcu Vestnika. ki časopis kjerkoli na prostem razpre, vse (dobre in slabe naslove člankov!). Do jeta 1975 so v Sovjetski zvezi imeli tri tipe vohunskih satelitov in vse tri so v vesolje poganjali z raketo »Vostok«. Satelit je v vesolju vzdržal po štirinajst dni. Vsi sovjetski sateliti so mehko pristajali na Zemlji. Tako sovjetski kot ameriški strokovnjaki so v vesolje pošiljali tudi vohunske satelite. katerih naloga je bila enkratna. Na primer: sovjeti so oktobra. 1967 poslali v vesolje satelit, kije imel nalogo. da opazuje vzlet ameriške vsemirske rakete »Apollo«. Dan po vzletu ameriške rakete »Apollo« se je sovjetski satelit »Kozmos« vrnil na Zemljo in prinesel avtentične fotografske podatke o ameriški vsemirski bazi na Cape Canaveralu. kjer je .vzletel »Apollo«. To nalogo je opravil »Kozmos 246«. kar pomeni vrstni red poskusov s satelitom tega tipa. Podoben primer satelita z enkratno nalogo je tisti iz leta 1971. v času irtdijsko-pakistanske vojene. Dva sovjetska satelija sta obveščevalni službi posredovala podrobne podatke o tem kaj se dogaja na bojišču. To paje seveda veliko pomenilo za programiranje diplomatske aktivnosti Sovjetske zveze v, tej nekajtedenski vojni. Po tem Bližnji vzhod leta 1973. Samo nekaj ur potem, ko je Egipt zjutraj 6. oktobra napadel Izrael so iz baze Ple-setks v Sovjetski zvezi izstrelili vohunski satelit »Kozmoz 597«. Skupaj z nekaterimi bolj modernimi sateliti je »Kozmos 597« posredoval podatke z Golanske planote in s Sinaja. Moskva je bila tekoče obveščena in to je imelo za posledico. daje Sovjetska zveza koncem oktobra predlagala premirje (ker je Egiptu kot zavezniku SZ slabo kazalo). Sateliti so Sovjetski zvezi tudi posredovali podatke o tem. da Izrael ne spoštuje pogojev premirja. In takrat je Sovjetska zveza razglasila stanje vojne pripravljenosti. Vse to zaradi točnih podatkov. ki so jih posredovali vohunski sateliti. V sedemdesetih letih sta tako ZDA kot ZSSR poslali v vesolje celo vrsto satelitov, katerih naloga ni bila samo^ »gledati« temveč tudi »pri-' sluškovati«. Sovjetska zveza je takšno »vesoljsko uho« poslala v vesolje leta 1967. Računajo, da jih danes v SZ »izstrelijo« na leto 25 do 30. Nič pa pri tem ne zaostajajo v ZDA. kjer se v ta namen poslužujejo tudi posebnih letal. * Pravzaprav je resnica ta. dti je ameriški uri sovjetski prodor v vesolje osnovan prav na nalogah vohunstva. Ce ne bi čutili potrebe po tem. najbrž, danes še nebi bn1 rtako daleč v raziskavah vesolja. Ob koncu nasvet: če imate veliko denarja, nikar ga ne preštevajte pod milim nebom. Kdo ve. če vas pri ten1 ne opazuje ta ali oni satelh-ki lahko podatke takoj posreduje (za devize seveda) tudi davčni upravi in ta vam lahko potem napravi sitnosti. Resje, gledajo nas z neba — kot se je yčasih reklo zato bodimo previdni. Dalet so. sto in več kilometrov s° nad nami, toda vidijo vse-kar se dogaja na tej vznemirjeni Zemlji. STRAN 2 aktualno doma Črnidnevi za ZENICO Novi predsednik je Petar Stambolič IProf. dr. Berislav Šefer je pred nedavnim v intervjuju B za beograjsko »Dugo« takole povedal o naših gospodar- B skih problemih: . ® I »Dejal bi, da grešimo v taktiki. Naša strategija je dobra. Vendar, nismo dovolj potrpežljivi, da bi korak za korakom 'izvajali to strategijo. To pomeni, da sprejemamo nekatere | frontalne spremembe, pogosto neusklajene z obstoječim I stanjem proizvajalnih sil, družbenih odnosov in z realno stopnjo, zavesti. Zato pogosto ne dosežemo vsebine, ki jo . zasleduje strategija. Grešimo zato, ker pri odločanju o J konkretnih vprašanjih prevladuje ideološki faktor, pre- Imnlo pa upoštevamo ekonomske, tehnološke in druge •akterje, ki odražajo objektivne okoliščine v katerih bi Ho rali nekaj ukreniti. | IMed zakonom ali resolucijo in realnostjo mora biti — Program, ki stanje realno ocenjuje. Takšnih programov I nimamo in kaže, da nimamo občutka za takšen način dela. včasih mislimo, da je takšen način dela celo nepotreben. * I kradimo zapleteno družbeno tkivo. Da ga bomo zgradili, B moramo znati kako; do vseh podrobnosti je treba videti vse alternative. Ne smemo si dovoliti, da nas tako številne | r zadeve v družbenem in gospodarskem razvoju iznenadijo n,c manj kot poplave in potresi«. Kongresi komunistične partije Slovenije — Zveze komunistov Slovenije KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE rued VI. in VII. °ngresom Zveze komuni-oha LSlovenije predstavlja uobje težkih preizkušenj, j., ludi pomembnih zmag Za zvezo komunistov, za sistem socialističnega '*n,»upravljanja. Zveza ko-v “ntstov je morala v svojih stah izbojevati boj proti enotnosti. ki seje kazala v (^1n°kratizmu. in birokra-v 11111 (cr iskala zavezništvo nacionalizma, li-eic jlzma 'n dezideologiza-Ql'družbe. difer81^"'^ se ->e začela nisi rcnciacUa v zvezi komu-V| °l za°strovati takoj po j, ’;. °ngresu in se prvič im in nalogah sindikatov ' P1 uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in gotavljanja njihove socialne var-. sti, dokaj obsežen in konkreten, eprav so v tem akcijskem pro-amu opredeljene le tiste pomem- We naloge, ki so še najbolj ‘^Posredno povezane s področjem 'a ne Politike in varnosti delav-v murskosoboški občini. Naj- .. J 8re za aktivnosti glede uresničevanja temeljnih izhodišč, srednjeročni družbeni plan v ciie aU S k— 8°sPodarske stabiliza-krpn,VSeb'ns.ka 'n organizacijska npri aktivnosti’ pri obravnavi Periodičnih in naključnih računov, ti °r tudl urejanje ,.socialne kar-strr.i V .sodelovanju z ustreznimi n°°V"lmi službami in družbe-n‘mi dejavniki. dil^Z°rnost murskosoboških sin-b0 zaposlovanja nnm i? a zlasti samoupravljanju in viška, ’ Pri reševanju tehnoloških zdm? V P°samezn;h organizacijah dehvn anja socialne varnosti teh zanosi>V^ Prekvalifikacijo in pre-S 5% T“di začasn 8a vracanja delavcev z dodat/83 de'a v tujini bo zahtevalo ugotovil nap°re' Pod°bno bi lahko izobražXandl ^Področje vzgoje in usklajevan?/3’ kjer ne gre le za n'b aktov ® sa.moupravnih sploš-usmerien • UZD z zakonom o tudi za a6?1 lz°braževanju, ampak Sne) kaa° 8oročne (vsaj srednjero-nem de|J°Iske potrebe v združe-vPrašanie tem Je povezano tudi dela in L ,lzvaianja proizvodnega nika ustne - ne prakse prvega let-čemer bod)enega izobraževanja, o rib v tretiemPOdrobneje spregovo-leta. Prav o trirnesečju letošnjega varstvo dpU, ov° ie zdravstveno Zat° je trajnega pomena, feenjevaniu G? skrb namenjena radi bolnih ods°tnosti z dela za-dejali tudi ? ega To bi lahko sti še Driavarstvo invalidov, zlasti, ki je na^.^^ne invalid no-stroki. 7atJ . 'zrazita v tekstilni konkretna n Je z^d Pomembna ?sPosablian?°m°i; sindikatov pri lnvalidov v Q2Dln zaposlovanju Posvetil^o?^0 skrb pa ne bodo b?Uer bi nai v/?r|?VU Pri delu, pri okolju usta/ slehernem delovnem Pri delu t«0/,1 odbore za varstvo ZaPoslenih družbeno prehrano ^nkovito’i/npr p' kar najbolj 23 ukinitev vSa 1 Plodno dobo roma gotovin e/n°stnih bonov ozi-Pokojninskega 8ia'Z^ Glede zavarovania8 a i invalidskega ospredju Jde avcev pa bo v ek°nomskeoarem Janje socialno- spr'iJoTaAx0^3 Proškov in’ ara^anJa življenjskih Pokojnin Sindv0'' valorizacije 'udi pri nno pa bo sodeloval tema starostn/' preobl'kovanja sls-t°v. Obr±gaZa^^ Vanja družbi3 °Cene uresniče-racional£liiT83 d°gOVOra 0 nje v mursk/L sttmoyanjske izgrad-Sotovoena nd°b°Skl občini je prav sindikatov d pomembnejših nalog ’ Prtdobivania Pr(edVSem pa glede pujskih posomanuvanj. ln stan°-d°bitev E'^jev za pri-Podobno Pr k'h, stanovanj in reševati Prizadevah si bodo tudi mladih Probleme r°k za in’ .katenm je potekel stanovanj P tev sol'darnostnih ?ih odnošJov i! d™žbenock°nom-dela ter nrii 'n- svob°dne menjave Varstvenih agajanje dela vzgojno-ča$u OZD r8amzacij delovnemu ?odročia rJ*« u£no vprašanje s bn° veli?1 Škega varstva. Podo-P°'rošniknv ? delovanje svetov ?b^nov in’ k°Jj 8.0V0r 0 preskrbi delavcev’ n M odd’b in rekreacijo delovanj Gme"Jenih 13 področij-Juv Pa bo^Sk°Soboških sindika-e Polno ? :Omno zahtevalo ne sveta in i„ 8aziranost občinskega Pak tudi ^^ovih organov, am-delavca, j ?lehernega zaposlenega Otožno n aa tak na^in je namreč Milan Jerše Izvajanje referendumskega programa na področju zdravstva in šolstva je bila osrednja tema na seji izvršnega »veta skupščine občine v Murski Soboti. Na njej so ob navzočnosti predstavnikov investitorja in strokovnih služb ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti posredovali nekatere najnovejše podatke za prvo tromesečje letošnjega leta. Pri tem je spodbudno, da potekajo dela pri gradnji bolnišničnega kompleksa v Rakičanu po začrtanem planu, saj so pri kirurškem bloku in kuhinji celo pred rokom opravili določena dela na objektih. Poleg tega je plinska postaja povsem končana in pripravljena za tehnični prevzem, medtem ko bo še ta mesec postavljena naprava za sežiganje odpadkov. ' To je med drugim tudi zasluga dobre organizacije glavnega izvajalca del Slovenija—Ceste Tehnika in njenega tesnega sodelovanja s Konstruktor TOZD Gradbeništvo Pomurje. Skupni dotok sredstev v prvih treh mesecih letos znaša nekaj nad 18,8 milijona dinarjev, pri. čemer se je iz občinskega samoprispevka zbralo več OBRAMBNA VZGOJA PREBIVALSTVA OBČINE LENDAVA Občan ni več pasiven poslušalec V lendavski občini ugotavljajo, da so se delovni ljudje in občani aktivno vključili v razprave o obrambni tematiki, kije bila organizirana ria 36 mestih v občini, udeležilo pa se jih je prek 3000 občanov ali 88 odstotkov vseh, ki so bili v tem prvem ciklusu vabljeni na predavanja. Ugotovitev, da so občani veliko bolj informirani kot pred leti, dokazuje, da so k temu doprinesla tudi sredstva informiranja, pa tudi povečana aktivnost družbenopolitičnih organizacij, združenih v frontni organizaciji SZDL. Zaradi volitev in poljskih del so bila predavanja prekinjena, nadaljevali jih bodo v jeseni, toda že po dosedaj opravljenem delu je moč sklepati, da se obrambna problematika vse bolj podružblja, da postaja vsakdanjik tudi v krajevnih skupnostih, pri občanih in delavcih. V lendavski občini so seveda naleteli tudi na težave, zavoljo prevodov tem, pomanjkanja literature in ustrezne literature terminologije v madžarskem jeziku. Slabosti so tudi z didaktičnimi sredstvi, ki jih ali ni ali pa se kvarijo. Do jeseni bo seveda potrebno te slabosti odpraviti, da bo učinek izobraževanja še večji. Jani D. kot 7,9 milijona dinarjev, iz prispevne stopnje od dohodka OZD pa več kot 9,1 milijona dinarjev. Murskosoboška občina je svoje obveznosti v celoti poravnala, so povedali v razpravi in se zavzeli za čimbolj racionalno izvedbo obsežne naložbe tudi v prihodnje, ker doslej do podražitev ni prišlo. Med sklepi murskosoboškega .izvršnega sveta velja omeniti pobudo, da bi pri banki najeli premostitveni kredit za poravnavo določenih stroškov, hkrati pa so prizadevanja, da bi republiška solidarnostna sredstva, ki so namenjena za leti 1984 in 1985, lahko uporabili že v letu 1983. Nič kaj rožnata pa ni situacija glede gradnje druge etape osnovne šole v Puconcih, ki bi morala biti gotova do začetka prihodnjega šolskega leta 1982/83. Ob premajhnem dotoku sredstev, ogromnih podražitvah in umetno ustvarjeni posojilni konstrukciji iz republiških virov, ki je odpadla, je namreč vprašljiva gradnja še kako potrebne telovadnice. Podobno velja za ureditev okolice s kanalizacijo in čistilno napravo, kar bi naj zgradili do konca letošnjega avgusta. Nekaj premostitvenih sredstev pa si obetajo od skupnosti otroškega varstva, kar bo le trenutna rešitev. V razpravi so člani izvršnega sveta kritično pretresli omenjeno naložbo, ki je bila spričo razpoložljivih sredstev v tem srednjeročnem -obdobju očitno preobsežna; to pa bo zahtevalo spremembo plana te investicije. Mjlan Jerše Samozavest na jesen življenja Kako znata društvena toplina in varnost združevati ljudi, se je dalo zelo nazorno prepričati v sredo 12. maja v Murski Soboti. Tu je imelo namreč redno letno konferenco društvo upokojencev. V veliki skupščinski dvorani ta-korekoč ni bilo sedeža, ki ne bi bil zaseden. Svojski pečat je konferenci dajala živopisna pahljača dejavnosti — od športno-rekreativne, kulturne in humane sploh do zdravstvene, socialne in drugih — in kajpada leto starostnikov in minulo leto invalidov. V zadnjih dveh letih, ko seje 1340 članom pridružilo 427 novih, organiziranih po poverjeništvih v 6 mestnih in vseh podeželskih krajevnih skupnostih — mimogrede v Beltincih imajo svoje društvo — so mnogokaj postorili. Zadržimo se le pri tistem najpristnejšem in globoko človeškem, kar najnepo-sredneje in najbolj čvrsto veže ljudi na jesen življenja. Vzajemnost, tovariška pomoč, skladi za vence, organizirani oddihi in letovanja, družabna srečanja in izleti; pa oskrba s pre- SEJA IZVRŠNEGA SVETA Ocenili varnostne razmere Na seji izvršnega sveta skupščine občine Lendava so razpravljali o poročilu o delu postaje milice Lendava za lansko leto ter poročilu občinskega sodnika za prekrške. Splošne varnostne razmere v lendavski občini so dokaj dobre, kar pa ne moremo trditi za prometno varnost, saj je čedalje več nesreč pa tudi gmotne škode. Povečuje se tudi kriminaliteta v gospodarstvu, kar pomeni, da bo potrebno varnost v delovnih organizacijah še bolj okrepiti. V lanskem letu je v občini uspešno delala tudi narodna zaščita, ki se je v nekaterih okoljih dodobra uveljavila in postaja že trden dejavnik varnosti. Sodnik za prekrške pa ugotavlja, da je po nekajletnem naraščanju prometnih prekrškov čutiti padec, toda tudi on ugotavlja, da je še vedno preveč prometnih prekrškov. V obeh primerih bo potrebno delovati preventivno, pa ne samo zaradi tega, ker smo v letu, ko želimo z akcijo Nič nas ne sme presenetiti izboljšati prometno varnost, temveč zaradi tega, ker naše ceste terjajo še preveč življenj in gmotne škode. Jani D. mogom in kurilnim oljem tistih povsem onemoglih in socialno naj bolj., ogroženih, zagotavljanje stanovanj — ta čas se posebna društvena komisija ubada z 9 prošnjami — in kurativna zdravljenja v toplicah. S tem pa društvenih zavzemanj murskosoboških starostnikov še zdaleč nismo izčrpali. Samozavest, da jih družba rabi in ji nikakor ni v breme ali nadlego — kot komu kdaj pa kdaj (ne)hote uide — jim vlivajo številne pohvale, priznanja in plakete. Najdemo jih malone povsod: drugih družbenih organizacijah in društvih, družbenopolitičnih organizacijah, delegacijah in delegatskih skupščinah, marsikdaj za zgled in spodbudo mlademu rodu. Tudi’nas ne smejo in morejo zaobiti vsesplošna naprezanja za ustalitev nihajočih gospodarskih tokov, zavzeto' spremljamo zaostrene družbenopolitične in siceršnje razmere doma in v svetu, svetal vzor pa nam je bil in ostaja, naš Tito, je z govorniškega odra naglasil poročevalec. Ko murskosoboško društvo upokojencev slavi 36-letnico — začelo seje 1946 z blizu 100 člani — si tudi ne zatiskajo oči pred vsakdanjimi zaprekami in vrzel-mi. Pa naj bodo posredi vprašanja. ki se nanašajo na pokojnine, invalidnine, borčevske dodatke, članarino, nego in oskrbo v domu oskrbovancev v Rakičanu, socialne razlike in še bi se našlo problemov. Naj ob sklepu odkrijemo še vročo željo.društva; Po lanski ustanovitvi 22-članskega mešanega pevskega zbora bi radi ustanovili lastno godbo na pihala. Lani so v ta namen vpeljali nekakšen interni samoprispevek’ in z odkre-kanji članstva se je doslej v društveni blagajni nabralo nekaj nad 110 tisoč dinarjev, precejšen delež je primaknila zveza društev upokojencev Slovenije, občinska zveza kulturnih organizacij in društvo za rekreacijo in šport invalidov v Murski Soboti. Nadejajo se. da jime spodleteti ne more in prav bi bilo tako. B. Žuneč KAKŠNA JE POŽARNA VARNOST V OBČINI LENDAVA? Besedo bodo imeli gasilci Občinska gasilska zveza Lendava je 9. maja začela z ocenjevanjem gasilskih društev v občini, teh pa je ta čas v krajevnih skupnostih že 35. Letos januarja so ustanovili gasilsko društvo v Goricah pri Lendavi in Kamovcih. tako da So v občini samo tri vasi, ki nimajo teh društev, to pa so Benica, Pince Marof in Kot. S te strani je. torej občina požarnovarnostno zaščitena, drugo pa je, kakšno znanje so si nabrali gasilci. Na to vprašanje bomo dobili odgovor, ko se bodo 13. junija končala ocenjevanja v sektorjih Gaberje. Turnišče. Črenšovci. Dobrovnik in Lendava.. In kaj bo obsegalo ocenjevanje? Celotno delo gasilskega društva, od administracije, do praktičnega prikaza gašenja«požarov. V lendavski občini delujeta tudi dve industrijski gasilski društvi v INA-Nafti in Gorenju —-Varstroj. v naslednjih letih pa naj bi ustanovili društva tudi v drugih večjih delovnih organizacijah. Po končanem sektorskem ocenjevanju bodo v drugi polovici leta v lendavski občini pripravili še občinsko tekmovanje gasilskih društev, ki postaja čedalje bolj nekakšen praznik gasilstva v občini. Gasilci pravijo, da so dobro pripravljeni. Tudi opremo so vzadnjih letih posodobili, s tem pa bodo dali velik prispevek ne samo k letošnji akciji NNNP, temveč h krepitvi požarne varnosti. Jani D. ---LENDAVA-------------------------------- NAJBOLJŠI MLADI IZ BISTRIC Letošnje občinsko tekmovanje v SLO in družbeni samozaščiti za mlade iz osnovnih šol je tudi tokrat uspešno pripravil koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL Lendava, gostitelj tekmovanja pa je bila osnovna šola V. Polana. Mladi so letošnje tekmovanje povezali tudi s proslavo 40-letnice pionirske organizacije. Največ znanja je pokazala ekipa osnovne šole iz Bistrice, kije s 1939 točkami zasedla prvo mesto, pred ekipo šole iz Turnišča in Kobilja. Na letošnjem tekmovanju je nastopilo 11 ekip, 9 iz osnovnih šol in dve ekipi šolskega centra usmerjenega izobraževanja iz Lendave. Jani D. Ob 25. maju, dnevu mladosti, se zvrstijo tudi številni sporejemi pionirjev v mladinsko organizacijo. Tudi v Pomurju bo v teh dneh pred praznikom nadvse slovesno, ko bodo učenci sedmih razredov osnovnih šol sprejeti v vrste zveze socialistične mladine. Ves čas pa si v posameznih pomurskih občinah občinske konference zveze socialistične mladine prizadevajo, da bi čim večjo pozornost namenile delu z mladimi v osnovnih šolah. Ti morajo biti namreč pred vstopom v mladinske vrste ka-rseda dobro seznanjeni z nalogami in dolžnostmi bodočega mladinca oziroma mladinke. In kaj pričakujejo le-ti od mladinske organizacije? HILDA HAŠAJ, Murska Sobota: Sprejem v mladinsko organizacijo je zame velik dogodek, saj bom s tem dobila tudi večje dolžnosti. Poleg tega pa se bomo podrobneje seznanjali s samoupravljanjem, udeleževali t se bomo mladinskih delovnih akcij in podobno. To pa je obenem obveznost za novega člana mladinske organizacije, ki mora vestno izpolnjevati svoje naloge v šoli kot tudi na področju raznih interesnih dejavnosti. Zlasti me zanimajo pisanje zgodovine mladin- ske gibanja pri nas, delo klubov OZN, kakor tudi udejstvovanje na športnem področju, zlasti pri šahu. Skratka — od mladinske organizacije zares veliko pričakujem. IGOR RUŽIČ, Murska Sobota: Kot član mladinske organizacije bom imel vsekakor večje pravice in dolžnosti, hkrati pa bom tudi lahko več storil za razvoj naše družbe: Osebno mislim, da bom lahko bolje spoznal zakonitosti razvoja družbenih odnosov, o čemer smo marsikaj zvedeli tudi v mali politični šoli, ki jo je organizirala občinska konferenca zveze socialistične mladine. Prav tako so nas seznanili z možnostmi sodelovanja na mladinskih delovnih akcijah, kar bi me ob fotografiranju in slikarstvu še posebej veselilo. Predvsem pa bomo učenci poslej imeli večjo možnost sodelovanja pri mladinski samoupravni dejavnosti v okviru razredne in šolske skupnosti. VESNA ŽALIK, Velika Polana: Tako kot njene sošolke nestrpno čaka 25. maja, ko bo sprejeta' v mladinsko organizacijo. Je aktivna v številnih izvenšolskih dejavnostih, pridna učenka, vendar pa se, kot pravi, zaveda, da se od mladincev zahteva več kot pionirjev. V šoli se pridno pripravljajo na slo- vestnost. V številnih letošnjih akcijah pa so že pokazali, da bodo kos vsem nalogam, ki jih čakajo. Prva in najvažnejša bo seveda učenje, preostali prosti čas pa bo namenjen delu v mladinski organizaciji, športu in delu v drugih organizacijah, ki delujejo na šoli. Letos so svečano proslavili tudi 40. obletnico pionirske organizacije qb 25. maju pa bodo proslavili tudi 90-letnico rojstva tovariša Tita. SIMONA KUHAR, OŠ Ivan Cankar Ljutomer: Sprejem v mladinske vrste pomeni zame osebno prevzem velike odgovornosti. Prvo, mlajšim bomo s svojim obnašanjem morali dajati lep in dober vzgled, jim pomagati v šoli in pri delu in jih tudi usmerjati na pravilna pdta. Do starejših in naših učiteljev bomo morali biti tudi bolj odgovorni, saj so oni naš prvi vzor. Tudi dogajanja v širši družbi bodo dobila večji pomen in bolj zrelo moramo gledati na vse to. Ker sem v sedmem razredu, je pred mano še eno leto šole, nakar se bom morala odločiti, kako naprej. To je še ena velika odgovornost, ki jo bom kot mladinka morala vestno izpolniti. ROMANA SLAVIČ. OŠ Gornja Radgona: Prav veselim se že sprejema nas pionirk in pionirjev mladinske vrste in upam, da bo zares slovesno. Saj biti mladinka je pa že nekaj drugega kot pionirka! To mi bo omogočilo, da se bom lahko še aktivneje vključila v razne akcije. Najprej prek šolske osnovne organizacije, pa tudi med vrstniki in vrstnicami v krajevni skupnosti. Že doslej sem kot tabornica bila precej aktivna, poslej pa se bom lahko udeležila tudi mladinskih prostovoljnih delovnih akcij. Mislim, da od nas odličnih učencev mladinske organizacija pričakuje, da se bomo primerno obnašali tudi kot člani ZSMS Potrudila se bom, da je ne bom razočarala. Maja 1932 STRAN 5 POMURCI PO TITU S TITOM ČASTNO JE BILO » Moram pa rečt\da je name napravilo globok vtis vse, kar sem tu videl, najbolj pa ljudje, njihova prisrčnost in odkritost. Z obrazov in iz oči vam seva vera v boljši jutrišnji dan.« (Tito septembra 1966 na obisku v Pomurju) Tudi usodni, četrti majski popoldan 1980, ko seje dan ves solzav nagibal k večeru, se je človeštvo soočilo z neizbežnostjo premininjanja: živa legenda je prešla v zgodovino. Bolesten molk je zave! nad veličino, kije Mantovo maksimo »Človek sem, nič človeškega mi ni tuje«, povzdignila na človečnejšo, kakovostnejšo raven. »Nad temi kraji, posebno pa še nad ljudmi, sem zelo navdušen. Ljudje gledajo v prihodnost z veliko vedrine. Videl sem, da so ljudje povojni v teh krajih veliko delali in ustvarili. Videl sem podjetja, delovne ljudi in dobil sem dober vtis. Nisem slišal tarnanja. Menim, da o nekaterih težavah namerno niso hoteli spregovoriti. Verjamem, da jih bodo v prihodnje še hitreje reševali.« (Iz Titove izjave po prvem obisku v Pomurju) Sporočila in navdihi četrtega maja so živa, neizbrisna. Na listih knjig žalovanja so kot neme priče razvrščeni stolpci in vrstice, zloženi v povedi, skovani v smisle. »Izjav Ijam, da sem srečna, da sem smela živeti in delati polnih 34 let v upravnih organih v svobodni državi Jugoslaviji pod vodstvom ljubljenega maršala Tita.« »Srečna sem. da sem Jugoslovanka, da so mnogi pedagogi prepojili mojo in našo vzgojo s tvojimi idejami. Ponosni smo, da smo otroci nove Jugoslavije, naše, Titove Jugoslavije. Kot mati in pedagoška delavka sem srečna, da bom lahko v duhu tvojih misli vzgajala lastne otroke in svoje učence. Slava ti!« Neizbežnost slovesa se je v dveh letih prelila v nujo soočanja. V nujo vztrajanja, neomajnosti, zanesljivega koraka in smelega spopada z vsakdanom. Zaradi boja, ki je boja vreden. V imenu Tita in za Tita. V imenu sreče, ki si jo lahko človek ustvari samo sam,- BOGASTVO SPOZNANJ Tovariš Tito je ljubil vse ljudi in zastavil vse sile, da bi srečno živeli v slogi in naši skupnosti tako delavci kot tudi kmetje. Čeprav je bil sam kovinar, je izhajal iz kmečke, bajtarske družine. Vedno znova pa se je rad vračal v naravo in med preproste kmečke ljudi! In zato ni čuda, da ga tudi kmetje neizmerno cenijo in spoštujejo njegovo dediščino. Terezija Toplak, udeleženka NOB. upokojenka po dvajsetih ietih-siatinarskega dela, zdaj pa ' kmetovalka na .svojem skromnem posestvu v Kobilščaku, najprej orosi oko, ko spregovorimo o pred dvemi leti preminulem voditelju naših narodov in narodnosti in tvorcu nove samoupravne socialistične Jugoslavije. »Vse kar imamo, smo si zgradili v novi, Titovi Jugoslaviji. Brez NOB, skozi katero nas je tako hrabro popeljal, brez socializma, katerega smo skupaj z njim izgrajevali dolga desetletja — tudi za ceno marši- katerega odrekanja — bi še vedno capljali v zaostalosti in mi kmetje bi bili izkoriščani od veleposestnikov, kot je bila navada v stari Jugoslaviji, Tudi nas slatinarje — takrat sent še delala v Beračevi — je enkrat obiskal med delom. Se vedno se spominjam njegovega toplega in nasmejanega obraza, polnega človeškega optimizma in neomajne vere v še lepši jutri. Še danes, ko tudi na kmetih zategujemo pasove, nam spomin na Tita in njegovo delo pomaga, da-prebrodimo vse tegobe.« 1 In teh tudi v življenju Terezije Toplak ni manjkalo. Dolga leta je delala v polnilnici ob tem še kmetovala na poldrugem hektarju in vzgojila tri otroke. Vsi. hčerka je pravnica v gor-njeradgonski opekarni, eden sin pa delovodja v Radenski, drugi pa zaposlen v DSSS v Gorenje Elradu. so dobri delavci in aktivni člani skupnosti. Za nameček pa sta z možem še zgradila novo hišo in posodobila kmetijo, ki premore sedaj tudi traktor, tako da je delo* lažje. »Kdo bi si mislil, da bom dočakala starost v novi hiši?! Naša kmetija je sicer majhna, toda dela bi še bilo vedno na pretek, če bi vse obdelovali ročno kot nekoč. Življenje tako hiti, da včasih sploh ne opazimo napredka. Toda če se danes obrnem nazaj, vidim, da smo storili mnogo. In ne samo pri nas. tudi na okoliških kmetijah. Drži, da je potrebno mnogo truda, toda tudi rezultati so vidni. Kmet postaja enakopra ven z delavci v združenem delu. Za vse pa gre največ zaslug tovarišu Titu. Bil je enkraten človek in oddolžimo se mu lahko le z delom. E, da bi še živel ...« IGNAC ČEH, predmetni učitelj na osnovni šoli Gornji Petrovci: S tovarišem Titom se žal nisem imel nikoli priložnosti srečati, mislim na oseben stik, zelo blizu pa sva si bila nekoč v Kranju, ko se je peljal mimo mene v avtomobilu. To je bil zame kljub bežnemu srečanju nevsakdanji dogodek. Nameraval sem tudi slikati, da bi imel spomin, toda v tistem trenutku mi to enostavno ni uspelo. Mogoče tudi zaradi samega vzdušja, kije bilo skor^nepo-pisno ... Z eno besedo povedano: veličastno! Da mi je bilo častno živeti s Titom, sem se lahko prepričal neštetokrat. Zlasti pa sem to čutil takrat, ko sem potoval v tujino. Posebej dobro se spominjam kolesarskega izleta v Češkoslovaško in Francijo. Med potjo sem srečeval veliko ljudi, s katerimi sem se tudi pogovarjal. Ko sem jim povedal, da sem doma iz Jugoslavije, jih je večina z nekakšnim navdušenjem rekla: Aha, Tito! Nato so mi o njem govorili samo pohvalne besede. To me je seveda navdajalo s ponosom. V meni se je potrjevalo spoznanje, da lik tovariša Tita ni samo v srcih jugoslovanskih narodov in narodnosti, temveč ga cenijo in spoštujejo tudi mnogi drugi. Mislim, da V * so za ime našega predsednika slišali vsepovsod po svetu in da so ga mnogi postavljali za vzor. Zelo rad se spominjam tudi maratonskih tekov v Kumrovcu — v čast dneva mladosti in Titovega rojstnega dne. Prvič sem se udeležil te manifestacije kot vojak in takrat sem prvič tudi stal pred Titovo rojstno hišo. Občutek, da tečemo njemu na čast, mi je vlival posebno moč. Ekipa, za katero sem tekel, je bila med vo odprta kot vsem drugim. Tako sem lahko doslej uresničil večino svojih želja in načrtov. Najprej sem se izšolal za avtokleparja, toda ker sem čutil potrebo po napredovanju in tudi željo, da bi delal z otroki, sem se vpisal na pedagoško akademijo, jo uspešno končal in tako sem zdaj učitelj. To delo me zelo veseli. Mislim, da smo pod Titovim vodstvom dosegli velik napredek. Zame sicer niso na prvem mestu materialne dobrine, temveč mi veliko več pomeni to, da sem svoboden, da imam prostost . . .” Nepopislno veselje je zavladalo v majhni tovarni INDIP v Lendavi, ko so zaposleni zvedeli, da jih Nikoli ne pozabim, kako je nenehno poudarjal, da moramo živeti v slogi, v bratstvu in enotnosti. Naš kraj je prav takšen kot mala Jugoslavija, v njem živijo skoraj vse narodnosti in nikoli ni prišlo do nesporazumov. Tako mora biti tudi v bodoče, to njegovo misel bomo uresničili tako, da bomo še bolj trdno branili naše pridobitve. Tito je v nas, čeprav ga ni več, živi v nas in njegove misli moramo pretočiti v vsakdanje delo.” Kot mladinka je Katica delala vrsto let v INDIPU, bila je večkrat izbrana v samoupravne organe, sodelavke so ji zaupale. Ko je tovariš Tito prišel v tovarno, ji je za hip zastala beseda, toda takoj je trema minila, ker je znal tovariš Tito takoj reagirati in poma- Delavke so mu poklonile tudi posebno jopico. Dolgo let po tistem spomini nanj še niso zbledeli, mladi so se zarekli, da bodo hodili po njegovi poti. Te dni bomo praznovali njegov 90. rojstni dan. Spomnili se bomo vsega, kar nam ZAOBLJUBE: VZTRAJA TI! Janko MAKOTER (vodja varnostnega okoliša Ljutomer): ,,Pred par dnevi, točneje 4. maja, so nas sirene povrnile za dve leti nazaj. Boleč spomin se je spremeni! v razmišljanje o človeku, ki je bil več kot človek. Bil je kot oče velike družine dvajsetih milijonov Jugoslovanov. Spomin na predsednika Tita je kot velika in debela knjiga, ki se še vedno piše in verjetno ne bo nikoli izpisana. Začelo se je daleč nazaj, v času osnovne šole. Kaj je bil Tito takrat zame? Kot osnovnošolec se vsega spominjam le bledo, a ta bledica vedno bolj izginja. Vsako naslednje leto je jasnejše in spomin se docela zbi stri v srednji šoli, nekako takrat, ko sem se pričel aktivneje ukvarjati tudi s širšimi družbenopolitičnimi vprašanji pri nas. Pričel sem dojemati globino misli predsednika Tita. In postal mi je učitelj, voditelj in vzornik. Postal sem pozoren na njegove poti doma in v tujini, pozorno spremljati graditev naše domovine in utrjevanje sodelovanja z drugimi neuvrščenimi državami. Koliko življenjske energije je Tito vložil v to, kar imamo danes. Koliko moči je porabil za to, da danes kljub vsemu Jugoslavija ostaja še vedno vzor vsem tistim, ki jih je skrbela naša usoda. Mislim, da je to njegov največji spomenik, ki ne bo nikoli zbledel. Uveljavljanje načela kolektivnega vodenja dobiva danes tisto polno veljavo in Titova daljnovidnost se je izkazala še enkrat v praksi. Prav zato si danes moramo vsi prizadevati, da njegovo misel ohranimo, jo dograjujemo in razvijamo naprej. Ne smemo še ustavljati pred ovirami, kajti ni je takšne, ki je ne bi zmogli. A za to je potrebno veliko energije in vloženega dela, samoodpovedo-vanja in samoiniciative. Mi, delavci milice še posebej globoko spoštujemo osebnost tovariša Tita. Velik del svojega časa je posvetil razvoju varnostne službe in danes, čeprav se še vedno dograjujemo, lahko rečemo, da je njegovo delo v celoti uspelo. Pred nekaj dnevi smo praznovali svoj dan in prav na ta dan smo se tudi poklonili tovarišu Titu. In ta dan se je vsakdo izmed nas spomnil na čaš, ko je bil Tito še med nami. In ta dan je verjetno vsakdo zaprisegel, da bomo nadaljevali tako, kot je on zapisal, kot si je on želel. NATAŠA CAMPLIN, učenka 8. razreda osnovne šole Edvard Kardelj v Murski Soboti: »Samo dobrih 12 let sem živela pod Titovim . vodstvom, toda ponosna sem na ta leta. Tito mi je bil in mi bo vedno vzor, saj je imel nas. mlade, še posebej rad in nam neštetokrat svetoval. naj se učimo in učimo ... naj ohranjamo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, naj stopamo po poti neuvrščenosti, mirti in prijateljstva med vsemi narodi na svetu. Bilje je zapustil, ocenili bomo ali smo storili dovolj, da uresničimo njegovo delo. Prilika bo za to, da ocenimo obdobje, V katerem smo živeli s Titom. Katica Zelko pravidaje vesela preprost, delaven? in skromen. Mislim, da je bilo le malo takih sposobnih voditeljev kol prav on. Zato je dobil tudi naziv velikan Te dni praznujemo 90. obletnico njegovega rojstva. Rodil se je v Kumrovcu v . revni kmečki družini. Že kol mlad človek je bil naprednih idej, ki so ga večkrat privedle na zaslišanja in tudi v zapor. Vendar pa ni klonil. Okoli sebe je zbiral mlade in. stare, ki so bili istega mnenja kot on ... Prišla je 2. -svetovna vojna. Tito je postal vodja oborožene vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti proti okupatorju, ki jo je. zelo uspešno vodil vse do zmage nad fašizmom. Prišiti je osvoboditev. Ijto je postal prvi predsednik nove Jugoslavije. Popeljal jo je po poli miru, neuvrščenosti in napredka. Naša dežela je rasla in tovariš Tito je s ponosom . opazoval, kako seje spreminjala tudi s pomočjo mladih rok. Ceste in gradbišča so bila kot pridna mravljišča. Mladi in stari so delali z velikim zanosom. Spremljala jih je pesem, polna upanja v lepšo bodočnost. Jugoslavija je. počasi dobivala podobo, kakršno naj bj imela za vedno. Naša dežela in Tito sta postala znana in priljubljena po vsem svetu. Povsod, kamor je tovariš Tito pripotoval, so ga pričakali nasmejani otroci vseh barv, v rokah pa so stiskali šopke cvetja, kije bilo zanj najlepše darilo. Toda naporno življenje gaje utrudilo. 