Glasilo Občine Ormož Leto VII, številka 24, marec 2014 Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Ormoške novice ZAHVALE gasilcem, posameznikom in društvom, ki so pomagali v vseslovenski akciji »Žled 2014« Karolina Putarek V prvih dneh februarja je bila Slovenija ujeta v leden primež. Zaradi žleda so se po večjem delu države lomile veje in podirala drevesa. Ledeni oklep, ki je posledica dežja in nizkih temperatur, je povzročal hude težave po večjem delu države. Zaradi poškodovanih električnih vodov je ostalo brez električne energije približno četrt milijona ljudi. Oviran je bil tudi promet, saj so bile zaradi številnih podrtih dreves zaprte nekatere cestne povezave. Našemu koncu je sicer vremenska ujma prizanesla, takšne katastrofe zaradi leda in žledu pa ne pomnijo na Postonjskem, kakomor so se na pomoč odpravili tudi gasilci Gasilske zveze Ormož. Kot je povedal Tonček Lisjak, poveljnik Gasilske zveze Ormož, je dal pobudo za odhod na pomoč regijski poveljnik in v sredo, 5. februarja zgodaj zjutraj, se je 136 gasilcev s 27 gasilskimi vozili iz Podra-vske regije odpravilo na pomoč. Iz ormoške gasilske zveze se je na Postojnsko odpravilo 19 gasilcev operativcev s štirimi vozili. S seboj so vzeli motorne žage, agregate in še veliko priložnostne opreme. Na pomoč ljudem v ledenem primežu pa so priskočili v vaseh Bukovje, Gorenje Hruščica in Selce v okolici Postojne. Že naslednji dan, v četrtek 6.2., se je na kriznih območjih, tokrat na območjih Slovenske Bistrice in Poljčan pokazala potreba po agregatih. In ormoški gasilci spet niso stali križem rok. Ker sami ne razpolagajo z zadostnim številom agregatov, so preko domačega Radia zaprosili za pomoč javnost, in od 10. do 13. ure zbrali 6 agregatov ter jih takoj odpeljali v Slovensko Bistrico; še 4 agregate pa so pridobili še isti dan do 17. ure in jih takoj predali pomoči potrebnim. Tako so se ormoški gasilci spet izkazali in vodstvo Gasilske zveze ORMOŽ se je odločilo, da vsem gasilcem operativcem in tistim, ki so posodili agregate, nameni posebne zahvale, ki so jih svečano podelili teden dni po akciji »Žled 2014«. Tako so zahvale prejeli gasilci Prostovoljnih gasilskih društev MIKLAVŽ PRI ORMOŽU, HERMANCI, IVANJKOVCI, CVETKOVCI, TRGOVIŠČE, Vabilo! Dragi starši, vljudno vabljeni na proslavo ob materinskem dnevu, ki bo v nedeljo, 23. marca 2014 ob 14 uri v Domu kulture v Ormožu. Vljudno vabljeni! HARDEK, ORMOŽ, VELIKA NEDELJA, ŽEROVINCI, SENEŠCI IN KLJU-ČAROVCI in vsi tisti, ki so posodili agregate: ALEKSANDER ZOREC, BRANKO MEDVED, ROBI SKUHALA, LOVSKA DRUŽINA ORMOŽ, STRELSKO DRUŠTVO TRAP ORMOŽ, RIBIŠKA DRUŽINA ORMOŽ in SELEKCIJSKO TRSNIČARSKO SREDIŠČE IVANJKOVCI. Zahvalo pa je prejel tudi RADIO PRLEK za pomoč pri obveščanju. Zahvale sta dobitnikom podelila Dejan Jurkovič, predsednik, in Tonček Lisjak, poveljnik GZ ORMOŽ. ^ Vse najlepše ob materinskem dnevu! 2 •J JiiMHxJiTA'JMt! ZGODILO SE JE Proslava v počastitev kulturnega praznika OS Ivanjkovci Andreja Kociper OŠ Ivanjkovci vsako leto pripravi kulturno prireditev z namenom proslaviti kulturni praznik in počastiti obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna, čigar pesmi živijo z nami še danes. Proslava je bila 6.2. 2014 ob 18. uri v kulturni dvorani Krajevne skupnosti Ivanjkovci. Letošnja slovesnost je bila v veliki meri posvečena glasbeni kulturi. Posvetili so se življenju in delu slovenskih skladateljev in z različnimi glasbenimi instrumenti predstavili njihova dela. »Žive naj vsi narodi...«, je zadone- la slovenska himna MPZ Osnovne šole Ivanjkovci. Po himni je navzoče pozdravila in nagovorila ravnateljica Osnovne šole Ivanjkovci Nada Pignar. Kot govornik je bil na oder vabljen tudi podžupan Občine Ormož Branko Šumenjak, ki je v svojem govoru še posebej poudaril kulturne veljake iz našega okolja. Učenka Hana Rakuša je predstavila svoje razmišljanje o kulturi glasbe. Nato so prisluhnili učenki Evi Filipič, ki je predstavila življenje slovenskih skladateljev nocojšnjega izbora in učence, ki so izvajali njihova dela. V program so bili vključeni vsi učenci, ki obiskujejo Glasbeno šolo Ormož. Za njihov izbor predvajanih skladb in uspešno izvedbo so poskrbeli učitelji Glasbene šole Ormož. Za organizacijo izvedbe glasbenih točk pa je poskrbela učiteljica Larisa Juvančič. K nastopu se je vključil tudi učenec Glasbene šole Ljutomer in učenci, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z igranjem na instrumente; so samouki ali jim pri pridobitvi glasbenih znanj pomagajo prijatelji. Vsi učenci, ki so želeli nastopati na proslavi, so lahko dali svoj glasbeni prispevek k prireditvi v tolikšni meri, kot so to zmogli. Pesmi slovenskih skladateljev sta predstavila tudi OPZ in MPZ pod vodstvom zborovodje Leona Laha. Ob koncu proslave so na oder povabili še mladega glasbenika Luka Velerja , ki so ga v okviru poletnih počitniških dejavnosti povabili na našo šolo. Učenci so pod njegovim mentorstvom posneli svoje pevske in igralske sposobnosti in ustvarili prvi videospot na temo bralna pismenost. Napovedovalka je z njim opravila intervju, v katerem je predstavil, kako je spot nastal. Za njegov prispevek so se mu zahvalili. Z njegovo pesmijo Branje je potovanje in s predstavitvijo videospota so proslavo sklenili. •* Aktivna Karitas v Ormožu je dobila pridobitev Ivan Hošnjak Na 1. adventno nedeljo, 1. decembra 2013, smo člani Župnijske karitas končno dočakali blagoslov velike pridobitve za vso ormoško župnijo - blagoslov prostorov ŽK Ormož. Svečanosti so se udeležili župan Občine Ormož gospod Alojz Sok, župnik Župnije Ormož gospod Drago Avsenak, člani župnijskega sveta Župnije Ormož, člani ŽK in farani, ki so se po nedeljski maši odločili, da nas počastijo z obiskom. Generalni tajnik Nadškofijske karitas Maribor g. Darko Bračun pa se je opravičil zaradi drugih službenih obveznosti. Voditelj ŽK Ormož Ivan Hošnjak pa je ob svečanem trenutku izrazil nekaj misli in zahval v imenu članov Župnijske karitas Ormož. Pa naj na kratko predstavimo delovanje ŽK v Ormožu. Ustanovljena je bila leta 2010 na pobudo domačega župnika in kot posledica vedno večjih materialnih stisk ljudi v naši okolici. Začeli smo povsem od začetka, brez ustreznih prostorov, materialnih sredstev, potrebnega znanja, ni nam pa manjkalo želje pomagati ljudem, ne glede na žrtve. V tem času so bili vzponi in padci, orali smo ledino pod prvim vodstvom gospe Marte Habjanič in poiskali smer, v katero si želimo iti. V ŽK nas trenutno deluje 10 rednih članov in štirje občasni člani, brez katerih si ne znamo predstavljati dela. V veliko pomoč, podporo in vzpodbudo so nam vedno domači župnik, generalni tajnik in drugi podporniki. Hvala lepa vsem! Tako smo v tem času dobili v uporabo lepe nove prostore, ki smo jih za silo funkcionalno uredili. Za pridobitev smo hvaležni gospodu župniku in kri-žniškemu redu. Zaradi družbenih razmer so potrebe vedno večje, prepričani pa smo, da bomo z božjo pomočjo, s podporo privržencev in z našo voljo premagali vse ovire. Finančna sredstva za delovanje ŽK pridobivamo na razpisih Občine Ormož, z doniranjem Nadškofijske karitas Maribor, z našimi akcijami zbiranja prostovoljnih prispevkov in drugih donatorjev. Zavedamo se, da kljub vloženemu trudu ne zadovoljujemo vseh potreb ljudi v stiski. Potrebe so žal veliko večje, vendar so naše možnosti omejene. Za nadaljnje delo nam daje vzpodbudo zavedanje, da v okviru svojih zmožnosti pomagamo preko 90-im družinam oziroma 200-im njihovim članom. Da bi se še bolj približali ljudem, smo s 1. oktobrom uvedli dežurstva v naših prostorih, in sicer vsak prvi četrtek v mesecu med 9. in 10.30 uro in vse ostale četrtke v mesecu med 17. in 18.30 uro. V tem času sta dva prostovoljca na voljo vsem za pogovor, posluh, svetovanje in pomoč v okviru danih možnosti. In kako naprej? Tudi v prihodnje se bomo trudili po najboljših močeh, vendar brez pomoči ne bomo zmogli. Živimo v upanju, da se bodo nekoč stiske ljudi, in s tem potreba po osnovnih dobrinah, zmanjšale. Pri uresničevanju teh želja pa naj nam Bog pomaga. < Koroški Slovenci, novi prijatelji Minka Cvetko Ko sem prejela vabilo Občine Ormož, za kar sem zelo hvaležna, na blagoslovitev križa, spominskega znamenja za ormoške »Petričke« - 22. septembra, nisem pričakovala, da bomo obdarjeni z novimi, prisrčnimi prijatelji, povabljenci iz Avstrije. Zdaj so se prepričali, da nismo vsi krivi za gorje, ki so ga nekoč doživeli v naši takratni državi. Saj pol stoletja niso upali priti pogledat, kje so trpeli in kje so pokopani njihovi svojci. Iz gradu, kjer je bila pogostitev, smo šli med zadnjimi. Zunaj pred gradom so gostje iz Avstrije izrazili željo, da bi radi videli še Šterntal, kjer so bili med vojno zaprti. Moj mož Ciril se je peljal z njimi in jim pokazal ostanke taborišča. Ko so se vrnili, smo jih doma pri nas prisrčno sprejeli in skromno pogostili, saj nismo bili pripravljeni na obisk. Za vse so nam bili iz srca hvaležni. Gospa Julija Kričej, stara častitljivih 96 let, ki je prišla na slovesnost s sinom, snaho in prijatelji, je pripovedovala, da sploh ni vedela, zakaj je bila zaprta v Šterntalu s sinom Heinzem. Najbrž zato, ker je bil njen mož Avstrijec. Najhuje je bilo, ko so materam iz naročja iztrgali otroke in jih odpeljali v Ormož. Še danes vsi preživeli čutijo posledice zaradi vsega hudega, kar so pretrpeli. Heinz, ki je bil takrat star pet let, se še dobro spominja hudih doživetij iz ormoškega gradu. Hvaležen je za spominsko znamenje, kar je bila njegova večletna srčna želja za male sotrpine na ormoškem pokopališču. Zdaj se počuti mirnega, ve, da jih lahko obiščejo, jim prinesejo rože in prižgejo sveče. Gospo Julijo so izpustili iz taborišča Šterntal; takoj je šla v Ormož iskat sina. Našla ga je v ormoški bolnici. Tam so ji pokazali otroka, ki naj bi bil njen sin. Rekla je: »Ne, to ni moj sin.« Ni ga prepoznala, saj ga je bila sama kost in koža. Ko pa je stopila korak od njega, je videla, da je z ustnicami, brez glasu, izgovoril: »Mama.« Če bi prišla nekaj dni pozneje, ga ne bi našla živega. Pestovala ga je kot dojenčka, saj več mesecev ni hodil, niti sedel in govoril. Po vrnitvi domov je našla izropano stanovanje. Kot Mežičan-ka se je počutila kot tujka. Za nekaj časa je dobila zatočišče pri neki dobri gospe, pozneje pa je bila leto in pol pri svakinji. Kasneje je dobila dovoljenje za odhod v Avstrijo k možu. Od takrat živi tam. Med našimi gosti je bila tudi gospa Mar-gitKropitcsh, katere bratec je umrl v gradu in je, žal, med tistimi, ki so pokopani na ormoškem pokopališču. Spremljala sta jo mož in sin. S seboj so prinesli sliko njenega malega bratca. Pripovedovali so, da je njuna mama vse do smrti vsak dan klečala in molila pred sliko umrlega sinčka. To sta samo dva žalostna primera iz ormoškega gradu. Preživeli se ne spominjajo radi na vse, kar so hudega doživeli. Vseeno pa zdaj z veseljem prihajajo na obisk v Slovenijo, z zavestjo, da v današnjem času gledamo nanje kot na bližnje sosede. Mi pa se jih, kot novih prijateljev, razveselimo. a Ormoške novice, Leto VII, številka 24, marec 2014 IZ OBČINSKE UPRAVE Ormoške novice Občinska priznanja za leto 2013 Karolina Putarek Ob izteku leta 2013, na svečanosti ob državnem prazniku dnevu samostojnosti in enotnosti, so bila tudi lani podeljena priznanja Občine Ormož za leto 2013. Bronasto plaketo je prejela Marta Gregorc iz Cerovca Stanka Dobitniki priznanj, z leve: Jožef Cajnko, Franc Škorjanec, Aleksander Ciglarič in Marta Gregorc z županom Alojzom Sokom Vraza - aktivna in vsestranska promo-torka kulturne dediščine na Ormoškem; srebrno plaketo je prejel Franc Škorjanec z Žvaba za več kot 50-letno vsestransko prizadevanje za razvoj domače krajevne skupnosti in delovanja v gasilstvu; zlato plaketo Občine Ormož za leto 2013 pa je prejelo Strelsko društvo »Jože Kerenčič« Miklavž pri Ormožu za številna prvenstva v državni in mednarodni konkurenci. < PROJEKT: Oskrba s pitno vodo v porečju Drave (2. sklop) - Ormoško območje kljub zimi dela v polnem teku Frontal d.o.o. Od začetka izvajanja projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Drave - Ormoško območje v letu 2013 je preteklo že kar nekaj vode, hkrati pa so se že odvile številne aktivnosti, ki vodijo k skupnemu cilju projekta: zagotavljanju zanesljive oskrbe z vodo za prebivalce ormoškega območja. To velja tako za količino kot kakovost vode. Obstoječi sistem je namreč dotrajan in na njem pogosto prihaja do motenj in okvar, kar povzroča velike vodne izgube in predvsem neprijetnosti ter dodatne stroške tako upravljavcem kot prebivalcem območja. V teh dneh, kolikor to dopušča vreme, dela aktivno potekajo na območju Občine Ormož. V polnem teku je izgradnja cevovodov: Kamenjak - Vinski Vrh - Jeruzalem, Krčevina - Vodohran Kri-žanjščak, Vuzmetinci - Kog - Lačaves, Vuzmetinci, Jeruzalem - Plavčak, Otok - Hajndl, Križanjščak - Vitan, Kog, Pa-vlovci in Vinski Vrh. Hkrati se odvijajo tudi dela na naslednjih objektih: vodo-hran Križanjščak, vodohran Vinski Vrh, vodohran Hajndl, prečrpalna postaja Vu-komorje, bazen z nabiro Otok, vodohran Jeruzalem za Občino Ormož. Celotna vrednost projekta znaša 12.183.869 EUR z vključenim DDV in ga Prečrpalna postaja Vukomorje Uvodnik Dragi bralci in bralke Proti koncu januarja se nas je zima le usmilila in nam pokazala, da je sneg še bel in da jo zna tudi prav pošteno zagosti, saj nam je nasula nekaj snega in z njim povezanih nevšečnosti, ki so kasneje prišle z ledom in nizkimi temperaturami. In ponovno nam je narava pokazala svoje zobe ter to, kako nemočni smo lahko ob vsem tem dogajanju.Kljub vsemu pa je zima vseeno prinesla nekaj otroških radosti in veselja. Ker čas kar neizmerno hitro beži, smo praznovali tudi že slovenski kulturni praznik in valentinovo, torej praznik zaljubljenih. V tej številki Novic pa smo vam ponudili nekajpodatkov o podelitvi občinskih priznanj, o obnovljeni lekarni v Ormožu, napisali smo tudi nekaj o naših malčkih v vrtcih, o ormoških gimnazijcih, ki so razmišljali o svoji študijski poti, zapisali smo tudi nekaj o zdravju; na Kogu se je odvijala čurkarijada in seveda smo napisali nekaj tudi o gasilcih, ki so s svojim požrtvovalnim delom in vztrajnostjo pomagali ljudem ob žledu in poledici ter zimskih nevšečnosti. Upam, da se bo našlo kar nekaj zanimivega branja tudi v tej številki. Ob materinskem dnevu, ki prihaja, pa vsem mamam tega sveta želim, da preživijo prav poseben dan in da se vsi otroci spomnijo svojih mam, jim dajo poljubček na levo in desno stran in izrečejo besede RAD TE IMAM. Ker pa vseeno prihaja k nam vesela pomlad, vam želim čim manj pomladne utrujenosti, da čim več časa preživite na svežem zraku in si tako nabirate novih moči za delo, ki se bo kmalu začelo, saj se polja, travniki in vrtovi počasi prebujajo iz zimskega spanja. Alenka Lah, odgovorna urednica Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma junija 2014. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju ali na e-mail: alenka.lah@ormoz.si lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 18. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 9. 5. 2014. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Odgovorna urednica: Alenka Lah Uredniški odbor: Alenka Lah, Majda Vogrinec, Tina Kelc, Mirko Novak, dr. Simon Kolmanič, Željka Nardin Milovanovic Lektoriranje: Nadica Granduč Naklada: 4250 izvodov Tisk: Grafis, d.o.o., Puhova 18, Maribor, www.grafis.si Glasilo Ormoške Novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ormož. delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za Foto: Roman Rozman Vodohran Jeruzalem . r i Vodovod Jeruzalem-Plavčak obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Oskrba s pitno vodo«. Projekt bo končan oktobra 2014. < Vodovod Plavčak-Kajžar Ormoške novice, Leto VII, številka 24, marec 2014 :_Ormožke novice ZGODILO SE JE Odslej hitreje in veliko varneje (odprt nadvoz čez progo v Pušencih) Karolina Putarek Prve dni v januarju so sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor Bojan Babič, direktor Direkcije RS za ceste, mag. Gregor Ficko in župan Občine Ormož Alojz Sok uradno predali v uporabo novozgrajeni nadvoz v Pušencih. Pri prerezu traku jim je pomagal 7- letni Sven Vrhovščak, domačin, ki je doma v hiši ob nadvozu. Krajšo slovesnost je popestril Miklavški oktet pod vodstvom Leona Laha, zbrane pa sta nagovorila župan Alojz Sok in sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor Bojan Babič. Projekt izvennivojskega križanja ceste G1-2/1313 Ormož - Središče ob Dravi in železniške proge, št. 41, Ormož - Murska Sobota - Hodoš v Pušencih je obsegal kar štiri sklope gradbenih del, in sicer izgradnjo 186 metrov dolgega nadvoza, izgradnjo podhoda pod železniško progo, namenjenega varnejšemu dostopu pešcev do železniške postaje, prestavitev glavne ceste v dolžini 880 metrov in ureditev komunalnih vodov ter naprav na celotnem območju posegov. Ocenjena celotna vrednost projekta znaša 5,7 milijonov evrov. Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je bilo povrnjenih do 85 % upravičenih stroškov. Vrednost gradbenih del znaša 4.882.949,59 evrov. Gradnja se je začela v septembru 2012, končana pa je bila decembra 2013. Izvajalca del sta bila SGP Pomgrad, d.d., in Strabag AG. Novozgrajeni nadvoz v Pušencih za uporabnike ceste Ormož - Središče ob Dravi pomeni veliko pridobitev, saj rešuje zastoje pred spuščenimi zapornicami in večjo pretočnost prometa, sploh pa veliko večjo varnost. Na tem prehodu se je doslej zgodilo 6 nesreč, dve s smrtnim izidom. Sicer pa je v Sloveniji še skoraj 500 nezavarovanih železniških prehodov, lani se je na njih zgodilo 29 nesreč. V strategiji 2007 - 13 je bila predvidena rekonstrukcija šestih nezavarovanih železniških prehodov, kar pa je veliko premalo, saj bi bilo treba urediti še vsaj 40 nevarnih točk. Investicije v prihodnje pa bodo precej okrnjene, je na tiskovni konferenci pred odprtjem nadvoza povedal magister Gregor Ficko, direktor Direkcije Republike Slovenije za ceste, in dodal, da bo proračun Direkcije za ceste okrnjen za skoraj 60 milijonov evrov. a Osnovna šola Ormož v SNG Maribor Tina Zadravec Med umetnostjo in vzgojo Učitelji sodobne šole se še predobro zavedamo, da je vzgojno-izobraževalno delo v današnjem času na zelo spolzkih tleh. Pričakovanja iz vseh smeri so velika in tako učitelj včasih že prav donkihotovsko pluje proti toku - ne, ker bi se sam obrnil proti njemu, ampak ker okolje, v katerem deluje, postaja vedno bolj zahtevno. Učitelj naj bi bil multipraktik, ki mora upravičiti svoje delovno mesto in ga odslužiti do zadnjega dne predolgih počitnic.Toda kljub vsem možnim izrodkom tehnološkega napredka, ki ponujajo poceni znanje za vsakim drugim klikom po svetovnem spletu, kljub hitremu tempu življenja, ki odtujuje najintimnejše odnose med ljudmi, kljub vsem možnim instant teorijam o vzgoji, ki staršem ustvarjajo lažni občutek, da je vzgoja otroka in mladoletnika kup definicij in nekaj poceni ur praktičnih delavnic, se učitelji vztrajno trudimo, da naša barka še kar pluje. In predvsem, da ohranjamo svoje primarno poslanstvo v vzgoji in izobraževanju.Zanimivo bi bilo vedeti, koliko staršev svoje otroke vodi v gledališče. Pa vendar bi si morali priznati, da ima danes hram kulture morda še večji vsesplošen pomen za kulturno zavest naroda, kot kadar koli prej. Prav danes, ko nas samo kratek klik loči od celotne brezplačne ponudbe holi-vudske produkcije, ko si vsak osnovnošolski otrok zna na spletnih iskalnikih poiskati vsakršno vsebino, ne glede na to, ali je zanj primerna ali ne, ima slovenska beseda, ki jo na odru negujejo slovenska (narodna) gledališča, pomen, ki bi ga bilo težko zaobjeti z le nekaj besedami. Vzgojno-izobraževalne ustanove imajo zato še večjo odgovornost, da mladim približajo gledališki oder in jim razkrijejo njegovo širino v svet dramske umetnosti, hkrati pa v svet kulture, ki nas definira kot spoštovanja vredne ljudi. Da pa mlad človek začuti veličino umetnostnega besedila in njegove sporočilnosti, ga je treba ustrezno pripraviti. Učitelj je tu ključ, ki s svojo osebnostjo, s svojo držo in s svojo interpretacijo svet fikcije odstre v ravno pravi luči, da zasije sporočilnost v vsej svoji vzgojni noti. Zato je most med institucijama, kot sta šola in gledališče, pot, ki otroku odpre ali zapre vrata v kulturni horizont. Gledališča naj bi s svojim repertoarjem, ki ga želijo postaviti na ogled šoloobvezni mladini, stopila naproti učiteljem in jim prisluhnila v njihovih pričakovanjih, hkrati pa upoštevala kurikularne smernice ter splošne družbene vrednote, ki velikokrat s cenzuro zaslepijo umetniško svobodo režiserjeve perspektive ter interpretacije dramskega besedila. Tako bi se izognili situacijam, kakršno smo doživeli na Osnovni šoli Ormož, ko so si učenci zadnjih štirih razredov ogledali Brechtovo Malomeščansko svatbo na odru SNG Maribor, priporočeno na spletni strani te gledališke hiše. Ob evalvaciji ogleda predstave smo namreč ugotovili, da je bila predstava za to starostno skupino po našem mnenju neprimerna, čeprav so organizatorici ob povpraševanju po primernosti to predstavo celo priporočili. Učenci so se namreč iz gledališča vrnili zelo razočarani nad besednim repertoarjem odrskih protagonistov, ki je bil po njihovem mnenju skrajno neprimeren, seveda pa so svojo raz-očaranost prenesli na starše, ki so naslednji dan od nas zahtevali pojasnilo o primernosti predstave. Staršem smo pojasnili, da smo se z učenci na predstavo pripravili, pojasnili pa smo jim tudi, da predstava kritično smeši malomeščansko prenarejanje ljudi. Kljub temu, da so nam otroci na evalvaciji posredovali svoje razumevanje sporočila predstave, med