4. maja 1980. leta je umri. Ta vest je bliskovito obšla ves . svet. Nismo žalovali le mi, temveč sb postala žalostna srca milijonov in milijonov ljudi, ki so ga imeli tako radi. 'Tito je za naš lepši jutri daroval samega sebe. Zato mu jaz. njegova mladinka, prisegam in obljubljam, da bom vedno hodila po poti, ki jo je on začrtal. Zmeraj bom nosila.v srcu njegovo ime in mislim, da se mu bom lahko vsaj delno od- dolžila za vse. kar je storil za nas mlade, če se bom pridno učila. • če bom spoštovala ,,Zelo dobro se spominjam Ti-, tovih obiskov v Pomurju. Našega lti ponosna na to, da je srečala tovariša Ti a, da je živela v njegovi dobi, da je s svojim skromnim prispevkom tudi sama pomagala graditi naš samoupravni sistem, sistem, ki ga je zarisal tovariš Tito. najdražjega gosta smo sprejeli tudi v Radencih, toplo kot je le mogoče in na to sem še danes ponosen.” Anton Sečko je danes vodja TOZD Antene in kabli v gornje-radgonskem Gorenje Elradu. Pot, ki ga je vodila do tako odgovornega delovnega mesta, pam bila kratka in lahka. Izpopolnje val in dograjeval se je kot mnog1 naši delavci, ki so stopali pcTiW" vi poti. Lahko zapišemo: vzp°' redno z razvojem delovnega k°" lektiva. ,,Ko sem se leta 1964 zaposlil'' tej delovni organizaciji, sem dejal kot referent za kooperacijo, kasneje sem bil planer materiala, nato vodja operativne priprave proizvodnja, vodja avtomatske obdelave podatkov, širil pa se Je tudi moj delovni kolektiv. V tem času se je število zaposlenih pove; čalo od približno 350 na skoraj 1200, fizični obseg proizvodnje pa kar za okrog desetkrat. Leta 1973 smo se povezali v družin* Gorenja, leta 1978 pa, da bi samoupravljanje in odločanje, ko nas je učil tovariš Tito, čimbdU neposredno približali vsem dela*-cem, prešli na novo organizira' nost. Tako imamo danes dve | TOZD in DSSS.” Strešne, vse vrste sobnih, ante he za avtomobile in simetrične j koaksialne kable—delodelavce TOZD proizvodnja anten kablov Gorenje EIrada je dane priznano in sprejelo tudi na vis kokonkurenčnem in Jez dostopnem zahodnem tržišču. ,,Veliko izvažamo, saj seza^, damo, da bomo lahko le na ta čin bogatili širšo družbenopm' no skupnost, negovali stike z |j gimi narodi in deželami zvesti neuvrščeni politiki, k®^ je položil temelje prav tova{!tot-to. Lani smo izvozili 20 ods kov celotne proizvodnje in uS^0 rili več deviznih sredstev, kot jih porabili za lastne P°tre^- ^j,, važamo na konvertibilno je: v ZRN in Italijo, pa tud' žele tretjega sveta: v Nige Irak in Kuvajt. Odpirajo pa ’ možnosti za večji prodor nas delkov na tuje, pr^^^jet-vzhodnoevropski trg in v S sko Zvezo.” Toliko Anton Sečko 0 vanju in možnostih -1sV ]emi TOZD. Strokovnjak in dolg družbenopolitični aktivist, pričel svoje delo kot preds na-mladinske organizacije v D 'j? to-nekaj časa vodil sindikat 0 lavski svet. Skoraj ne v najti samoupravnega °r®a,ejoV katerem ne bi zapustil sv0(jja svojega dela. Danes Je v gornjeradgonskih delega rnj- medobčinski gospodarski z ci za Pomurje. prePrl" ,,Tito je globoko v nas-čan sem, da generacije, • vo-le srečo, da jih je vodil ta ggte ditelj in človek, ostajajo £rCjrtO za neizmerna spoznanj®'trdili/ na njegovi poti. Tosn?0.P)0 tčh dveh letih in potrjuje, no znova iz dneva v dan- ------------—— VESTNIK, 20. STRAN 6 POMURCI PO TITU S TITOM ŽIVETI S TITOM F „ŠOLAH ŽIVLJENJA Ireno Tončič, gospodinjo iz Murske Sobote, sem že na začetku prav prijetnega kramljanja vprašal kdaj je prvič slišala ime TITO. Ni bila v zadregi, le mi-. nuto časa je rabila za razmišljanje, potem pa je brez odgovora začela govoriti o vojnih letih in pregnanstvu. »V Žetalah sva bila z možem in hčerko srečna, sorazmerno dobro smo živeli, vendar še zdaj ne vem zakaj so nam Nemci skalili mir in naju z možem poslali v pregnanstvo. Mogoče zato, ker je mož kar na svojo pest slekel orožniško uniformo, ali pa zato, ker je Primorec in na take priimke so bili osvajalci prav alergični. Rajhenburg, Slavonska Požega, Grubišno polje, potem Pa delo na poljih v Velikem Grdžavcu. Gospodinja Katica Ferenčak, kjer smo stanovali, je bila očitno povezana s partizani, vedno je »nekam« kaj pošiljala-Tudi sama sem včasih kaj primaknila, posebno cigarete, in to kele potem, ko sem pri sebi docela kdo je kdo in zakaj se zavzema. Ljudje so bili nezaupljivi, ker ob nasiljih niso vedeli ne kod ne kam in kda> je pravi čas. Redkobesedni so bili. Sele pp treh letih v pregnanstvu sem slišala, da partizane vodi TITO in to je bilo leta 1944. Kakšen je ta človek, tega nisem vedela, vendar so mnogi o njem in njegovih prizadevanjih povedali dolgo vrsto laskavih stavkov.« . — Kdaj pa ste Tita prvič slišali m videli? »Po osvoboditvi sem slišala njegov govor v Zagrebu, videla pa sem ga prav od blizu med obiskom v Pomurju. Bil je človek, ki je spodbujal, včasih v skoraj očetovskem tonu opozarjal in Priganjal k delu in mirnemu življenju, k sodelovanju med narodi, pa ne samo nas, ampak tudi sebe. Škoda,, da je njegovo življenje ugasnilo tako zgodaj. Ko gledam posnetke na televiziji, v srcu čutim, da je še vedno živin nas spodbuja. Življenjska pot Bije Markovima je pravzaprav eno samo potovanje v službi varnosti. Rojen v vzhodni Bosni je 1956. leta po končani podoficirski šoli začel svojo življenjsko pot od Bitole do Kravank, do Dravograda in pomurskih gričev in ravnice. Pot ga K zanesla tudi na Sinaj v enoto '1ZN. Biti graničar, je bilo od Nekdaj častno in ta poklic Ilija opravlja še danes. Kot kmečki otrok je že zgodaj zapustil domači kraj. Ni mu bilo težko, saj je b'l tisti čas čas poleta, dela m učenja. Titova vizija naše samobitnosti, naše svobode je še zlasti od nas graničarjev zahtevalo trdo delo, varnost je bilo tisto, kar smo potrebovali za naš razvoj. Če sem del teh nalog opravil, sem bil vedno vesel, to je bila doba žvi-Ijenja s Titom našim vrhovnim komandantom in tudi prvim graničarjem. Povsod, kamor ga je pot zanesla se je moral prilagoditi ljudem, povsod so ga sprejeli medse kot sebi enakega in prav to mu je v veliki meri lajšalo delo. 7 let dela v karavli Murska šuma, kjer delovni pogoji niso ravno najboljšf, toda skupaj s svojo enoto skuša urediti življenje tako, da bo kar aajbolj zadovoljilo vsakega. »Živeti v Titovi dobi, je pravzaprav velika čast za vsakega, še posebej pa zame, saj šele na meji človek občuti, kaj pomeni življenje v svobodi, življenje v sreči. Titova pot se iz dneva v dan bolj krepi v zavesti vsakega občana, saj druge poti preprosto ni. Še sva kramljala o delu na raznih krajih naše domovine, povsod je Ilija doživel marsikaj zanimivega, iz vsakega kraja so se mu v spomin zarisali nekateri dogodki, ki jih nikoli ne pozabi. Jaz sem generacija, ki je doživela vojno kot otrok, od starejših sem slišal o vojn i, od Tita sem se učil živeti, in ta pot je dejansko tudi moja pot.« LILIJANA FLISAR, dolgoletna aktivna mladinka iz Cernelavec: »Majski dnevi, še bolj kot drugi, v vsakem človeku obudijo veliko spominov na tovariša Tita. Vrsto let smo se v svobodni domovini skupaj s Titom veselili pomladi, skupaj praznovali mednarodni praznik dela, dan zmage, dan mladosti in njegov rojstni dan. Na žalost je maj mesec, v katerem seje končala Titova življenjstka pot. Tovariša Tita se spomnim * iz pripovedovanj domačih, potem iz šolskih klopi, ko smo ga spoznavali s prisrčnimi zgodbami iz njegovih otroških let. »šole življenja« v delavnicah in tovarnah. njegovo partijsko delo, pomembne odločitve v narodnoosvobodilni borbi in revoluciji, njegove zamisli, cilje in poti za dosego teh ciljev v povojni graditvi naše samoupravne, socialistične, samostojne poti. Spomnim se leta 1968. ko je tovariš Tito obiskal Mursko Soboto. Kot osnovnošolka sem s cvetjem v rokah na urejeni in okrašeni trlici Štefana Kovača pričakovala prihod tovariša Tita. Kljub temu, da šem v množici ljudi videla le kolono lepih avtomobilov. je bil občutek, da sem prisostvovala in prispevala k še lepšemu sprejemu najdražjega gosta, nepopisen. Potem se spomnim vsakoletnih prireditev v mesecu mladosti in predaje štafete mladosti na stadionu v Beogradu. Za čestitke, želje in obljube, ki smo jih s štafeto nosili mladi in vsi delovni ljudje in občani, seje Tito zahvalil s pohvalno, včasih kritično, a vedno spodbudno besedo. Spominjam se mnogih njegovih potovanj po Jugoslaviji in turnej po svetu. Vedno so. ga spremljale množice ljudi, ki so mu izkazovale spoštovanje, ljubezen in_ radost ob srečanjih z'njim. Želja vsakega pionirja. kmeta, vojaka in delavca je bila, da bi mu stisnil roko. Zdaj, ko ne moremo svojega spoštovanja do dela in življenja tovariša Tita izražati na tak način, pa ga vse bolj lahko in moramo s svojim vsakodnevnim delom in obnašanjem — s čuvanjem in ohranjanjem pridobitev naše revolucije, izvajanjem že opredeljenih nalog in usmeritev in dograjevanjem samoupravnega sistema. Sedanje probleme in protislovja. za katere vemo, da so odraz naše nedoslednosti in slabega dela, bomo rešili s tem. da bomo okrepili in izkoristili samoupravljanje in delegatski sistem in odločanje. predvsem pa s tem, da bomo bolje in več delali. . Zavedali se moramo, da je delo osnovni pogoj za napredek in merilo za družbenoekonomski položaj posameznika in družbe. Varovanje s krvjo in mnogimi odpovedovanji pridobljene svobode, samoupravljanja, bratstva in enotnosti ter enakopravnosti, mora biti temelj naše družbene aktivnosti. S takšno aktivnostjo in delom bomo opravičili zaupanje tovariša Tita v naše sile in sposobnosti in potrdili pravilnost poti za uresničitev vizije družbe svobodnih proizvajalcev, ki stajo začrtala tovariš Tito in tovariš Kardelj.« Alojz ŠALAMUN (kmet iz Lukavec): Ko imaš nekoga. se dostikrat niti ne zave-daš.dagaimaš. Kopa človek odide, takrat pa te spomin udari nazaj. Takrat.se začneš zavedati, daje to bil nekdo. Ih takrat začneš brskati po spominu, da bi se spomnil-, čimveč podrobnosti, sijih za vedno vtisnil v spomin. Tovariš Tito je bil tak človek. Dokler je delal, bil prisoten, ga mogoče nismo niti opazili. A njegovo delo je bilo zapisano na vsaki strani časopisa. v vsaki novi tovarni in vsaki brazdi njive. Kako vsestranski človek je bil to! Z izobražencem je ravnal na njegovi stopnji, s kmetom je govoril kot človek, ki je, prodrl v vse skrivnosti, kijih skriva zemlja. Koljko borb je bilo potrebnih. ko smo pričeli gra-' diti novo Jugoslavijo. Imeli Prišel je čas borbe za vsako ped zemlje. Danes se ta . borba nadaljuje. Tito je znal predvideti. kaj pomeni zemlja za čfoveka in za vse nas. In tudi mi kmetje se zavedamo. da smo vedno bolj potrebni. Moram pa priznati. da bi tudi družba danes »Ta dan so ljudje po vaseh odložili orodje. Vile, grablje, plugi in motike so počivali. Dvorišča so bila pospravljena. na okenskih policah pašo dehtele najlepše rože. Ob- čani so bili ob cestah in nestrpno čakali pp uro in več. Tako težko so čakali na to srečanje. tako dolgo, da so v teh trenutkih kar molče obstali in šele takrakploskanje zlili s prisrčnimi vzkliki: »Pozdravljen. Tito!« Rož na cesti pa je bilo toliko, kot če bj se peljal po sveže razcveteli rožni poljani. Prišel je med nas. T:t^o podoben nam. našim hotenjem. željam, načrtom. Ko _ seje sprehajal po ulicah, ko ' nam je govoril, smo ga po-: slušali. kot da bi govorilo nekaj iz nas. kot da bi bili stavki- veriga naših misli in želja . ..« Tako je o prvem Titovem obisku v Pomurju v septembru 1966 poročal naš časnik. Takrat je Tito opozarjal: »Ne smemo več pretiravati pri gradnji podjetij, tovarn in drugih novih objektov. Zaradi, tega pretiravanja smo tudi prišli v tak položaj, da smo se morali lotiti gospodarske reforme. Ne smemo biti nestrpni, saj je komaj minilo dvajset let. V teh dvajsetih letih so naši ljudje z nadčloveškimi prizadevanji morala malo bolj vrednotiti delo navadnega delavca in kmeta, kajti samo govoriti, kaj pomeni vsak klas žita in vsako zrno koruze, je premalo.. A borimo se za to. tako strateško pomembno panogo. kot je kmetijstvo. Razvijamo samoupravne odnose v zadrugah, kmet se izenačuje z vsemi ostalimi. To je tudi Titova zasluga. Pred nekaj dnevi smo se s tesnobo v srcu spomnili tistega žalostnega trenutka pred dvema letoma, ko nasje zapustil tovariš Tito. A kljub DVAKRATNO in odpovedovanji dosegli velike rezultate. Dobro, zdaj napredujemo nekoliko bolj polagoma, naj ostane kaj. da zgradijo še drugi rodovi, ni nujno, da mi vse. storimo. V trajnem spominu ostaja delavcem, delovnim ljudem in občanom Pomurja .Titov drugi obisk v letu 1968. Takratni pozdrav visokemu gostu se je glasil: »Danes proslavljamo ponovno enega izmed velikih uspehov politike, ki jo vodite vi. tovariš Tito, ob podpori vseh delovnih ljudi — politike odkritega in poštenega sodelovanja z vsemi. ki žele mir in svobodo.« Nov železobelonski most čez reko Muro, kije povezal dve sosednji državi so ob otvoritveni sloyesnosti po-' imenovali — most’prijateljstva. Prva sta si na njem podala roki predsednika dveh sosed — tovariš Tito in takratni avstrijski predsednik Franc Jonas in tudi tu izrečene Titove besede so in bodo ostale žive med ljudmi: »Koodpiram ta most, želim. Tako pa je naš časnik po-naj bo to prijateljstvo čim ročal ob Titovem drugem tesnejše m da se vsestransko obisku v Pomurju leta 1968 temu nas ni zapustil, kajti dokler bomo delali in nadalje' ali njegovo delo, tako dolgo bo med nami. In prepričan sem. da bo to še zelo dolgo. Zato sc tudi rad spominjam časov, ko smo delali pod njegovim vodstvom, z njegovo pomočjo. On je bil več kot človek saj drugače ne bi zmogel vš ’ga tega. Častno je bilo živeti s Titom. a častno je tudi nadaljevati njegovo delo. Le tako bomo izpolnili vse tisto, kar pričakujejo od nas in dokončali tisto začeto. sodelovanje, kot med prijatelji. v polni meri razvija.« V zdravici avstrijskemu predsedniku Jonasu pa je Tito dejal: »Visoko cenimo dejavnost Avstrije, ki izvaja miroljubno politiko m prispeva k zbližanju narodov in držav v popuščanju napetosti v svetu. Prepričan sem. da bosta tudi današnja skupna slovesnost in to kratko srečanje nova spodbuda za še uspešnejše in tesnejše sodelovanje narodov Avstrije in Jugoslavije.« To. v primerjavi /.drugimi velikimi svetovnimi potmi predsednika Tita sicer kratko in navidez manj pomembno srečanje, je bilo pravzaprav za dve sosednji državi dogodek, ki je v naslednjih letih, v nikoli stabilnih svetovnih razmerah, potrjeval svojo pomembnost. Bil je dogodek utrjevanja in utiranja poti za še boljše sodelovanje med dvema sosednjima državama. takšno sodelovanje pa je eden od temeljev miru v svetu, zato bi tudi tej Titovi poli lahko danes re.kli velika polža ohranitev prijateljstva in miru v svetu. 20. MAJA 1982 ____ X STRAN 7 Priimek Broz je za nas obveznost in ne privilegij” Pred devetdesetimi leti sc je v zagorskem Kumrovcu rodil človek, »ki ni nikoli podvomil o svojih idealih, uresničil pa jih je več od vsega, o čemer so stoletja sanjali rodovi naših pesnikov, politikov, vladarje in vojskovodij. Za dolgo kolono mrtvih divizij odhaja Tito preko — preko Romanije. Odhaja na daljne, brezkončne poljane ljudske pesmi, s katerih kakor da je tudi prišel, Niso naši ljudje tako neuki, da ne bi mogli razlikovati vulkansko slepe in surove stvarnosti okrog sebe od lastne tople strehe nad glavo. Da je ta naša streha Titovo delo, je postalo jasno vsem in ni bilo človeka, ki ne bi v mislih prebedel noči in noči med njegovo ljubljansko agonijo.« (Miroslav Krleža) Minili sta dve leti, odkar je umrl tovariš Tito. Toda ostal je z nami, ostala je njegova misel, ostalo je njegovo delo, ostali so rezultati njegovega dela, ki jih moramo razvijati in krepiti še naprej. Lepi in prijetni so spomini na našega najdražjega voditelja in učitelja, vzronika in srečni smo, ker smo živeli v velikem Titovem času. Veliko je bilo že zapisanih spominov na dragega Tita, tokrat pa objavljamo povzetek iz spominov njegove vnukinje Zlatice Broz — Žikelič. ki so objavljeni v knjigi Poslednja srečanja s Titom. bom kupila nove. Nekaj dni se nisem mogla pomiriti. Stric Miša mu je povedal, da me njegovi natikači zelo skrbijo. Zato je zavil ene od svojih natikačev in jih poslal v bližnjo prodajalno čevljev ... Jaz pa sem. uradno, z denarjem v rokah prišla, da bi dedku kupila natikače ... Veste, dedek je pri nas vse dosegel nekako drugače, naravno. Ni bil eden tistih, ki radi »predavajo« otrokom. Glejte, spomnim se, bili so dnevi, ko je imel dedek veliko obveznosti. Vendar nam je vseeno sporočil, naj pridemo k njemu takrat in takrat. Mi pa smo se, kot vsf otroci, »Šele prihodnost, šele prihodnji rodovi in zgodovina bodo pokazali, koliko je naredila ta generacija v sila kratkem obdobju, ko je preobražala družbo v tako nerazviti in zaostali deželi, kakršila Jugoslavija. Ko ne bi storili nič drugega, kakor da nam je uspelo združiti naše narode, ki so stoletja živeli ločeni in pod različnimi vplivi, bi že samo to bil kar'se da velik uspeh, bi že to bila ena največjih pridobitev našega velikega osvobodilnega boja.« (Tito v zdravici na slavnostni večerji v Ljubičevu 30. maja 1959) . »Varujmo, tovarišice in tovariši, bratstvo in enotnost, ki sla se ustvarjala v borbi in kalila tudi na tem kraju! Branimo ju in krepimo naše obrambno sposobnost, saj če bo nasprotnik videl, da smo trdni in odločni do zadnje kaplje krvi braniti svojo socialistično domovino — si nas ne bo drznil niti dotakniti! Želimo mir. želimo dobre odnose z vsemi narodi, smo pa hkrati budni in bomo ostali budni.« (Tito 3. julija 1967 na Tjentištu) klavir. Sicer pa je tudi dedek igral ta inštrument. Povedala sem mu to željo. Strinjal se je, vendar mi ni kupil klavirja ... Hodila sem na ure, vadila ha šolskih klavirjih ... Šele ko je videl in se prepričal, da res želim igrati, da imam posluh, me je nekega dne razveselil. Kupil je rabljen pianino »foerster« in mi rekel: »Boljši je kot nov — za vajo! Mehkejši je, pa si ne boš utrudila svojih ročic ...« O, tudi dedek me je presenečal. Dobro je vedel, katere igrače bi rada, to si jezaponinil, in ni pozabil. Sam je izbral igračke in jih prinašal, vedno ko sem spet hotela oditi v Moskvo in hitreje končati študij, ker sem se bila poročila, je rekel: »Kako to? Mož tukaj, ti v tujini... Kaj je zdaj to? To pa ne gre!« In sem ubogala dedka. Dedek je bil zmeraj tudi za šalo. Ko sem rodila prvega sina, Vukašina, je z nasmehom rekel: »Saj me vidva sploh nista vprašala, če hočem biti praded!« Potem je bil ponosen tudi na mojega drugega sina Ivana — zmeraj nežen praded, z najtoplejšimi občutki... V Moskvo sem odšla 1978. in 1979. leta. In ko sem se v začetku decembra 1979. leta »Od vas in od delavcev v vseh tovarnah v Jugoslaviji je odvisno, alibomO rezultate, kijih želimo doseči, dosegli prej ali kasneje. Vsak delavec in vsaka delavka, vsak delovni človek v naši državi mora razumeti, da je gospodar, da ima pravico povedati svojo besedo, toda prav tako ima tudi dolžnost, da da od sebe vse za splošno blaginjo. Razvijajte udarniško delo, tekmujte, kdo bo dal več od sebe, in se zavedajte, da delate za skupnost, zase, za svojo državo, za boljšo prihodnost vas in vaših prihodnjih rodov!« (Tito delavcem Železarne Jesenice avgusta 1946) »Nekoč so ravnali po starem reku: »Spri se, pa vladaj!« Danes pa je naša parola: »Združimo se in naj ljudstvo vladali Enotno ljudstvo mora biti gospodar vsega, kar imamo v naši državi. Delavski razred je steber naše socialistične države. Delavski razred vseh narodnosti v vseh republikah ima enake poglede in enake interese in to je •.cement, ki učvrščuje in krepi našo 'socialistično skupnost.« (Tito meščanom Novega Pazarja 15. aprila 1971) Morda bi mi bilo laže, če bi o dedku pisala ... In morda bom to nekega dne tudi naredila. Govoriti o njem — to je zame teže. Vem, ni ga, vendar je še tukaj. Kolikokrat si še želim, da bi šla k njemu ... In prvo, na kar pomislim, ko govorim o njem, je občutek in spoznanje, da je bil dedek izjemno topel in neposreden človek. Naše otroštvo je napolnil z ljubeznijo do vsega, kar je lepega in dobrega, zla^i v ljudeh, potem do narave ... Znal nam je dolgo pripovedovati o ljudeh, ki jih je srečal, s katerimi je bil in se boril. Ko smo rasli, nam je znal pripovedovati resnico o življenju. Prav tako nas je znal voditi skozi svoje vrtne nasade in nam pripovedovati o cvetenju in rasti rastlin, pripovedoval nam je o »Dolžnost vseh voditeljev in vseh komunistov je, da spremljajo življenje ljudi. Znati seje treba poglobiti v osebno življenje vsakega človeka in razumeti njegove težave, kajti vsak človek je svet zase, bitje, ki ima vesele in žalostne trenutke v življenju. Za to ni potrebno, da smo psihologi. Dovoljje. da smo ljudje, imeti moramo srce in čutiti z ljudmi. Mi seveda nismo nikakršni samaritani, toda smo komunisti, komunisti pa morajo biti v prvi vrsti humanisti. Doumeti morajo, da so ljudje, ki morajo biti v službi svojega ljudstva. V čem pa je sreča in življenje ljudi, tega sam ne morem oceniti, zato pa tudi ne morem nikomur vsiljevati sreče niti jaz niti kdo drug. Tse ljudstvo ve, v čem je njegova sreča, in to mora biti za nas kažipot.« (Tito ob obisku v Zrenjaninu 19. novembra 1958) živalih, igral se je z nami... Kako nas je samo impresioniral način, s katerim se je približal živalim, kako jih je imel rad in kako so se mu dobrikale, celo tiste najbolj nevarne... In njegova velika skrb za nas! Niti njegovo delo, obveznosti mu »Imam navado, da govorim odkrito in ostro. Vedno govorim ostro, kadar je treba tako govoriti, imam pa tudi veliko blagih besed, kadar so umestne, kadar jih je treba izreči. . . Zakaj demokracija lahko dobi svojo širino in globino samo v sorazmerju z zavestjo ljudi. Za nezavednega človeka ne more biti demokracije. Demokracije ne more biti za nikogar, ki je nasprotnik tistega, k čemur teži velika večina prebivalstva. Demokracijo imamo za večino, ne pa za tisto manjšino, ki nasprotuje procesu nadaljnjega razvoja v naši deželi.« . (Tito predstavnikom univerzitetnih profesorjev in študentov 22. maja 1959 v Beogradu) niso preprečevali, da ne bi skrbel za naše zdravje. Ko je bil doma v Beogradu, smo imeli c.roci, Miša, Jožko in jaz pri njem zmeraj svoj »rezerviran čas«. In s težkim srcem smo prekinjali našo lepo tovarišijo, ko nas je moral zapustiti zaradi dela. Tudi njemu je bilo hudo. Res, ure z dedkom so bile za nas nenehno velik, veder, vesel praznik ... Morda zaradi tega, ker sem bila takrat edina vnukinja, deklica, sem imela »posebno ugodnost«. Dedek mi je rekel, da lahko zmeraj pridem k njemu, razen, kadar je na kakšnem sestanku. Te ugodnosti vseeno nisem izrabljala ... Kdaj pa kdaj, kadar sta »fanta«, Jožko in Miša, potem ko smo se igrali z dedkom, zdirjala za žogo, sem ostala pri dedku v njegovi delovni sobi. Bral je in pisal, jaz pa sem se igrala z lutkami. Tako se je tudi zgodilo, da sem zaspala v naslonjaču v njegovi delovni sobi. Pripovedovali so mi, da me je potem najprej pokril z odejo, pustil, da sem trdno zaspala, nato pa me je vzel V naročje in odnesel v posteljo ... Najbrž je bil zato »nedotakljiva avtoriteta«, ko sem nekoliko zrasla in začela manj spati in ko so imeli v večernih urah težave z menoj. Takoj, ko so rekli, »Dedek je rekel, da zaspi«, sem res v hipu zaspala! ... Dedka sem imela rada, z ničemer ga nisem hotela užalo- stiti... Dobro se spomnim na neki dogodek iz zgodnjega otroštva. Štiri leta sem bila stara. Ko smo bili na morju, se je nekoč dedku strgal natikač. Odtrgal se mu je jermenček. Rekel mi je: »Vidiš, zdaj ne bom mogel več obuti teh natikačev ...« To sem vzela tako resno, kot da moj dedek sploh nima več natikačev in sem sklenila, da mu Te natikače so mi pokazali in me vprašali, če so mi všeč. Kar zadovoljna sem bila z njimi,, kupila sem jih in jih odnesla dedku. Zelo je bil »presenečen!« Ljubo mu je bilo in rekel je, da mi tega nikoli ne bo pozabil, da bo te natikače nosil s posebnim zadovoljstvom ... Spomnim pa se tudi, da sem potem od njega dobila zelo lepo lutko... ... Zanima vas, če je bil strog, če je kdaj povzdignil glas? Ne, ne, tega se ne spomnim. Nikdar ni povzdignil glasu, kaj šele, da bi vzdignil roko. Glejte, res, »Mladinske delovne akcije niso dražje, marveč, če vse upoštevamo, mnogoceriejše od klasične graditve. Poleg tega se naša mladina tu in na drugih podobnih objektih zbira iz vse dežele in tako v skupnem življenju in delu vztrajno utira pol bratstvu in enotnosti, strnjevanju vseh naših narodov v jugoslovansko celoto.« (Tito ob otvoritvi avtomobilske ceste Paračin—Niš 22. novembra 1959) spomnim se, da je samo enkrat, ko smo imeli štiri, pet let, moj brat Jožko med igro prevrnil neki sončnik, ki bi me lahko tudi ranil. Tedaj je dedek, kot bi bil jezen, samo stekel za njim in rekel: »Ko te bom ujel, mali ...«, in potem se je, ko je videi, kako Jožko dirja — sladko nasmejal ... »Ljudje se morajo navaditi na kritiko. Naš tisk ne sme biti kritikarski. vendar se mora tudi kritično dotakniti nekaterih stvari in pojavov. Prav tako je pomembna tudi oblika, kako se določene stvari ali pojavi kritizirajo. Včasih utegne kritika, .tudi če je upravičena in če drži, žaliti in vznemirjati s svojo obliko. To je treba upoštevati, kajti tudi slog pisanja kritike je pomemben . . . Pri nas je prišlo v navado, da so ljudje zaradi kritike strašno' užaljeni. Izogibanje kritiki pomeni izraz teženj h kompromizmu. bojazen, da ne bi koga užalili. In ljudje so zavoljo tega postali nekako preobčutljivim se užalijo, brž ko jim kdo kaj reče. To ni komunitična vrlina. Komunist mora biti pripravljen sprejeti kritiko in, če ta kritika ni pravilna, odgovorili in dokazati, da ne drži. Odkrito moramo govoriti o dejstvih in jih navajati taka, kakršna so.« (Tito članom predsedstva Zveze novinarjev Jugoslavije v Beogradu 6. februarja 1963) zamudili pri igranju, in smo se začeli pripravljati z vso naglico ... Veste, rad je imel, če smo bili urejeni... In medtem ko sem si vezala pentlje v lase, smo zamudili. Čakalo nas je dedkovo sporočilo: »Moral sem oditi, da me ljudje ne bi čakali...