katerim je bila tudi ugotovitev, da nam predstava kaže, kakšni naj ljudje ne bomo, smo od SNG Maribor zahtevali pojasnilo o primernosti predstave Malomeščanska svatba za osnovnošolsko mladino. Umetniški direktor SNG-ja Diego de Brea nam je pisno podal vljudno opravičilo ter pojasnilo, da je bila Malomeščanska svatba režiserke Mateje Koležnik uprizorjena že 50-krat, od tega 7-krat za šolajočo se mladino (3-krat za zadnje razrede osnovne šole), pa ni bilo nobenih negativnih ocen. V prihodnje organizatorju ogleda predstave pred izbiro ustrezne predstave za svoje učence ponuja brezplačen ogled njihovega sicer vrhunskega repertoarja umetniških predstav, prav tako pa kot opravičilo za neljubo situacijo ponuja brezplačen ogled otroške predstave po izboru Osnovne šole Or-mož.Ker se ormoška šola z ravnateljico Majdo Podplatnik Kurpes zaveda svojega poslanstva, predvsem pa vrednot, ki naj bi prevladovale v družbi in ki naj jih šola kot vzgojno-izobraže-valna ustanova seje v učečo se mladino, si želi, da bodo učenci in starši iz neljubega dogodka znali potegniti tudi kakšno svetlo misel ali poduk, morda celo to, da naj v drugih ne iščemo le napak, kot je sporočilo te Brechtove pikre in zajedljive karikature družbe izluščil eden od učencev. a Z zlatim iz logike zapisan v zgodovino gimnazije LegRajh_ Številna udeležba na tekmovanjih iz logike priča o tem, da postaja znanost o pravilnem sklepanju med mladimi vse popularnejša. O tem pričajo med drugim tudi odlični dosežki naših dijakov na tekmovanjih iz logike, ne samo na šolskem, temveč tudi na državnem nivoju. V letošnjem šolskem letu se je četrtošolec Miha Magdič še posebej izkazal, saj je na državnem tekmovanju, 9. novembra 2013, osvojil zlato priznanje iz logike, ki ga v zgodovini Gimnazije Ormož ni osvojil še nihče. Z namenom, da bi o tem izjemnem dosežku izvedeli še več, sem Mihu postavila nekaj vprašanj. Miha, lepo pozdravljen. Najprej iskrene čestitke za tvoj izjemni uspeh na državnem tekmovanju. Si prvi, ki je v vseh teh letih delovanja šole prejel zlato priznanje. Verjetno so občutki ob tem dejstvu neverjetni, kaj praviš? Zagotovo je občutek, ko dosežeš zlato priznanje zelo lep. Glede na število točk, sem bil sicer malce razočaran, a je na koncu bilo vseeno dovolj. Lahko bi rekli, da se lahko na večino tekmovanj že vnaprej pripravimo s pomočjo literature, vaj ... Kako pa je s pripravami pri logiki? Si se tudi ti pripravljal na šolsko, nato pa še na državno tekmovanje? Na šolsko tekmovanje se nisem pripravljal oziroma so bile izkušnje iz prejšnjih tekmovanj priprava. Za državno tekmovanje so priprave potekale malo drugače. Poiskal sem si stare pole in pogledal tudi nekaj teorije. Šolsko tekmovanje je bilo zate mala malica,na državno tekmovanje pa si verjetno Dijaki tekmovalci v znanju logike — levo Miha Magdič, državni prvak odšel z mešanimi občutki. Kakšna so bila tvoja pričakovanja po opravljenem tekmovanju? Si takšen rezultat pričakoval? Občutki so bili mešani, kajti nisem vedel, kaj naj pričakujem, saj sem se državnega tekmovanja udeležil prvič. Ko sem dobil naloge, mi je nekoliko odleglo, saj zame niso bile pretirano težke. Po končanem tekmovanju so bili občutki kar dobri, saj sem vedel, da mi je šlo kar dobro. Najprej so nam sporočili število točk, čez nekaj dni pa so prišli še rezultati o priznanjih. Ko sem najprej videl svoje število točk, sem bil razočaran, a je bilo dovolj za zlato priznanje. Slišala sem, da ima osem najboljših dijakov v državi možnost sodelovati na lingvistični olimpijadi. Nam lahko o tem poveš nekaj več? Prav si slišala. Vsako leto poteka tudi olimpi-jada v matematični lingvistiki, ki je del logike. Nekaj najboljših tekmovalcev so izbrali, da se na to olimpijado pripravljajo. Med njimi sem tudi jaz. V bistvu potekajo posebne priprave v Ljubljani. Po teh pripravah izberejo štiri tekmovalce, ki se udeležijo olimpijade na Kitajskem. Počasi se izteka tvoje zadnje šolsko leto tukaj na gimnaziji. To zlato priznanje je bila tako rekoč pika na i, nekakšen vrhunec tvojega srednješolskega izobraževanja. Ali boš pri izbiri študija pozoren na to, da bo v povezavi z logiko ali matematiko? Zagotovo mi je to priznanje dalo misliti, da tudi v matematiki lahko kaj dosežem. Verjetno sem dobil po tem priznanju tudi več volje. Razmišljam o študiju fizioterapije ali finančne matematike, pri slednjem mi bo znanje iz logike zagotovo prišlo prav. In naj te za konec vprašam še po osebnem mnenju, kaj meniš o Gimnaziji Ormož? Boš gimnazijske čase kaj pogrešal? O Gimnaziji sem si v teh štirih letih oblikoval zelo dobro mnenje. Vse to, s čimer so me želeli prepričati pred vpisom, so tudi uresničili, zato menim, da je vpis v Gimnazijo Ormož zagotovo dobra izbira. Pogrešal jo bom prav gotovo, ne samo gimnazijo kot zgradbo, temveč tudi kraj in prijatelje, ki se jih je v teh štirih letih nabralo kar nekaj. Miha, hvala za prijetne odgovore. Naj ti zaželim veliko uspeha pri maturi in da v življenju dosežeš tisto, kar si si zadal. Hvala! ■* Ormoške novice, Leto VII, številka 24, marec 2014 IZ NAŠIH VRTCEV 5 Ko Videk dobi srajčico Katja Luknjar Verjamem, da mnogi med vami dobivate ob tem naslovu asociacije - miselne slike o tem: »Aja, kaj ni to tista stara, vsem dobro znana klasična pravljica? O revnem dečku, ki je hodil okrog napol nag in se družil z živalmi...« Res je, o tej bi rada nekaj spregovorila. Pravljico je leta 1877 napisal Fran Levstik (1831 - 1887), inačico pravljice pa je napisal Boris A. Novak in jo priredil v radijsko igro za otroke na RTV Slovenija. Slednja mi je bila v oporo pri oblikovanju dramaturškega besedila za predstavo lutkovno gledališke skupine Vrtca Ormož. Hkrati je vzgojiteljici Blanki Pavlovič služila kot osnova za klavirsko spremljavo glasbenih vložkov v predstavi. Za osvežitev spomina. Videk je bil 4-leten deček. Živel je v revni družini in imel 6 bratov in sester. Ker je njihova mama morala za preživetje ves dan delati na polju, jim ni mogla sešiti novih srajčic. Tako je Videk, kot najmlajši, vedno zadnji dobil srajčico, ki pa je bila najbolj ponošena,tako zelo, da mu je sonce sijalo na golo kožo. Zelo si je želel imeti novo srajčico. Napol nag je odšel v gozd, kjer je srečal jagnje. To mu je dalo nekaj volne. Nato je hodil mimo trnovega grma, ta pa mu je volno izmikal. Na poti je srečal pajka, ki mu je volno osmukal in stkal tkanino. Nato mu je rak tkanino ukrojil. Na koncu mu je ptiček iz kosov sešil srajčico. Videk si je srajči-co ves radosten nadel in odhitel domov. Doma so mu bratje in sestre zavidali, ker je imel tako mehko in belo srajčico, a vendar spoznali, da mu novo srajčico iz srca privoščijo. Ravno za to vsebino smo se odločili, ker letos na ravni enote Ormož ustvarjalno uresničujemo skozi vsakodnevne dejavnosti vsebine na temo »Od semena.....volne. ..blaga......do končnega izdelka«. Človeku ni treba dolgo premišljevati, da ne bi poskusil prav s tem delom, ki (ne nazadnje) skriva tudi moralni nauk. V teh socialno težkih časih ni samoumevno, da imaš vse in vedno, ko si to želiš. Otroke je treba spomnitina vrline, kot so skromnost, iskrenost, hvaležnost, prijateljstvo, čut do narave. Ravno decembra, v času obdarovanja, poglobljenih misli, sočutja do drugih, smo priprave za izvedbo predstave združili z obdaritvijo Dedka Mraza. S predstavo smo želeli polepšati praznično vzdušje otrokom, ki obiskujejo vrtec, kot tistim, ki se bodo vanj morebiti vključili, ali pač ne. Predstavo smo izpeljali dne 19. 12. 2013 v prostorih Vrtca Ormož, v dopoldanskem času za otroke vrtca in popoldan za otroke, ki vrtca še ne obiskujejo. Že vrsto let v Vrtcu Ormož deluje lutkovno - gledališka skupina, katere temelje so postavile naše starejše sodelavke, ki so nam predale bogato zakladnico izkušenj. Sestavljamo jo nekateri strokovni delavci, vendar nobena predstava ne more obstajati brez tehnične podlage, ki jo v veliki meri izdelamo kar sami in s prostovoljno pomočjo prijateljev. Vendar bi vseeno posebej omenila našega hišnika g. Božidarja Gre-goreca, ki ima vedno posluh za naše želje in potrebe. V časih, v katerih živimo, najverjetneje tudi nikoli ni bilo drugače, je improvizacija tista, ki daje laičnim predstavam veliko težo in ne nazadnje tudi vrednost. Mi nismo nobena izjema. Letos smo predstavo ustvarjali: Nataša Grabovac (Videk), Brigita Lubec (jagnje, otrok), Marjetka Grof (trnov grm, otrok), Tadej Muhič (pajek, otrok), Alenka Ivanuša (rak, otrok), Natalija Ozmec (ptiček), Katja Luknjar (mati), Sara Korotaj (otrok), Petra Siviloti (otrok) in seveda že omenjena Blanka Pa-vlovič, ki je spretno poplesavala s svojimi prsti po tipkah klavirja. Po predstavi smo bili sodelujoči deležni tiste dobre, pohvalne kritike in pobud, da bi predstavo podarili še komu.Iskrena hvala vsem, ki znajo ceniti naš trud.In ravno to je naša želja, naj nikoli ne zmanjka volje za ustvarjalnost, kljub prekratkim dnevom in poznim prihodom domov. < Strip skupine »Prijatelji« iz vrtca Velika Nedelja Katja Luknjar Ob opazovanju otrok pri dejavnostih in igri v knjižnem kotičku sva ugotovili, da so otroci z velikim zanimanjem sledili stripom iz revije Cicido, Jelke Godec Schmidt - VRTEC PRI VESELI KRAVI. Vsled omenjenega dejstva sva se strokovni delavki, v okviru projekta bralne pismenosti, odločili otroke seznaniti s stripom, za katerega velja, da je medij sodobnega časa. Velja za deveto umetnost in po Z. Smiljanicu, 2002, str. 24, je strip: »Verbal-no-vizualni medij, ki pripoveduje zgodbo skozi serijo medsebojno povezanih sličic s kontinuiranimi liki in besedilom.« Seveda je to najosnovnejša definicija, ki se je skozi čas spreminjala in nadgrajevala. NEPOTREBNO je poudarjati, da je takšna razlaga definicije stripa za 3 - 4 leta starega otroka popolnoma nerazumljiva in neuporabna. Trditev utemeljujem z izjavami otrok. Na vprašanje, kaj je zanje strip, so otroci ponudili nadvse zanimive in zabavne odgovore: - strip je ostriga; - notri so diamanti, v ostrigi; - strigavec - snežak, - to je kača, ki te »vje«, - orjaška hobotnica pod vodo, - to je risanka Mucin strip. Ob pomoči sodobne tehnologije sva se odločili otrokom ponuditi oprejemljv odgovor ob predstaviti stripa Zvonka Čoha -ŠPORTNI DAN ter tako otrokom nazorno predstaviti strip. Poudarili sva naslednje cilje z različnih področij: JEZIK Otrok razvija sposobnost miselnega in čustvenega sodelovanja v literarnem svetu. Otrok razvija spsobnost domišljijskega sooblikovanja in doživljanja literarnega sveta. UMETNOST Doživljanje in spoznavanje umetniških jezikov in njihovih izraznih lastnosti. Uporaba in razvijanje spretnosti in eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi, tehnikami in tehnologijami in njihovimi izraznimi lastnostmi. Po končani vzgojni dejavnosti sva otrokom ponovno postavili vprašanje, kaj je strip. Odgovori otrok so se glasili: - gledali smo strip, - strip so slike z »oblakeci«, v katerih piše, kaj so rekli, - to je zgodbica o kravi, pa v »oblakecih« je zapisana, - to je tudi zgodbica, samo malo drugače... Odločili smo se, da se tudi sami preizkusimo pri oblikovanju stripa. Ustvarili smo strip PALČEK NA SNEGU. Napisali in narisali otroci. Idejno zasnovali otroci skupine Prijatelji, likovno opremili Jan Vuk, Ula Cimerman, Živa Šo-štarič, Ana Tija Kekec, Adelina Kovačec ob strokovni pomoči vzgojiteljic Marije Krajnc in Helene Tomažič. < Od volne... semena... blaga... do končnega izdelka Petra Trstenjak V Vrtcu Ormož smo se v tem šolskem letu usmerili v uporabo blaga in volne na vseh vzgojnih področjih. V mesecu januarju pa smo izvedli projekt na ravni enote. Intenzivno so bili vključeni otroci, stari od 3 do 6 let, mlajši so se vključevali po razvojnih zmožnostih. Projekt smo poimenovale »Od volne. semena. blaga. do končnega izdelka«. Naš namen je bil otroke seznaniti z zgodovino na našem področju in s postopki pridelave, obdelave in uporabe blaga. K sodelovanju smo povabili zunanje izvajalce, ki so otrokom prikazali posamezna področja. Vse delavnice so se odvijale po skupinah sedem dni. Prvi dan nam je pripravila ga. Manica Hartman iz Pokrajinskega muzeja Ormož predstavitev pridelave in obdelave lana in oblačila, ki so jih nosili nekoč na našem področju. Druga dva dneva smo gostili go. Silvo Kelemina, ki nam je prikazala postopek obdelave in uporabe volne. Sledil je obisk ge. Maje B. Vaupotič, ki je otrokom s pomočjo zgodbe opisala in prikazala pridelovanje naravnih barv iz rastlin, otroci z vzgojiteljicami pa so po skupinah nanašali barvo in vzorce na blago. Skupine so obiskale Center starejših občanov Ormož, kjer so otrokom »babice in dedki« prikazali pletenje, filcanje ter druge možnosti izdelave različnih okraskov, slik. Skupaj so poklepetali in si izdelali rože iz volne. V zadnjih dveh dneh so si otroci s pomočjo krojača g. Janeza Paušnerja ogledali postopek nastanka izdelka, ki se je iz skupine v skupino razlikoval: oblačila za dojenčka, peresnice, ogrinjalo. V skupinah je v dnevih projekta nastalo veliko raznovrstnih izdelkov iz volne in blaga, ki so jih razstavljale na hodnikih vrtca. < Ormoške novice, Leto VII, številka 24, marec 2014 I_Ormoške novice ZGODILO SE JE Predstavitev zbornika »Bela knjiga slovenske osamosvojitve« tudi v Ormožu Karolina Putarek V Ormožu so v začetku februarja ustanovili Medobčinski odbor združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Za predsednika so izvolili Jožeka Štermana. Takoj po ustanovitvenem občnem zboru je sledila predstavitev zbornika »Bela knjiga slovenske osamosvojitve«, kjer so opisani tudi dogodki v Ormožu in njegovi okolici. Knjigo sta predstavila moderatorka, direktorica študijskega centra za narodno spravo, dr. Andreja Valič Zver ter avtor uvodnika v zborniku Janez Janša. Zbornik, ki obsega 700 strani, je razdeljen v štiri sklope: Razorožitev Teritorialne obrambe maja 1990, nasprotovanja ukrepom za zavarovanje osamosvojitve, ogledalo zakulisja ter javna nasprotovanja in politično zakulisje. Sodobniki časa, ko se je osamosvajala Slovenija, se spominjamo, da je »slovenska pomlad« nastopila z aretacijo in s sojenjem Janeza Janše, Ivana Borštnerja, Davida Tasica in Francija Zavrla. Te aretacije naj bi bile po mnenju Janeza Janše posledica dogovora med JLA in komunističnim oblastmi v Sloveniji. Vsekakor pa so sprožile spontano reakcijo slovenske javnosti in ustanovitev odbora za varstvo človekovih pravic. Začel se je proces demokratizacije, ustanavljanja novih strank in prvih demokratičnih