« Tako je tudi nas podučil, da moramo biti otroci točni, kar je zelo cenil in to tudi vedno upošteval. Vendar, dedek si je prizadeval, mi pa smo to čutili, da ne bi nikdar neposredno vplival na nas. Celo, ko je natanko vedel, da hočemo »z glavo skozi zid«. Menil je, da je za nas najbolj pomembno, da postajamo samostojni, da nabiramo izkušnje. Seveda nam je svetoval in nas usmerjal, toda1 neposredno ni hotel vplivati na nas. Glejte, kot vse deklice, sem v določenem obdobju tudi jaz želela igrati. Privlačil me je sem dobila darilo za novo leto ali kadar se je vrnil z dolgih potovanj. Seveda je zmeraj — kot vsak dober dedek — malo dražil mojo radovednost, »skrival« je darila v žepu, nekaj časa je to trajalo, kot da ni »ničesar prinesel, pozabil je, ni imel časa«. Potem pa, ko je videl moje velike oči, me je vzel v naročje in čakal, da sem odvila darila. Po končani gimnaziji sem šla — kot je menil, da moram — po svoji poti. Tudi takrat je spoštoval mojo osebnost, vendar mi je bo pravem času nevsiljivo dal kakšen nasvet... Spomnim se, da se je takoj strinjal s tem, ko se mi je zahotelo obiskati babico in starega očeta po materi, ki sta živela v ZSSR. In ko se mi je med bivanjem pri njiju zahotelo, da bi tam študirala, na moskov » V naši državi so široke demokratske sile. Imamo tako močne socialistične, humanistične sile in organizacije. Imamo zvezo komunistov z več kot milijon članov. Nadalje imamo socialistično zvezo z več kot osmimi milijoni članov. Dalje zvezo borcev. Imamo mladino, kije med najboljšimi. Se pravi, dosežemo lahko vse, kar želimo, zato lahko tudi Odpravimo vse. kar nam je napoti. Moramo le energično delati.« (Tito v pogovoru s predstavniki družben o po H tič n ega živi j enja v Nišu 16. aprila 1971) skem inštitutu za mednarodne odnose, se je spet strinjal, toda v šali je vprašal: »V redu, samo kako bom razložil tovarišem, da .moja vnukinja študira v tujini?« Odgovorila sem, naj odgovori preprosto in resnično: njegova vnukinja ima še enega starega očeta in babico in želi, da bi bila malo tudi z njima, vsaj dokler študira. Strinjal se je. Ko sem končala študij, stari oče v Moskvi je medtem, žal, že »Tako daleč gredo, zlasti na Zahodu, da pišejo: »Dokler je Tito, bo to nekako še obdržal, če pa se bo umakni• potlej bo vse razpadlo«. Poslušajte vendar, ali ne bi blo vfe skupaj klavrno, ko bi bilo vse odvisno le od enega človeka. Saj. vsi vemo, kakšna le moč naše družbe. Sile, ki so tu, vedo, kaj hočejo. Posameznik se lahko umakne, to lahko naredim tudi jaz in drugi, vendar rastejo nove sile, ki vedo, kaj morajo delati za nadaljnji razvoj naše socialistične samoupravne družbe.« ..i (Tito v pogovoru s predstavnik družbenopolitičnega in javnega življenj v Celju 7. julija 1971) umrl, sem se vrnila v Beograd. Sklenila sem se zaposliti... In tako sem delala kot prevar jalka za ruščino v Centralni vojaški knjižnici. Mladinci Srbije so me neko poletje povabili, naj jim kot prevajalka pomagam na delovni akciji na progi Beograd—Bar ... Tam sem spoznala svojega sedanjega moža. Dedek je vse to vedel... Toda, vrnila, sem takoj odšla k dedku, da bi ga seznanila z vsem. Srečen je bil in zadovoljen, ker sem naredila izpite in mi je ostala le še diploma. Vendar je takoj vprašal, katero temo bom vzela za diplomsko delo. Ko sem mu povedala, da je tema »Neuvrščeni v boju za mir in de-tant«, je bil spet zadovoljen in Z nasmeškom je dejal: »Morda bi ti lahko dal kaj napotkov za to temo?...« Nato nas je povabil na sprejem novega 1980. leta v Kara-dordevu. Zaradi globokega snega smo malo zamudili, na sprejem smo prišli zadnji hip • Dedek je bil že v dvorani. Podpiral se je s palico ... P<>' zdravih' smo se ... F otem novoletni trenutek... Po zdravici sem stopila k njemu in mu voščila. Sedla sem zraven nje ga ... Držal me je za roko in n” povedal, da ga boli noga. Ko je dedek videl moj zaskrbljen P®' gled, je odločno položil svojo levo roko na mizo in se n*1 nasmehnil: »Ne skrbi, Zlatica, dedek bo tudi to zmagal!« Naslednji dan pred kosilom, prvi dan novega leta 1980. siu° bili spet skupaj. Počutil se J® bolje, bil je vedrejši... Ves earned kosilom je bil dedek veder-In tako je bilo tudi ob slovesu- Nasmejan mi je rekel: »Na svidenje, kmalu se boh1 spet videli...« Po teh besedah se je; .^i zmeraj — zato ker nikoliini -n rad slovesov — hitro o“Lj|iol> šel proti vratom, sam - • ,n. i več se nisem pogovarja dedkom, nikoli več ga videla ... VESTNIK, 20. STRAN 8 kulturna obzorja Izšlo pri Pomurski IMA DVOJE VRAT Med štirimi knjigami ta-. Oljnenovanc sage o Kitajski VR^°J DOM IMA DVOJE . slovite Evrazijke, pisance HAN SUYIN gotovo aJzanimivejšemi. V knjigi se ončuje pripoved o kitajski /uzmi od cesarskega obdob-ir do 'eta * 919. ki jo je pisate-Jlca začela z opisovanjem ,°Jih otroških let na Kitaj-, e™- Kakor redko kje v 0 Revnosti se usode njenih ' |eb.ln njen življenjepis pre-etajo z zgodovinskim in 'tičnim dogajanjem, tako, a .?ostane Pr'kaz osebne godbe tudi edinstvena pano-novega razvoja na Ki-ern in v velikem delu Jug°vzhodne Azije. ga x Ev{azijka (hči kitajske-le p eta ln evropske matere n., an Suyin posebej dovzet-. t jr Z v boJe 'n težave, ki jih v£ Vzhod kot Zahod,p reži- V d5tem občutljivem štnd" k° se P° končanem ko vU med'čine s posvojen-YuSmei naseli v Hong-obi ?U' Trdno je odločena vid ]at' novo KitaJsko, da bi kj( •L kako njen oče in njeni čas n Sor°dniki preživljajo Šele ijevoluciji. vendardobi Medi vstopni vizum, don; er? Se seznani z vojnim ~ novinarjem zaliuh M?rns°nom in se smrti ' VanJ' Po sv°ji tragični na korejskem bojišču neg?116 prav Ian junak nje-romana’ ki J’ zakaj P° v P'sateUski poklic, kotzSni^ 56 PreŽiVlja skem prve8a obiska na Kitaj-197g do zadnjega leta Kitaiv^ a na to državo kot ki rd a.ln obenem kot tujka, 0Pazuje Pr°-se spopa-velikansk? !‘vJjenski utrip te živj ivt r utzave, v kateri ' usnek r lna človeštva, velike reda i nove§a družbenega dvi» «;n.. njegove neuspehe, no LI Jenske ravni in nasil- Ostro rp -v - ° cvetbc m nato no lak™ C!J0 nanJe’ Pogub-žetev v.1" k°nčno dobro Padec tčv rno revolucijo, Štirih u^fnaenovane bande razbu'rljavr0Je bl!° Še P°sebeJ Posveča Kitajske, ki ji narodna lko skrbi in med-^rUei deJavnosti, je tisti Morris«^ kl mu Pripada. Po Anglež PT1 smrti se poroči z kot S1 Leonardom, dela univer7:dVniCa'. Predava na Kitajce Malajce in Njen vseb Plasti družbe. pa ni srečen. Na Se v Mp.Tn mnogih potovanj cem, s?HPa? sreča z Indij-t0Varišemv-irn življenjskim r njem ie / 'ncentom. in prav 'jeni rorntUdl pri nas Priljub-Hangan Gora Je mlada. Sp°Prii n je Je seznanila in Nemb^'M z mnogimi pošlji, ki -nje veliko slane; kaj s temeljna utrditev makada ,za asfalt. Krajevna skuPn<>nll je pred nedavnim uspel" novo trasirati 500 met ceste v vasi Šrinc, kjers"' seveda najbolj izkazali vas ni sami, ki so pomaga' denarnimi prispevki lom. Zlasti je bil akt' Drago Škrlec. Pohvali" tudi lastnike zemljis' cesti, ki so brezplačno P™ { stili del svojih parcel- J „i-svojega zemljišča sta ods la Vlado Grešovnjak in '' ko Pergar. Lani pa so se izkazali Šafarčani, ko so gradil' na Ščavnici, saj so ves ‘^fi spodnji del mostu - ' sami. Opravili so tudi ve . del Posebej naj Petra Muršiča, ki je temu, da na območju, k 1 # se pride čez nov mosb zemlje, prispeva! najve' STRAN 10 VESTNIK, 20. MAJAJO UREDNIŠTVO NA OBISKU V KS RAZKRIŽJE da o vodovodu niti ne govorimo Je mogoče življenje brez vode? Kdaj bomo vaščani v hribovitem Predelu KS Razkrižje dobili vodovod, ki nam ga obljubljajo že Pet let? To so le nekatera vpraša-nja, ki so bila postavljena direktorju DO Komgrad in taj-niku SIS za cestno komunalno dejavnost v sredo zvečer na Razkrižju. Problem, ki potrebuje * rnnogo samoodpovedovanja in razumevanja, kajti krivde ni moč Pripisati v celoti samo eni osebi ali delovni organizaciji. Res je, da so vaščani pripravljeni delati, si sami zgraditi vodovodno omrežje, res je tudi, da že dolga leta zbirajo samoprispevek (lansko 'eto so prenesli okrog 2 milijona dinarjev, ki sta bila.zbrana v ta namen in ležita na žiroračunu). Zgodovina teh težav je dolga. Za-celo pa se je s projekti za ureditev vodovodnega omrežja za celotno občino. Projekti so bili narejeni, denarna sredstva so pričeli zbi-rati. Prišlo je leto 1980 in investi-aie so bile zaustavljene. Pričela je birokratska pot: zbiranje dovoljenj za investicijo, lokacijska in ostala dovoljenja .... in e bi lahko naštevali. Res pa je tudi, da bi v tem času ahko jpričeli z zemeljskimi deli ® deli, ki ne rabijo papirjev, da ' vaščani dobili vsaj neko potr-ditev, da jjj, 5irja družba ni Pozabila. Iskati resnico, kdo je Kriv in koliko je kdo kriv, je brezpredmetno. Je pa direktor Ivo Lašič jasno povedal, da bo ^kasneje junija letos tako da-da se bodo dela lahko pričela, bljubil ni ničesar, previdnost je J1®1' modrosti, samo vaščane ™zadetih območij je seznanil, daleč so v DO Komgrad. y^eme se bo torej razjasnilo. !?da bo in prav je tako, saj, če je »i 0 Potreben te dragocene teko-e’ Potem so to vaščani 'oboke, Sprinca in Koprive. dohodek. Seveda pa vrtnine zahtevajo veliko ročnega dela. Predstavnik TOZD Agroplod Ljutomer Jože Štumf je na našem razgovoru številnim udeležencem predstavil njihove načrte. Posebej si prizadevajo razširiti vrtnarsko proizvodnjo prav na območju Razkrižja, saj je tod zemlja kot nalašč za pridelavo vrtnin, posebej dobro uspevajo kumarice. Ljutomerska organizacija združenega dela jih je letos pripravljena odkupiti kar 500 ton, zajamčena cena za kilogram prvega kvalitetnega razreda pa znaša kar 16,10 dinarjev. Skupni prihodek po hektarju nanese na 258.000 dinarjev. Možnosti je seveda še več! Omenjena organizacija organizira tudi proizvodnjo ajde, prosa, bučnic, fižola, zelja, rdeče pese .. . Gre torej za pridelke, s katerimi je moč doseči na malih površinah primeren. ostanek vsem njihova frontna organizacija — KK SZDL s svojimi razvejanimi sekcijami. Lahko rečemo, da se možnosti za demokratično izražanje in usklajevanje interesov - ter možnosti vplivanja na odločitve o skupnih družbenih vprašanjih zlasti v občini in tudi širših ravneh nenehno povečujejo. Občani so to gotovo začeli čutiti in lahko bi rekli, da kljub težjim gospodarskim razmeram v zadnjem obdobju v tej KS opažajo za delovanje.KS vse večje zanimanje. Krajani postajajo dejansko tisti, od katerih prihajajo razne pobude in stališča na samoupravne organe, delegacije ali DPO. Samo za primer: Pred leti ni bilo govora o kakšni združitvi zemlje med kmetovalci v tej KS. Danes pa do organov KS prihajajo š takimi pobudami sami. Trenutno najnovejša pobuda je prišla s strani kmetovalcev o us- življenje in delo KS. Poleg zborov občanov dobiva vse bolj osrednjo vlogo v krajevni skupnosti skupščina KS, svet pa postaja le izvršilni organ skupščine kot izvajalec sprejetih sklepov zborov in skupščine KS. Pri oblikah osebnega izjavljanja so poleg referenduma v delovanju KS zaživele javne razprave in problemske konference. V zadnjem času smo uvajali tudi ankete, zlasti pri svetu potrošnikov. Pri delu krajevne samouprave sta se občanom zelo približala svet potrošnikov in poravnalni svet brez katerih si je uspešno funkcioniranje KS le-težko predstavljati. Pri delovanju delegacij si v KS prizadevajo, da bi te resnično bolje sodelovale s skupščino in svetom KS, prav tako pa tudi z zborom občanov, da bi vsa pomembnejša vprašanja iz dnev- Ko so v krajevni skupnosti Razkrižje tuhtali, za kakšno obliko pismenih informacij se odločiti, so prišli do zaključka, da morajo biti sporočila kratka in jedrnata. Pri krajevni skupnosti so oblikovali informativno skupino, ki občasno izda v glavnem na štirih gosto tipkanih straneh glasilo, ki sicer nima posebnega imena. Take informacije so nazadnje izdali pred volitvami. Poleg poziva občanom, da pravočasno izpolnijo svojo državljansko obveznost, . so objavili še imena predlaganih za skupščine, posre-’ dovali pa so tudi obvestilo krajanom o finančnem gospodarjenju v krajevni skupnosti. Le-ta je imela lani 2.792.382,25 dinarjev prihodkov, odhodki pa so znašali 700.006,50 dinarjev, kar pomeni, da so v novo »gospodarsko« leto prenesli 2.092.375,75 dinarjev. Večji del tega denarja (enako pa tudi letošnjih prihodkov) bodo vložili v izgradnjo vodovodnega omrežja, nekaj pa tudi za urejanje in vzdrževanje komunalnih objektov v krajevni skupnosti. TEODOR KNEHTL IZ RAZKRIZJA 60-letna mizarska tradicija Težav pa tudi v kmetijstvu ne manjka! Na območju krajevne skupno-stl Razkrižje živi 1600 prebival-^v. Čeprav jih je 390 zaposlenih v domačih organizacijah združenega dela in pri obrtnikih, 115 pa J* še hodi na delo v tujino, je kmetijstvo še vedno (in tako naj °' tudi ostalo) primarna dejavnost teh krajev. To so posebej Poudarili tudi na našem Razgovoru! Vprašanje pa je seveda, kako naprej’ Kmetje, ki una-Jo vsega skupaj 1160 hektarjev ^mlje, od tega je 228 hektarjev Sozdov, in hektarjev pa Je nerodovitnih površin, so zelo ^skrbljeni za svoj zemljiški sklad. Ugotavljajo namreč, da 'majo vsako leto manj zemlje, saj j? na njihovem območju močno “n družbeni sektor. Razumljivo Je, da je ob veliki zavzetosti za metovanje vsa zemlja dobro obdelana. Kmetje pa bi radi obdelovali še več polj, saj delovnih moči na kmetijah ne manjka, na voljo pa imajo tudi množico metijskih strojev. Zavzemajo se, a bi kar največ zemlje dobili od tožbe; če ne drugače pa vsaj v olgoletni najem. Njihovim že-Jam in potrebam bo morala bolj Pttsluhniti tudi kmetijska zemljica skupnost. Kaj pa, če kljub prizadevanjem elavoljni kmetje ne bodo uspeli Povečati sklada svojih in najetih mljišč? Ali naj prenehajo biti iih161^ se nai zaposlijo? Ni 1 n malo, ki so voljni prijeti za de-o v tovarni, ko bi ga le bilo °volj za vse tkalce zaposlitve. nV I°rejz zaposlitvijo slabo kaže adim, kaj šele starim, obča-°m tega območja res ne preosta-1.^ drugo kot da še naprej umno v. kujejo. Preveč optimistično Zadali na problem, ko bi trdili, ve l 0 v doglednem času prav “ kmetje lahko dobili včč zemlje n nedelovanje in razvijali klasič-, Proizvodnjo (živinoreja). Tre- Se.bo torej preusmeriti! Meni-’ da ne bo težko, saj na obmo-- , razkriške krajevne skupnosti v "bajo nekaj izkušenj s pridelo-anjem vrtnin. Vse kaže, da je n v J® proizvodnja velika mož-mJ1 kmete> saj je moč na njših, površinah doseči visok dohodka. S tem pa seveda ne rečemo, da se morajo zdaj prav vsi preusmeriti v pridelovanje vrtnin. Tisti kmetje, ki imajo dovolj zemlje, ustrezne hleve ... je prav, da ostanejo še naprej živinorejci. Nalog je torej veliko. Nekaterih se je že doslej dobro lotila sekcija za kmetijstvo pri krajevni konferenci SZDL. Sredina javna tribuna pa je pokazala, da se je treba še naprej dogovarjati s predstavniki kmetijske zadruge, delovne organizacije Ljutomerčan in Emone. Krajevna samouprava v KS Razkrižje je zelo razvita, pred- pobude imajo krajani možnost, da jih izražajo prek raznih sekcij, ki delujejo v okviru KK SZDL in so dejansko postale široko razvejana dejavnost te frontne organizacije. In *prav z aktivnim delovanjem sekcij SZDL odigrava svojo vlogo glede množičnega vključevanje občanov v družbenopolitično nih redov skupščin SIS in DPS prišla tudi na dnevne rede zborov občanov. Tu so se v preteklosti srečevali s problemi, ker so največkrat delegatska gradiva prihajala prepozno, tako da se je kvečjemu, lahko sestala le delegacija. Ta vprašanja so z novim statutom jasno opredelili. Poseben poudarek v krajevni skupnosti pa dajemo odpiranju KS navzven, zlasti mislimo tu na sodelovanje s sosednjimi krajev-mmi skupnostmi in OZD. (Štrigova — Tehnostroj — teh. pregledi). Obrtnadejavnost v krajevni skupnosti Razkrižje je slabo razvita, saj imajo le 2 mizarska obrtnika, 2 avtokleparja, 2 gostilni, in po enega obrtnika s področja ključavničarstva, avtoličarstva. avtoprevozništva, mlinarstva in razreza lesa (žaga). Iz tega pregleda je razvidno, da je na območju te krajevne skupnosti tako imenovana »deficitarna obrt« povsem izginila in deluje le »donosna«. Besedo dajemo v narekovaj zato, ker Teodor Knehtl, ki se ukvarja z mizarstvom, meni, da še noben obrtnik na njihovem območju ni obogatel, « Je pa toliko bolje, da so zdaj obrtniki v marsičem (vsaj v dajatvah) izenačeni z delavci v združenem delu. »Delati pa moramo seveda veliko več, po 16 ur dnevno, če se hočemo obdržati.« je pristavil. Knehtlovi, ki imajo hišo in delavnico v samem središču ' R azkrižja. se z mizarstvom ukvarjajo že več kot 60 let. Sedanji mojster Teodorsejepojdica izučil pri očetu Francu. Šeživose spominja starih časov, ki so od mojstra, njegovih pomočnikov in vajencev terjali velik fizični napor: ni bilo pač strojev. Razviti, vendar delno Krajevna skupnost Razkrižje se vse bolj prebija iz kroga manj razvitih krajevnih skupnosti ljutomerske občine. V zadnjih štirih letih so občani s tega območja veliko pridobili: novo šolsko poslopje, otroški vrtec, zdravstveno postajo, močnejše električne transformatorje, zadružno trgovino ... Vsetoje vplivalo, da je del krajevne skupnosti izgubil status manj razvitih krajev, tako, da so zdaj raznih ugodnosti deležna le še naselja Šprinc. Kopriva in Globoka. STATUT V krajevni skupnosti Razkrižje imajo dobro urejene tudi pravne zadeve. Eden izmed najpomembnejših aktov je seveda statut krajevne skupnosti. Krajevna skupnost Razkrižje ima nov statut, v katerem so poleg uvodnih določb zapisane še temeljne pravice in dolžnosti delovnih ljudi ter način uresničevanja skupnih interesov in zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti; samoupravljanje v krajevni skupnosti (zbor delovnih ljudi in občanov, referendum, podpisovanje in posebne pismene izjave, zbor stanovalcev itd); družbeno planiranje razvoja krajevne skupnosti; zbiranje in odločanje o uporabi sredstev za zadovoljevanje, urejena je javnost dela in odgovornost; v statutu so seveda tudi določila o delegatskem sistemu itd. Zvezna konferenca SZDL Jugoslavije je krajevni skupnosti Razkrižje podelila za leto 1980 posebno listino v znak priznanja za dosežene rezultate pri samoupravljanju, humanizaciji življenja in pospeševanje družbenega standarda v okviru tekmovanja »Program akcij krajevnih skupnosti 1976—80«. Priznanje je prišlo v prave roke, saj je resnično rezultat velike aktivnosti. Sosedska pomoč Ž območja krajevne skupnosti Razkrižje prejema socialno pomoč 12 občanov. S tem pa ni rečeno, da jih je ogroženih le toliko! Ni na-•mreč malo starih ljudi, ki sicer imajo streho nad glavo, vendar so jih otroci zapustili (delajo v tujin i). za starše pa se ne menijo. Krajevna 'skupnost. zlasti pa njena komisija za Socialna in zdravstvena vprašanja, je pravočasno ugotovila, kje žive taki občani, in organizirala sosedsko pomoč. Pomagajo torej sosedje! Pa ne le oni, ampak tudi mladi člani Rdečega križa z osnovne šole v Šafar-skem. Tudi mladinska organizacija je na tem socialnem območju našla svoje torišče dela. Vendar pa s tem problem vseh ostarelih ljudi ni povsem rešen; zlasti težjim bolnikom bo treba nekako drugače (bolj strokovno) z pomagati. Se bodo svoje odgovornosti do staršev naposled zavedli tudi »prizadeti« otroci? Nekateri se jih zdaj izogibajo. Mi. rska delavnica Teodorja Knehtla v Razkrižju se ponaša s številnimi sodobnimi stroji. Krajevno skupnost Razkrižje so obiskali naši sodelavci: Ludvik Kovač, Branko Žunec, Albert Abraham, Dušan Loparnik in Štefan Sobočan. Slednja sta tudi pripravila to reportažo. ampak le ročne žage in obliči. Povsem drugače je zdaj; Knehtlova delavnica s površino nad 120 kvadratnih metrov je ne le svetla, ampak je v njej množica mizarskih električnih ročnih in stabilnih strojev, od katerih naj omenim le univerzalni mizarski stroj (7 operacij), krožno žago, tračni brusilni stroj in tračno žago, rezkalni stroj ... V primerjavi z nekdanjim je sedanje delo igračkanje. Kot dober gospodar si Teodor želi še izpopolniti mizarsko orodje in stroje, saj se na tržišču pojavljajo novi stroji, ki so še bolj produktivni. Obrtnik. zlasti pa mizar, ne sme zaostati, sicer ni več konkurenčen. To posebej velja prav za take vrste mizarsko dejavnost. s kakršno se ukvarjajo v Knehtlovi delavnici: stavbno pohištvo. Treba je strmeti za kar se da nizko proizvodno ceno in seveda za kvaliteto izdelkov, sicer lahko greš rakom žvižgat. Po tem. kar smo videli, lahko zapišemo, da prihajajo iz Knehtlove delavnice kvalitetni izdelki, zato mojstru dela ne manjka, dasiravno je glavna gradbena »sezona« mimo. Občani pač ne grade več toliko kot v preteklih letih. Sicer pa Teodor pravi, da se najbrž sušna leta ne bodo več ponovila. Se pa še prav dobro spominja težav v lebh 1965—70. Pri Knehtlovih se ponašajo s 60-letno mizarsko tradicijo. Čeprav ima sedanji mojster sodobne stroje, ni vrgel proč starih, pripomočkov, ampak jih je »konzerviral«. Ko bo usposobil manjši prostor, si bo uredil neke vrste mizarski muzejček. Veseli ga. ker se za oblikovanje izdelkov iz lesa zelo zanima tudi sin. ki sicer še obiskuje osnovno šolo, vendar ga posebej ne bo nagovarjal, naj postane mizar. Obrtnikov delavnik je dolg, poleg tega je treba voditi še poslovne knjige, skrbeti za delo, nabavljati okovje itd. Se sreča, da se mu ni treba mučiti z lesom, saj ga stranke ponavadi same pripeljejo. V Knehtlovi delavnici trenutno delata poleg mojstra še en delavec in en vajenec. Teodorje doslej usposobil že 20 mizarjev, ki so se pozneje dobro uvelj.avili. saj so vsi napredovali in so »šefi«. 20. maja 1982 STRAN 11 ne zgodi se vsak dan Kje je pradomovina indoevropskih jezikov? Indoevropske jezike govori danes polovica ljudi na svetu. Od 19 najbolj razširjenih jezikov jih je kar 11 takih, ki jih jezikoslovci prištevajo med indoevropske. Mednje sodijo vsi slovanski jeziki, germanski, romanski, indoa-rijski. baltski, kafirski, albanski itd. vsi ti jeziki naj bi izšli iz indoevropskega prajezika. A kdo so bili ljudje, ki so govorili pradavni jezik? Kje so živeli in kdaj? Na ta vprašanja je bilo veliko odgovorov. pravega pa do danes ne. če seveda izvzamemo najnovejšo teorijo o domovini indoevropskega prajezika. ki stajo razvila sovjetska znanstvenika Tamaz Gamkrelidze in Vjačeslav Ivanov. Strokovnjaka trdita, da sta razkrila uganko. Pred stoletjem so nemški jezikoslovci z'agovarjali teorijo. da je domovina indoevropskega prajezika ob Baltiku na Severnem morju. Druga skupina znanstvenikov je zagovarjala tezo, daje indoevropski prajezik izšel od ljudstva, ki je živelo na severnih obalah Črnega morja. V novejšem času se je tema dvema teorijama pridružila še tretja, ki seveda obe prejšnji zavrača kot nepravilni. »Osnovna ugotovitev naših raziskav, ki se ukvarjajo z vprašanjem pradomovine Indoevropejcev. je, da pradomovina ni bila ne v srednji Evropi ne v severnem predelu Črnega morja, marveč na severu Zahodne Azije, južno od Zakavkazja in severno od osrednje Mezopotamije« energično zatrjujeta že ome Umrl je 80-krat Enkrat živiš in enkrat umreš, pravi ljudska modrost. Morda je to kdaj res bila modrost, dandanes ni več. Sodobni načini t. i. reanimacije delajo prave medicinske čudeže, saj zdravniki obujajo iz klinične smrti mnoge bolnike. Med njimi pa je nedvoumno svetovni prvak Maksim Morozov. Sovjetski strokovnjaki so ga iz žrela smrti potegnili osemdesetkrat! Morozov je lani doživel srčni infarkt. Odpeljali so ga v moskovski institut za takojšnjo pomoč in reanimacijo, kjer so ga hitro postavili na noge. Toda že čez teden dni je Morozov v snu ponovno umrl. Elektronske naprave so povedale, da ie bolnik v stanju klinične smrti. 6.000-voltni električni sunek in ročna masaža sta smrt ponovno odgnala. Deset dni je trajala borba za njegovo življenje in zdravniki so Morozova osemdesetkrat obudili. Uspelo jim je pomiriti hudo srčno aritmijo, ki je povzročala zastoje srca in Morozov živi danes sorazmerno zdrav. njena sovjetska znanstvenika v monografiji »Indoevropski jezik in Indoevropejci«. Na kaj sta se strokovnjaka oprla, da sta porušila stoletne drugačne trditve? K določitvi novega zemljepisnega položaja indoevropske pradomovine ju je gnal že najosnovnejši logični sklep. Gamkrelidze in Ivanov sta opazila važno okoliščino: vsi stari in že izumrli indoevropski jeziki so nekdaj »živeli« skupaj na ozemlju Male Azije. Tu nekje mora biti tudi pradomovina indoevropejšči-ne. sta logično sklepala. S pomočjo posebne znanstvene panoge glotokronolo-gije so strokovnjaki določili časovne obdobje, ko se je enotni indoevropski jezik načel cepiti v dialekte in nato v jezikovne skupine. Ugotovili so. daje bila indoevropejšči-na še živ jezik pred okrog 6.000 leti. Kdo so bili ljudje, ki so ga govorili? Kje so živeli? Sovjetska znanstvenika sta se nadaljnjega raziskovanja lotila z zanimivo domislico: jezik bo sam pokazal, kje je njegova domovina! Gamkrelidze in Ivančv sta ob pomoči vseh metod in spoznanj sodobne lingvistike rekonstruirala indoevropej-ščino, potem pa sta iz rekonstruiranega prajezika sestavila tematski slovar. Pri tem sta se oprla še na arheologijo, paleobotaniko, mitologijo, antropologijo, paleozologijo in tako dobila kar nekakšno enciklopedijo, v kateri je bilo zajeto vse znanje in vsa poimenovanja pradavnega ljudstva. Iz jezika, kije odraz kulturnega razvoja ljudstva, ki ga govori, je mogoče dokaj natančno izrisati tudi razmere. v katerih ra jezik govoreče ljudstvo živi/Tako sta sovjetska strokovnjaka našla v slovarju indoevrbpejščine veliko besed za skalne stene, strmine, prepade, gore in vrhove, posebna imena za planinski hrast in še nekatere druge rastline, ki jih je najti le v goratem svetu. Veliko indoevropskih mitov govori o gorskih jezerih, hudournih rečicah in potokih. Vse to izključuje ravninske predele Srednje Evrope. Zakaj bi ljudje imeli besede za pojave, ki jih niso imeli vsak dan pred očmi? Sovjetska strokovnjaka sta odkrila tudi, da so Indoevropejci poznali leva. panterja in leoparda. To pa so živali, ki žive le v toplejših, južnejših krajih. Indoevropejci so imeli, kot se je izkazalo iz tematskega slovarja, visoko razvito materialno kulturo. Poznali so precej kulturnih rastlin in domačih živali, kar kaže, da so imeli dokaj razvito poljedelstvo in živinorejo. Poznali so obdelavo bakra in tudi uporaba kolesa jim ni bila -tuja. Tu pa leži ključna točka sklepanja. Dosedanja spoznanja arheologov govore, da so v 4. tisočletju pred našim štetjem poznali kolo le na zemljepisno omenjenem območju, ki sega od Zakavkazja do Mezopotamije. Tu nekje so morali živeti tudi ljudje, ki so govorili indoevropski prajezik. Preostane še eno vprašanje: Zakaj seje to staro ljudstvo razširilo, tako daleč po svetu, saj indoevropske jezike govore vse od Evrope do Indije, kot že sam naziv jezikovne grupe pove? Sovjetska znanstvenika menita, da seje velika selitev davnega ljudstva začela zato, ker skopa zemlja v gorah ni mogla preživljati vse večjega, števila pripadnikov tega ljudstva. In ker so bile plodne doline že naseljene s semitskimi ljudstvi, so morali Indoevropejci (tako jim pravimo mi, saj ne vemo, kako so se zares imenovali) na dolga potovanja po tisoče kilometrov daleč od prvotne domovine. Antropološke študije dajejo sovjetskima znanstvenikoma prav. Njun zemljevid selitev Indoevropejcev se pokriva z antropološkim zemljevidom razprostranjenosti kavkazoidnega tipa rase. Z LETALOM PREKO SEVERNEGA TEČAJA Zaradi močno poledenelih kril so se morali spustiti niže, na tri tisoč metrov, v najgostejšo meglo. Nekaj ur je trajalo to upiranje ciklonom med severnim tečajem in Kanado. Veter je premetaval letalo levo in desno. Končno Od vseh sesalcev raste najhitreje žirafa. Ko se skoti je visoka 150 centimetrov, toda že čez dan ali dva je za trideset centimetrov višja. XXX Znamenito londonsko uro, imenovano »Big Ben« navijajo danes z električnim motorjem. V preteklem stoletju so jo navijali ročno in to sta delala dva delavca dvakrat tedensko po osem ur. XXX Okoli 40 odstotkov vsega človeštva biva na Kitajskem in v Indiji, drugje smo prebrali Neko kravo, hol-štajnsko-grizijske pasme so na sejmu plemenske govedi v Oa-kvilleu (Ontario, Kanada) prodali za nič manj kot 235 tisoč dolarjev! XXX Navečje valove na Jadranskem morju naredi veter, ki mu pravijo jugo. Visoki so tudi do tri in pol metre. XXX V francoskem mestu Metz je most, ki mu pravijo »Most mrtvih«. Ime je dobil zato, ker so ga v 13. stoletju zgradili z denarjem, ki so ga dobili od prodaje oblek tistih, ki so v nekaj desetletjih umrli v mestni bolnišnici. se je razčistilo. Badjukov. ki je sedel za krmilom je vzrado-ščen zaklical: »Zemlja!« Nekako okoli 18. ure drugega dne poleta so preleteli Veliko medvedje jezero v Kanadi, okoli 20. ure so preleteli reko Mackenzie. Da- Sprememba spola sicer ni več nobena novost, toda to, kar se je zgodilo Wil-liamu Grigiaku iz Los Angelesa je edinstveno. Griglak je bil namreč katoliški duhovnik, potem pa je postal ženska. leč spredaj so zagledali gorovje. katerega vrhove so zakrivali oblaki. Ponovno bi se morali dvigniti, toda zgoraj. visoko nad njimi je divjal orkan. Beljakov je predlagal, da gorovje obidejo. Čk ilovje naravnal letalo na desne. Bili so na višini 5500 metrov, v obrobju orkanskih oblakov. Pod sabo so videli planinske vrhove Rocky Mountainsa in živeli so v strahu, da zdaj, zdaj udarijo ob stene. Začutili so. da jim zmanjkuje kisik, in kri v žilah, kot da jim je zavrela. Badjukov je dvignil letalo na 6000_metrov. Zadihal je zaprosil Čkalova. naj ga zamenja pri krmilu. Ves bled seje komaj privlekel do aparata s kisikom, toda tega je začelo primanjkovati-Čkalov seje odločil za tveganje: letalo je spustil nekoliko niže in takoj so sproščeno zadihali. Ves čas poleta se jim je dozdevalo, da trošijo preveč goriva, merilna naprava za gorivo pa je bila pokvarjena. Po 60 urah poleta so se zato odločili, da bodo ugotovili primeren kraj za pristanek. Obzorje seje rdečilo in tedaj so po 62 urah poleta v daljavl zagledali vancouversko vojaško :letališče. Badjukov je v nizkem letu preletel vzletišče, letališko zgradbo in hangarje. Posadka letališča je še spala, ko se je ANT—25 mehko dotaknil pristajalne steze. Merilna naprava je kazala I0.137 kilometrov. Nekaj ur pozneje so začeli rotacijski stroji velikih časopisnih hiš bruhati iz sebe časopisne članke, ki so v naslovih poudarjali, da je človek prvič iz Evrope poletel v Ameriko preko severnega tečaja. Sledil je triumfalen pohoo ( kalova. Badjukova in Beljii’ kova po Ameriki. Povsod so jih z navdušenjem sprejemali — naposled v New Yorku. Predsednik Roosevelt jim je poslal telegram, uvodničar v »New York Timesu« pa J.e svoj članek začel z besedami-»Preko tečaja je prispel oti* pljiv dokaz moči nove družbe!« KONEC stare koprive najbolj pečejo »Prvo, kar je pravilo: oče naj ima (ali pa tudi sam), dobre znance med direktorji. To se sicer preganja kot včasih čarovnice, toda pogostokrat le zavoljo lepšega, da si mažemo oči. Zaposlitev se hitro dobi, če si štipendist in če direktorju ter delavskemu svetu v p, dje-tju, ki te štipendira, pišeš vsak mesec vsaj po eno dolgo pismo o tem. kako računaš, da boš po končanem študiji (če do tega pač pride) takoj najmanj namestnik direktorja in kako boš temu ali onemu v podjetju že prvi mesec zavil vrat. Dobro je tudi, če greš v letnih počitnicah raje na potepanje po dalmatinski ali vsaj slovenski rivieri, namesto, da bi povprašal pri štipenditorju, če bi bilo kaj dela. S tem si boš zagotovil, da bodo tudi tvoja deca lahko na vprašanje Ičaj da Kak se do „kšefta pride? za razvedrilo očka dela odgovarjala: .»Nič. v službo hodi!« Tisti pa. ki se jim pri zaposlitvi nič kaj preveč ne mudi, naj 'iščejo delo preko zavodov za zaposlovanje. Zelo hvaležno se je danes zaposliti v kmetijstvu. Včasih si imel šanse. če si na veliko kritiziral našo agrarno politiko, danes to več ne vžiga, ker ti tako ali tako ljudje ne bodo verjeli. Torej se z gofljo tu nič več ne doseže, temveč samo še z dejanji. Tudi poklic šolnika je sila pridobiten. Če boš pouk idejno pravilno prijel, se lahko zgodi, da ti bodo deca v jeseni nosila krompir. zelje in jabolčnik. Kako se to doseže, je dobro vprašati kakšnega starejšega praktika, pa tudi med mlajšimi je nekaj izkušenih. Se najbolje pa se je odločiti za kakšen svobodni poklic, kot je na primer tisti del trgovine, ki lahko svobodno dirigira. ...cene.. V to skupino poklicev se najlaže pride, če po naravi nisi nagnjen k zardevanju. Boljše pa kot biti danes minister ali poslanec je iti za mesarja, kajti tako boš imel v loncu po mili volji tudi tiste- kose svinine. ki jih drugače zastonj iščeš po mesnicah. Nauk za ta poklic je enostaven: prijavi se na eventualni razpis za vajenca v mesarski stroki. Včasih je bilo dobro, če si takšnemu, kije imel besedo pri zaposlovanju, prinesel kakšno kokoš. To je bilo v obdobju administrativnega. Zdaj so tisti časi pozabljeni in ne poznamo nobenih podkupnin več. Najbolj se, je to razpaslo v časih bože pravde, zato so si morali vsiliti zakon proti korupciji. Dandanes tu in tam za uslugo sicer komu kaj damo. toda to spada v sistem nagrajevanja po učinku«. Pisalo seje leto 1970 ... — Zahvaljujem se vam, v vašem mestnem parku je zares čudovito! — Zame pa ne. — Zakaj? — Kot mestni čuvaj sem ponevedoma pohodil že šest parov. Tema je, saj razumete ... PO POROČNEM POTOVANJU — Prijateljica si mi, zato sem toliko bolj radovedna kako je bilo na poročnem potovanju? — Enkratno! Šele po osmih dneh sva se začela z možem pogovarjati o ločitvi. REŠITEV -1- Bi šla popoldne malo ven, v družbo? — Raje ne. Že sama čutim zadafrpo čebuli, ki smo jo z govedino jedli za kosilo. — Imam rešitev: prav na drobno zgrizi strok česna, potem zadaha po čebul i sploh ne bo nihče občutil. PRAVA SMER — Prav presunil si me, ši nenadoma zavrl, skočil avta in začel brskati po ces šcu! j — Preveriti sem hotel, ceJ ta bližnjica, ki so mi jo svetov li, zares asfaltirana. STRAN 12 za vsakogar nekaj za avtomobiliste Električni avto Električni avto v svetu sploh ni več nobena senzacija, pa nas tako tudi ni »pretresla« inovacija nekega zagrebškega inženirja, kijev prostor ficka, kamor sicer sodi bencinski motor, vgradil akumulatorje, ki poganjajo električne mo- 'orje, na katere so pričvrščena kolesa, in tako je omogočeno, se poceni vozi. Iz Beograda je pred časom prav tako prišla novica, da je neki eksperimentator preuredil v elek- Nove cene avtomobilov -?®7, dinarjev Jahava 850 121.065 dinarjev, 126 P dinarjev, 101 c 217 305 dinarjev 101 C/1300 223.580dinarjev, 101 M/1100 b S 208 ni 8 dinar^ b. s"213 540 229.855 dinarjev j 01/M 1100 2°7'51 /j300 K3®« 213.038 dinarjev, 128/1100 259.975 d!"3r<®v.t4122%5 Ji-«7.505 dinariev ion p 904 755 dinar ev, polonez 242.40» oi ImL6! Llada 120° 244.915 dinarjev, lada 1300 28°-0fLdj67rieV’ ada 1500 S 254.955 dinarjev, niva 455.105, argenta 647.167. va^aŠatno cene Cimosocih vozil. Pripominjamo, da na-remmrM?varn'ške cene, h katerim je treba Pašteti se.zve z , ^bliski in občinski prometni davek. Tovarniške cene so na dah n’e;visaclub 227.633 dinarjev, visa llsuper254.504 Ka rurgon 190.710 dinarjev. tako in drugače — Mirka, tvoja mati je včasih prav čudovita. Posebno takrat, ko kuha. Prava 'mojstrica je. — Me veseli. To ji bom Povedala. — Povej, samo tega ne Pojasnjuj, zakaj grem vedno iz dnevne sobe, ko začne govoriti! mala opazka — Verjemi, včasih me v družbi moti, ko toliko govoriš 'o se postavljaš v središče Pozornosti. — To je taktika, dragi moj: 'aje poslušam svoje, kot dru-9e neumnosti! TRMOGLAVČEK —- Tvoj sin je takšen dolgolasec, da ga na dvorišču skoraj ne prepoznam. ~~ Kaj morem? Pravi, da ne oo dovolil krajšanja las niti Pod narkozo. Najsrečnejša ~ Peter, predstavljam ti "ajsrečnejšo žensko na polo- zavreči. treba je kupiti nove, kar sicer poceni električno pogonsko energijo hudo podraži. S tem pa seveda ni rečeno, da bo ostalo pri eksperimentiranju. saj je celo znana tvrdka Daimler-Benz začela tuhtati o električnem avtu. V eno vozilo tega podjetja so že montirali električni motor moči 31 kW, ki ga poganja energija iz nikelj — železnih baterij. Vozniku omogočajo vožnjo kakih 100 kilometrov. potem pa jih je treba napolniti ali pa zamenjati. No. da pa voznik ne bi ostal na cesti, so v ta preizkusni avto vgradili še dvocilindrski motor. za razvedrilo bli: moja tašča! — Od kdaj pa je tako srečna? — Od tistega dne, ko je zvedela, da bo njena hčerka končno odšla sitnarit v drugo stanovanje. RAZOČARANJE — Naj gre k vragu K— 15 za dopust? — Ne obupuj. Lahko letuješ kje bliže. Ni nujno, da se vsako leto namakaš v morski vodi. — V kakšni morski vodi, če pa sva oba z ženo dobila tako malo denarja, da ga je še za ograjo vikendice zmanjkalo. EXPRES LOTERIJA — Pol starega milijona ste pred uro dobili na ekspresni loteriji. Zdaj me lahko kam povabite. — Bi vendar sem igral naprej, zato prosim, če mi posodite nekaj denarja za . avtobus. POJASNILO — Nad rešetko pred vhodom v vaš blok je ob deževju skoraj vedno tri ali štiri centimetre vode. — To je iz previdnosti. Bojimo se parkljevke, slinavke in slabih mojstrov, ki so asfaltirali naše dvorišče. SUMNIČENJE — Psa Azorja več nimate? — Ne, nekdo gaje ustrelil, ker je pred hišo lajal na vsakogar. — Koga sumite? — Da. Ustrelil gaje nekdo, ki ni upal do vhodnih vrat in to so samo tri možnosti: kdo od Senčnik nad kuhinjsko mizo se najraje umaže, vedno kupovati nova svetila pa je predrago. Morda bo dobrodošla v času stabilizacije zamisel, da stari senčnik prekrijete s prtičem, kot ga imate na jedilni mizi. Videti ne bo kot izhod v sili, za graditelje Vodovod in elektrika Hiša je priključena na mestni ali javni vodovod. Med javno instalacijo in hišo je vodomer. Ta mora biti na takem mestu, da je lahko dostopen. Vodovodni jašek je v tleh, vendar je boljše, če je v zidu. Biti mora zaprt in zavarovan pred poškodbami s pločevinastimi vratci. Za pitno vodo uporabljamo pocinkane ali svinčene cevi. Dimenzionirane so na vodni pritisk. Vodovodne cevi v zidovih so izolirane s klobučevino ali drugo toplotno izolacijo, tako, da je voda v ceveh hladna in da ne rosi zidov, v katerih je napeljava. Vodovod je seveda tudi v kuhinji. Tu je po- Sami si krojimo starost! Človek je v zgodovinskem razvoju bil neenakopravno bitko z nadmočno naravo, ki mu je po eni strani neizprosno redčila njegove vrste, po drugi strani pa ga je vsestransko krepila in silila k novim podvigom. Stoletja in tisočletja si je z nabranimi izkušnjami in z razširitvijo umskih zmogljivosti svet okoli sebe vedno bolj podrejal in prilagajal ter tako v boju z naravnimi silami dobival čedalje več bitk. Kljub vsem pozitivnim razvojnim dosežkom pa je človek bil in ostal izredno ranljiv, saj ga je le neizmerna trdoživost posameznikov obdržala v najtežjih borbah za lastni obstoj. Medtem ko je bila povprečna življenjska doba človeka v zgodovinskem razvoju vse do začetka tega stoletja relativno kratka, pa so nove razmere v tem stoletju izrazito ugodno vplivale na podaljšanje". zlasti produktivnega obdobja v človekovem življenju. Tako podaljševanje življenja pa ima kljub vsem sodobnim znanstvenim dosežkom še vedno svoje meje, saj je proces staranja nezadržen biološki proces, ki se konča s starostjo. Hitrost staranja različnih, živih bitih je različna, človek pa se med vsemi stara zelo počasi. Znanstveniki dokazujejo, da je tako imenovana* življenjska ura« pri človeku naravnana na približno 105 let. Človek pa se ne stara le po omenjenem zakonitem in dedno • zastavljenem fiziološkem staranju. pač pa se neredko stara tudi bolezensko, pri čemer gre za ' prehiter in neskladen proces, ki je vedno povezan z boleznijo. Vplivati na fiziološko staranje je praktično brez uspeha, kar pa ne velja za bolezensko obliko, ki jo je možno preprečevati z zgodnjim odkrivanjem bolezni že od mladih let dalje. Staranje je izrazito individualno dogajanje z.velikimi razlikami med posamezniki. Tako poznamo mlade starce in stare mlade- mivalno korito z 10-litrskim električnim bojlerjem. V stranišču je izplakovalna školjka z nizkim ali visokim (2,20 m od tal) stenskim kotličem. V kopalnico so kopalna kad, umivalnik, pralni stroj, bide in prha. Vodo ogreva 80- do 120-li-trski električni bojler. Pri vodovodni napeljavi imamo tudi odvode odplak in fekalij v septično jamo, greznico ali pretočno gnilišče. Priporočamo montažo vodnega vozla, kjer sta v isti steni dovod in odvod vode, na primer: kuhinja je na eni strani, kopalnica s straniščem pa na drugi strani zidu ali stene. Tako skrajšamo dolžino cevovodov in imamo boljši pregled nad mokrimi prostori (prostori, kjer je vodovodna napeljavi). Vse odplake in fekalije se morajo iztekati v greznico ali direktno v ulično kanalizacijo. V greznico ne smemo napeljati meteornih vod s' streh, ker bi nam voda zavrla biološki proces v greznici, kjer se razkrajajo organske snovi in se voda čisti. Družinska hiša ima električni priključek na javni električni vod s kablom (v zemlji) ali s prostim zračnim vodom na strehi. V hiši je števčna plošča z vso potrebno , armaturo (števec, varovalke in dvo-tarifna ura). Navadno imamo v hiši dva tokokroga. Na prvem so vsa svetila (svetilke in luči), na drugem pa ostali električni pripomočki. Vsi aparati, ki potrebujejo vodo (pralni stroj, električni bojlerji, pomivalni stroj, likalnik, štedilnik), so priključeni na nočni jok. S posebnim stikalom se vsi ti pripomočki vključijo, ko je v hiši nočni tok. Poseben porabnik električnega toka so električne teromoakumula-cijske peči, ki morajo imeti posebne priključke. Pri električni napeljavi predvidimo povsod dovolj vtičnic, da lahko poljubno prestavljamo električne pripomočke ali svetila. Tu velja pravilo, da električni priključek, kot je stikalo ali vtičnica, ne sme biti v taki bližini vodovodne pipe, da se lahko človek obenem dotakne obeh napeljav. Razdalja naj bi bila večja od sežnja obeh rok, to je večja od 160 do 168 centimetrov. Nizke vtičnice zava-.rujemo s posebnimi poklopci, tako da ne pridejo do njih majhni otroci. vidikov pa se jemlje za začetek starostnega obdobja šestdeseta leta življenja, ko večina ljudi prehaja iz aktivne zaposlitve v pokoj in se znova prilagaja na novo nastalo stanje. Populacija ostarelih, ki jo ocenjujemo kot zdravstveno, socialno in biološko ogroženo, je v sodobnem času številčno izredno porastla. obenem pa se ustvarjajo možnosti za še nadaljnji porast. Samo v zadnjih 20. letih se je število ljudi starih na’d 65 let povečalo kar za 63 odstotkov. Po izračunih Združenih narodov živi kar danes na svetu v tej starostni skupini okoli 260 milijonov ljudi, kar predstavlja okrog 6 odstotkov vsega svetovnega prebivalstva. Do leta 2000 pa naj bi se ta delež povečal še za nadaljnjih 140 — 400 milijonov ljudi. V Jugoslaviji živi 1 milijon 600 tisoč ljudi starih nad 65 let. v SR Sloveniji pa že prek 200.000. Izrazito podaljšana življenjska doba, še posebno pa delež ostarelih ljudi’ v populaciji razvitih držav pa’ni le izraz izboljšanja življenjskih razmer in večje skrbi za zdravje ljudi, pač pa istočasno tudi zapleten problem reševanja številnih socialno—zdravstvenih pojavov, značilnih za' starostno obdobje. Najprej ne moremo mimo ugotovitve, da v starejših letih izrazito poraste tako obolevnost kot umrljivost. V povečanem številu se javljajo zlasti obolenja srca in ožilja ter motnje v delovanju pomembnih čutnih organov, kot 'so oči in ušesa. Pravočasno in ustrezno zdravljenje jih uspešno blaži ali pa celo odstranja skozi daljša obdobja. Res pa je. da omenjena obolenja in težave nastopajo očitno redke Sestavil Marko Napast Opera Musorg-skega Izvleček iz drog, zelišč ipd. Češko moško ime Pripadnik balkanskega naroda Predpisani verski obredi Športno tekmovanje v antiki Oder za sušenje sadja ali zrnja Glavno mesto naše države Okusne morske školjke Naprava v jedrski elektrarni Veznik Velika celina Pritok ' Save Severni jelen Operna hiša v Milanu . Vzdevek, naziv Glavno mesto Vojvodine Zelo vnetljiv destilat nafte * Kisik Ivan Pregelj Vonjava, dišava Molibden Pravoslavna knjiga Davek Soli sečne kisline' Italija Mestece Epatiji Nobelij Sveti ptič starih • Egipčanov Osmij Vrsta iglavca Majhno naselje । Posoda v kopalnici REŠII EV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: jablana, aviatik, narcisa, krok, Ac, O, kol, I, ker, lej, ena, ata, Racine, skiro, g, noji. Ur, Isadora, KT, Alah. IZ DZOUZIJOVOGA DNEVNIKA L. - , ' . J je pri tistih, ki so v mladih in zrelih letih skrbeli za to. da niso pretiravali v Prehranjevanju, pitju ali v kajenju, ki so bili primerno fizično aktivni in psihično umirjeni. Ob tem ko pritrjujemo, raku, da za bolezen so zdravila, za starost jih pa ni. lahko kar jasno dodamo, da bomo imeli posamezniki tako starost, kakršno smo si zasnovali sami v minulih življenjskih obdobjih. Pri.tem pa ne smemo misliti zgolj na zdravstvene vidike ži 'Ijenja v starejših letih, ampak' v enaki meri tudi na voljo in na vztrajnost po čim daljšem ohranjevanju vseh ostalih psihofizičnih . vrednot. V tej luči so prav starejši ljudje pogosto resnična zakladnica modrosti in meril za lepo in ug^'eno obnašanje. Tu so nam vzor in tu jim moramo slediti.. Sodobna družba ima do starejših ljudi številne dolgove. Zavedati se mora, da je v razvoj današnjih življenjskih dobrin, ki jih uživajo vse živeče generacije, vključen tudi neizmerljiv, trud danes že ostarelih lju " Kljub vsem negativnim sociološkim in socialnoekonomskim premikom, posebno v razvitejših deželah, pa morajo napredne družbene sile vztrajati, da starejši so in ostanejo del družbe in družine. V teh okoljih je njihova aktivnost še kako zaželena, saj jim zagotavlja zdrava, učinkovita in dinamična zadnja leta srečnega in zadovolj-' nega življenja. Tak humaniziran odnos naj danes velja njim, da ga bomo jutri lahko deležni tudi mi! Dr. Jože Miklič spec. ped. 20. MAJA 1982 STRAN 13 OGLASILA SE JE SIRENA Bilo je četrtega maja, dan, ki ga ne bomo pozabili v vsej zgodovini. Na ta dan je umrl tovariš Tito. Ob 3. uri popoldne sem sedel v svoji sobi. Delal sem nemško domačo nato? go, ko naenkrat zaslišim sireno. Vedel sem, zakaj tuli sirena, vedel sem, da je tovariš Tito umrl ob 15. uri in pet minut. Spomnil sem se ga. Tudi dopoldne v šoli smo uro srbohrvaščine namenili tovarišu Titu. Že dve leti je minilo, odkar je umrl naš predsednik. Sirena je tulila minuto, nato je utihnila in vse je bilo tiho. Tudi moja soba je bila tiha, jaz pa sem gledal v strop in premišljal o Titu. Zvečer smo gledali dnevnik po televiziji in videli smo, da je med tuljenjem sirene bil ustavljen promet. Skoraj vsi prebivalci Jugoslavije so stali mirno in molčali. Pa tudi v Hiši cvetja je bilo vse tiho, v hiši, v kateri počiva pokojni predsednik Jugoslavije, tovariš Tito, ki ga imamo radi vsi prebivalci Jugoslavije. Bojan Dražnik, 5. r. OŠ Črenšovci IZBRANA RISBA: »Moje najljubše živali« —Narisal Matjaž Mesarič, 7. a OŠ Dane Šumenjak Murska Sobota. ZATULILE SO SIRENE 4. maja je minilo dve leti, od kar nas je zapustil naš dragi TITO. Vest o njegovi smrti se je bliskovito razširila po vsej domovini in svetu. Težko smo verjeli, da TITA lahko kdo premaga, saj je bil močnejši od vsega: od revščine, zla in sovražnika. Kadarkoli nismo vedeli naprej po poti in smo mislili, da ni izhoda, smo zmogli z njim na čelu. Minili sta že dve leti, od kar naš TITO mirno počiva v svojem parku, ki ga je vedno ljubil. Mi pa se ga radi spominjamo. Spominjamo se ga vsak dan in smo nanj ponosni ter ga imamo neizmerno radi. Tudi sedaj, ko so nas sirene opomnile na čas, ko je zavedno nehalo biti njegovo srce, smo bili žalostni. Ponosni smo nanj! Ni bil samo predsednik, ampak tudi tovariš, prijatelj, heroj in človek, ki je imel rad nas, mlade. Še enkrat smo mu obljubili ob tuljenju sirene, da bomo stopali naprej po poti, ki nam jo je on začrtal. To je po poti, ki vodi v lepši jutri. Mi, mladi, pa se bomo učili, delali in če bo treba, bomo tudi branili našo zlato svobodo. Tako bo TITO za nas živ in o njem bodo radi govorili vsi ljudje, ki ljubijo svobodo. Anton KOLOŠA, 5. raz. OŠ Dobrovnik Kurirčkova pošta Kurirčkova pošta je prispela k nam 29. aprila. »Osvobojeno« ozemlje je bilo pri drugi osnovni šoli. Naši pionirji so imeli težko pot, ker so jim na poti postavljali zasede. Na proslavi smo igrali, peli in deklamirali. Preden smo kurirčkovo torbo oddali, smo poslušali govor tovarišice borke. V torbo smo vložili tudi pismo s pozdravi predsedstvu SFR Jugoslavije in z obljubo, da bomo zvesti idejam tovariša Tita. Simon Beloglavec, 2: c OŠ Dane Šumenjak Murska Sobota Čakam te, sreča Sama stojim na vetru brez prijateljice in čakam tebe, izgubljena sreča, ker bežiš z vetrom daleč od mene. Tako sem sama z vetrom, a vseeno te čakam, da vsaj enkrat okusim tvoj dan in da bom vsaj enkrat srečna. Brigita JUD, 5. a OŠ Rogašovci Češnja v našem vrtu Neko pomladno jutro sem šel na vrt. Opazil sem češnjo, ki je cvetela. Dehtela je in privabljala čebele k sebi. Čebele so pridno obletavale cvetove. Nabirale so cvetni .prah. Na češnjo je priletel tudi majhen ptiček in zapel: čiv, čiv, čiv. Vedel sem, da je že pomlad. Andrej ČEH, 2. b OŠ Velika Polana Rada hodim v šolo Naša šola stoji v Stročji vasi. Imam zelo daleč od nje. Kljub temu hodim rada v šolo in se rada učim. Imam dobro tovarišico in sošolce. Med počitnicami so prepleskali učilnice. Učenci moramo paziti nared in disciplino. Suzana PRAJNER, 2. a OŠ Stročja vas Tito mi pomeni .... TITO je naš učitelj, voditelj . . . TITO mi pomeni vzor. Vedno bomo hodili po njegovi poti. Nikoli ga ne bom pozabila, ker on živi v naših srcih. TITO je in ostal bo moj učitelj. Vedno ga bomo imeli radi. Nam, pionirjem, je povedal: ,.Učite se, učite se in zopet učite se!” Miša KUZMA, 4. a OP Edvard Kardelj M. Sobota Spoznaval sem lepote moje ožje domovine- Za prvomajske praznike smo odpotovali v Logarsko dolino. Z nami je bila tudi stara mama, ki si je že dolgo želela ogledati to dolino. Peljali smo se skozi Radence. Ta kraj je turistično znamenit zaradi zdravilišča. Pot nas je vodila naprej skozi Gornjo Radgono, kjer je vsako jesen kmetijski sejem. Skozi Lenart smo prišli v Maribor, drugo največje mesto v Sloveniji in močno industrijsko središče. Peljali smo se preko Drave in po avto cesti do Celja. V Celju sem. videl tovarno Aero, kjer izdelujejo potrebščine tudi za šolo. Kmalu smo zagledali reko Savinjo in se skozi Žalec, med nasadi hmelja odpeljali v Mozirje, kjer je vsako leto razstava rož. Pri Ljubnem se je cesta zožila in takoj smo vedeli, da se peljemo po soteski Savinje. Pri vhodu v Logarsko dolina smo zagledali skalo z imenom Igla in presihajoči studenec. Malo globlje v dolini smo zagledali goro Olševo. Pripeljali smo se na konec ceste in peš smo se odpravili k izviru Savinje — k slapu Rinki. Čez čas smo se vrnili in se odpeljali skozi Šoštanj, kjer sem videl TE Šoštanj, v Titovo Velenje, kjer smo si ogledali Titov spomenik. Odpeljali smo se v Dravograd in se ob Dravi, mimo vseh HE odpeljali domov. Izlet je bil zelo lep in poučen. Darko HORVAT, 4. a OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota Ukrepala sem počasi in premišljeno, da ne bi vzbudila pozornosti. Odprla sem predalček na nočni omarici, vzela nese-ser in odgrnila odejo. Počasi sedi šla iz sobe, čeprav se mi je zdelo, da mi gori pod nogami. Vrnila sem se v kopalnico, kjer sem še našla svojo obleko. V naglici sem se preoblekla, počaka la na ugoden trenutek, ko je bil vrvež na. hodniku in neopazno zapustila stavbo. Ven, samo ven na cesto. Odleglo mi je, ko sem imela porodnišnico za seboj. Dihala sem globoko in hitro. Doma nisem našla ne Helene ne Katje. Samo teta Joža me je sprejela in to z grozo. Slutila je, da se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Vame je uprla svoje velike oči in zgrabil jo je bobneč kašelj. ,,Kaj se je zgodilo?” se je strgalo iz nje. ,,Nič hudega ni, ” sem jo skušala pomiriti. ,,Kaj ni hudega. Kje boš pa rodila?" Kašelj jo je spet prijel kakor vedno, če se je razburila. Zaradi kašlja se ni bilo treba naprej pogovarjati. Sla sem v sobo, prazno, mrzlo, odvratno, z žimnico na tleh. Stene gole in prazne, velik prostor odljuden, sovražen. Notranje se je bilo treba spet privaditi na stari, a slepi tir. Kje roditi. Kaj vse se bo tu dogajalo, če ostanem? Novi ljudje bodo prihajali v stanovanje. AH bodo dekleta kje našla vsaj babico? Pazen tete Jože ni še nobena videla poroda. Teta Joža bo v tem primeru gotovo od strahu umrla. Njen kašelj jo bo končno ugonobil. Telesno in duševno strta sem sedla. Vedno znova in vedno drugače sem si predstavljala, kako bo v porodnišnici, ki je bila v mojih predstavah včasih vabljiva, včasih pa polna nevarnosti. Realnost mi je prinesla do sedaj samo trdoto, nikoli prijetnega presenečenja. Obraz advokatove žene mi je bil pred očmi. Zdelo se mi je, da sem videla rože, dosti rož, a med rožami njen obraz. Okrogel obraz, na čelu temni lasje, ozke negovane obrvi in srednje velike, temne oči. AH je bilo vse prav tako, ne vem. Samo ta prizor se mi je vtisni! od strašnega presenečenja, da se tega obraza po tolikih letih živo spominjam. Pomenil je zame nesrečo in ne samo zame, ampak tudi za otroka. Kako mi je bil grozeč v teh trenutkih. Ženske seveda ni ničesar slutila, ni bila kriva. Mogoče je bila celo sijajen človek, ampak zame je postala zmaj, pred katerim bi bežala neskončno daleč. ' Nič ni pomagalo, spet sem bila na ramenih Helene, Katje in tudi Vide. Sama si nisem mogla pomagati. One so poznale mesto. Spomnila sem se tudi na Ziherlovo mami. Pravi in edini izhod pa sem videla spet v Heleni. S svojo vsemogočno vi- primerna in bi se v njej dobro počutila. Katja je začela razmišljati o tej moji želji. BHa je mnenja, da me bo Bibina mati sprejela. Bibina starejša sestra Vera je živahna, sicer hodi z italijanskim zdravnikom, ki pa ni slab. Glede mene bi bila povsem zanesljiva,in lahko bi o meni vse vedela. Biba ima še brata, ki je bi/ v stari Jugoslaviji radiotelegrafist na podmornici, zdaj pa je v postojanki na Črnem vrhu pri belogardistih. Domov ne'prihaja in prav zato, ker je pri beli gardi, bi bilo pri Bibi zame še bolj varno. Biba je sicer sekretarka rajonskega komiteja SKOJ za Šiško, a družina zaradi 'brata in italijanskega oficirja ni toliko izpostavljena vohljačem. Stanujejo v lastni hiši nat robu Šiške, imajo lep vrt, okrog so kmetije in nedaleč celo gozdovi Rožnika. To bi bilo za otroka zelo primerno. Bibina hiša s pestro družino vred s& mi je zdela kljub belogardistu in italijanskemu oficirju sprejemljiva rešitev. Dve stvari sta mi ob tem dajali voljo: Katjino mnenje o družini in Biba sama. Ne vem zakaj, ampak Biba mi je postala v hipu bližja, ko je Katja sprožila misel, da bi se preselila k njej. Neke izredne lastnosti sem odkrivala v njej, čeprav do sedaj na vse to nisem pomislila; zato sva ostali pri tem mladem dekletu, ki je živelo legalno, kar bi bilo za moj položaj pri družini, ki ni imela nikogar v partizanih, posebno ugodno. Kljub, mračnim dogodkom preteklega dne sem vseeno proti jutranjim uram postala bolj vedra in zdelo se mi je, da moja prihodnost le ni tako tragična. Tudi Katja je bila mnenja, da se ji bo načrt z Bibo posrečil in da me bodo spravile v varen kotiček. Komaj je Katja zjutraj po policijski uri odšla, se je prikazala Helena. Ni mogla strpeti, da ne bi prišla vprašat, če je moj sprejem v porodnišnici poteka! v redu, ^eveda me je našla pr1 ' teti Joži. S svojo dobrotno trdoto mi je očitala, da sem ravnala napak. I/ porodnišnici bi morala poiskati sama našo zvezo m če zveze ne bi našla, bi lahko prepričala sestro, da me premesti v drugo sobo. Ugotavljala je, da napravijo hribi ljudi okorne v mišljenju. Mi, ki smo se vrnili v Ljubljano, ostajamo po njenem mnenju še vedno hribovci. Celo Vido je obtožila hribovst-va. Ljubljana ti vceplja gibčnost misli in okretnost telesa, Je brila norce iz naju, a se je strinjala, da zdaj, ko je s porodnišnico konec, odidem k Bibi. V tem je prišla tudi Vida. Prav tako kot Heleno jo je sku belo, kako je z menoj. Vse tri smo potem presodile, da bom rodila v novem okolju še najbolj srečno, čeprav nismo vede!6' če bo Biba sploh pristala, da pridem k njim. A ker drugod mesta ni bilo, je bilo treba Bibino mater, njeno sestro Vero > odsotnost brata belogardista obdati s sončno svetlobo in top Hno, kakor smo v tistih časih vedno počeli, če nismo izhoda. (Nadaljevanje prihodnji harnostjo, s svojo popolno neodvisno voljo me bo nazadnje rešila. Vendar me do daljnje postaje moje poti ni reševala Helena, ampak je z menoj prodirala Katja. Ta je osupnila, ko se je zvečer vrnila in me našla doma. Teta Joža ji je že v kuhinji povedala novico. Skušala sem ji nazorno naslikati obraz advokatove žene, ki je ležala samo dve postelji levo od tiste, ki jo je sestra določila zame. Katja me je razumela in mi dala prav. ,, Treba bo pohiteti. Tu ne moreš roditi, "je menila. ,,Na primeren kraj zaradi tuberkuloze in zaradi tete Jože, ki bo povsem ob živce." Heleno je pogrešala tudi Katja. Laže bi skupaj našle izhod. A Helene ne bo, ker je prepričana, da sem ostala v porodnišnici. Treba bo nekaj ukreniti brez nje, saj je Katja mogoče ne bo videla nekaj dni. Bližala se je policijska ura. V tisti noči je prerešetala postojanko za postojanko, družino za družino, človeka za človekom, ki bi priskoči! na pomoč. Skoraj vso noč sva se šepetaje pogovarjali. Teta Joža se je tisti večer s hčerkama sprla. Vzrok je bila gotovo moja vrnitev. Se pred spanjem j m prišla k nama v sobo potrta Marja. Vprašala me je, če pisem, ki jih bo pisal Darko, ne bo treba nikomur pošiljati. ,,Ne, Marja, ne bo." ,,ln če bo, "je popravljala Katja, ,, ti bom povedala. Jaz ti jih bom prinesla." Čeprav je bila Marja že maturantka, je bila v tem trenutku podobna otroku. Moj položaj jo je prizadel z razumevanjem, ki ga premorejo, samo ženske med seboj. Katja je bila odločena, da moram drugam. Nisem ji mogla pomagati pri iskanju primernejšega mesta. Sodelovala sem lahko samo toliko, da sem ob Katjinem opisovanju razmer po družinah, ki bi me mogoče le sprejele, povedala, kam bi rajši š/a in kje bi se ne počutila dobro. Noč nama je minevala v skrbnem načrtovanju in slišali sva vsak vlak, ki je drve! v noč ali prihaja! v mesto. Zdelo se mi je, da vlaki vznemirjajo meščansko predmestje, skozi katerega drvijo iri se ob tem tresejo te naše kasarn iške hiše. Mogoče ti vlaki niso nikogar motili, a jaz sem jih slišala, ko sem sledila Katji, ki je iskala, brskala za rešitvijo, od katere je bilo odvisno moje življenje. Ena izmed možnosti je bila tudi Biba. Biba je stanovala v Šiški, kjer je imela Katja svoje obveščevalno rajonsko področje. V Šiški je delala že skoraj leto in je dobro poznala ljudi in razmere. ,,K Bibi bi pa šla?" sem takoj rekla. Prepričana sem bila, da mora biti družina, v kateri je zraslo tako dekle, gotovo -------------~ a 19^ VESTNIK, 20. MAJAJO STRAN 14 ko so cvetele marelice dopisniki so zabeležili SEBEBORCI Spodbudna vest Mladi v Sebeborcih so v tem mesecu še posebej aktivni. Do praznika dela so ob vaškem gasilskem domu uredili lično cvetlično gredo, takoj za tem pa pripravili kresovanje s pestrim kulturnim programom, ki je pritegnil mlade in starejše. Do konca maja jih čaka še precej drugih nalog. Na pogovor bodo povabili bodoče člane mladinske organizacije in jih seznanili s statutom in nalogami, Plesna skupina ALBA bo nastopila na večeru zvoka, glasbe in giba v Murski Soboti, pripravili bodo športne igre za območje celotne krajevne skupnosti, ob koncu pa še kabaret. Simona Fartelj Gasilsko društvo Martjanci je v zadnjih dveh letih posvetilo posebno pozornost povečanju števila članov. Zdaj jih je že 114. Ob dveh moških desetinah imajo mladinsko in dve pionirski desetini. Po uspešno opravljenem izpitu sc je v gasilske vrste vključilo kar 31 mladincev in mladink, pionirk in pionirjev. Vidimo jih na posnetku. Viktor Pintarič Ugodna ocena in nove naloge Na zboru občanov, minuli teden, so v Murskih mcih ugodno ocenili delo pri komunalnem ureja-oju vasi