volitev. Tako sta Slovenija in Hrvaška v letu V zborniku " Bela knjiga slovenske osamosvojitve" so opisani tudi dogodki iz Ormoža in okolice 1990 prvi izvedli demokratične volitve. V Sloveniji je zmagala koalicija Demos. JLA ni sprejela in priznala demokratičnih vlad v Sloveniji in na Hrvaškem. Sledila je agresija, nekateri pa so posredno ali neposredno z njo kolaborirali. Tako je zbornik »Bela knjiga slovenske osamosvojitve« pravzaprav dragocen prispevek k razumevanju tega obdobja. Slovenska politika je bila takrat razdeljena na zmagoviti Demos in stranke kontinuitete, ki so bile v opoziciji. Ta delitev je ostala tudi pri osamosvojitvenih procesih, in to kljub nedvoumno izraženi volji velike večine državljanov na plebiscitu, 23. decembra 1990. A Janez Janša ugotavlja. da je bilo na plebiscitu 200.000 ljudi proti! Nekdanji premier je tako na predstavitvi zbornika v Ormožu poudaril, da so bili tisti, ki so 1991. glasovali proti osamosvojitvenim ukrepom, pozneje celo nagrajeni s sijajnimi karierami in položaji, od ministrskih do veleposlaniških. Do ustanovitve Združenja za vrednote osamosvojitve nobena slovenska državna institucija ni resno prispevala k zbiranju in Janez Janša na predstavitvi v Ormožu objavi teh arhivskih dokumentov, je nadaljeval Janša in dodal, da v tem času končujejo 2.del zbornika, ki bo nosil naslov »Vojna za Slovenijo«. V njem bo objavljeno na stotine dokumentov iz obdobja od 7. maja do 10 julija 1991. Ti izpričujejo priprave na obrambo Slovenije in samo obrambo, vsebujejo analize, ki so bile narejene takoj po koncu vojaških spopadov. Gre za izjemno zanimive in pomembne dokumente o naj-odločilnejšem času v zgodovini našega naroda, ki jih doslej ni nihče v celoti zbral in objavil, je napovedal Janez Janša. a V Ormožu odprli deveti slovenski CENTER PONOVNE UPORABE (CPU) Karolina Putarek V Ormožu so konec decembra odprli Center ponovne uporabe v pritličju zgradbe Ljudske univerze na Vrazovi 12. To je že deveti takšen center v Sloveniji, ki ima dve pomembni funkciji: v njih lahko po simboličnih cenah kupite rabljene, a ohranjene stvari, hkrati pa so v centrih našle zaposlitev težje zaposljive osebe. Tudi v Ormožu bodo zaposlitev dobili trije domačini. Glavni namen centra, ki deluje v okviru socialnega podjetništva, je torej uporaba rabljenih stvari, zmanjšanje odpadkov in ustvarjanje zelenih delovnih mest. Če imate doma stvari, ki jih ne potrebujete več, a so ohranjene ali pa malo poškodovane, jih lahko odnesete v Center ponovne rabe v Ormožu. Zaposleni v delavnicah prinešene predmete očistijo in popravijo (če so potrebni popravila) potem pa jih pripravijo za prodajo. Na prodajnih policah, ki so seveda tudi vse narejene iz že rabljenega pohištva, lahko izbirate med različnimi gospodinjskimi pripomočki, od loncev do kozarcev, oblačili za vse generacije, pohištvom, igračami in drugimi izdelki. Za večje predmete bo poskrbelo Komunalno podjetje Ormož, kjer bodo tudi čakali na svoje kupce. Trgovinica/ delavnica v zgradbi Ljudske univerze meri sicer le dobrih 16 m2. Centri ponovne uporabe delujejo tudi v Rogaški Slatini, Vojniku, Velenju, Tepa-nju, Trebnjem, Kranju oz. Tržiču, v Ljubljani in sedaj tudi v Ormožu. Prvi tovrstni center so na pobudo dr. Marinke Vovk, ki je sodelovala pri odprtju vseh centrov in je nosilka centrov ponovne uporabe v Sloveniji, odprli v Rogaški Slatini. »Uporabljenih predmetov, lahko so stari ali tudi malo poškodovani, tako ne vržemo v smeti, temveč zaživijo novo življenje s tem, ko jih za nizko ceno kupijo novi lastniki...,« je na odprtju v Ormožu povedala Vovkova. Center ponovne uporabe, d.o.o., je prvo socialno podjetje, kije z 29.8.2012 član Mrežnopodjetniškega inkubatorja (MPI) v Ormožu. Trgovinica oziroma delavnica bo v zgradbi Ljudske univerze na Vrazovi 12 v Ormožu s »polnimi pljuči« začela delovati v prihodnjih dneh. Odprta bo ob delovnikih med 9.00 in 17.00 uro. a Curkarijada 2014 na Kogu Karolina Putarek Društvo antonovanje na Kogu je v okviru tradicionalnega antonova-nja tudi letos pripravilo vrsto zanimivih dogodkov, med temi je bila tudi ČURKARIJADA, na kateri so razglasili rezultate z ocenjevanja čurk. Komisija uporabnikov: z leve: Samo Tuš, humorist; Miha Šoštarič, novinar, Peter Kirič, direktor JZ Radio Prlek Tudi letos je bila ČURKARIJADA velik dogodek, ki ga vsako leto obišče vse več ljudi. S pesmijo, plesom in z glasbo so se predstavili mladi Kogovčani, zaplesala je Folklorna skupina Društva upokojencev ZARJA Kog, , ljudski pevci Vrtnica Kog, folkloristi iz Obreža in Tamburaška skupina Kulturnega društva Miklavž pri Ormožu. Na prireditvi je spregovoril tudi župan Alojz Sok, zbrane pa sta v nadaljevanju pozdravila še Milena Kovač, vodja Enote za prašičerejo na ljubljanski biotehnični fakulteti in predsednik Združenja rejcev prašičev Ormož Slavko Perc. Da pa si Kogovčani na vsakem koraku prizadevajo za ohranitev svoje bogate kulturne dediščine, dokazuje tudi knjiga Kuhinja Koga, ki jo je na prireditvi predstavila avtorica Marta Hlebec. Vrhunec prireditve je bila razglasitev rezultatov z ocenjevanja čurk, ki je potekalo dva dni prej. Čurke sta ocenjevali dve komisiji, in sicer strokovna in komisija uporabnikov. Letos so slednjo sestavljali predstavniki »sedme sile«. Strokovno komisijo so sestavljali: specialistka za predelavo mesa iz Kmetijske in gospodarske zbornice Celje Irena Kos; specialist za prašičerejo iz KGZ Ptuj Peter Pribožič in Hinka Hržič iz KGZ Ptuj - Svetovalna služba Ormož. Komisijo uporabnikov pa so sestavljali humorist Samo Tuš, novinar Miha Šoštarič ter direktor JZ Radio Prlek Ormož Peter Kirič. Obe komisji sta ocenili 28 vzorcev čurk iz 16 kmetij. Končno so odločili, da v kategoriji belih čurk dobijo zlato priznanje kmetija Kelemina, kmetija Franca Bolcarja in kmetija Žinko. Med sivimi čurkami so po mnenju komisij bile najboljše čurke s kmetije Darka Kolarja, Predelava mesa Ozmec, kmetija Antona Kolariča, kmetija Stanka Munda in kmetija Žinko. Z zlatim priznanjem pa sta bili za črne čurke nagrajeni kmetija Franca Bolcarja ter Kmečka sirarna in predelava mesa Perc. Nekaj dni pred ocenjevanjem čurk so na Kogu ocenili tudi kogovska vina, ki se najbolj ujemajo z belimi, sivimi ali črnimi čurkami. Komisijo so sestavljali novinar Borut Godec, vinski svetovalci Marjan Smrtnik, Miran Hlebec in Robi Puklavec ter vinar Miro Munda. Ocenili so 26 vin in ugotovili, da se z belimi čurkami najbolj ujema zweigelt Turistične kmetije Hlebec; Strokovna komisija z leve: Irena Kos, KGZ Celje, Peter Pribožič, KGZ Ptuj, Hinka Hržič - KGZ Ptuj-Svetovalna služba Ormož s sivimi penina sec iz kleti P&F Jeruzalem Ormož, s črnimi pa traminec Mitja iz kleti P&F Jeruzalem Ormož. a Ormoške novice, Leto VII, številka 24, marec 2014 IZ ZGODOVINE / ZGODILO SE JE Ormoške novice_7 II. jugoslovanski gasilski kongres - srebrni pokal Gasilski četi Ormož Mirko Fekonja Drugi jugoslovanski gasilski kongres se je odvijal v Ljubljani od 13. - 15. avgusta, leta 1939. Mesto Ljubljana in slovenski gasilci so pripravili enega najlepših in najbolje organiziranih kongresov ne le na slovenskem, ampak tudi na jugoslovanskem področju. Kongres se je odvijal po vsem mestu, veličastna prireditev s povorko pa je