in okolice ter se hkrati dogovorili za prihod-nle naloge. Najprej bi radi asfaltirali del ceste do P°kopališča, navozili gramoz na poljske poti in Poskrbeli za čiščenje potoka Mokoš. Precej bodo ^redih sami z delom in zbiranjem sredstev, vsaj Pa bi moralo pomagati Gradbfeno podjetje «melj Cankova, ki pri odvažanju gramoza dela na cesb precej škode. F- K- Ivan Zver iz Lipe je že tri leta vaški kurir. Ob pismenih vabilih mora pogosto zabobnati. Ljudi je treba opozoriti na to in ono. Ob prazniku dela jih je opozoril tudi na proslavo in kresovanje. Oboje je pripravila OO ZSMS v domači vasi. Š. Prša Več mladih v MDA V OO ZSMS Tropovci je mladinka Danica Gašpar, ki je že bila v brigadi, pripravila kratko predavanje o življenju in delu brigadirjev. Doživeto je opisala njihov delovni dan in poudarila, da se domov ne vrneš samo z žulji na rokah, kot mislijo nekateri, temveč si poln lepih spominov in prijetnih občutkov, saj se v brigadi zares občuti tisto pravo prijateljsko vzdušje, bratstvo in enotnost med narodi, kar- pa je prav gotovo ena najvažnejših pridobitev za mlade. Tako predavanje za mlade ni samo zanimivo, temveč v mnogih prebudi željo, da bi tudi sami spoznali življenje v brigadi in se jih tako več odloči za odhod v MDA. OREHOVCI Sodobna zbiralnica mleka V Orehovcih v radgonski občini bodo lahko v prihodnje očitno zbrali precej več mleka kot doslej. Kmetijska zadruga Gornja Radgona se je namreč odločila, da bo primerno uredila stari gasilski dom in ga opremila s sodobnimi hladilnimi napravami. Ko bodo dela končali, bodo lahko živinorejci prodajali tudi mleko od večerne molže. L. K. Srečanje planincev Letošnjo drugo srečanje pomurskih planincev bo 30. maja na izletniški točki na Zavrhu v občini Lenart. Srečanje bodo pripravili člani Planinskega društva Lenart; udeležili se ga bodo planinci iz Murske Sobote, Lendave, Ljutomera, Gornje Radgone in planinci gostitelji. Ob tej priložnosti bo turistično društvo Zavrh predalo namenu novi razgledni stolp, ki je poimenovan po generalu Rudolfu Maistru-Vojanovu. Stolp je izdelalo industrijsko podjetje Klemos iz Lenarta. Sedanji novi stolp je zamenjal lesenega, ki je bil za nekaj metrov višji. Na sliki: novi kovinski stolp na Zavrhu. L. KRAMBERGER MARKOVCI Zbiralna akcija in urejanje okolja Odbbr RK Cepinci je ob sodelovanju' učencev COS Markovci pozval vaščane Cepinec in Markovec, naj sodelujejo pri zbiranju starega železa za Dinos. Mladi in starejši so se prizadevno lotili dela. Učenci pa medtem zbirajo odpadli papir, ki ga skladiščijo v šoli. Izkupiček je v celoti namenjen za šolske izlete in šolo v naravi. V mesecu čistoče so mladi in s arejši očistili tudi okolico in notranjost markovske šole in cesto do nje. ob tem pa namestili ob stavbi in igrišču več klopi. Med nalogami odbora RK krajevne skupnosti za ta mesec pa naj omenimo še vključevanje učencev prvih razredov v to humano organizacijo. D. Jakič Pokazali so kaj zmorejo Dijaki in profesorji Srednje družboslovne ekonomske šole Murska Sobota so sedmega majav klubu mladih v občinskem središču z zanimanjem prisluhnili dijakom centra, ki se ukvarjajo s pisanjem pesmi, novel in spisov, ob tem pa še tistim, ki se navdušujejo za glasbeno dejavnost. Svoja dela je predstavilo pet dijakov: Srečko Kalamar, Franc Cigan, Sonja Kuzmič, Inge Hertl in Zdenka Mardžetko. Skupina Presenečenja je zapela dve pesmi, za kateri je besedilo in glasbo napisala dijakinja Danica Grah. Dijaki so se potrudili, profesor Jože Vogrinec pa, ob pomoči osnovne mladinske organizacije, tudi. KOBILJE Cvetka Weindorfer Pogozdovanje Na območju Kobilja mladi in starejši, skupaj z gozdarji, posvečajo veliko pozornosti pogozdovanju na posekah. Letos so posadili mnogo sadik, predvsem iglavcev. Učenci osnovne šole ,,Edvard Kardelj” so pridno prijeli za delo, pomagali pa so jim tudi člani nogometnega kluba in drugi vaščani. Z delom si tako zagotavljajo denar za poučne izlete in druge koristne namene. ČEPINCI K. Sčavničar Uredili okolico zadružnega doma V Čepincih so se dogovorili, da bodo še ta mesec, v skrbi za lepše okolje, uredili okolico zadružnega doma, ki je precej zanemarjena. Pri delu bodo, ’ poleg ostalih vaščanov, prizadevno sodelovali tudi člani športnega društva. D. J. NOVO ZA KMETIJSTVO IZ PROIZVODNEGA PROGRAMA CEVOVODA Prevozna sušilnica SP za sušenje zrnatih plodov - prvi tovrsten izdelek v Jugoslaviji Delovna organizacija Cevovod se je razvila iz mestnega “juiavničarskega podjetja Maribor, ki se jc ukvarjala z montažo Jalnih kurjav in vodovoda, v letih 1M7-48. Ker pa je pri teh nastal višek delovne sile, so začeli z izdelovanjem določenih 'n°ntažnih elementov za potrebe vodovodnih instalacij m cen Wne kurjave v delavnicah. Stem so nastale skupine, ki sosčasotn »cele izdelovati tudi izdelke, ki niso bili montažnega značaja. I ako je vzporedno z montažno storitvijo rasla tudi dejavnost, ki J« te izdelke prodajala. Prvi takšni izdelki so bili: ročne blagajne, niorantne omarice itd. Prav tako so sc razvijale tudi ostale službe za pripravo dela, konstrukcijo, prodajo, nabavo itd. V zadnjem času je proizvodna dejavnost narasla do te mere, da niti po oohodku in zaposlenih ne zaostaja za montažno dejavnostjo. Npstala sta dva tozda — Proizvodnja in tem pa tudi skupne službe. Zaposlenih je od 650—-700 od tega 180 v tozdu Proizvodnja. »Naša delovna organizacija Cevovod,« je poudaril Anton Ul-bin. inženir organizacije dela, »se že dalj časa ukvarja z izdelovanjem kmetijske opreme. V zadnjih letih smo začeli izdelovati stabilne sušilnice za sušenje zrnastih plodov. Postavili smo jih. razen po Sloveniji, tudi v Bosni. Ugotovili smo potrebo po manjši prevozni sušilnici, ki bi sušila zrnje pri individualnih kmetijskih proizvajalcih, kooperantih kmetijskih zadrug ali nastajajočih strojnih skupnostih, saj jo je mogoče prevažati iz kraja v kraj.« »Leto 1974 pomeni dejanski začetek proizvodnje sušilnic v Cevovodu, čeprav v sodelovanju z zahodnonemško firmo Hoffmann«. nam je razložil dipl. ing. Slaviša Vasič. vodja projektive in glavni projektant mobilne sušilnice. Z leti se je Cevovod tako osamosvojil, da projektira, izvaja in montira sušilnice po svoji dokumentaciji. Tudi avtomatike ne uvaža več. To pomeni, da je Cevovod samo z lastnim delom, tehnologijo, lastnimi strokovnjaki in domačim materialom razvil in proizvedel sedanjo novo prepozno sušilnico. To pa je dejanski plod razvoja in potreb tržišča. Poudariti velja, da je prevozna sušilnica izdelana V rekordno kratkem času, saj so z idejnim projektom začeli januarja letos. Pogoj za to je bilo dobro poznavanje tehnologije stabilnih sušilnic in nenazadnje velik prispevek delavcev iz neposredne proizvodnje, dela v delavnici so se začela 15. marca, končala pa 20. aprila. V tem času kljub trenutni situaciji glede naba ve materihlo v niso imeli nobenih težav, ker so sušilnice načrtovali v okviru možnosti preskrbe z domačimi materiali. Sušilnica je narejena tako, da lahko v vsakem trenutku preide na serijsko proizvodnjo. Podobnih sušilnic v Jugoslaviji ni. temveč jih je potrebno uvažati iz Italije. Po besedah Slaviše Tasiča pa ta mobilna sušilnica v mnogočeni prekaša uvožene tako po kvaliteti, porabi goriva, avto-maliki itd. A vtomatika. ki je vgrajenp. omogoča regulacijo porabe goriva glede na vlažnost zrnja, ki ga Sliši. Proizvajali bodo štiri vrste teh sušilnic in sicer z zmogljivostjo od 0.5.1.1,5 in 2 toni zrna na uro. od 32 odstotkov, vlažnosti na 14. pri zunanji temperaturi 15° C in zunanji vlažnostipzrakaod60do 70 odstotkov. Ti podatki, ki so po jugoslovanskih standardih, veljajo za koruzo. Skladno z manjšo vlažnostjo zrna pšenice 19 %, pa Prva jugoslovanska prevozna sušilnica, proizvod Cevovoda, narejena v rekordno kratkem času. Rabila bo za potrebe posameznih kmetov in vaških skupnosti. Enaka sušilnica s popolno avtomatizacijo pa bo rabila za potrebe raznih inštitutov in gospodarstev za semenske žitarice. S tem proizvodom so sposobni v Cevovodu zadovoljiti potrebe jugoslovanskega tržišča se zmogljivost sušilnice povečuje od 1 tih za koruzo na 2,5—3 tih za pšenico. Poseben poudarek so strokovnjaki Cevovoda namenili peči, ki je konstruirana tako, da omogoča direktno ali indirektno sušenje. Direktno sušimo namreč zrnje za krmo, medtem ko pa z indirektnim sušenjem sušimo Semenske žitarice in žitarice za prehrano ljudi. Tudi pri izboljšavah stabilnih sušilnic strokovnjaki Cevovoda nimajo križem rok. saj so ob sodelovanju s celjskim Emom projektirali peči razen na tekoča in plinasta tudi na trda goriva. Kot je povedat Anton Bizjak, projektant sušilnice tehnike, je Cevovod z leti in izkušnjami tako pridobi! na kvaliteti izdelave .sušilnic. da jih sedaj celo izvaža v ZR N. v bližnji prihodnosti pa še v Grčijo. Posebej je treba poudariti, da so vsi deli za to mobilno sušilnico domači in da bodo s tem v Cevovodu prihranili kup deviz, ki bi bile potrebne za uvoz določenih delov oziroma sušilnic v celoti. Ker je ta novi izdelek prvi v Jugoslaviji in namenjen predvsem individualnim kmetijskim proizvajalcem (tudi cena bo temu primerna). upajo, da se bodo z njim uveljavili. Zato je ta prevozna sušilnica ta čas tudi razstavljena na novosadskem kmetijskem sejmu. Razstavljena pa bo tudi na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni avgusta letos. Med obema sejmoma pa bo na razpolago eni izmed kmetijskih zadrug. Velik delež za to delovno zmago je potrebno pripisati odličnemu sodelovanju med projektanti in delavci iz neposredne proizvodnje. Ti so; predvsem vodilni monter sušilne tehnike Nedeljko H ajdin, s svojimi predlogi in inovacijami ogromno prispevali pri izboljšavah.. Delali so z velikimveseljempaj so se zavedali, da je vsak pameten predlog upoštevan in tudi nedelje jim včasih ni 62000 MARIBOR, MELJSKI DOL 1 Proizvodni program Cevovoda — projektiranje ter insta-liranje vodovodov in sanitarnih naprav, centralnega gretja in klimatskih naprav, — instalacije hladilnic, sušilnic^ termotehničnih in namakalnih naprav, plinskih napeljav in cestnih vodovodov, — proizvodnja izdelkov za instalacije vodovodnih in toplovodnih naprav, — proizvodnja hlevske opreme ter izdelkov birotehnike, — uvozno-izvozna dejavnost in zastopanje inozemskih firm. bilo težko žrtvovali. samo da bi bila naloga, ki so si jo skupaj z projektanti zadali, čimbolje izvršena. Kot je na koncu pogovora poudaril Slaviša Vasic, je ta nov proizvod Cevovoda, prevozna sušilnica. rezultat dobrega sodelovanja in timskega dela med projektanti. konstruktorji m delavci z neposredne proizvodnje. Vloženega je bilo ogromno truda in dela, vsi pa so zelo veseli te delovne zmage. - GPS CEVOVOD 20. MAJA 1982 STRAN 15 Visoke ocene za doma vzrejene plemenjake V M. Soboti so mladi ocenjeni biki na licenciranju »poželi« visoke ocene. Slednje je posebej pomembno zato, ker je generacija bikov, ki je uspešno prestala ocenjevanje vzrejena doma. Petinpetdeset ocenjenih bikov iz obeh živinorejskih zavodov v M. Soboti in Ptuju bo zagotovilo seme za Sovlagali bodo v proizvodnjo hrane Predstavniki IS skupščina mesta Ljubljane so pred dnevi podpisali samoupravni sporazum o sofinanciranju proizvodnje hrane za zagotavljanje blagovnih rezerv mesta Ljubljana. Po sporazumu med Kmetijskim kombinatom Radgona oziroma TOZD FARMA BEKONOV BO MESTO Ljubljana zagotovila za rekonstrukcijo farme prašičev v Podgradu pri G. Radgoni 4 milijone dinarjev brezobrestnega posojila za čas destih let. Rejci prašičev so se obvezali, da bodo sredstva po-preteku pogodbe vrnili v enkratnem znesku s tem, da bodo za potrebe blagovnih rezerv deset let dobavljali 500 živih prašičev letno. Slednje bodo dobavljali 6 odstotkov ceneje od polne lastne cene, ki po dogovoru ne bo smela biti višja od tržne cene. Po dogovoru pa bodo rejci prašičev Kmetijskega kombinata Radgona morali izpolniti tudi sprejete obveze pokrivanja prehrambenih potreb mesta Ljubljana, za katere so se obvezali že z dogovorom sklenjenim s Samoupravno interesno skupnostjo za preskrbo mesta Ljubljana. Pogodba je že veljavna od časa, ko so jo podpisali. B H TURNIŠČE: cene pujskov Po dolgem času je bila vendarle ponudba pujskov na turniškem sejmišču večja od povpraševanja. Tako so rejci pretekli četrtek (13. maja) pripeljali na sejmišče 166 pujskov, prodali pa so jih okrog 100. Zaradi večje ponudbe je tudi nekoliko padla cena, in sicer seje gibala od 3.500,00 do 4.500.00 dinarjev za par pujskov. oploditev 110 tisoč krav svetloli-saste pasme v Sloveniji. Na licenciranju so rejcem podelili tudi kataloge, ki vsebujejo podatke o poreklu, informacije o kakovosti zaroda, kot tudi podatke o dosedanjem izkoriščanju bikov. Selekcijske službe namreč sproti zbirajo podatke o kakovosti zaroda na vseh območjih Slovenije, kjer redijo lisasto govedo. Informacije o dednih lastnostih, ki vplivajo na mlečnost in prirast mesa so še kako pomembne. saj predstavljajo osnovna izhodišča za usmeritev govedoreje. Iz podatkov je moč zaslediti, da se je starostna struktura bikov spremenila tako, da prevladujejo mlajši doma vzgojeni biki. Letos je med plemensko čredo le še osem plemenjakov tujega izvora. K slednjemu so nedvomno pripomogla tudi novo zgrajena stojišča v M. Soboti, ki, so omogočila. da se bo vkjučevanje mladih doma vzrejenih bikov v prihodnje še povečalo. Boris Hegeduš NEZADOVOLJNI Z VETERINARJI Kot smo slišali na seji upravnega odbora temeljne zadružne organizacije Murska Sobota, so kmetje, ki imajo organizirano tržno proizvodnjo. nezadovoljni z veterinarsko službo Veterinarskega zavoda v Murski Soboti. Rečeno je bilo, da se veterinarji ne oglašajo redno in tudi svojega obiska in ukrepov ne zapišejo v »veterinarske« knjige, ki so nastavljene pri kooperantih. Še več: veterinarja težko dobiš na grunt, četudi ga posebej pokličeš. To nezadovoljstvo kmetov in kmetijske zadruge Panonka je pripeljalo do ideje, da bi zadruga obiskovala svojo veterinarsko službo, saj bi potem — tako so ugotavljali — bile veterinarske storitve bolj redne. Toda kaže, da z zamislijo ne bo nič. Nikjer v Sloveniji menda nimajo v zadrugah posebne veterinarske službe. Prav bi torej bilo, da bi se tudi v murskosoboški občini predstavniki zadruge in veterinarskega zavoda čimprej sešli na temeljitem pogovoru in uredili svoje obveznosti, k^jti trenutno stanje je po izjavah prizadetih kmetov zares nevzdržno. Nekateri (bolj iznajdljivi) kmetje si zdaj pomagajo sami: cepijo živali in opravljajo druge »veterinarske storitve«, vprašanje pa je seveda, če je to pravilna rešitev. Zadruga menda plačuje veterinarskemu zavodu precej denarja, zato upravičeno terja, da veterinarji GRENKA IZKUŠNJA IZ LIPE V murskosoboški občini so v zadnjih letih precej storili, da bi kmetijstvo kot prednostna panoga dobila še neustreznejše mesto. Zato so bile napete vse sile, da izkoristijo pogoje, ki jih imajo, in pridelajo čim več hrane doma. Tudi finančno spodbujanje uresničevanja novih naložb, predvsem pa melioriranje večjih kmetijskih površin za intenzivno rastlinsko proizvodnjo, sodi v ta okvir. Spričo tega so se že pred leti lotili obsežnih komasacij, kot npr. v Bogojini in v nekaterih drugih predelih ravninskega območja murskosoboške občine. Tako so zbori občinske skupščine sredi leta 1979 sprejeli odločbo o uvedbi komasacijskega postopka na delu komasacijskega območja Lipa, kjer je šlo za 462 hektarov kmetijskih površin. Takrat so tudi imenovali komasacijsko komisijo, ki je dobila vlogo občinskega upravnega organa, samo izvedbo komasacij pa so prepustili Geodetskemu zavodu SRS. S sklenjeno pogodbo sta si stroške delila geodetska uprava in sklad za-skladnejši regionalni razvoj SRS, za melioracijska opravila pa predvsem kmetijska zemljiška skupnost. Ob tem velja omeniti, da gre za prvo tovrstno komasacijo v občini, ki posega na celotno komasacijsko območje, kar pomeni, da omenjena komisija ni imela ustreznih izkušenj na tem področju. Čeprav so že v samih pripravah na izvedbo postopka zagotovili z zakonom predpisano večino glasov komasacijskih udeležencev v Lipi, in sicer 75 odstotkov ali 346 od 462 hektarov zemlje, so se že kmalu za- Cele pojavljati težave, geodetskega zavoda je največjih nasprotnikov onemogočala nadaljnje Delavcem skupinica komasacij delo, od- klanjala pa je tudi vsakršne možnosti za obojestranski dialog. Sprožili so med drugim tudi upravni spor pri Vrhovnem sodišču SRS, ki pa je bil odklonjen kot neutemeljen. Navzlic dobro opravljeni politični akciji, ki je šla prek občinske konference socialistične zveze, da bi v Lipi na posebnem sestanku zgladili morebitne sporne zadeve, pa se duhovi vendarle niso pomirili. Se vedno je namreč prihajalo tudi do fizičnega odpora peščica nezadovoljnežev, zato so morali v zadevo poseči organi milice. Velika večina kmetovalcev v Lipi je dodeljeno posest prevzela, nekaj pa jih je tudi nadalje obdelovalo prejšnje parcele novih lastnikov. Zapleti in problemi pa so se na ta način nadaljevali, saj so si posamezniki preorali setve, sprožale pa so se tudi tožbe za motenje posesti. Kljub ogromnim naporom subjektivnih sil v občini se sporne zadeve še vedno vlečejo vse do danes, kar pripisujejo tudi prepočasnemu reševanju pritožb, ki so bile naslovljene na upravne in pravosodne organe. Očitno zadeva glede komasacijskih del v Lipi traja že nekoliko predolgo, kajti še vedno ni videti pravega izhoda. Poleglega je politična klima' v kraju dokaj neugodna, kar povzroča dodatno kaljenje dobrih medsebojnih odnosov med kmetovalci. Glede začasne posesti se namreč še vedno lomijo kopija, posledica pa je okrog 15 hektarov neobdelanih kmetijskih površin (po navedbah pritožnikov celo 50 hektarov), kar povzroča veliko družbeno škodo. Na zadnji seji predsedstva OK SZDL v Murski Soboti pa se je pokazalo, da komasacijska komisija. KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE LENDAVA Odbor za urejanje in opremljanje stavbnih zemljišč razpisuje na podlagi 3., 34. in 43. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, štev. 7/77) in 16. člena Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Lendava (Ur. objave, štev. 24/79) JAVNI NATEČAJ ki ji je bila zaupana zelo odgovorna naloga, za zdaj še ni mogla dati jasnih odgovorov na vsa konkretna vprašanja. To dokazuje, da je bil pristop nosilcev komasacijskega procesa, to je občinske komasacijske komisije in kmetijsko-zemljiške skupnosti, v določeni meri pomanjkljiv, sicer ne bi naknadno ugoto Tako imenovanih tekačev oziroma pujskov za nadaljnjo rejo vse bolj primanjkuje, zato se nemalokrat zgodi, da kmetje, ki kooperirajo z zadrugami, po več mesecev ne morejo napolniti hlevov. Zaradi tega se seveda pojavlja velik izpad v skupni proizvodnji, to pa ima za posledico tudi precej slabši dohodek od načrtovanega. Ne nazadnje? kmet, kije vložil v svoj lastni ali skupni hlev kup denarja, se počuti sila neprijetno, ko mora gledati prazen hlev. Opisano stanje se pojavlja v vseh pomurskih občinah. V posa-nwznili zmiru^Hb .si bodo torej morali veliko bolj prizudevHti za raznia proizvodnje tekačev oziroma pujskov, saj je očitno, da trenutno neskladje nikamor ne vodi. Rešitev tudi ni v nakupu tekačev v izven pomurskih območjih, saj je taka nabava povezana z velikimi stroški prevoza. Kljub temu, da vlada v Pomurju veliko povpraševanje po pujskih, da so v ne malo primerih prisiljeni za nekaj časa zapreti hleve, pa je pomurska kmetijska organizacija menda prodala nekemu kupcu kar 4.000 tekačev, in to po ceni, ki ni realna. Prodajalec in kupec sta se bojda dogovorila za tedaj veljavno ceno za kilogram, dasiravno je bilo povsem logično pričakovati, da bo pozneje (v času dobavljanja) cena tekačem porasla. Tako ravnanje seveda ni pravilno, saj je med kmete, ki v svojih pitališčih čakajo na tekače, vneslo val ogorčenj. Potolažil* jih namreč ni moč, da je do kupčije s pujski prišlo zaradi tega, ker bo kmetijsko-proizvodna organizacija (z njo vred pa tudi kmetje) imela veliko korist pozneje, saj bo kupec pujskov hkrati stalen kupec mesnih in drugih izdelkov. . š.s." vili, daje šlo v 15 primerih za upravičene pritožbe kmetov. Ob ugodni oceni opravljene politične akcije pa je predsedstvo OK SZDL sprejelo sklep, po katerem zahtevajo od vseh odgovornih dejavnikov, da energično pristopij o k dokončni rešitvi problema komasacij v Lipi. Milan JerŠe kovaška industrija UNIOR — kovaška industrija Zreče vabi k sodelovanju večje število novih sodelavcev za naslednje delovne naloge: — kovaška pomožna dela z možnostjo priučitve za — utopnega kovača Nudimo ustrezne osebne dohodke, ki se gibljejo od 11.000 do 13.000 din za delavce novince oz. kovaške pomagače in od 14.000 do 20.000 din za utopne kovače. Osebni dohodki so močno odvisni od vloženega dela. Za delavce imamo urejene ustrezne samske sobe s sanitarijami in kopalnicami. Ker gre za delo v težjih delovnih pogojih morajo kandidati biti stari najmanj 18 let. Prednost pri zaposlitvi imajo kandidati z odsluženim vojaškim rokom. ' Vabimo vse, ki so pripravljeni delati na zahtevnih kovaških delih, da pošljejo pismene vloge na naslov UNIOR — kovaška industrija Zreče. Povabili vas bomo na razgovor, kjer se bomo podrobneje pogovorili o vseh pogojih. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LENDAVA razpisuje skladno s Pravilnikom o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, s katerimi razpolaga Enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu V. natečaj za pridobitev — dodelitev stanovanj, zgrajenih iz sredstev družbene pomoči — v stanovanjskem bloku v Mlinski ulici naslednja stanovanja: 1 garsonjero 2 enosobni stanovanji 7 dvosobnih manjših stanovanj 2 dvosobni večji stanovanji Za pridobitev stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnosti so upravičeni občani z nižjimi osebnimi dohodki, stari ljudje, upokojenci, invalidi ter borci NOV, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec ali njegov družinski član ni lastnik ali solastnik stanovanjske hiše ali stanovanja, — da prosilec ali njegov družinski član ni lastnik vinske kleti,.primerne za stanovanje, vikenda ali primernega vseljivega stanovanja, — da prosilec stanovanja ni imel primerno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da dohodki prosilca oziroma njegovega gospodinjstva ne presegajo 6.135.— din mesečno na člana gospodinjstva, — da si prosilec ne more rešiti stanovanjskega vprašanja pri svoji OZD ali bližnjih sorodnikih (zakonec, starši, otroci), ki so lastniki stanovanja, ki presega stanovanjske normative v občini Lendava, — da prosilec pred vselitvijo v stanovanje plača obvezno lastno udeležbo po merilih družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva. Prosilci za stanovanje morajo k svoji prošnji priložiti: — potrdilo o premoženjskem stanju, — potrdilo o dohodku prosilca in članov njegovega gospodinjstva za leto 1981, — potrdilo o številu članov gospodinjstva, — potrdilo o stalnem bivališču. Prosilci vložijo prošnje v 30 dneh, od dneva objave pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Lendava, Partizanska ulica 52, kjer lahko dvignejo tudi vse potrebne obrazce. Kupci stavbnih zemljišč plačajo za ureditev komunalnih objektov (vodovod in nizkonapetostno električno omrežje) 40.000,00 din, po parceli. Pogoji natečaja: 1. Natečaj je usten in se ga lahko udeležijo interesenti osebno ali po zastopniku s pismenim pooblastilom in bo v nedeljo, 6. junija 1982 ob 9. uri v prostorih Krajevnega urada Velika Polana. 2. Udeleženci morajo 1 uro pred pričetkom natečaja plačati varščino v višini 10 % od izklicne cene. 3. Rok za začetek gradnje na pridobljeni parceli je eno leto od sklenitve pogodbe o dodelitvi zemljišča v uporabo. 4. Najugodnejši ponudnik mora plačati odškodnino za pravico uporabe in komunalno urejenost v 30 dneh po podpisu kupne pogodbe. 5. Stavbno zemljišče bo oddano najugodnejšemu ponudniku. Ponudnik je lahko pravna oseba ali občan. 6. Stroški javnega natečaja bremenijo koristnika zemljišča. 7. Kupci oz. investitorji lahko pristopijo h gradnji stanovanjske hiše pod pogoji, ki so določeni v lokacijski dokumentaciji, ki jo je izdelal Zavod za urbanizem Maribor. 8. Investitorji^ si lahko zemljišče ogledajo na kraju samem, podrobnejše informacije pa daje strokovna služba Komunalne skupnosti občine Lendava,’’Partizanska 52. ABC POMURKA KZ ,,Ljutomer-Križevci" TZO ,,KLAS" Križevci pri Ljutomeru objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. Traktor URSUS 355 (novi) z izklicno ceno 300.000. — din 2. Tovorni avto TAM 5000 z izklicno ceno 80.000.— din 3. Traktorska kabina (nova) z izklicno ceno 18.000,— din 4. Več dozatorjev za gnojila s pogonskim mehanizmom za medvrstne kultivatorje 5. Hladilniki za mleko Licitacija bo v nedeljo, 23. 5. 1982, ob 9. uri na dvorišču skladišča v Ključarovcih. Interesenti bodo morali pred pričetkom licitacije položiti kavcijo v višini 10% od izklicne cene- STRAN 16 VESTNIK, 20 šport OB 25-LETNICI ROKOMETA V POMURJU Prisrčna slovesnost v Veliki Polani IV okviru praznovanja 25-let-nice organiziranega rokometnega delovanja v Pomurju je bila (osrednja slovesnost preteklo nedeljo v Veliki Polani, prisostvovali pa so ji številni rokometni delavci in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Udeležence slovesnosti je I najprej v imenu krajevne skup-I nosti in družbenopolitičnih organizacij Velike Polane pozdra-I vil Pavel Berden, zatem pa je v I imenu družbenopolitičnih or-I ganizacij Pomurja spregovorila podpredsednica PMS SZDL i Marija Zver. Med drugim je poudarila, da si moramo priza-I devati za nadaljnje podružblja-nje telesne kulture tako na področju športne rekreacije kot, - vrhunskega športa. »Pomembne rezultate smo dosegli na področju razvoja . množičnosti in v zavesti ljudi je čedalje bolj prisotno mnenje, daje rekreacija tista dejavnost, ki prispeva k zdravju in smotrnemu izkori-ščanju.prostega časa. K temu je veliko prispevala tudi rokometna organizacija. Na koncu svojega nagovora je Marija Zver čestitala rokometni organizaciji । ob visokem jubileju. O razvojni poti rokometne igre v Pomurju 1 v zadnjih 25-letih pa je govoril ‘ predsednik pomurske rokometne zveze Marko Gehda. Pose-1 °ej je opisal začetke delovanja I rokometne organizacije v Po-1 murju, hkrati pa opozoril na . številne dosežke na področju I rokometa v zadnjih petindvaj-I setih letih. Pred poltretjim de- setletjem so začeli igrati rokomet v športnem aktivu soboške gimnazije ŠAG, ki je bilo prvo šolsko športno društvo v državi. Od takrat pa do danes so različne pomurske moške in ženske ekipe nastopale v slovenski in celo v drugi zvezni ligi. V tem času se je primerno razvilo mednarodno sodelovanje, zgrajena so bila številna asfaltna igrišča in usposobljeni strokovni kadri. Na slovesnosti v Veliki Polani so pripravili tudi krajši kulturni program, v katerem so sodelovali folklorna —skupina, tamburaški orkester in polanski oktet. Ob tej priložnosti so tudi pripravili razstavo fotografij o razvoju rokometa v Pomurju ter zaslužnim rokometnim delavcem Pomurja po- namizni tenis — i. zvezna liga VISOKA PORAZA PO PRIČAKOVANJU ter Vanje Sobočanov pri državnih prvakih Spartaku iz Subotice dvema^1-. v°dine iz Novega Sada se je po pričakovanju končalo z svojinvV1Sokirna porazoma. Sobočani so tokrat dali priložnost igranja svojo js najboljšima mladima igralcema Močanu in Kovaču, ki sta s vnerriu v°Jn Pristopom popolnoma zadovoljila in dala vedeti stroko-v tekme z Vu k!uba' dajuje treba v nadaljevanju čimveč vključevati rulinezatVLZne bSe’ ker bosta 'e na ta nat>n dobila čimveč znanja in z ekipam. kn}ovanja v drugi zvezni ligi. V naslednjem kolu igrajo doma a Olimpije in Vjesnika. '' VOJVODINA—SOBOTA 9:0 (Subotin—Varga 2:0; NoljajaG \°vač 2:0; Koljaja D,—Močan 2:1; Jankovič—Varga 2:0; Koljaia D , °^an 2:0; Koljaja D,—Kovač 2:0); Jankovič—Močan 2:0; 9:0 (Gavrir\ar8a 2:°: Koljaja G.-Kovač’2:0; SPARTAK—SOBOTA Mesaroš vV1^~Varga 2:1; Mesaroš—Kovač 2:0; Kalinič—Močan 2:0; Mesaroš m7®'1 2:d; Gavrilovič—Močan 2:1; Kalinič—Kovač 2:0; Močan 2:0; Kalinič—Varga 2:0; Gavrilovič—Kovač 2:1). NAMIZNi TENIS - REP. LIGA M. U. TOKRAT BREZ ZMAGE KljubSenTmu Šercerju, ki je bil z dvema porazoma '8ralec tekmovanja, sta bila mlada Zadravec m Benko še od 5a \da bi lahko dosegla kakšno zmago. V Mariboru bi za> uvrs te d 5 do 8. mesta morala igrati ekipa Lendave, ki pa iz nerazumljivi vzrokov ni nastopila 11 ,DBezultati:TRIGLAV—SOBOTA 5:2. KEM1CAR—SOBOTA 5:3. 'LIRIJA—SOBOTA 51 . Vrstni red po 3. krogu: L Kemičar 16. 2. Ilirija 14, 3. Sobota 4, 4 tnglav 2 točki. U. Športni ribolov Najuspešnejši sobočani Končano je bilo tekmovanje športnih ribičev P°^^k,'ekmOvalne ribolovu za letošnje leto, ki se je odvijalo po prog . s0 hl|a na komisije pri Pomurski ribiški zvezi Ljutomer. ‘e^ letošnjih tek-območju vseh štirih pomurskih ribiških družin. N Na;več uspeha mpvanjje bila, da ribe niso šteli po kosih, temvečp ekiL0 zmagali so imeli tekmovalci ribiške družine Murska Sobota. v vseh treh konkurencah. , „ „ . „ j 07 točk 2. RD Rezultati — člani — ekipno: L RD M S0B0ta . 70 točk. Radgona L 85, 3. RD Ljutomer L 71 točk, 4. RD M. Sobo R) 83 5- RD Lendava L 64 točk itd. Posamezno: L Milan D ojmj H ‘oCke. 2. Janko Božič (MS) 71,3. Mirko Božič (MS) 63. £ 7 M8an (MS) 45. 5. Zoran Vidic (MS) 44. 6. Bojan Božic ( , 39 in Matjašec (GR) 44,8. Andrej Škerget (Lju)40 9. Miha Pet k (t K) 48 10. Karel Gomboc (Len) 39 točk. Članice - ekipno. 1 RDM^o očk, 2. RD Lendava 30 točk. Posamezno: L Danica Sark točk, 2. Silva Pok (MS) 34. 3. Liljana Gjergjek ( ) • • točk. ’.Len) 25, 5. Marija Kuci (Len) 17 in 6nčlenka Matjaše JL K)g5 3 RD Mladinci—ekipno:!.RDM.Sobota 100točk.2. j p rane Pok Lendava 38 in 4.RDM. Sobota 11. 22 točk. P0™^'7". 77 4.Štefan (MS)86 točk. 2. Štefan Bagari (MS)82 3. Cveto Melm(Lju) (Len) £jerg]ek (MS) 66. 5. Dejan Škerget (Lju) 65 6 Romeo k 59 .7. Silv0 Titan (MS) 54. 8. Jože Hanč (MS) 25 in 9. Igor bmau 14 točk. ,et (Lju) 40. 9. Miha Petek (GR) 39 in — ekipno: L RD M. Sobota 48 o: L Danica Šarkanj (MS) 44 1 za POKAL ZAGREBA SOBOČANI TRETJI V Zagrebu je bilo tradicionalno tekmovanje ribiči Pokal osvoboditve Zagreba. Tekmovanja so se esl0 kaf je lep s°boške družine in se lepo odrezali. Osvojili so tr J republik in UsPeh, saj na tem tekmovanju sodelujejo reprez tako velja za Pokrajin ter večjih jugoslovanskih mest. Tekmo J heuradno državno prvenstvo. KAJAKAŠTVO Titan - Činč druga Na reki Kolpi je bilo državno prvenstvo kajakašev in kanuistov na divjih vodah. Tekmovanja sta se udeležila tudi člana BD Mura iz Kroga Titan in Činč in v kategoriji C—2 v spustu osvojila odlično drugo mesto, v slalomu pa sta bila peta. Tekmovala sta za reprezentanco Slovenije. delili plakete. Te so prejeli: Evgen Titan, Peter Šraj, Vlado Roškar in Franc Klemenčič iz soboške občine, Martin Hajdinjak. Terezija Donko in Jože Vugrinec iz lendavske občine ter Irena Pevec in Tone Pevec iz radgonske občine. / Po končanem slavju sta bili v Veliki Polani rokometni srečanji med ženskima ekipama Olimpije iz Ljubljane in reprezentanco Pomurja, ki se je končalo z zmago Ljubljančank 39:18 ter veteranov Poleta in Radgone, ki 'se je končalo z zmago Radgone 19:18. Preteklo nedeljo je bil torej v Veliki Polani pravi rokometni praznik. Feri Maučec SNL Zmaga Mure, remi Nafte V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi sta oba pomurska ligaša igrala doma. Mura je premagala Ilirijo z 2:1. Strelca' golov sta bila Kosi in Friedreich. Sodil je Kamenšek iz Maribora. Nafta pa je s Primorjem igrala neodločeno 1:1. Gol je dosegel Banotai. Sodil je Perko iz Maribora. V tekmovanju druge slovenske nogometne lige—vzhod . je Ljutomer doma izgubil s Steklarjem 0:2. V naslednjem kolu igrajo: Ptuj—Mura, Stol—Nafta in Ljutomer—Pragersko. SRL Zmaga Polane v Ljubljani V prvenstveni tekmi slovenske ženske rokometne lige je Polana v Ljubljani premagala Olimpijo s 23:20. Gole za Polano so dosegle: Hozjan 9, Horvat 4, Virag 4, Toplak 4, Kociper 2 itd. V naslednjem kolu igra Polana doma z Iskro. Rokometaši Poleta iz Murske Sobote pa so doživeli visok poraz v srečanju z Branikom v Mariboru 18:30. Največ golov so dosegli: Merčnik 5, Benko 4, Pucko 3, Titan 3, Kozlar 2 itd. V naslednjem kolu igra Polet doma z Minervo. SREČANJE VETERANOV DINAMA IN MURE Izkupiček družinam ponesrečenih rudarjev Preteklo soboto je bila na stadionu Mure v Murski Soboti prijateljska nogometna tekma veteranov Dinama iz Zagreba in domače Mure. Srečanje, ki je pritegnilo okrog tisoč ljubiteljev nogometa, se je končalo z zmago Dinama 3:2. Strelci golov so bili: Rora 2 in Ražič za Dinamo ter Glažar in Koblencar za Muro. Srečanje je vodil Žekš iz Murske Sobote. Cisti izkupiček bodo namenili družinam ponesrečenih rudarjev. Pred srečanjem je bila na igrišču majhna slovesnost, na kateri so predstavniki Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota podelili spominsko darilce za 45-letno uspešno delo v nogometni organizaciji. HOKEJ NA TRAVI Zagreb-Pomurje 1:2 V prvenstveni tekmi medrepubliške lige je Pomurje gostovalo v Zagrebu in premagalo istoimensko moštvo. Gola za Pomurje sta dosegla Fule in Mesarič. » . , SREČANJE OB DNEVU VARNOSTI Zmagali domačini V počastitev 13. maja — dneva varnosti in družbene samozaščite je bilo v M. Soboti tradicionalno športno srečanje delavcev UNZ Varaždina. Čakovca. Maribora in M. Sobote. Pomerili so se v streljanju z zračno puško (ženske). v streljanju z MK pištolo (moški) in v borilnih veščinah (jiu-jisti). Največ uspeha so imeli domači, ki so s 17 točkami osvojili prvo mesto pred Varaždinom 13 ter Mariborom in Čakovcem po 9 točk. Po končanem tekmovanju je bil ekshibicijski nastop delavcev UNZ M. Sobota v borbenih veščinah. Š. Abraham Kros mladosti Občinska konferenca ZSMS in Klub mladih Murska Sobota sta razpisala tekmovanje KROS MLADOSTI, ki bo v torek. 25. maja 1982. ob 9.00 uri v mestnem parku v Murski Soboti. Tekmovali bodo v desetih kategorijah, in sicer: ml. pionirji — 600 m, ml. pionirke — 600 m. st. pionirji — 1000 m. st. pionirke — 1000 m, ml. mladinci — 1500 m, ml. mladinke — 1000 m, st. mladinci — 2000 m. št. mladinke — 1500 m. člani — 3000 m in članice’— 1500 m. Število tekmovalcev je neomejeno. Vsak mora imeti listek, velik 5 x 10 cm. s priimkom, in imenom, letnico rojstva in nazivom šole oziroma organizacije. ki jo zastopa. I.MNLM. SOBOTA Rezultati — 19. kola Tišina—Radgona 2:0 Čarda—Puconci 1:3 Rogašovci—Tešanovci 1:5 Veržej—Beltinka 1:6 Lipa—Rakičan 2:3 Bakovci—Dokležovje 4:1 II. MNL M. SOBOTA Rezultati — 15. kolo Vrelec—Bogojina 2:5 Pušča—Gančani 4:2 Romah—Ižakovci 1:2 Melinci—Grad 6:4 Apače—Šalovci t 1:3 III. MNL M. SOBOTA Rezultati —15. kolo Slaveči—Selo 0:7 Cankova—Prosenjak. 1:1 Križevci—Filovci 2:1 Tromejnik—Bratonci 0:1 Serdica prosta L ONLLENDAVA Rezultati — 17. kolo Borba—Nedelica 3:2 Mladost—Turnišče 0:2 Petišovci—Olimpija 1:1 Črenšovci—Panonija ’ 3:0 Hotiza—Dobrovnik 1:3 Nafta prosta II. ONL LENDAVA Rezultati — 15. kolo Lakoš—Odranci _ 2:1 Žitkovci—Bistrica 0:8 Polana—Mostje 2:2 Kapca—Renkovci 3:1 ROKOMET Bakovci—Dobova 27:21 Krog—Radeče 30:34 ---ATLETIKA----------------------------------------- Odličen rezultat Šiftarja V Foči je bila partizanska olimpiada, na kateri je sodeloval tudi član AK Pomurje iz Murske Sobote Vito Šiftar in se odlično odrezal. V teku na 100 m je s časom 11.3 osvojil tretje mesto. , M MM MM MMH MM MM M I MEDNARODNI HOKEJSKI TURNIR V M. SOBOTI Sodelujejo štiri 1 reprezentance IZ veza za hokej na travi Slovenije, ki.ima sedež v Murski. Soboti, in hokejski klub Pomurje organizirata pod pokrovitelj- I stvom občinske konference ZSMS Murska Sobota L mednarodni * mladinski turnir. Na turnirju, ki bo v soboto 22. in v nedeljo 23. Imaja 1982 na igrišču nogometnega kluba Mura, bodo sodelovale I štiri reprezentance: Italije. Češkoslovaške. Madžarske in Jugo- H slavije. Člani mladinske reprezentance Jugoslavije bodo že v četrtek. 20. maja 1982. popoldne odigrali trening tekmo z mo- Ištvom Pomurja na igrišču OŠ L. medtem ko ostale" tri reprezen- tance prispejo v Mursko Soboto v petek. Otvoritev turnirja bo v I soboto ob 9.00 uri na igrišču Mure, prva tekma med Madžarsko I in Jugoslavijo pa bo na sporedu pol ure kasneje. Turnir bo končan * L v nedeljo opoldne. Prav gotovo bodo tokrat prišli na svoj račuh ljubitelji hokeja na travi. Mi MM MBM MM MM MM AVTO RALLY POMURJE 82 V MURSKI SOBOTI V TREH ETAPAH Avto-moto društvo in združenje šoferjev in avtomehanikov v Murski Soboti bosta v soboto. 22. maja, že sedmič pripravila pomurski avtorally. Pokroviteljstvo nad zanimivo avtomobilsko preizkušnjo je prevzela občinska konferenca ZSMS v Murski Soboti. Avtomobilisti bodo imeli start ob 10. uri dopoldne pred Ljubljansko banko v Murski Soboti, kjer bo tudi spretnostna preizkušnja (vožnja po deski, bočno parkiranje, slalom vožnja, garažiranje) in seveda start L etape. Uvodna etapa, dolga 19 km. za katero bo na voljo 21 minut, bo speljana skozi Tišino. Gederovce do Cankove, kjer bo cilj pri osnovni šoli 11. etapa bo imela start na Cankovi in bo nato vodila skozi Ropočo. Pertočo. D. Slaveče do Grada (gostišče Bežan). Za to etapo, dolgo 14 km. bodo imeli udeleženci na voljo 14 minut. 111. zadnja etapa se bo začela pri Gradu in bo speljana skozi Bodonce. Predanovce. Polano do M. Sobote (dvorišče AMD), kjer bo konec 24 km dolge zadnje preizkušnje. za katero bo na voljo 28 minut. Seveda bodo poleg spretnostne vožnje udeleženci tudbstreljali z zračno puško, menjavali rezervno kolo, izpolnjevali testne pole in na koncu bodo tekmovalci, razdeljeni v štiri kategorije (do 850ccm. do 1200 ccm. nad 1200 ccm, enotni razred žensk), dbbili spominske medalje in praktične nagrade. (TG) ---ATLETIKA--------------------------------------- Občinsko prvenstvo za APPS Na občinskem prvenstvu za APPS v Ljutomeru je sodelovalo 128 učencev in učenk iz 8 ŠŠDJjutomerske občine. Rezultati: Ml. pionirji — 100 m: Špur (Ver). 2. Ožvald (Lj), 3. Tomažič (SV); 300 m: 1. Smodiš (Cv). 2. Orenberg (Ve). 3. Habjanič (LJ); 1000 m: L Kokol (Ve), 2. Tršovec (Cv). 3. Markovič (Lj); daljava: 1. Prelog (Kr), 2. Gaberc (Ve). 3. Ganza (Bu); višina: L Muliči (Ve). 2. Vidic (Lj). 3. Jurak (Kr); krogla: L Sabo (Kr). 2. Habjanič (SV). 3. Vučko (Šajištafeta: L Veržej, 2. Stročja vas, 3. Ljutomer Ml. pionirke —100 m: L Legfen (Ve). 2. Kunčič (SV). 3. Novak (Ve); 300 m: 1. Kovačič (Ce), 2. Kuzma (Ve), 3. Filipič (Lj); 600 m: L Plohl (Ce), 2. Flinčec (Sa). 3. Rozmarič (Ve); daljava: L Rožman (Kr), 2. Sijanec (Ve). 3, Slavinec (Kr); višina: 1. Budja (Ve), 2. Rauter (Ve). 3. Pušenjak (Lj); krogla: L Babič (Ve), 2. Smodiš (Cv), 3. Bogdan (Sa); štafeta: L Veržej. 2. Ljutomer. 3. Stročja vas. Tone Ficko ---KOLESARSTVO ----------------------------------- TITAN NAJHITREJŠI Prošti termin so kolesarji Pomurja izkoristili za vsakoletno tradicionalno klubsko tekmovanje na kronometer, na katerem je sodelovalo 25 tekmovalcev. Progo, dolgo 15 km, je najhitreje prevozil mlajši mladinec Dalivoj Titan in s povprečno hitrostjo 44,604 km na uro postal absolutni zmaeovalec letošnjega kronometra. Drugo mesto ie zasedel Ciril Škafar, tretje Alojz Štiblar, četrto Andrej Berden, peto Tomislav Sreš itd. Po končanem kronometru je bilo srečanje s starši kolesarjev, člani upravnega odbora in kolesarji, na katerem so se pogovarjali o bodočem delu v klubu. Zmagovalci v posameznih kategorijah: Člani C: Škafar, st. mladinci: Sreš. ml. mladinci: Titan, pionirji A.: Miholič, pionirji B: Gjergjek in pionirji C: Šooš. . Š. T. ---STRELSTVO-------------------------------------- V soboto nočno streljanje Občinska strelska zveza Murska Sobota organizira v počastitev dneva mladosti v soboto, 22. maja 1982, ob 20.00 uri na strelišču ob kanalu nočno streljanje z malokalibrsko puško. Zaželjeno je, da se streljanja udeleži čimveč 3-članskih ekip iz TOZD, KS, LD, SD in drugih. Pristopnina za ekipo je 100 dinarjev. V nedeljo, 23. maja 1982, pa bo na strelišču v Murski Soboti tekmovanje mladincev v streljanju z zračno puško. ' JUDO - REP. MLADINSKO PRVENSTVO Apšner in Semen republiška prvaka Pomurski judoisti so zopet razveselili, saj so na republiškem prvenstvu starejših mladincev, ki je bilo v Slovenski Bistrici, na njem pa je sodelovalo 80 tekmovalcev iz 16 klubov, dosegli več pomembnih uvrstitev. Največ uspeha sta imela Vinko Apšner in Darij Semen, ki sta osvojila naslova republiških prvakov. Apšner je zmagal v kategoriji do 78 kg in s tem še enkrat dokazal, da njegov balkanski naslov ni bil naključen. Semen pa je osvojil prvo mesto v kategoriji do 86 kg, kar je prav tako lep uspeh, saj je prvič tekmoval v tej konkurenci. Sicer pa 'sta oba prikazala lepe in atraktivne borbe, svoje nasprotnike pa premagovala z največjimi rezultati. Uspešen je bil tudi Silvo Kavčič, ki je v kategoriji do 65 kg osvojil drugo mesto. Soliden je bil tudi Tomo Miholič, kije v kategoriji do 60 kg osvojil tretje mesto. V isti kategoriji je bil Jože Šarkezi peti. Tretji mesti sta osvojila Ljutomerčan Robert Kranjc v kategoriji do 78 kg in Milan Vnuk iz Lendave v kategoriji do 65 kg. Na državno prvenstvo, ki bo 5 junija v Sloveniji, so se uvrstili Apšner, Semen, Kavčič, in Miholič. V soboto in nedeljo bo v Murski Soboti tradicionalno mednarodno tekmovanje za memorial Štefana Kovača. Na tekmovanju bo predvidoma sodelovalo 150 pionirjev in mladincev iz Avstrije, Madžarske, ZR Nemčije in Jugoslavije. O. Š ' 2^STNIK, 20. MAJA 1982 STRAN 17 - vaša nepogrešljiva hrana. Hrana, ki je vzeta iz narave in pripravljena brez konzervansov - višnja, mandarina, jagoda, malina, borovnica, marelica - za sladice in namaz - za otroke in odrasle POSKUSITE! NAVDUŠENI BOSTE! 5.JUNUA 1000 naročnikov z Vestnikom na izlet na Koroško __ gorenjed^ LINA Tovarna elektronike, elektromehanske, %nten in kablov,n. sol.o. 69250 GORNJA RADGONA, Partizanska 3 GORENJE - ELRAD Tovarna elektronike, elektromehanike anten in kablov, n. sol. o. Gornja Radgona Partizanska c. 3 Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavljamo prosta dela in naloge KONSTRUKTER - PROJEKTANT Pogoji: — ing. strojništva ali ing. elektrotehnike — 3 leta delovnih izkušenj ali — strojni tehnik ali elektrotehnik — z dodatnimi petimi leti delovnih izkušenj. Za objavljena dela in naloge je obvezno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Delovno razmerje za navedena dela se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazilom o strokovnosti kadrovski službi DO Gorenje — Elrad Gornja Radgona, Partizanska c. 3, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku objav-nega roka. ELKOM „LINA", Lesna industrija Apače, n. sol. o. APAČE štev. 2 TOZD Notranja oprema Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Notranja oprema, n. sol. o., Apače štev. 2, \ razpisuje za dobo štirih let prosta dela in naloge: VODJE TOZD Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — višješolska izobrazba ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj, — srednješolska izobrazba in 7 let delovnih izkušenj, — moralno-politična neoporečnost in pravilen odnos do samoupravljanja, — da dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi cilji TOZD. Prijave na razpisana dela in naloge naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: ELKOM ,,LINA", Lesna industrija Apače, n. sol. o. APAČE štev. 2, TOZD Notranja oprema, z oznako ,,razpisni komisiji". O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po pre-jeku razpisnega roka. ... odločili smo se za gradnjo v stanovanjski zadrugi... ... kar močno smo pljunili v roke, gradnja nam gre dobro od rok. V stanovanjski zadrugi lažje gradimo zaradi tovarištva in medsebojne pomoči. Skratka, zgradili bomo. ...so pa še druge prednosti: prihranek časa pri urejanju gradbene dokumentacije in izvajanju gradbenih del, popust pri nakupu gradbenega materiala in seveda višji bančni krediti. Zdravilišče ,,Radenska" n. sol. o. Radenci objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD Naravno zdravilišče prosta dela in naloge Pri reševanju stanovanjskega problema vam banka pomaga s posojilom, ki si ga lahko pridobite: če namensko varčujete z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom, z vezavo dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti banki prodanih konvertibilnih deviz, s predhodnim varčevanjem in vezavo privarčevanih sredstev. Višina posojila je odvisna od oblike varčevanja in varčevalne dobe. Vse podrobnejše informacije boste dobili v vaši enoti temeljne banke, združene v Ljubljansko banko - združeno banko. /O ljubljanska banka izvajanje fizioterapevtskih storitev 2 izvrševalca Pogoj: višji fizioterapevt, 3 leta delovnih izkušenj in pasivno znanje nemškega jezika Poskusno delo traja 3 mesece, i vodenje in organiziranje strežbe v hotelu Radin Pogoj: srednja šolska izobrazba gostinske smeri ali KV natakar, 3 leta delovnih izkušenj ter aktivno znanje nemškega in pasivno angleškega ali italijanskega jezika Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh p° objavi na naslov: Zdravilišče ,,Radenska" Radenci, kadrovsko-socialna služba. V 30 dneh po poteku objavnega roka bodo kandidati obveščeni o izidu izbire. ’ ,,SOBOTA" podjetje za komunalne, gradbene, obrtne in vrtnarske dejavnosti n. sol. o. Murska Sobota, Kopališka 2, na podlagi sklepa delavskega sveta razpisuje dela in naloge sekretarja delovne organizacije Poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima končano visoko ali višjo šolo pravne smeri, tri °zl roma pet let z delom pridobljene delovne zmožnosti na sorodnem delu. Za opravljanje razpisanih del in nalog bo izbrani delavec imenovan za dobo štirih let. Pismene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi sprejern3 kadrovski oddelek podjetja ,,SOBOTA", Kopališka 2, Mur?ka Sobota v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh, po preteku rok3 objave razpisa. STRAN 18 VESTNIK, 20. MAJAJO kronika z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI | Verižno trčenje § 10. maja je izbruhnil požar na gospodarskem in stanovanj- skern pbslopj u F ranča Sukiča v Otovcih. G motno škodo so ocenili g I na 300 tisoč dinarjev, saj je ogenj popolnoma uničil del stavbe B | oziroma ostrešja. Požarje povzročil 41-letni Vinko S., ki sicer £ stanuje pri oškodovancu. 112, maja ob 5.50 uri je prišlo do prometne nesreče na ® magistralni cesti zunaj Bratonec. Vzrok: neprimerno prehiteva- nje. Iz Beltinec proti Rakičanu so se z osebnimi avti en za drugim g Peljali: Marija Zverjz Ižakovec. Avgust Zadravec iz Beltinec in IJože Bernjak iz Ižakovec. Ko so se odpeljali mimo križišča z ~ lokalno cesto , je Zadravec začel prehitevati Zverovo. V tem času B pa je njegovo vozilo že prehiteval za njim vozeči Bgrnjak. Prišlo Je do verižnega trčenja in materialne škode za 50 tisoč dinarjev. I Lažje pa se je telesno poškodoval Bernjak. 14. maja ob 17.45 uri seje zgodila huda prometna nesreča na lokalni cesti v Sebeborcih. 31-letni Milan Kosec iz Murske Sobote seje z neprimerno hitrostjo peljal z neregistriranim mo- B tornim kolesom po lokalni cesti iz Martjanec proti Andrejcem. V I Sebeborcih ga je zaneslo s ceste in je trčil v kup opeke. Pri tem se — je tako hudo poškodoval, daje za posledicami med prevozom v bolnico umrl. 15. maja ob 7.30 seje pripetila prometna nesreča na magi-Istralni cesti v Lendavi. Vzrok: izsiljevanje prednosti. Milan Vr- _ banjščak iz Veržeja seje peljal iz Lendave proti Dolgi vasi. V I bližini mlina je zavijal na levo in tako zaprl pot nasproti vozečemu B osebnemu avtomobilu, s katerim se je peljal Stefan Lipič iz ITešanovec. Vozili sta trčili, nastala je materialna škoda za 45 tisočakov, telesnih poškodb pa k sreči ni. 16. maja ob 13.35 se je peljala po regionalni cesti Canko- va—Domajinci Marija Žilavec iz Domajinec. Med vožnjo po (klancu ji je s stopalke zdrsnila noga, ni več uspela ujeti ravnotežja, zato je padla in se hudo poškodovala. t c H Razpisne komisije delovnih skupnosti Komiteja za družbeno _ Paniranje in družbenoekonomski razvoj, Komiteja za urba-n^em, gradbeništvo in komunalne zadeve, Sekretariata za °bčp upravo, Sekretariata za ljudsko obrambo, Uprave za družbene prihodke in strokovne službe Izvršnega sveta in Skupščine občine Murska Sobota i1 a z p i s u j e j o naslednja prosta dela in naloge: analitika I. pri Komiteju za družbeno planiranje in družbe-noekonomski razvoj Hogoj: visoka izobrazba ekonomske smeri in 9 mesecev delovnih izkušenj. ’• referenta za vodno gospodarstvo in varstvo okolja ter komunalne zadeve pri Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve I pcgoj: višja izobrazba gradbene, pravne ali upravne smeri I in 9 mesecev delovnih izkušenj. vodje Krajevnega urada Prosenjakovci in referenta za finančne zadeve krajevnih skupnosti pri Sekretari-p a'u za občo upravo °9oj: 4-|etna srednja šola in 1 leto delovnih izkušenj ter znanje madžarskega jezika. ' teferenta za materialno tehnične zadeve na Sekre-p teriatu za ljudsko obrambo 5°goj: 4-|etna srednja šola in 6 mesecev delovnih izkušenj. davčnega izvršitelja pri Upravi za družbene prihodke °goj: 4-letna srednja šola in 6 mesecev delovnih izkušenj strojepiske za madžarski jezik pri Strokovni službi iz-p Všnega sveta in skupščine občine °9°j: poklicna administrativna šola in 3 mesece delovnih izkušenj. dela in naloge navedene pod številko 1 in 2 traja poskus-o delo 3 mesece, za dela in naloge pod 3, 4 in 5 traja po-usno delo 2 meseca in za dela in naloge pod številko 6 ala Poskusno delo 1 mesec. plovno razmerje za razpisana prosta dela in naloge se skle-za nedoločen čas s polnim delovnim časom. morajo poleg navedenih pogojev imeti še moralno-p "t'cne kvalitete. ži'ava ko'kovane z din 4. — , z dokazili o strokovnosti in jo je vložiti pri delovnih skupnostih, ki razpisuje- Prosta dela in naloge.v 15 dneh po objavi razpisa. nd'dati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po izteku J^a za prijavo. dovolj zavedamo posledic alkoholizma? ALKOHOLIZEM IN KAZNIVA DEJANJA , D«sti srno že zapisali o ‘oholemu in alkoholikih. n 1en'li smo njihove oseb-*’ne 'astnosti in njihov d^^i^^nnštmja. Znano je. . alkoholiki cesto prece-□o e^°. sv°je sposobnosti, bre k-? ?° ne°dgovorni in ziit rižn'- Zato pogosto «‘>na kriva Pota in iih t^0 kazntva dejanja, ki ne kezenin razsoden človek nan-L n'k°li Storil. Svoje mAč- sP°znajo šele, ko iati zarad< njih odgovar-a>< pa še takrat ne. doL? v.Sak način skušajo - nj i „Zatl' ^a za svoja deja-storirS° Zgovorni. saj sojih la K* P°d„vplivom alkoho-zanm dar t0 usPe- Je t0 da P°lreba ‘n potrditev, dar < ° Pjjcj° dalje. Ven-Veči„° tak'. primeri redki. ___ Orna jih sodišče spo- zna za krive in jim poleg kazni odredi še obvezno zdravljenje alkoholizma. O smisju in uspešnosti prisilnega zdravljenja bomo pisali kdaj drugič. Omenimo le. da je takšno zdravljenje uspešno samo v primeru, ko se alkoholik zave, da se zdravi zaradi sebe, ko spre-vidi in prizna svoje zmote ter spozna svoje dolžnosti in odgovornosti do družbe, ki mu je zdravljenje omogočila. Po končanem zdravljenju se zdravljenec vrne v svoje okolje in s .svojim poštenim odnosom do dela in.kritičnim pogledom na napake iz preteklosti kmalu postane dober delavec in samoupra-' vi ja le c. Mnogi alkoholiki mislijo, da bo že zdravljenje samo SEJEM Obe lanskoletni sejemski prireditvi v Gornji Radgoni izpolnili pričakovanja. Letošnji jubilejni sejem pa bo še zanimivejši tako za strokovnjake kot tufh za obiskovalce. Potrjen osnutek samoupravnega sporazuma o pospeševanju množične inventivne dejavnosti. Avstrijski paviljon že letos?! Prejšnji teden je bila v Gornji Radgoni seja interesne skupnosti kmetijsko-živilskega sejma, ki so se je udeležili še predstavniki splošnega združenja kmetijstva, živilske industrije, in prehrane SR Sloyenije. republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje, IS SO in SO Gornja Radgona ter domačih kmetijskih organizacij. Vsi so si bili edini, da sta obe lanskoletni sejemski prireditvi v mestu ob Muri — 19. mednarodni kmetijsko živilski sejem in prvi jugoslovanski sejem gradbeništva in gradbenih materialov z mednarodno udeležbo — potrdili potrebo po sejemski dejavnosti v Gornji Radgoni. To se je izkazalo tako *v zanimanju in številu razstavljalcev kot tudi v' doseženih poslovnih rezultatih, strokovnem programu in številu obiskovalcev. Vse manjše pomanjkljivosti pa so bile zgolj ' posledica organizacije dveh velikih sejemskih prireditev v kratkem času. • . - Priprave pa so na Pomurskem sejmu, p. e. GR iz Ljubljane v polnem teku že tudi za organizacijo letošnjega že 20. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma, ki bo od 20. do 29. avgusta. Izdelali so že konkreten program sejemskih aktivnosti v tem času, ki je vsebinsko obogaten žneka-terimi novostmi, kar je porok, da bo jubilejni sejem zajel še več dosežkov sodobnega kmetijstva, -----MURSKA SOBOTA novosti iz proizvodnje kmetijske mehanizacije in-živilske industrije in tako zanimiv za kar najširši krog strokovnjakov, pa tudi obiskovalcev. ki jih tokrat pričakujejo več kot lani, ko jih je sejem obiskalo čez 150.000. Med številnimi novostmi naj omenimo le načrtovano pripravo hleva za konje v objektu Konstruktorja, ki bo omogočil prvo razstavo slovenskih pasem konj v Gornji Radgoni in s tem povezano organizacijo konjskih dirk, razstavo perutnine in ovac ter razstavo lova, na kateri se bodo predstavile vse tri pomurske lovske zveze. Veliko pa sejemski delavci pričakujejo od ocenjevanja kmetijske mehanizacije in inovacij, ki bi naj omogočile njihovo kar najhitrejšo uveljavitev v združenem delu. V zvezi s tem so udeleženci seje potrdili osnutek samoupravnega sporazuma o pospeševanju množične inventivne dejavnosti v kmetijski tehnologiji in prenosu rezultatov v prakso prek mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni. Ponovno pa so se dotaknili tudi vprašanja izgradnje avstrijskega paviljona na Pomurskem sejmu. O tem že dalj časa tečejo dvostranski pogovori, dalje pa jih bo z avstrijskimi partnerji vodila medobčinska gospodarska zbornica. Obstaja pa realna možnost, da bi bil objekt, za katerega bi prispevali polovico potrebnih sredstev obe strani, zgrajen že letos. V. Paveo POHOD MLADIH V Klubu mladih v Murski Soboti so se preteklo soboto sestali mladinke in mladinci, ki so kot prostovoljci že stopili v vrste teritorialne obrambe ali pa to nameravajo storiti letos. Kot kaže, vlada med mladimi, tudi med dekleti, veliko zanimanje za vključitev med teritorialce. Dogovorili so se, da bodo v soboto, 29. in v nedeljo 30. maja 1982, izvedli dvodnevni pohod po Prekmurski poti. V času pohoda bodo izvedli več akcij, med njimi orientacijo in streljanje. Dogovorili so se tudi, da bodo od 28. junija do 4. julija 1982 izvedli v Vidoncih na Goričkem enotedensko usposabljanje mladink in mladincev prostovoljcev teritorialne obrambe in soboške občine. p m ----------------,-------------------------------------- Izvršni svet Pokrajinskega odbora za Pomurje objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJA POKRAJINSKEGA ODBORA Poleg splošnih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: \ — srednje šolsko izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta de . lovnih izkušenj v računovodsko-finančnih'opravilih — moralno, politično in kazensko neoporečnost. Prijave z ustreznimi dokazili in življenjepisom pošljite na naslov: PO za Pomurje—sekretariat, Murska Sobota, Titova 2/111, v 15 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh. dovolj, da se izognejo kazni. Po končanem zdravljenju pa živijo naprej po starem, pijejo in kmalu znova zaidejo na kriva pota. Tako se sklene začarani krog, iz katerega ni rešitve. Taki alkoholiki postanejo povratniki in več ali manj stalni prebivalci zaporov, saj se v življenju zunaj zaporniških zidov ne morejo ali nočejo znajti. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je vedno več kaznivih dejanj, ki jih pod vplivom alkohola storijo mladi ljudje. Še bolj pa nas prizadene dejstvo. da danes še ne poznamo uspešnega načina za zdravljenje mladih alkoholikov. Zato moča biti dolžnost nas vseh, da jim omogočimo, da dokažejo svoje ustvarjalne sposobno- sti. Prav tako moramo razumeti. da potrebujejo sprostitev in zabavo. Samozz uspelim preprečevanjem alkoholizma bi lahko dosegli zmanjšanje števila kaznivih dejanj, storjenih pod vplivom alkoholizma. S tem sestavkom počasi zaključujemo našo rubriko, v katefi smo vas 6d novembra lani seznanjali ^problematiko alkoholizma. V soboto. 29. maja 1982 bo 10. letna skupščina zdravljenih alkoholikov, dnevni red in gradivo zanjo bomo objavili tudi v Vestniku. V sodelovanj'u z zdravljencem V. Š. pripravila Zdenka ČEBA- ŠEK krvodajalci •TOVARNA »MURA« M. SOBOTA — Bernarda Gjerek (l). Marija Ritonja (5). Cvetka Gomboši (3). Gizela Zadravec (3-). Terezija Perkič (13). Marija Horvat (3); Ludvik Gerendaj (3), Milan'Lenarčič. (2). Lilijana Gorza (3). KRVODAJALCI OD DRUGOD — Jerane Haložan (2). Franc Koren (2). Marjan Grah (7),. Vojko Galičič (6). Dušan Foršek (2). Milan Kralj (6). vsi Avtoradgona; Dušan Jureš (3). Železniška postaja M. Sobota: Zlatko Devetak (6). Blisk: Andrej Virag (3).- Slobodan Vlaovič (8). SO M. Sobota: Ivan Robek (15). Rakičan: Franc Ketiš (3).' Jeklotehna M. Sobota; Dezider Obal (4). Agromerkur; Jože Bagari (H). Kamica Kozic (3), Terezija Belovič (5). Koloman Horvat (10), Matilda Kegl (ll), vsi Potrošnik M. Sobota; Silva Vlaškalič (4), Vanda Friškič (4). Franc Poredoš (3). Marjan Farkaš (4). vsi Ljubljanska banka M. Sobota: Gizela Slepec (3), Janez Zelko (3). Marjan'Novak (2). Irma Kovačec (7). vsi SDK M. Sobota; Oto Kuzmič (7). Branko Gomboc (3). Marija Gabor (10). Cvetka Potočnik (2). vsi Bolnica M. Sobota; Martin Gujtman (6). Bratonci. ~ BAKOVCI — Branko Kous (2). Jože Sreš (5). Dušan Antolin (2). JožeSreš(4). Marija Mesarič(2). Jolanka Sreš (8). Avgust Sreš (2), Marta Bagari (24). Franc Rajnar(6). Katarina Bencak(7), Regina Bratkovič (9). Štefan Mešič (6). Marija Idič (4). Stanko Žabota (7), Ignac Nadj (3), Milan Vogrinčič (7). Franc Vereš (8). Jože Buzeti (9). Janez Novak (2), Majda Meolic (6). Alojz Fras (21), Stefan Štefanec (3). Jože Martinec (12). Štefan Drvarič (5). Branko Fister (1). Janez Zadravec (5), Janko Rožnfan (4). Marija Vereš (13). Jože Pertoci (20), Jože Voreš (4), Viktor Novak (8). Franc Donša (11). Danica Belec (2). Janez Smodiš (5), Peter Fister (2). Milan Zorko (6). Marija Lovenjak (4). Apolonija Weindorfer (15). Katarina Maučec (5). Ana Horvat (4), Marija Cvetko (1), Marjan Titan.