potekala na ljubljanskem stadionu, najlepšem športnem in telovadnem prostoru v Jugoslaviji. Kongres je bil potrditev izjemne moči in veljave slovenskega gasilstva. V povorki je po ljubljanskih ulicah korakalo 9.820 gasilcev, med njimi 900 naraščajni-kov (mladine) in 120 samaritank (gasilk, usposobljenih za prvo pomoč). Posebno počastitev so doživeli gasilci s tem, da je prevzelo pokroviteljstvo tega kongresa Nj.vis. kraljevič Tomislav. Kongresa so se udeležili gasilci iz sedmih banovin Kraljevine Jugoslavije, in to Donavska, Drinska, Vrbska, Zetska, Moravska, Vardarska in Savska. Tuji gostje pa so prišli iz Anglije, Nemčije, Italije in Madžarske. Ena najlepših, če ne sploh najlepša prireditev kongresnih dni, so bile gasilske tekme. Tekme so bile, kot si jih je zamislil tehnični odbor kongresa, prvič v takem obsegu in v taki obliki pripravljene pri nas in vzorno opravljene. Bile so dvojne, za posameznike in za roje (desetine). Pri posameznikih je bilo prijavljenih 56 gasilcev. V vseh treh panogah je dosegal najboljši čas Viljem Okorn, Trbovlje, trg (Laško). Naj omenim, da je peti čas dosegel Maks1 Fekonja, Radomerje (Ljutomer). Za tekmovanje rojev (desetin) se je prijavilo 18 ekip, ki so tekmovale v petih panogah. Prvo mesto je osvojila Gasilska četa Ormož. Tekmovalci gasilske čete Ormož so pokazali, da dobro obvladajo tekmovalno snov in so najbolj vešči uporabe gasilskega orodja. Gasilska četa Ormož je prejela za 1. mesto srebrni pokal in 105 metrov novih tlačnih cevi s spojkami. Pokal, ki je v celoti iz srebra, razen lesenega podstavka in gasilske cevi, je darovala najboljši ekipi Gasilska zveza Kraljevine Jugoslavije, Beograd. Srebrni pokal, visok 53 cm, je danes gotovo med najlepšimi in najvrednejšimi pokali v Sloveniji. V zlati ekipi ormoških gasilcev so tekmovali: Jožko Babič, kovaški mojster, Franci Bez-jak, krojaški pomočnik, Dolfi Breznik, uslužbenec Francl Horvat, krojaški pomočnik, Matija Kovačič, delavec, Zlatko Kovačič, uslužbenec, Jože Pučko, gozdarski tehnik, Ivan Trop, čevljarski mojster, Alojz Šafarič, ključavničar,Ivan Vaupotič, pismonoša. Vsi tekmovalci pa so prejeli tudi kongresne medalje. Kongresna medalja je okrogla, premera 35 mm, zlatorumene barve, na eni strani je obris Ljubljane z nebotičnikom in gradom, na drugi gasilski grb, okrog pa napis GASILSKI KONGRES, LJUBLJANA 13, 15.VII.1939. Na modrem petkotnem traku pa je še poseben znak v obliki dveh prekri-žanih ročnikov s slovenskim grbom. Ob kongresni medalji je bil izdelan tudi poseben kongresni znak (značka), ki je stal skupaj s knjižico 7 dinarjev in je bil hkrati tudi vstopnica za vse kongresne prireditve. Medalje in znaki so bili kovani in skrbno izdelani v delavnici Josipa Štirna v Ljubljani. Srebrni pokal, zlata medalja in znak se s ponosom hranijo v vitrini Gasilskega društva Ormož, zraven pa je slika zlatih tekmovalcev. Zagotovo je to največji uspeh ormoških gasilcev za tiste čase na tekmovalnem polju. Še danes, po 74 letih, so ormoški gasilci ponosni na svoje dosežke. > f - 1 Foto: Arhiv gasilski muzej PGD Miklavž Viri: Gasilec, leto XLIII 1939, št.8. Kronika 100 let GD Ormož. i Moj daljni sorodnik (op. avtorja). a Ljubiteljska kultura JSKD, Območna izpostava Ormož V januarju je, že tradicionalno, pri Svetem Tomažu potekalo območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom BOGASTVO LJUDSKE ZAKLADNICE. Pod budnim očesom strokovne spremljevalke dr. Urške Šivic je zapelo in zagodlo 10 skupin. Za pomoč pri uspešno izvedeni prireditvi se zahvaljujemo ljudskim pevkam KD »Fran Ksaver Meško« Sveti Tomaž, županu Občine Sveti Tomaž g. Mirku Cvetku ter našim sponzorjem in do-natorjem, s pomočjo katerih nam je kljub zmanjšanju državnih in lokalnih sredstev srečanje uspelo izpeljati in v toplem Domu kulture pri Svetem Tomažu preživeti prijeten večer. Vsa živa bitja se za svoj obstanek gibljejo, plesanje pa je lastno vsem ljudem, od davnine do danes. Tako smo v februarju veliko plesali. 11.2. na območni reviji plesnih skupin - PLESNE MIGARIJE, kjer se je publiki in strokovni spremljevalki srečanja . BOGASTVO * ^LJUDSKE ° G ZAKLADNIC * * O«*1 ftt Ljudski godci DU Velika Nedelja, foto Arhiv JSKD OI Ormož gospe Tini Dobaj Eder v ormoškem Domu kulture predstavilo 6 plesnih skupin. 18.2. 2013 je pod nazivom RINGA RAJA v Osnovni šoli Ormož potekalo območno srečanje otroških folklornih skupin. Nastopilo je 11 otroških folklornih skupin, njihove nastope pa je pazljivo spremljala strokovna spremljevalka Mojca Kmetec; med nastopajočimi na srečanju je izbrala skupine, ki se bodo udeležile regijskega srečanja, ki bo v mesecu aprilu na območju JSKD OI Ptuj. Za pomoč pri prireditvi se zahvaljujemo OŠ Ormož in ravnateljici gospe Majdi Podplatnik Kurpes ter našim sponzorjem in donatorjem. Ker kultura bogati duha, le-ta pa je današnji družbi več kot potreben, vas vljudno vabimo na naše prihodnje revije in srečanja: 11. marec 2014, Dom kulture Ormož, območno srečanje lutkovnih skupin -OSTRŽKOV DAN 2014; 25. marec 2014, Osnovna šola Ormož, območna revija otroških pevskih zborov -CICIDO 2014; 9. april 2014, območna revija mladinskih pevskih zborov - MOJE PESMI, MOJE SANJE 2014; 14. april 2014, območno srečanje otroških gledaliških skupin - IGRAJMO SE GLEDALIŠČE; 26. april 2014, območna revija odraslih folklornih skupin - DIRADI ČINDARA 2014; 10. maj 2014, območna revija odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin -KDOR POJE 2014. a Izdelava rož iz krep papirja Renata Bezjak, razredničarka 4. a Gimnazije Ormož Ko se je za dijake in dijakinje zaključnega letnika Gimnazije Ormož bližal čas maturantskega plesa, se je pojavilo tudi vprašanje dekoracije 4 I ur j rut prostora, v tem primeru Športne dvorane na Hardeku ... Za pomoč smo najprej prosili profesorico likovne vzgoje gospo Janjo Rudolf. Kmalu je pri njej dozorela ideja o dekoraciji v obliki rož iz krep pa-piija. Ideja se nam je zdela super, kmalu smo imeli tudi material - potrebovali smo samo še pridne roke, ki nas bodo naučile umetnosti izdelovanja takšnih rož in nam pri tem tudi pomagale. Staknili smo glave in ugotovili, da je v naši okolici kar precej žensk, ki to znajo - in predvsem, ki so nam bile pripravljene pomagati! Tako smo se dogovorili za neko petkovo popoldne, ki smo ga preživeli skupaj v čudovitem vzdušju in veliki delovni vnemi! Delavnice izdelovanja rož smo se udeležili dijaki, posamezni profesorji, starši in 10 prijaznih gospa iz lokalnega okolja. V približno 3 urah smo izdelali preko 100 prelepih marjetic. Gospa Ana Ratek, ki ima s podobnimi delavnicami ogromno izkušenj, je povedala, da takšnega delovnega zanosa še ni doživela. Da smo lažje zdržali, smo si privoščili tudi kavico, prigrizek, klepet. Po končanem delu smo si bili enotni, da smo znali združiti prijetno s koristnim; da smo preživeli lep skupen popoldan in da si želimo več podobnih srečanj. Vsem udeleženkam, ki so nam prijazno priskočile na pomoč in nam tako omogočile, da je bil naš maturantski ples tudi estet- ko čudovit, smo za njihov dragocen čas in pripravljenost deliti svoje izkušnje z nami, iskreno hvaležni. a Ormoške novice, Leto VII, številka 24, marec 2014 í_Ormoške novice ZGODILO SE JE Poslovanje upravne enote