(2). Jože Marič (3). Avgust Titan (5). Marjan Kohek (2), Marija Bencak (3). Mirko Poredoš (5). KRVODAJALCI OD DRUGOD — Eva Kotlaj (3), Bolnica M. Sobota; Karel Sinic (9). ABC Pomurka M. Sobota; Ciril Lilek (4). KK Gornja Radgona; Janez Miholič (29). Slavko Bokan (5), Evgen Sapač, (10). vsi Panonija M. Sobota; Irena Šantavec (7). Marija Casar (3). obe Mura, tozd Težka konfekcija. M. Sobota; Branko Špilak (2), TMP M. Sobota; Branko Bokan (2). Blisk. M. Sobota. KRVODAJALCEM SE ZAHVALJUJEMO! poroke Louis Bruno TONON. profesor, Luksemburg, in Regina DOMINIC, gospodinja. Rakičan 134; Ljubiša MAKSIMOVIČ, miličnik. Gornja Radgona. Maistrov trg 10. in Marija VOHAR. natakarica, Hrastje Mota 36; Mirko OPAKA. priučeni ključavničar, Gerlinci 110, in Zdenka ŠTESL. kuharica, Gerlinci 4; Jožef ŠARKEZI, gradbeni delavec. Černelavci 23 in Jasmina HORVAT, servirka, Černelavci 26; Silvo SINIC, avtomehanik, Kupšinci 47, in Jožica BAGARI, konfekcijska šivilja. Bakovci 51; Franc PERTOCI, šofer. Murska Sobota, Staneta Rozmana 8, in Irma ČRNKO, natakarica. Murska Sobota, Staneta Rozmana 8. Ciril LOVRENČEC. komercialni tehnik, Filovci 91 in Ivanka GREGOREC, medicinska sestra, Bogojina 143; Jožek HORVAT, skladiščni delavec. Lipovci 170 in Hedvika HORVAT, kmetovalka. Lipovci 170; Boris KRPAN, strojni delavec, Magič, Mala 164 in Ivanka MAVČEC. natakarica. Gančani 154; Franjo SUŠEČ, strojni tehnik. Ljubljana. Djakovičeva 47 in Terezija GLAVAČ, medicinska sestra, Golnik 46, Janez GRAH, avtoličar. Gradišče 62 in Vlasta BERKE, kreditna referentka. Gradišče 46; Slavko GOMBOC. mehanik šivalnih strojev. Mačkovci 19 in Slavica VREČIČ, šivilja, Rankovci 14; Štefan VREČIČ, avtomehanik. Tišina 24 in Marjanca PAVALEC, natakarica. Tišina 5/a; Alojz CIGUT. kmetovalec, Petanjci 91 in Marija PAJŽLAR, šivilja. Petanjci 38; Franc ZAMUDA, inž. elektronike, Petanjci 104/a in Milena 1VANEK. vzgojiteljica. Lomanoše 57; Jožef MAKOVEC, blagovni knjigovodja. Murski Črnci-61 in Zdenka ULEN. kartonažerka. Krog; Anton KUZMA, krojač. Tišina 36 in Marija BERTALANIČ, šivilja. Krajna 32; Janez VINKOVIČ, krojač. Lipovci 42 in Marta SERDT. sobarica. Tišina 58. , ČESTITAMO! NOVA TRGOVINA V AVSTRIJSKI RADGONI SPORT - RAUSCHENBERGER Langgasse 15 Po zelo ugodnih cenah nudimo: teniške loparje, teniške obleke za fante in dekleta, copate ter vso ostalo opremo za vse športe. Vse za kampiranje, taborjenje in plavanje. Popravljamo in nategujemo mreže za teniške loparje (v štirih urah). ZNIŽANE CENE usnjene žoge za nogomet že od 99 šilingov. Priporočamo se za obisk 20. MAJA STRAN 19 1982 VESTNIKOV VLAK "82 ALI V TREH NADALJEVANJIH O KOROŠKI: Za šest dni več I I I I Nepreklicno: v soboto 5. junija odpelje iz Murske Sobote letošnji Vestnikov vlak — končna postaja so Ravne na Koroškem — Izleti z avtobusi v bližnjo in daljnjo okolico — Kulturni program — Kaj je Koroška? Konec prve vojne. Leski knapi so bili s svojo »rdečo republiko« sedem dni strah veriž-nikom in nemškim žandarjem. Dolina je bila razburkana. Toda kmalu je moralo priti do pomiritve. kajti stara socialna demokracija ni bila sposobna voditi ljudi v boj za oblast; kakorje bila dotlej . navadna meščanska stranka, tako se je tudi odslej udinjala monarhiji. Obubožan in tlačen, ne strt, je koroški proletarec stoletja oral v zemljo, koval v jeklo, ril v jame- in sekal v gošče trmasti ponos starih kosezov. je koroški puntar segal v roke Gubcem onkraj Sotle ... Pa so leški knap in prevaljški železar. mežiški rudar in ravenski fužinar z uršljegor-skimi drvarji vred dolgo pred Hitlerjem skusili, kaj je tujec v deželi, kleli grofe in magnate .. . Potem je kovalo življenje CENA ZA IZLET JE 700,00 DINARJEV PO OSEBI. PLAČATE LAHKO V NAROČNIN-SKEM ODDELKU VESTNIKA V MURSKI SOBOTI, TITOVA 29/1. Korošce za odločilne trenutke. Nemci zaprejo^napredne delavce. rodoljubne izobražence ter vodilne strokovne delavce. Odstranijo slovenske napise, sežigajo slovenske knjige. Iz Mežiške doline odpeljejo v Srbijo in Makedonijo 70 slovenskih družin. Štiri leta kljubovanja, bojev in žrtev tudi za Korošce. Pri Dravogradu se zbira glavnina nemške vojske, kije bežala z Balkana. Tu so Tomšičeva. Bračičeva. Šlandrova in Zidanškova brigada. Hude bitke na območju reke Meže. Vojne je sicer konec, toda ne za Koroško. Deli 3. armade in 14. divizija se tolčejo z ustaši, skoraj istočasno Tomšičeva brigada z deli 3. armade potolče 104. SS dvizijo. Dne 14. maja je še en hud spopad z ustaši na Poljani. Ti so sicer izsilili prehod na libuško gmajno, toda tam so položili orožje. ; Šesti dan po splošni kapitulaciji nacistične Nemčije seje v Mežiški'dolini končala zadnja bitka druge svetovne vojne, na . evropskih tleh. Spomenik zadnji bitki v drugi svetovni vojni na Poljani IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA NAROČNIKOV VESTNIKA ZA VESTNIKOV VLAK NA KOROŠKO Sredi prejšnjega tedna smo opravili nagradno žrebanje izmed tistih naročnikov, ki so poravnali celoletno naročnino za Vestnik. Žrebanje je opravila komisija v sestavi Juš Makovec, Erika Hertl in Helena Hašaj (vsi predstavniki Vestnika), Rozina Koren, pravnica, ter pred predstavniki naročnikov: Matilda Fras, Galušak, Milan Pihlar, Stročja vas, Dezider Bojnec, Dobrovnik, Drago Horvat, Murska Sobota m Jože Adanič, Rihtarovci. Žrebal je otrok Lilijana Hašaj, izžrebani pa so bili naslednji naročniki: 12. Vrečič Štefan, Segovci, Apače 13. Ajiec Ivan, Okoslavci 4, Videm ob Ščavnici 14. Perkič Marija, Grabonoš 24, Videm ob Ščavnici 15. Flisar Štefan, Murski vrh 5, Radenci 28. Škaper Franc, Dolič 6, Kuzma 29. Škaper Gusti, Matjaševci 43, Kuzma 30. Bunderla Franc, Matjaševci 2, Kuzma 31. Abraham Josip, Adrijanci 34, Petrovci 16. 17. 18. Korošak Franc, Okoslavci 65, Videm ob Ščavnici Janžek Franc, Janžev vrh 39, Radenci Mihelič Slavko, Turjanski vrh 5/A, Radenci 19. Žunič Katica, Hrastje Mota 12, Radenci 20. Ivanič Franc, Kapelski vrh 30, Radenci 32. Bunderla Ciril, Šulinci 2/B, Petrovci 33. Kozar Janez, Martinje 22, Petrovci 34. Lanjšček Geza, Petrovci 52 35. Škerlak Vince, Lucova 16, Petrovci Izžrebani naročniki občine Ljutomer 1. Ajiec Marija, Lukavci 75, Križevci pri Ljutomeru 2. Pajnhart Slavica, Križevci LB, Križevci pri Ljutomeru 3. Županec Jože, Drakovci, Bučkovci 4. Koren Danica, Boreči 5 f, Križevci pri Ljutomeru 5. Fajfar Marija, Krapje 17, Veržej 6. 7. Osterc Jožef, Bunčani 32, Veržej Osterc Matija, Veržej 120, Veržej 8. Županec Martin, Lendavska 17, Ljutomer 9. Verbančič Avgust, Vogričevci 26, Ljutomer 10. Kodba Franc, Gibina 49, Ljutomer 11. Prof. Milica Pevec, Ormoška cesta 18, Ljutomer 12. Pavličič Frančiška, Iljačevci 22, Križevci pri Ljutomeru 13. Alt Dragica, Gibina 13, Ljutomer 14. Županec Lojze, Radomerščak 12, Ljutomer 15. Mlinarič Marija, Viktorja Kukovca 6, Ljutomer 16. Vrbnjak Stanko, Precetinci 8, Bučkovci 17. Prša Štefan, Bučečovci 35, Križevi?pri Ljutomeru Prejšnji četrtek popoldne v sejni sobi zavoda: Žrebna komisija pri delu. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. Žuža Olga, Stanjevci 1, Petrovci Bagar Štefan, Kramarovci 13, Rogašovci Gomboc Jože, Jurij, Rogašovci Gumilar Nikolaj, Jurij 9, Rogašovci Mencigar Štefan, Večeslavci 23, Rogašovci Špilak Anton, Sotina 56, Rogašovci Rogan Avgust, Večeslavci 45, Rogašovci Celec Marija, Puconci 13 Dervarič Štefan, Lemerje 38, Puconci 45. Kerčmar Jože, Šalamenci 62, Puconci 46. Kulič Koloman, Šalamenci 10, Puconci 47. Sever Štefan, Vaneča 45, Puconci 48. Sever Karel, Polana 11, Puconci 49. Temlin Verona, Moščanci 61, Mačkovci 50. Čerpnjak Štefan, Otovci 17, Mačkovci 51. Bagari Etelka, Rakičan 139 52. Bohar Ana, O. Župančiča 14, M. Sobota 53. Čašinovič Mirko, Rakičan 4, M. Sobota 54. 55. 56. 57. 58. 59: Zavec Marta, Kuštanovci 61, Mačkovci Radišič Valerija, Arh. Novaka 7, M. Sobota Zorjan Stanko, Mojstrska 2, M. Sobota Vučak Geza, Kupšinci 37, M. Sobota Zrinski Matija, Poljska 6, M. Sobota Šebjan Jože, Rakičan 122 Izžrebani naročniki občine Lendava L Antolin Ivan, Odranci 255, p. Črenšovci 2. Jerebic Jože, Odranci 14, p. Črenšovci 3. Raj Marija, G. Bistrica 165, p. Črenšovci 4. Kelenc Štefan, Velika Polana 74, p. Črenšovci Izžrebani naročniki iz občine Lenart 1. Pihler Marija, Sp. Žerjavci 45, Lenart 2. Mlinarič Anica, Grabonoš 62, Cerkvenjak 3. Vogrin Marija, Dolge njive 16, Voličina 4. Zemljič Peter, Dražen vrh 29, Zg. Ščavnica 60. Žekš Jože, Veščica 69, M. Sobota 61. 62. 63. 64. 65. Čačovič Jože, Zorana Velnarja 30, M. Sobota Gergorec Marija, Aškerčeva 2, M. Sobota Hajdinjak Albin, Gregorčičeva 7, M. Sobota Kajdič Olga, Žitna 27, M. Sobota Kardoš Marija, Kroška 16, M. Sobota 66. Holcman Slavica, Krog 182, M. Sobota 67. Gaber Jožef, Nemčavci 3, M. Sobota 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. Jerebic Ivan, Odranci 12, Črenšovci Doma Ferdo, Črenšovci 5, Črenšovci Marič Štefan, Odranci 156, Črenšovci Sečkar Ignac, Odranci 236, Črenšovci Zver Stanko, Odranci 98/A, Črenšovci Kepe Vendel, Radmožanci 1, Dobrovnik Sekereš Dezider, Dobrovnik 16 Gal Ladislav, Genterovci 83, Dobrovnik Izžrebani naročniki iz raznih krajev f3. Zver Mihael, OCranci 157, Črenšovci Abraham Geza, Salzburger str. 71, 6300 Worgl Tirol, Avstrija Kozar Koloman, Jekendol 8, Tržič Kozar Franc, Železnikova 16/IV, Maribor Šomen Branko, Jakšičeva 2, Ljubljana Žido Helena, Finžgarjeva 19, Bled Kosec Anica, Ilovci 25, Miklavž pri Ormožu Stanko Ivan, Trnje 135, Črenšovci Adamič Alojz, Turnišče 217 Duh Štefan, Nedelica 80, Turnišče ' Kučko Štefan, Nedelica 108, Turnišče Premoša Izidor, Turnišče 94 Vukan Rudolf, Turnišče 153 Verčeč Jože, Lipa 166, Turnišče Vida Ludvik, Čentiba 8, Lendava Tot Jože, Dolina 57/a, Lendava Cuk Jurij, Banuta 1, Lendava Magdič Jožef, Hotiza 72, Lendava Adamič Štefan, Gomilice 37, Turnišče Horvat Viktor, Kapca 94, Lendava Somi Štefan, G. Lakoš 62, Lendava Čeke Katarina, Mostje 23, Lendava 7. Horvat Silvo, Goriška 4, Piran Izžrebani naročniki iz občine Gornja Radgona Dvoršak Janez, Zagajski vrh 38, G. Radgona Horvat Pavel, Apaška cesta 23, Gor. Radgona Kovačič Franc, Partizanska 35, Gor. Radgona Pintarič Franc, Sp. Ščavnica 30, Gor. Radgona Stvarnik Jože, Panonska 2, Gor. Radgona Štrakl Leopold, Zbigovci 6, Gor. Radgona Babosek Marija, Ivanjševski vrh 28, Sp. Ivanjci Rojko Vlado, Negova 91, Sp. Ivanjci Baligač Ivana, Nasova 50, Apače Ivanič Gizela, žepovci 66, Apače Izžrebani naročniki iz občine Murska Sobota 1. Gyerek Vinko, Dokležovje n. h., Beltinci • Kuzma Terezija, Ižakovci 36, Beltinci 3. Režonja Janez, Ižakovci 71, Beltinci 4. Žižek Štefan, Gančani 129, Beltinci 5. Sraka Hedvika, Dokležovje 128, Beltinci 6. Mlinarič Matija, Lipovci 126, Beltinci 7. Benkovič Evgen, Bogojina 83 8. Frumen Štefan, Bodonci 48 9. Morčič Štefan, Zenkovci 13, Bodonci 10. Žohar Viljem, Puževci 48, Bodonci 11. Ošlaj Štefan, Filovci 168, Bogojina 12. Kuzmič Šarika, Zenkovci 30, Bodonci 13. Ambruz Ana, Suhi vrh 2, Fokovci 14. Kranjec Ludvik, Vučja gomila 106, Fokovci 15. Domanjko Franc, Korovci 8, Cankova 16. Flisar Karel, Skakovci 8, Cankova 17. Žilavec Štefan, Gerlinci 50, Cankova 18. Smodiš Anton, Cankova 13 , 19. Bunderla Jože, Vidonci 60, Grad 20. Grah Franc, Grad 128 21. Sampl Franc, J)olnji Slaveči 136, Grad 22. Huber Alfred, Vidonci 124, Grad 23. Žekš Anton, Kovačevci 25, Grad 24. Nemec Ludvik, Krplivnik 31, Hodoš 25. Koltaj Jože, Kančevci 11, Križevci v Prekmurju Komaricki Jožef, Gregorčičeva 38/A, M. Sobota Lanjšček Štefan, Rakičan 105, M. Sobota Merica Ludvik, Mojstrska 13, M. Sobota Lovenjak Tilika, Lendavska 11, M. Sobota Pertoci Slavko, Št. Kovača 13, M. Sobota Albert Elek, Ivanjševci9, Prosenjakovci Kovač Jože, Prosenjakovci 8 Gostanj Jolanka, Markovci 82, Šalovci Županek Štefan, Šalovci 113 Andrejek Alojz, Čikečka vas 43, Prosenjakovci Svetec Franc, Markovci 57, Šalovci Gomboc Marija, Sebeborci 80, Martjanci Horvat Josip, Andrejci 18, Martjanci Sočič Geza, Tešanovci 7, Martjanci Drvarič Vladimir, Sebeborci, Martjanci Paučič Jože, Tešanovci 74, Martjanci Kranjec Štefan, Martjanci 77 Škrilec Karel, Gradišče 21, Tišina Marič Janez, Gradišče 11, Tišina Kuhar Janez, Tišina 35 Kranjec Jožica, Gederovci 23, Tišina Gergorec Marija, Petanjci, Tišina Kozic Ludvik, M. Petrovci 3, Tišina Cvetko Šarika, Štefana Kovača 3, M. Sobota Kološa Janez, Puconci 75 Kuplen Jurij, Adrijanci 6, Petrovci Fujs Aleksander, Vaneča 14, Puconci Lapoši Drago, Rogašovci 56 Lukač Jože, Krog 105, M. Sobota Fujs Štefan, Cankarjeva 12, M. Sobota Horvat Jolanka, Moščanci 57, Mačkovci Mataj Stanko, Tropovci n. h. 26. 11. Vinkovič Ana, Mahovci 7, Apače Kučan Janez, Križevci 77, Križevci v Prekmurju 27. Šantavec Ivan, Križevci 144, Križevci v Prekmurju AVTORADGONA / OBČ. SINDIKALNI SVET M. SOBOTA ZK LJUTOMER MURA „SOBOTA” KARTONAŽA DIMNIKAR BELTINCI KONSTRUKTOR-POMURJE M. SOBOTA KOMUNA BELTINCI RADENSKA 2 potnika 1 potnik . 1 potnik 1 potnik । 8 potnik^ 3 potnik’ 1 potnik 2 potnika 1 potnik 5 potnik^čj STRAN 20 VESTNIK, 20. MAJA vojne Radijski in televizijski spored od 2 1. do 2 7. maja PETEK SOBOTA NEDEUR PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.50 TV v šoli; TV koledar, Ruščina, Glagolica, 10.00 Poročila, 10.05 TV v šoli: Zgodovina, Iz Kockice, Risanka, Ne vprašajte mene, Pomanjševanje, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute (do 12.05) 15.30TV v šoli: Ruščina, Glagolica (do 16.30), 17.25 Poročila. 17.30 Mak ob progi, otroška serija TV Skopje. 18.00 Radenci ’82; Plesni orkester RTV Ljubljana. 18.30 Obzornik. 18.45 Ekonomsko-politični sistem: Vloga bank v združenem delu in denarno kreditni sisterp. 19.05 Psihofizična rekreacija: Naturizem. 19.15 Risanka. 19.20 Cik Cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Včeraj ... ZA JUTRI: ljubljanska banka ^___>>omursk. bank« serija 20 30^ Ta 20 50 p t3.5 Ne Prezrite. TRaz ‘‘dyman: ALCA-nec »n nadaljevanje in ko-s°deluim Opremljajmo — 22 3o športna oddaja, firel je kino: Jacques PariZu ln zdrav in živi v Poroči^rner‘ški film. 00.05 Oddajniki n tv 17.10 TV d mreZ-e: Grščini n ™ ~nik v mad-*2 45 Knrk3® TV dnevnik, ja- 18 is odda- 18 45 TpI ladinski ekran, glasbena 81' zabavno dnevnik °2dodoJoa-dogajanja 20 50 7 Panorama 21 05 t F ztdence- L 05 Tltove re’ tarna nda •°ni’ dokumen-kino izo uF 2155 Nočni slovans^H^FL dom’ Jug°-dnski film (do 23.35) TV ZAGREB I PRVI PROGRAM 8.50 do 12.05 Šolska TV. 15.30 do 16.30 Šoska TV. 17.40 Poročila. 17.45 Mla-| dinska oddaja. 18.1S-TV ko-i ledar. 18.25 Kronika občin Rijeke, 18.45 Mladinski ekran. 19.15 Risanka. 19.30 I Dnevnik. 20.00 Tigrove bri-' gade (ser. film).. 21.00 Zabavnoglasbena oddaja. TV AVSTRIJA Prvi program 8.00 Jutranja poročila. 8-05 Šolska TV. 9.30 Ljubim le (film). 11.15 Možje brez živcev, 11.30 Moda, 12.00 Opoldanska 16.00 Mladinski program, 17.30 Družinski magacin. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Akti XY — Nerešeno. 20.20 Jolly Joker. 21-10 Šport. 21.20' Nočni studio. 22.20 Akti XY -“erešeno. redakcija. i Jv madžarska , 7.05"in 1135 Šolska 3 V. ,4-55 Sončnica. TV film. 16.30 Poštni predal 250. 6-55 100-letnica madžar-skega nogometa. 17.20 5 ?hnut meteorologije. 17.35 “Udimpeštanski velesejem. Prenos. 18.30 TV dnevnik. '9.00 Delta, znanstveni magazin. 19.25 25-letnica’Mad-/ zarske TV. 20.40 Mladinska ura- 21.40 TV dnevnik. 21.50 TV festival Miškolc. RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA •8.00 Poročila. 8.05 Ciciban, dober dan: Banane prihajajo. 8.20 Pedenjžep: Čarobni klobuček. 8.40 Mi smo mali muzikanti: Samopostrežba. 9.10 Mak ob progi, otroška serija TV Skopje. 9.40 Pisani svet: Mora. 10.10 Novo vznemirja, angleška poljudno-znan-stvena serija. 11.10 Človekovo telo: Notranja ura. 11.40 A. Marodič: Naša krajevna skupnost: — Kulturo ljudstvu. 12.30 Poročila (do 12.35) 15.30 Sonata za rdečelasko, češkoslovaški mladinski film. 16.55 Poročila. 17.00 Pred Španijo ’82 (del. nasl.), športna oddaja. 17.30 Ljubljana: Rokomet Slovan: Sloga Bosnaprevoz, prenos (za JRT 2) 18.50 Naš kraj: Otave. 19.05 Zlata ptica — Japonske pravljice: Nehvaležni volk. 19.15 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Mladi za mlade — posebna izdaja. 21.30 Zrcalo tedna. 21.45 Zadeva Macomber, ameriški film. 23.10 Poročila. Oddajniki II. TV mreže; 15.30 Ponosen sem, ker sem pionir, otroška oddaja. 16.30 Človek in pol, ponovitev humoristične serije. 17.30 Rokomet Slovan: Sloga Bosnaprevoz (prenos) 18.45 Glasbena oddaja. 19.00 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Koncert zabavne glasbe. 20.30 Poezija: Tito v pesmi. 21.05 Poročila. 21.10 Ritem razvoja. feljton. 21.55 Športna sobota. 22.15 Dokumentarna oddaja (do 23.00) Opomba: 14.50 - 16.50/17.30 Wembley: Finale angleškega pokala v nogometu Tottenham: Queen’s Park Rangers TV ZAGREB PRVI PROGRAM 10.00 Poročila. 10.05 Ho 12.10 Šolska TV. 14.20 Šahovski turnir, 14.50 Nogomet. 17.30 Poročila. 17.35 Tv koledar. 17.45 Izbrano. 18.15 Mali koncert. 18.30 Ti dnevi, ta leta. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Ure groze (film). 21.55 Dnevnik 22.10 Zabavnoglasbena oddaja., 22.55 Poročila TV AVSTRIJA Prvi program 16.00 Gradbišče. 16.30 Mladinski spored. 17.00 Tedenski spored. 17.25 Dober večer v soboto. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Zabavna oddaja. 21.05 Šport. TV MADŽARSKA 7.05 Spored za otroke. 9.00 Buddenbrookovi. Kviz. Schubert. 12.55 Za otroke. 13.30 Zgodovina nogometa. 13.55 Curro Jimenez, na-dalj. 15.00 Odvaditi se je težko. 15.30 Zidajmo! 16.30 Zabavna glasba. 16.45 Parabola. 17.25 Kuhajmo. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Filmski koktejl; zabavni filmi, burleske. kriminalke, vmes ob 22.05 TV dnevnik. RADIO RADIO ____ _____ , RADIO MURSKA SOBOTA | MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 10.05 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: od 9.00 do 13.00 telefon 21-232 TV LJUBLJANA 9.10 Poročila, 9.15 Živ žav, otroška matineja, 10.10 S. Pavič: Vroči veter, humoristična nadaljevanka TV Beograd, 11.10TV Kažipot, H.30 Peli so Titu, glasbena oddaja, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Poročila (do 13.05), 14.00 Osem filmskih pričevanj Slovenija: Tri četrtine sonca, igrani film, 15.35 Poročila, 15.40 Ti dnevi. ta leta: Filmska kronika 1961 — 2. del, dokumentarna serija, 16.25 Nogomet za »Pokal maršala Tita« — Crvena zveza:Dinamo. prenos, v odmoru .. .. 18.35 625, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.22 TV in radio nocoj, 19.24 Zrno do 'zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 M. Šečerovič: Nepokorjeno mesto, nadaljevanje in konec, 21.25 Reportaža Ob 40-letnici vojnega letalstva, 21.55 Kdo je bila Irma Polak?, glasbena oddaja, 22.30 Športni pregled. 23.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.10 Monte Carlo: Avtomobilske dirke za VN Mo-' naca. prenos EVR. 15.00 Zabok: Motokros za memorial maršala Tita, prenos, 15.30 Monte Carlo: Avtomobilske dirke za.VN Monaca, nadaljevanje prenosa, 16.45 Glasbeno popoldne, 19.00 Titove rezidence: Ka-radordevo. dokumentarna oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Velikani jazza, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.00 Kritična točka, 21.35 Mladost Karla Marxa, serijski film (do 22.30) TV ZAGREB PRVI PROGRAM 9.50 Poročila. 10.00 Nedeljsko dopoldne, 11.30 peli, so Titu. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 S kamero po svetu. 13.30 Pregled sporeda, 13.35 Za trenutek veselja. 14.00 Ikone. 14.30 Obdobje mladosti (film). 16.00 Nogomet: Crvena zvezda — Dinamo. 18.30 Motokros, 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik. 20.00 Nepokorjeno mesto. 21.30 Srečanja navdiha. 22.30 Športni pregled. .23.00 Dnevnik TV AVSTRIJA Prvi program 10.00 Tiskovna ura. 12.00 Vzgojna oddaja. 14.00 Mladinski spored. 16.45 Klub seniorjev. 17.30 Avstrijska ljudska glasba. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v Sliki. 19.15 Izrinjeni (film). 21.05 Šport TV MADŽARSKA 1 7.10 Šola za vsakogar. 8.15 Za otroke. 10.40 Zabavna glasba. 13.45 Poje D. Marczis. 14.20 Koledar, magazin. 15.20 Priporočamo naše sporede. 15.45 Moskovski dnevi, gala. 16.50 Kviz. 18.00 Teden; aktualne reportaže. 19.05 Visok svetlolasec. filmska komedija. 20.30x Šport. 20.40 Moje igrice; Gyorgy Bardy. 21.30 TV festival Mjškolc. 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske na-rodno-zabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.45 TV v šoli: TV kole-[ dar. Med bregovi pisani-I mi. .. Po sledi partizanskih narodnih pesmi Moj — Titov Kumrovec, 10.00 Poročila, 10.05 TV v šoli: Materinščina, Iz Kockice, Risanka, Naši kraji. V knjigarni Risanka, Iz arhiva, šolske TV. Zadnje minute (do 12.05). 16.55 Poročila. 17.00 Novo vznemirja, angleška poljudnoznanstvena serija. 18.00 Znanstveno— tehnični film: Poskusi jedrskega zlitja z dvojnimi zrcali, 18.30 Obzornik, 18.45 Mladinska glasbena oddaja, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Tarik Have-rič: Operacija Teodor, drama TV Sarajevo, 21.50 V znamenju /O ljubljanska banka Pomurska banka Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Otroci pojejo, 18.00 Ilustrirane zgodbe, 18.15 Štipendisti Titovega sklada, dokumentarna oddaja. 18.45 Telesport. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Znanost in mi. 20.55 Zagrebška panorama. 21.15 Dober večer: ' Kičo Slabinac, ponovitev zabavno glasbene oddaje, 22.05 Slikar Dimitrije Popovič (do 22.35) TV ZAGREB PRVI PROGRAM 8.45 do 12.05 Šolska TV, 15.30 do 16.30 Šolska TV. 17.40 Poročila, 17.45 Mladinski spored, 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika občin Gospiča. 18.45 Ena pesem — en spomin, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Operacija Teodor (TV drama). 21.55 Izbrani trenutek. 22.00 Meridijani. 22.45 Dnevnik TV AVSTRIJA Prvi program 8.00 Jutranja poročila. 8.05 Šolska TV. 9.30 Sissi -usoda cesarice (film). 11.15 Dokumentarni film.. 12.00 Opoldanska redakcija. 16.00 Mladinski spored. 17.30 Družinski magacin. 18.00 Avstrija v sliki, 18.30' Čas v sliki. 19.15 Šport v ponedeljek. 20.05 Profesio- nalci. 20.55 Večerni šport Drugi program 17.00 Vidiki. 17.30 Velika karavana. 18.30 Čas v sliki. 19.15 linija Onedin (film). 20.05 Izredno stanje (film). 20.50 10 pred 10. 21.20 Človeške ženske (film). Vaš oglas v VESTNIKU TV MADŽARSKA Ni sporeda 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Pota mladih, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z......, 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA -10.55 Poročila. 11.00 Glasbeni kolaž. 12.00 Slavnostno zasedanje v počastitev 90-letnice rojstva tovariša Tita, prenos (do pribl. 13.00). Beograd. 16.45 Poročila. 16.50 Slovenske ljudske pravljice: Ptičje srce in glava. 17.05 Guslarske pesmi o Titu, glasbena oddaja TV Zagreb. 17.30 Deček s Sotle, otroški film. 18.30 Obzornik. 18.45 Mostovi — Hi-dak. oddaja Za madžarsko narodnostno skupnost. 19.00 Knjiga, 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik. 19.50 Vreme, 19.52 Propagandna oddaja, 19.55 Dan mladosti, prenos s stadiona JLA. 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 I. Silone: Fontamara. 1. del italijanske nadaljevanke, 22.00 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.10 TV dnevnik v madžarščini, 16.30 TV dnevnik. 16.45 Deček s Sotle, otroški film, 17.45 Po sledeh štafete: S Titom v srcu, dokumentarna oddaja. 18.15 Pesmi o Titu, 18.45 Amaterji pojo Titu, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Dan mladosti, prenos, 21.00 Tito živi v ljudeh, dokumentarna oddaja, 21.35 Zagrebška panorama, 9.00 TV v šoli: TV koledar. Učenci v samoupravni družbi. Vloga neuvrščenih dežel v svetu. Zanimivo potovanje, 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli: Biologija. Predeli in ljudje. Risanka, Kocka, kockica. Poklici — rudar. Risanka. Telesna vzgoja. Zadnje minute (do 12.05). 17.25 Poročila, 17.30 Ciciban, dober dan: Ulica vseh otrok. 17.50 Družina Smola, madžarska risana serija. 18.15 Pozdravljena, Makedonija. 18.30 Obzornik. 18.45 Naša pesem skozi pesem, 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Aliča v čudežni Španiji, španski film. 21.20 Miniature: Jožef Petkovšek. 21.40 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.50 TV dnevnik, 17.15 Prometna vzgoja, 17.45 Igre brez meja, posnetek. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Rotterdam: Nogomet Bayern: Aston Villa v odmoru ..., 21.45 Baletna oddaja, 22.30 TV dnevnik (do 22.50) RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Delegatska tribuna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.55 TV v šoli: TV koledar. Športi in plavanje. Računalnik. Uživajmo na soncu. 10.00 Poročila, 10.05 TV v šoli: Kemija. Slike iz Španije. Risanka. Združeni narodi. Telesna vzgoja. Risanka. Zgodba. Zadnje minute (do 12.05). 15.30 TV v šoli: Podvodna medicina — poljudnoznanstvena serija (do 16.00), 17.10 Poročila. 17.15 ZBIS: Mavrica pisana, 17.30 Mi smo mali muzikanti: Sodni proces, češka glasbena serija. 18.00 Mozaik kratkega filma,-18.30 Obzornik. 18.45 Moj očka z jamico v bradi, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme, 19,57 Propagandna oddaja. 20.00 Bobu bob. 21.30 Naši baletni umetniki: Lidija Sotlar, 221.0 Poročila in poročilo z 9. kongresa ZK Srbije, Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Deček in zaje, otroška oddaja. 18.15 Šola Zelenega načrta. 18.45 Poezija, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Kino oko. 22.00 24 ur (do 22.05) 21.50 Dokumentarni neuvrščenih dežel 22.20), OPOMBA: filmi (do TV ZAGREB PRVI PROGRAM 1 /O ljubljanska banka Pomurska banka 16.25—17 50/ f8.10 Niš: rokomet Železničar:Kolin-ska—Slovan TV ZAGREB PRVI PROGRAM 10.50 Poročila, 11.00 9.00 do 12.05 Šolska TV; 16.40 Poročila. 16.45 TV koledar. 16.55 Kronika občin Siska. 17.15 Prometna vzgoja. 17.45 Igre brez meja (prenos), 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nogomet. 21.45 Balet. 22.30 Dnevnik TV ZAGREB PRVI PROGRAM Glasbeni kolaž. 12.00 Slavnostna seja organov in družbenopolitičnih organizacij Federacije ob Dnevu mladosti. 16.30 Poročila. 16.35 TV koledar. 16.45 Deček s Sotle. .17.45 Po poteh štafete. 18.15 Pesmi o Titu, 18.45 Amaterji pojejo Titu; 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Prenos osrednje proslave Dneva mladosti s stadiona JNA v Beogradu. 21.00 Mam to ne dela več, 22.00 Dnevnik TV AVSTRIJA Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Majska noč (film), 11.00 Možje brez živcev, 11.15 Prizma, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Mladinski spored, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Samo ti in jaz (film). 8.55 do 12.05 Šolska TV, 15.30 do 16.00 Šolska TV. 17.40 Poročila, 17.45 Deček in zajec, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Splita, 18.45 Pesniške vedrine, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magacin, 21.20 TV kiosk, 22.20 Dnevnik. 22.35 Kronika IX. kongresa ZK Srbije TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA 17.30 Družinski magacin, ’ 18.00, Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Prizma, 20.00 Panorama, 20.50 Videoteka Drugi program 17.00 Dežela in ljudje, 17.30 Velika karavana, 18.3Q Čas v sliki, 19.15 Nogomet, 21.00 10 pred 10, 22.20 Kultura v sredo, 22.00 Umetnine Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Samo ti in jaz (film), 11.00 Risanka, 11.10 Panorama, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Mladinski spored, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Nezahval-než, 20.40 Sissi (film), 21.25 Šport. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 7.05" in 13.35 Šolska TV. 15.15 Kratek film. 15.25 Spreminjajoča se vas. 15.50 TV borza. 16.00 Glasbeni film. 16.40 100-letnica madžarskega nogometa. 17.05 Študio Szeged. 17.35 Bu-dimpeštanski velesejem. 18.30 TV dnevnik.' 19.00 Buddenbrookovi. 11. del. 2(5.00 Študio 82. kulturni tednik. 21.00 TV dnevnik. 21.10, Rešujmo: matematika. fizika. 7.35’in 13.45 Šolska TV. 8.05 TV reprize: Delta. Film. Kviz. Svet divjine. 15.00 Preizkusna doba, bolgarski film. 15.40 Utica, pon. 16.15 TV festival Miškolc. 17.05 Pa če še oni ne? 17,35 Pol do finala. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Živa ljudska pesem. 19.10 Nogomet: Astonvilla-Bayern. prenos iz Rotterdama. 21.00 TV dnevnik. 21.10 Rešujmo: matematika, fizika. Drugi projgram 16.45 šolska TV, 17.00 Popotovanje po Avstriji, 17.30 Velika karavana. 18.30 Čas v sliki, I9.l5ob 10 letnici oddaje Bavarskega radia, 20.50 10 pred 10, 21.20 Klub 2 TV MADŽARSKA 7.05'in 11.40 Šolska TV. 15.25 TV festival Miškolc. nagrajeni filmi. 15.45 TV borza. 15.55 Za najstnike. 5 . junija Vestnikov izlet 16.35 Telesport. tisočerimi nitmi. 17.35 Bu- 17.10 S dimpeštanski velesejem. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Panorama. 19.50 Ulice Šan Francisca, kriminalka. 20.50 TV ogledalo. T. Szecsko. STRAN 21 tedenski koledar Petek, 21. maj — Dan letalstva SOBOTA, 22. maj — Renata NEDELJA, 23. maj — Željko. PONEDELJEK, 24. maj -Marija TOREK, 25. maj — Dan mladosti SREDA, 26. maj — Filip ČETRTEK, 27. maj — Avguštin prodam ZASTAVO 750, letnik 1979, registrirano do maja 1983, ugodno prodam. Janez Kumin, Krog 78. M-1678 KRAVO, staro pet let. osem me-. secev brejo, vozno, prodam. Jakob Slana? Radenski vrh 9. p. Radenci. M-1737 ŽAGAN LES ZA OSTREŠJE PRODAM. Puževci 32. M-1738 KASETNI AVTORADIO GRUNDIG PRODAM. Naslov v upravi lista. M-1739 PRALNI STROJ GORENJE, brezhiben, hladilnik in električni štedilnik prodam. Tišinska 29. Murska Sobota. M-1740 TRAJNOŽAREČO PEČ EMO 1500 za etažno centralno ogrevanje. novo, prodam. Erjavec. Kidričeva 2. Murska Sobota. M-1741 POHIŠTVO ZA SAMSKO SPALNICO PRODAM. Informacije po 14. uri. Trstenjakova 6, Murska Sobota. M-1743 RENAULT 4 UGODNO PRODAM- Matija Gubca 6, Murska Sobota. M-1744 MOPED T—12, v dobrem stanju, čebelnjak s panji in opremo, ugodno prodam. Janez Perša, Pertoča 74. p. Rogašovci. M-1745 PLASTIČNI ČOLNI GLISER s prikolico, prikolico brako in ojačevalec s kitaro prodam. Informacije: telefon 23-543. M-1746 TOVARNIŠKO NOV VARNOSTNI LOK za traktor deutz prodam. Veščica 61. M-I747 HARMONIKO HOHNER, 96-bas-no, saksaphon sopran ih trobento steyr ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-1836 KRAVO, brejo devet mesecev z' drugim teletom, prodam. Šalamen-ci 25. M-1837 P 126, letnik 1978, malo karambolirani, prodam za 37.000 din. Cvetna 10, Bakovci. M-1838 BARVNI TELEVIZOR NORT-MENDE, na daljinsko upravljanje, prodam. Cena 30.000 din. Telefon 062 36-462. M-1840 800 KOSOV KVALITETNEGA TRSJA: beli burgundec in laški rizling prodam. Vlado Eger, Črnci 61, p. Apače. M-1841 NEMŠKEGA OVČARJA, črne barve, star 3,5 meseca, prodam. Informacije: Integral Ljutomer. In-168 TOVORNI AVTO MAN prodam. Anton * Lapajne, Banuta 30, Dobrovnik. Le-148 ŽAGAN LES — PLOHE primerne za notranjo in gradbeno opremo prodam. Tel. 81-317 ali na upravi lista. M-DL OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, letnik 1974, dobro ohranjen, naprodaj. Dragutin Kolarič, Šie-bingerjev breg n. h.. Gornja Radgona. Informacije do 14. ure • na telefon: 79-007, popoldne 74-712. M-1809 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK GORENJE, skoraj nov, dve zimski gumi s platiščema »TUBE-LES« 165 SR 13 in snežne verige iste dimenzije prodam. Informacije: Lutarič, Trate 2, Gornja Radgona. M-1810 REZERVNE DELE ZA WARTBURG PRODAM, Jože Cvetko, Agroservis—dopoldne, po 14. uri, Lendavska7/C, 8. nadstropje, M-I811 KAVČ IN DVA FOTELJA poceni prodam. Fartek, Puconci 22/A, telefon 72-509. M-1823 LEPO TRAVO, večja površina, prodam. Brezovci 40, p. Puconci. M-1823 VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec(direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Eavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport). Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo),Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21 232,21 064 in 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba it) tajništvo 21 064 in 21 383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74 597, dopisništvo Lendava tel. 75 085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—000112— 25730—30—4—01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. DVOSEDEŽNI MOPED, registriran do leta 1983, prodam. Zorana Velnarja 44. Murska Sobota. M-1812 PRIKOLICO ZA ŽIVINO PRODAM.Gorica 17, p. Puconci. M-1813 ' ZASTAVO 1300, letnik 1977, Sgodno prodam. Informacije: Petrol Beltinci. M-1814 OBRAČALNIK HAGEDORN, nemške proizvodnje, v dobrem stanju, širina 3 m, na tri prestave, poceni naprodaj. Murski Petrovci 15, p. Tišina. M-1815 RENAULT-8 MAJOR, ugodno prodam. Marija Vogrinčič, Buče-čovci 4, p. Križevci pri Ljutomeru. M-1816 STAREJŠO HIŠO V HU-MERSDORFU, 2 km od Rad-kersburga, z večjo parcelo prodam. Informacije: Weingerl, Partizanska 50. M-1818 MARSHAL SUPER LEAD 100 W in ojačevalec za kitaro prodam. A. C., Lendavska 19/A, M. Sobota. M-1819 MOŠKO DIRKALNO KOLO PRODAM. Puhar, Stara ulica 6, Murska Sobota. M-1820 WARTBURG KARAVAN v odličnem stanju, letnik 1979, ugodno prodam. ALOJZ TOPLAK. Sp. Duplek 121, 62241 Duplek, telefon 21-818. M-1822 TRAKTOR STEYR. 18 KM in vozno kravo, brejo osem mesecev, prodam. Martin Vučko. Dolnja •Bistrica 83. M-1825 DOMAČO SLIVOVKO, večjo količino in veliko, dobro travo iz . kvalitetnega semena (40 arov), prodam. Domajinci 35. M-1826 GUMI VOZ ZA TRAKTOR, VW KOLESA, nov, močan, pro-dam. Janez Horvat, Drakovci 75, p. Bučkbvci: M-1828 PRIKOLICO KIKINDA, 3-del-ne brane in fergusonov plug prodam. Ogled: Polana 27, p. Puconci. M-1830 AŽ PANJE s pločevinastimi pi-talniki, rabljene in POMIVALNO KČRITO, dvojno, z levim odcejalnikom, nerjavečo s tridelno omaro, 120 cm, skoraj novo, prodam. Ivan Vučkič,Talanjeva4 — pri novem vrtcu. M-1831 ZASTAVO 101 KONFORT, letnik 1980, karam boliran. prodam. Bojan Zorjan, Sotina 4. p. Rogašovci. M-1832 ZASTAVO 101, letnik 1974, ka-ramboliran, otroški voziček, zibelko in stajico prodam. Lang, Puževci 24. M-1833 KNJIŽNO ZBIRKO NOBELOVCI. delno ali v celoti do V. letnika ugodno pfodam. Zvonko Vajs, Lastomerci 28. p. Gornja Radgona. M-1834 PRIKOLICO BRAKO DE LUX (šotor) prodam. Informacije: telefon 2J-385. M-1835 FORD CAPRI, letnik 1973, (angleške izvedbe — desni volan), ohranjen, prodam. Štefan Bahun. Stara ulica L Murska Sobota. M—1786 KVALITETEN GNOJ PRO- DAM ALI ZAMENJAM ZA SLAMO. Sebeborci 107. M—1788 MALI TRAKTOR S PLUGOM in brano prodam. Naslov v upravi lista. M —1789 ZASTAVO 750, na novo registrirano. prodam za 25.000 din. Večeslavci 99, p. Rogašovci. M—1791 ŽETVENI KOMBAJN MAU-ZEN FERGUSON PRODAM. Anton Semler. Grad 34. M-1792 KOSO ZA TRAKTOR ZETOR. skoraj novo, prodam. Ivanjci 44. p. Bogojina M —1793 TRAKTOR DEUTZ 4506 prodam. Karel Gorzai Andrejci 8, p. Martjanci. M—1794 PRIKOLICO ZA ŽIVINO UGODNO PRODAM. Naslov v upravi lista. M—1795 ŠKODO, letnik 1973. registrirano. ugodno prodam. Mlajtinci 19. M—1796 MOTOKULTIVATOR - FRE-ZO SIMPLICITY. 8 KS. malo rabljeno, prodam. Naslov v upravi lista, telefon 75-080 /21. In—147 TELEVIZOR RR NIŠ. črno-beli, prodam. Tišina 36. M —1749 OPEL REKORD 1700. letnik 1970. registriran do 30. 12. 1982. prodam. Miško Sraka. Bratonci 96. M—1750 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO FEROTERM. 40.000 kalorij, novo, z garancijo, prodam. Telefon 23-672 ali naslov v upravi lista. M —FH KRAVO, staro šest let, brejo šest mesecev, prodam. Bukovnica 19, p. Bogojina. M —1748 DVOSOBNO STANOVANJE (polovica hiše). 2 km od Murske Sobote, prodam. Naslov v upravi lista. M —1751 SUPER 100 W ojačevalec za solo kitaro z vrhunskim zvočnikom CELESTION in dva pevska boksa softon 200, prodam. Vra- zova 8. Ljutomer Mico. M—1753 TRAKTOR URSUS. 35 KS. s kabino, prodam. Franc Zver, Lipa 120. p. Turnišče. M—1754 MALE PUJSKE PRODAM. Krog 82. M-1756 TRAKTOR KORMICK, 23 KS, s koso, v odličnem stanju, prodam. Cven 28 p. Ljutomer. M—1757 GOZD s cca 40 m3 borovega gradbenega lesa in mešani les prodam. Naslov v upravi lista. M—1759 OBRAČALNIK ZA KOSILNICO BCS PRODAM. Anton Gomboc. Petanjci 108 — pri mostu, p. Tišina. M —1760 BELO VINO (šmarnica), 4 letne gume semperit 155 x 13, železno ograjo dolgo 25 m, ročno črpalko in leseni sod za gnojnico prodam. Domanjševci 11. M—1761 KATRCO L 74 ugodno prodam. Motoviici 5, p. Grad, telefon 22-030, interna 16. M —1762 TELICO IN KRAVO PRODAM. Martinje 28. p. Petrovci. M-1763 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO tam Stadler, 40.000 kalorij, malo rabljeno, prodam. Markoč, D. Slaveči 50/A, p. Grad. M—1765 HIŠO z gospodarskim poslopjem (elektrika, vodovod) ob asfaltni cesti, 5 minut do postaje, prodam. Stanko Vesenjak, Zanušani 44, Gorišnica. M—1766 LADA 1200 NAPRODAJ. GORNJI ČRNCI 14, p. Cankova. M—1767 SPAČEK, letnik 1973, ugodno prodam. Informacije po telefonu 23-471. M—1797 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. usnjen, prodam. Informacije po telefonu 23-471 ali Rakičan 9/A. M—1797a OPEL KADET CUPPE. letnik 1980, ugodno prodam. Prečna 18, Bakovci. M—1799 DVE KRAVI PRODAM. Štefan Špolar. Mele 19, p. Radenci. M —1800 MOPED APN-4, v dobrem stanju, in 2 m3 mlete opeke za tlake prodam. Informacije: Weiss, Gorenje servis M. Sobota. M—1802 MOTORNO KOLO MZ, registrirano, prodam. Štefan Kustec, Dolnja Bistrica 153, p. Črenšovci. M—1804 AVTO ZAPOROŽEC in varilni aparat. 190 amperov, še z garancijo. prodam. Jože Vogrinčič, Vadarci št. 34. M —1805 , PRALNI STROJ GORENJE, 13-programski. prodam. Brezovci 42, p. Puconci. M—1770 KRAVO IN TELICO, breji, ter trda in mehka drva jtrodam. Ema Granfol. Murski Črnci 23. M—1772 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan 57. M —1773 PREŠO ZA SENO IN SLAMO PRODAM. Puževci 27. M—1774 OMARO ZA DNEVNO SOBO in starinsko lovsko puško poceni prodam. Borut Radišič, Staneta Rozmana 7, M. Sobota. M—1775 AVTO TAM 5000 DEUTZ, generalno obnovljen, kesonar. prodam. Avgust Zemljič, Žerovinci št. 8, p. Ivanjkovci. In-163 TELEVIZOR, črno-beli, star dve leti, prodam. Gizela Šadl, Otona Župančiča 4. Murska Sobota. M-1730 OBRAČALNIK ZA KOSILNICO BCS PRODAM. Marija Prša, Gibina 40. p. Ljutomer. M-165 MINI MORIS 1000. letnik 1977, prodam. Informacije od 18. do 20. ure. Telefon 74-225. M-1726 KOMBI PEČ, skoraj novo, prodam. FijancTdrnar, Turnišče 177. M-1728 SUHE HRASTOVE PLOHE 5 in 8 cm debeline ter manjši leseni kravji voz prodam. Veščica 5. p. Ljutomer. In-164 AMD 8 in avtoprikolico ugodno prodam. Alojz Karba, Stara Nova vas 36. p. Križevci pri Ljutomeru. In-149 koso po Licenci gaspar-DO NA KARDANSKI POGON in 10-colni plug počeni prodam. Bohinec. Cven51. p. Ljutomer. In-166 ENOFAZNO VODOVODNO ČRPALKO z rezervoarjem prodam. Selo 8. M-1731 GUMI VOZ (možen priključek na traktor) ugodno prodam. Ivan Rengeo, Lendavska 35. Murska Sobota. M-1732 RENAULT-4 TL SPECIAL, letnik 1978, registriran do marca, prodam. Dokležovje 93. M-I733 NAKLADALKO. SIP. 22 ccm. prodam. Lovro Šijanec, Jamna. 17, p. Videm ob Ščavnici. M-1734 DIANO PRODAM. Informacije: dopoldne telefon 23-007, popoldne 23-160. M-1736 MOTORNO KOLO MZ 150 ccm. 3-faznovodovodnočrpalkos tlačnim kotlom prodam. Bunder-la. Matjaševci 3, p. Kuzma. M-1768 Male pujske prodam. Dankovci8.p. Mačkovci. M-1776 REGAL. POLKAVČ in mizo za dnevno sobo prodam. Naslov v upravi lista. M-1777 OSEBNI AVTO KOMBI IMV 1600, registriran do 23. 11. 1982,prodam. Kumer, kemična čistilnica. Gornja Radgona. M-1779 MOPED s 4 prestavami prodam. Kohek, Melinci 162, p. Beltinci. M-1780 BARVNI TELEVIZOR TELE-FUNKEN 42 prodam. Naslov v upravi lista. M-1781 ZAHVALA 14. maja 1982 nas je v 73. letu za vedno zapustil prečastiti gospod Matija Rous župnik pri Nedeli v Gornjih Petrovcih Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, gospodu škofu in duhovnikom za opravljen obred, sosedom, prijateljem, znancem, gasilcem, zdravstvenemu osebju in upokojencem. govorniku KS, pevcem, faranom in vsem evangeličanom, ki so ga spremljali v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Za darovane vence in šopke vsem iskrena hvala. Gornji Petrovci, dne 17. 5. 1982 Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem, kolektivoma TOZD Sobota in Panonija iz M. Sobote, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Zahvala tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žilostinkč in govorniku Štefanu Ferčaku za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala’ Žalujoči: žena Klara, sinovi Štefan, Franc, Jože, Anton, Alojz, Ignac in Ivan ter hčerka Marija z družinami. Sporočamo žalostno vest, daje tragično preminil Milan Kosec elektrikarski mojster iz M. Sobote Vestnega in tovariškega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. SODELAVCI IN PRIJATELJI KADET, letnik 1968. prodam. Telefon popoldne: 23-609. M-1783 GOZD V MAČKOVCIH (2,43 ha) prodam. Vera Jagličič, Trstenjakova 32. M-1784 DIANO 6, letnik 1978. prevoženih 42.000 km. prodam. Alojz Lončar. Rakičan 7. M-1806 GARAŽNA VRATA, skoraj nova, prodam. Bakovci. Nova ulica 11. M-1807 KUHINJSKE . ELEMENTE PRODAM. Rakičan 5. M-I808 TRAKTORSKI PRIKLJUČEK MULČAR. znamke FERRI, za vinogradnike in sadjatje. 120 cm, prodam. Inforrtiacije: Franc Krauthaker. Banfi 188. Štrigova telefon 73-471. M-1798 kupim KARAMBOLIRAN AVTO, star do dve leti, kupim. Telefon 74-576. M—1729 AVTO OPEL ASCONA 1,3 ali 1,6, registriran, letnik 1974 ali mlajšega kupim. Ponudbe: telefon 74-831, interna 231. M—1742 sobe PRAZNO SOBO s kuhinjo v Murski Soboti iščem. Naslov v upravi lista. M—1735 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam fantu ali dekletu. Partizanska 50. M—1817 STANOVANJE V MURSKI SOBOTI iščeta mlada zakonca z enim otrokom. Naslov v upravi lista. M—1750 Žalujoči: VSI NJEGOVI ZAHVALA 8. maja nas je v 75. letu starosti za vedno zapustil naš dober mož, oče in dedek Jože Cerni iz Renkovec zaposlitve GOSTILNA ..PRI LOVCU” Cankova zaposli dekle za pomoč v kuhinji ali PK kuharico. Informacije po telefonu 76-624. M—1782 IZUČENO NATAKARICO ZA SAMOSTOJNO DELO sprejmemo takoj. Obrt bo prepisana na njeno ime. Ponudbe na upravo lista pod ,,SAMOSTOJNO DELO”. M—1785 GOSPODINJO ali družabnika k starejšemu upokojencu na Gon-čkem iščemo. Nudimo dosmrtno stanovanjc in hrano ter primerno nagrado. Ponudbe na upravo lista. M—OP izgubljeno 8. maja sem v Ljutomeru izgubila zlato.zapestnico, ki mi je drag spomin. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na naslov Manja Jaušovec, Logarovci 1/A, P- K’1' ževci pri Ljutomeru. M—1769 razno OBJEKT ZA RUŠENJE V MURSKI SOBOTI ODSTOPIM. Telefon 21-081. M—1752 KIOSK, 20 kv. m, na Ormoški cesti v strogem centru mesta Ljutomer, primeren za obrtno ali gostinsko dejavnost oddamo v najem. Podjetje za komunalno gradnj®' vzdrževanje in opravljanje storiiee „KOMGRAD” Ljutomer, telefo« 81-194. £ ------------- - ^9^ VESTNIK, 20. STRAN 22 ZAHVALA Ko prišla cvetoča je pomlad vesel od doma si odšel, a pomislil nisi, da se živ ne vrneš več. .. Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je komaj v 57. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, sosed in sorodnik Ludvik Gjergjek iz Pečarovec Med nami je nastala praznina, v naših srcih bolečina. Težko je spoznanje, da teni več in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Naše misli so pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom in Sorodnikom ter prijateljem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih in nam izrekali sožalje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje. Iskrena hvala vsem zdravnikom in sestram intenzivne nege kirurškega oddelka za lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih življenja. Prisrčna zahvala duhovščini za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. govornici iz krajevne skupnosti, govornici iz cerkvenega odbora in govorniku zveze borcev. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 53. letu starosti nas je mnogo prerano in nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in dedek Anton Volmut iz M. Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem, ki so ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa ustno ali nismeno izrekli sožalje. Toplo se zahvaljujemo delavcem in govornikom sekretariata za LO SO M. Sobota, društvo invalidov in njihovemu pevskemu zboru iz M. Sobote, KS A. Kardoš iz M. Sobote, ter godbi na pihala. Prisrčna hvala tudi zdravniškemu in medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Vsem še enkrat — Iskrena hvala! M. Sobota, 6. 5. 1982 Žalujoči: VSI NJEGOVI ZAHVALA Za vedno je odšla od nas naša dobra in nepozabna tašča, babica in prababica A Helena Obal roj. Banfi iz Strukovec predstaStnem slovesu se iskreno zahvaljujemo č. duhovniku za vsebinsko tako bogat pogrebni obred, se vsem n'CI kraJevne skupnosti za tople besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke. Zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki stenam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo Čeprav č pospremili na njeni zadnji poti. asceli rane, je praznina za njo velika, plemeniti spomin pa, ki ostane neizbrisan, je povezan s tiho žalostjo. Vsem za vse še enkrat iskrena hvala. "Žalujoči: VSI NJENI ZAHVALA Po težki in hudi bolezni naš je v 65. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož. oče, sin. stari oče, brat, svak in ujec Stefan Veren iz Bodonec 53 °b strani Za'lva^uJemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali njegovi za i m 1Zrek'' s°žalje, darovali vence in šopke ter ga v tako velikem številu pospremili na Ji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju, posebno dr. Putniku. za lajšanje bolečin Hvala g žun k v času nJeSove bolezni. Beznovec U za P°8rebni obred, pevcem za odpete žalostinke. gasilcem iz Bodonec. Vadarec in govornikoma predstavnikoma KS in gasilskega društva za ganljivo slovo in Vilijevim sodelavcem TMI TOZD Klavnica. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Bodonci. 27. 4. 1982 j i- žena Ida, sinovi Režo, Vili in Štefan z družino, mama Marija, sestra z družino, svak Bela z družino in ostalo sorodstvo Marija Ferencek iz Vučje gomile 10 ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustila naša žena, mama in stara mama PP^ojnicoDosnremJ; n ° sorodnikom. znancem, prijateljem, sosedom ter vsem, ki so drago s°žalje. Posebn i zah v. ,a IVe['1.zadrlji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli ata dobrim sosedom, duhovniku in pevcem za pogrebni obred in predstavniku KS za poslovilne besede. M učja gomila. Kupšinci, Bakovci. Veščica, 10. 5. 1982 a.---- Globoko žalujoči: mož Ernest in sin Aleksander z družino ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame Marije Srejš roj. Kodila iz Kukeča se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, njen grob pa zasuli z venci in šopki. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. govorniku za poslovilne besede in Lovskemu društvu Ivanovci. Vsem še enkrat — iskrena hvala! > Kukeč. M. Sobota. 8. 5. 1982 Žalujoči: sin Viktor,, ter hčerki Lina in Ilonka z družinama A dan je črni moral priti, bridkosti dan. oj dan solzan. težko je bilo se ločiti. ' a solze vse, ves jok zaman. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Štefana Tratnjeka upokojenca iz Beltinec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ali v druge dobrodelne namene ter nam izrazili ustno ali pismeno sožalje. Posebna zahvala govornikom, gasilcem ter g. župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti najinega brata Elemirja Sapača se zahvaljujeva vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, medicinskemu in strežnemu osebju doma oskrbovancev v Rakičanu za nego in trud v času bi vanja v domu, evang. duhovniku Evgepu Balažiču za lep pogrebni obred, predstavniku KS Cernelavci, tov. Nikolaju Celecu in evang. pevcem iz M. Sobote. Hvala vsem, ki ste mi v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, ga imeli radi in ga spoštovali. Cernelavci, 7. 5. 1982 Žalujoči: sestra Aranka in brat Sanji z družinama Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je lih, tebe ljuba mama ni, da bi srečni skupaj še bili. • ZAHVALA Trpela in upalaje v življenju, a mnogo prezgodaj namje po kratki in zahrbtni bolezni iztrgalo izmed nas v 55. letu starosti ljubo ženo. mamo, hčerko, sestro in staro mamo Gizelo Klement roj. Fartek iz Doliča Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, sočustvovali z nami, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, njen grob pa zasuli z venci in cvetjem. Posebna zahvala zdravniškemu osebju kirurškega oddelka za lajšanje bolečin, duhovnikom za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Dolič. 9.5. 1982 Žalujoči: mož Karel, hčerka Marija z družino, hčerki Lidija in Dragica, oče,brat Franc združino, tašča, vsi njeni iz Kanade in ostalo sorodstvo 23 VESTNIK, 20. MAJA 1982 v besedi in sliki po pomurju OB MEDNARODNEM DNEVU MEDICINSKIH SESTER Dostojno proslavile praznik Medicinske sestre praznujejo vsako leto 12. maja mednarodni praznik. Mednarodna zveza medicinskih sester (ICN), je bila ustanovljena leta 1899, ko je britansko združenje medicinskih sester organiziralo v Londonu prvo mednarodno srečanje. To je najstarejša mednarodna organizacija na zdravstvenem področju. Jugoslovanske medicinske sestre so se vanjo vključile leta 1928. Organizacija združuje medicinske sestre vsega sveta ne glede na narodnost, raso, vero, barvo kože, politično pripadnost, spol in socialni položaj. Prek te organizacije tudi medicinske sestre uresničujejo svoje skupne interese, se borijo za svoje pravice, s tem pa tudi za bolnike in oskrbovance. V naši samoupravni družbi je ta poklic že dobil ustrezno družbeno priznanje. Tako kot vsako leto, so tudi letos pomurske medicinske sestre dostojno proslavile svoj praznik. Zbrale so se v lepo urejenih prostorih pomurskih oskrbovancev v Rakičanu, kjer so bile prisrčno sprejete. Za letošnje geslo so si izbrale moto svetovnega dneva zdravja DODAJMO ŽIVLJENJE LE TOM. Zbrane je najprej pozdravila Erika Žilavec, predsednica Društev medicinski sester Pomurja, zatem pa je direktor doma oskrbovancev v Rakičanu Janko Hakl podrobneje predstavil nove prostore in jih seznanil z delom in življenjem starostnikov. Po ogledu prostorov in razstave izdelkov oskrbovancev v okviru interesnih dejavnosti so medicinske sestre poslušale zanimivo predavanje mag. dr. Jožeta Zadravca o aktualnem problemu geria-trije v svetu in pri nas, ker se stalež starejših od 60 let naglo povečuje. Tudi v Pomurju je 10 odstotkov ljudi starejših od 60 let, zato je potrebno tej populaciji posvetiti še več skrbi, kar je naloga splošne medicine, V ta namen so tudi v domu oskrbovancev v Rakičanu osnovali geriatrični dispanzer, ki bo vodil sistematično skrb za zdravstveno varstvo ostarelih tako v domu kot v celotni regiji. To obdobje namreč ima svoje specifične bolezni, kot so arterijska skleroza, srčne bolezni, bolezni dihal in gibal ter rak. »Naloga zdravstvene službe je, da se bori proti tem boleznim, zato jih mora že zdavnaj preventivno odkrivati. Cilj medicinske vede je torej skrbeti za ostarele, s lem pa tudi uresničevati letošnje geslo svetovnega dneva zdravja DODAJMO ŽIVLJENJE LETOM, NE PA LETA ŽIVLJENJU, je poudaril mg. dr. Jože Zadravec. Letošnji mednarodni praznik medicinskih sester so sklenili s kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci zdravstvene šole. Feri Maučec ŠPORTNE IGRE DELAVCEV GORENJA Srečanje starih prijateljev V soboto so se že tretjič srečali stari znanci — delavci in športniki treh delovnih organizacij iz velike družine Gorenja: Mu-rala, Varstroja in Elrada. Predlani v Murskem Središču, lani v Lendavi, letos pa so bili gostitelji gomjeradgonski delavci oziroma konferenca sindikata Gorenja-Elrada. Boji v vseh šestih panogah v športnem parku Bratstvo in enotnost so bili privlačni in do konca negotovi, saj so bile ekipe skoraj povsem izenačene. Kljub temu, da so bili športni dosežki in rezultati tudi tokrat v senci poglabljanja tovarištva, prijateljskih vezi in izmenjavi izkušenj, naj zapišemo še zmagovalca. To je Gorenje-Varstroj, s točko pred domačini, ti pa spet s točko pred delavci Gorenje-Murala. V. Paveo PROSLAVILI DAN VARNOSTI IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE PRIZNANJA NAJZASLUŽNEJŠIM V počastitev 13. maja, dneva varnosti in družbene samozaščite, se je v dneh pred praznikom zvrstilo v Pomurju več športnih srečanj med delavci UNZ, JLA in delovnimi organizacijami. Na dan praznika pa je bil v vseh štirih pomurskih občinah sprejem za delavce v organih za notranje za deve. kjer so spregovorili o pomenu varnostne službe, jim čestitali, za njihov prispevek k ugodnim varnostnim razmeram v Pomurju pa je bila izrečena pohvala. Slovesnost je bila v Murski Soboti, kjer je predsednik SO Murska Sobota tov. Martin Horvat podelil najzaslužnejšim delavcem organov za notranje zadeve soboške UNZ državna odlikovanja, s katerimi jih je odlikovalo predsedstvo SFRJ za zasluge ob delu. Odlikovanja so dobili: Avgust NOVAK. delavecUNZ, je prejel GORNJA RADGONA Poimenovanje osnovne šole po Jožetu Kerenčiču Ime Jožeta Kerenčiča, narodnega heroja, revolucionarja, aktivista, pa tudi literata nosi od minulega petka gornjeradgonska osnovna šola. Ob dnevu šole so na slavnosti z bogatim kulturnim programom, ki so ga izvajali učenci osnovne šole in mladinski pevski zbor iz Gradca, osnovno šolo poimenovali po tem velikem sinu Prlekije. Ob navzočnosti vseh učencev in pedagogov in velikega števila gostov, članov družine Jožeta Kerenčiča in družbenopolitičnih delavcev je o liku in prezgodaj nasilno končani življenjski poti revolucionarja spregovoril njegov soborec in prijatelj znani pisatelj Ivan Potrč. Učenca pa sta odkrila ploščo z imenom Jožeta Kerenčiča. Mati išče mojstra in Poslednje pismo so le drobci iz bogatega kulturnega programa, v katerem so učenci obudili spomin na literarno delo Jožeta Kerenčiča. Zavezali so se, da bodo njegovo ime nosili s ponosom in se trudili za še boljše učne uspehe. Poimenovanje šole pa so izkoristili še za poglabljanje bratskih in prijateljskih vezi z učenci OŠ Dušan Djurdjevič iz Mladenovca, s katerimi so ponovno podpisali listino o pobratenju. V. Paveo red dela s srebrnim vencem, Živko PAVLOVIČ delavec milice na OM Rogaševcf in Jože ŠEMEN delavec UNZ pa sta prejela red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Anton ŠTRAKL, delavec milice PM M. Sobota, in Stane TOPLI-ČAR, delavec PM Lendava, pa sta odlikovana z redom dela s srebr nim vencem, upokojeni delavec PM Murska Sobota Marjan Žagar pa je bil odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Delavci UNZ Murska Sobota pa so priredli vsakoletno tradicionalno družabno srečanje v počastitev praznika v Moravskih toplicah, kjerso podelili plakete in priznanja varnosti, katere podeljuje republiški sekretariat za notranje zadeve. Te je prejelo 19 delavcev in 7 občanov, pismeno pa je bilo pohvaljenih 5 delavcev. Š. Abraham Za neposredno obveščanje Neformalno, neposredno, največkrat ustno obveščanje je tisto, ki je tudi med zaposlenimi v organizacijah združenega dela še vedno najbolj odzivno in priljubljeno. Taka je osnovna ugotovitev pogo-vora-za okroglo mizo na temo Obveščanje v združenem delu, ki je v jedilnici Murinega tozd'a Perilo potekal pretekli četrtek. Pogovor sta organizirala klub samoupravljalcev občine Murska Sobota in komisija za obveščanje pri občinskem sindikalnem svetu. med udeleženci pa so poleg predsednikov osnovnih organizacij zveze sindikatov bili predvsem informatorji v združenem delu. Profesionalca sta. v občinskem merilu med slednjimi le dva, glasil je šest, devetnajst tozdov pa dobiva glasila iz uredništev zunaj občine. Seveda pa so. poleg glasil tudi druge oblike obveščanja v združenem delu: tako oglasne deske, objave po ozvočenju, bilteni in ponekod občasne objave posamez- nih gradiv. Kakršnekoli so že, pa za večino informacij velja, da ne prihajajo od delavcev iz neposredne proizvodnje in da tried dopisniki, ki jih je že tako malo, skorajda ni neposrednih proizvajalcev. V glavnem je temu vzrok nemotivn ranost (v Muri se na primer še vedno niso uspeli dogovoriti o honorarjih za prispevke) prav tako pa nizka izobrazbena struktura delavcev, ki se pisanja težko lotijo. -V glavnem so zato uredniki sami, povečini avtorji prispevkov, posebej »tam, kjer informiranje nima take vloge, kot bi jo v združenem delu moralo imeti in stojijo družbenopolitične organizacije ob strani. Če pa prispevki so, so to v veliki meri težko berljiva gradiva o poslovanju, načrtih in drugem, iz katerega delavce največkrat zanima le tisto, kar se nanaša na osebne prejemke, manj pa širša vprašanja. B. Bavčar USPEL PRAZNIK NARCIS Nedelja je bila v znamenju narcis. Osrednja prireditev v I Veržeju je navdušila skoraj dvatisočglavo množico obiskovalcev in gostov. Kaže, da so se prireditelji (turistično društvo Veržej) letos prav skrbno pripravili, saj je prikaz starih običajev in šeg obudil I tudi tiste že skoraj pozabljene. Verjetno so dosti truda vložili tudi K domačini šestih vasi te krajevne skupnosti, saj so bili vozovi, ki so 1 prikazovali te običaje, bogato in skrbno opremljeni. Nedeljsko popoldne je zabelil tudi Vinko Sunek s svojim enournim nastopom- g Pravo slavje pa se je pričelo zvečer s plesno prireditvijo in izvo- I litvijo miss narcis, ki se bo s tem naslovom ponašala do 17. meseca g narcis prihodnje leto. - . _ Nedeljsko prireditev je skazila samo ena podrobnost. Ze popoldne so prireditelji povedali tole: »Narcisa je najlepša pve- tlica, ki krasi naše širne travnike, ki pa ji žal preveč brezčutno krajšamo življenje. Travniki okrog Veržeja so bili včasih beli, pravi * raj narave. Ni jih več toliko, a še so! Oglejte si naše travnike, tam boste našli narcise. Glejte jih, občudujte jih — a prosimo vas — ne g trgajte jih.« Žal so te prošnje bile zaman. V poznih popoldanskih urah so obiskovalci z polnimi naročji narcis zadovoljno odhajali p iz Veržeja. Mogoče bi bilo dobro v prihodnje ponovno uvesti zeleno stražo. D-t USPEŠNI OBČNI ZBORI Na seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov v Lendavi so med drugim ocenili (udi pripravo in izvedbo občnih zborov osnovnih sindikalnih organizacij. Občinski svet je posebno pozornost namenil kadrovskim pripravam, saj so na zborih člani volili tudi nove izvršne odbore, od teh pa je seveda v veliki meri odvisno delovanje osnovnih organizacij. V lendavski občini ocenjujejo, da so občni zbori čedalje bolje pripravljeni, zadovoljiva pa je tudi njihova izvedba. To seveda ne pomeni, da so vsi tudi vsebinsko bogati, slabosti, so zlasti v manjših delovnih organizacijah, kjer analizam gospodarjenja in delovanju posameznih organov samoupravljanja namenjajo še premalo, pozornosti. V. programskih usmeritvah, ki so jih sprejele osnovne organizacije so zajete vse najbolj pomembne naloge sindikata, naloge novih vodstev pa so, da jih bodo uresničila. Na seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov so obravnavali še strokovna vprašanja o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in o nekaterih kadrovskih spremembah v organih občinskega sveta. Jani D. Izmenjava mladih Ljutomera in Kbszega (socialistična re- publika Madžarska) je preteklo soboto dobila potrditev. V Lju- tomer so prišli mladi kulturniki iz Kbszega. Skupni nastop je bil nekak prerez dela madžarske in domače mladine. V prvem delu večernega nastopa so se predstavili domačini z dekliškim zborom in fantovsko vokalno skupino. Ta del koncerta je uspel. Drugi del koncerta pa so izvedli gostje. Navdušili so sicer bolj malo- številno, a zato toliko bolj zahtevno publiko. Madžarska folklora f je že tako redek gost na ljutomerskih kulturnih odrih, zato pa je nastop folkloristov izzvenel toliko lepše. Njihovi plesi, ki so že g sami po sebi temperamentni, so vsebinsko nekoliko bolj težko razumljivi, a tehnično so jih .mladi srednješolci brezhibno od- I, plesali. Po skupnem koncertu.je bilo srečanje obeh mladinskih organizacij. V nedeljo pašo si gostje iz Kbszega ogledali Radence, popoldne pa so se udeležili osrednje prireditve Meseca narcis v Veržeju, kjer so prikazali del svojega programa. Nastop folklo- ristov pa ni zadnji v tem letu pri nas. Ze kmalu se bodo namreč f vrnili, tokrat v Ljubljano, kjer bodo spremljali na Kmečki ohceti madžarski par. Jeseni bodo ljutomerski mladinci vrnili obisk, g D. L I Še je čas, da se vključite v akcijo za zbiranje novih naročnikov Vestnika. Za novega naročnika boste prejeli eno od Vestnikovih značk, za pet naročnikov Pa bomo popeljali na prijeten izlet v Kumrovec, Krapino in Bistrico ob Sotli. Naroč’n 24 VESTNIK, 20. MAJA 1982