Ormož v letu 2013 Irena Meško Kukovec, načelnica V letu 2013 je Upravna enota prejela v reševanje (skupaj s prenesenimi nerešenimi zadevami) 6.151 upravnih zadev, kar je za 40,62% manj kot leto poprej. Od prejetih zadev je bilo rešenih 6.107 zadev, kar je za 40,74 % manj kot v letu 2012 oziroma 99,28 % vseh zadev, leto poprej pa je bilo rešenih 99,48 % vseh zadev. Nerešenih je ostalo 44 zadev oziroma 0,72 % upravnih zadev, prevzetih v reševanje, leta 2012 pa 54 zadev oziroma 0,52 % prejetih upravnih zadev. Vse zadeve so bile rešene v zakonitem roku. Zaostankov upravna enota ni imela. Na delo upravnega organa je bilo prejetih 6 pritožb, medtem ko pa so bile v letu 2012 od 5 pritožb prejete 4 pritožbe, 1 pa je bila prenešena iz leta 2011. Vseh 6 pritožb je bilo odstopljeno v reševanje drugostopenjskemu organu. Od 6 pritožb je drugostopenjski organ v 2 primerih zavrnil pritožbo in potrdil odločitev prvostopenjskega organa, 4 pritožbe iz leta 2013 pa so ostale nerešene na drugi stopnji. V letu 2013 je upravni organ tudi prejel z drugostopenjskega organa rešeni dve pritožbi iz preteklega obdobja, in sicer eno iz leta 2011 in eno iz leta 2012. V obeh primerih je drugostopenjski organ zavrnil pritožbo in potrdil odločitev prvostopenjskega organa. Zaradi drugačne razdelitve področij resornih ministrstev v letu 2013 statistični podatki po posameznih področjih niso primerljivi z letom 2012, razen tega pa je šlo v letu 2012 tudi za masovno zamenjavo osebnih dokumentov in za izvajanje Zakona o uravnoteženju javnih financ, še zlasti na področju vojnih veteranov. Zmanjšanje upravnih zadev ugotavlja upravna enota predvsem na področju uprav-nonotranjih zadev zaradi manjšega števila vlog za zamenjavo osebnih dokumentov in na področja statusa vojnih veteranov zaradi spremenjene zakonodaje. Število vlog za zamenjavo osebnih dokumentov je bilo celo manjše od predvidenega poteka veljavnosti listin v letu 2013. V lanskem letu je poteklo 615 potnih listin, od tega je bilo zamenjanih 365 potnih listin, 605 obmejnih prepustnic, zamenjanih je bilo 356 prepustnic in 600 orožnih listin, zamenjanih pa je bilo 436 orožnih listin. Upamo si trditi , da je finančna kriza eden izmed glavnih razlogov, da si stranke ne morejo na novo urediti dokumentov. Ugotavljamo, da na območju upravne enote živi 230 državljanov, ki ne razpolagajo z nobenim osebnim dokumentom. Na področju infrastrukture in prostora ter kmetijstva pa je v lanskem letu opazen celo rahel porast števila zadev. Pri delu upravnega organa smo se v lanskem letu srečevali s številnimi problemi. Upravna enota opaža na področju upravnonotranjih zadev še vedno največ problemov s področja izvajanja 8. člena Zakona o prijavi prebivališča, ki se nanaša na postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. S prijavo stalnega prebivališča posameznika se preveč rešuje problematika na drugih področjih, kajti uveljavljanje velikega števila pravic je še vedno vezanih ravno na prijavo stalnega prebivališča in prihaja zaradi tega do zlorab. Veliko zmede pri delu na področju infrastrukture in prostora je povzročila Uredba o razvrščanju objektov, glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13), ki se je v zelo kratkem času od uveljavitve kar dvakrat spremenila. Pojavljali so se različna tolmačenja in vrsta vprašanj, kar je imelo za posledico, da so uradniki porabili veliko časa za svetovanje, preden so vloge za izdajo gradbenih dovoljenj investitorjev sploh bile vložene. Vrsta vprašanj pri projektantih in investitorjih je bila sprožena tudi zaradi sprejetja novih občinskih prostorskih načrtov. Na področju kmetijstva in okolja opaža upravna enota še vedno največ upravnih zadev na prometu s kmetijskimi zemljišči. Po našem mnenju so ti postopki predolgi in niso v skladu s prizadevanji za odpravo administrativnih ovir. Pristojno ministrstvo je upravna enota že večkrat opozorila, da bi bilo treba spremeniti določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/2011-UPB2 in 58/2012) v delu, ki določa, da so stranke v postopku odobritve pravnega posla zraven pogodbenih strank tudi vsi sprejemniki ponudbe, ker se s tem podaljšujejo postopki odobritve. Z navedeno spremembo zakona bi se privarčevalo tudi pri materialnih stroških. V lanskem letu je uspelo upravni enoti izdati še zadnjo komasacijsko odločbo za komasacijo Lešnica , ki je postala pravnomočna 10. 7. 2013. Trenutno poteka vknjiževanje postopkov v zemljiško knjigo, s čimer se zaključujejo dolgotrajni postopki komasacij. Razen vodenja upravnih zadev je bilo na upravni enoti opravljenih tudi 14.885 drugih upravnih nalog, kar je za 6,55% manj kot v letu 2012. Zmanjšanje obsega drugih upravnih nalog je posledica izvajanja Navodila MNZ o skupnih podlagah za poenotenje izvajanja razvida z zahtevnostjo DUN za vse upravne enote. Pri drugih upravnih nalogah je bilo na podlagi Navodila MNZ o skupnih podlagah za poenotenje izvajanja razvida z zahtevnostjo DUN v primerjavi s preteklim letom manj izmenjave podatkov med organi javne uprave, manj je bilo tudi podpor volivcev in posredovanja podatkov osebam, ki izkazujejo pravni interes, ter pri prijavi letnega pridelka, kjer se evidentira ena prijava in število izpolnjenih obrazcev. Zaradi pošiljanja obvestil o poteku registracij motornih vozil se je zmanjšalo tudi število prekrškov na področju registracij motornih vozil. Na podlagi 75. člena Zakona o prekrških je bilo v lanskem letu izdanih 38 plačilnih nalogov (v letu 2012 73) in posredovanih 44 predlogov (lani 38 predlogov) na CURS za izterjavo glob in ostalih stroškov kršiteljem s področja registracije motornih vozil. Število e-vem vlog pa se je v lanskem letu povečalo kar za 43,15% v primerjavi z letom 2012 (iz 146 vlog v letu 2012 na 209 vlog v letu 2013).Tudi število izdanih potrdil o priglasitvi osebnega dopolnilnega dela se je povečalo za 29,16%, prav tako se je povečalo število prijav kratkotrajnega dela za 60%. Za 3,85% pa je bilo tudi več opravljenih upravnih overitev. Tudi število vlog za digitalna potrdila se je v primerjavi z letom 2012 povečalo za 22,11%. Iz ankete zadovoljstva strank, ki je bila izvedena v zadnji polovici meseca septembra, je razbrati, da so stranke zelo zadovoljne z delom upravne enote, saj so nas na lestvici 1 - 5, ocenile z oceno 4,86, kar je za 0,01 ocene več kot leto prej. Stranke na ureditev zadev niso čakale, saj so bile postrežene takoj oziroma v roku 5 minut. Pri vseh sestavinah kakovosti so stranke dobile več, kot so pričakovale. Zastavljeni kvantitativni cilji so bili, kljub temu da so bili visoko zastavljeni, razen šestih, realizirani. Večje odstopanja od ciljev ugotavlja upravna enota predvsem glede števila prejetih upravnih zadev zaradi manjšega števila vlog za zamenjavo osebnih dokumentov ter prejetih drugih upravnih nalog. Bistveno manjše število prejetih upravnih zadev od planiranih pa je posledično vplivalo, da upravni enoti ni uspelo realizirati ostalih štirih visoko zastavljenih ciljev, in sicer: - odstotek rešenih zadev (cilj >99,43%, doseženo 99,28%), - odstotek nerešenih zadev v roku (cilj <0,57%, doseženo 0,72%), - sredstva za plače, prispevke in nadomestila na rešeno zadevo (cilj <94,96 EUR, doseženo 104,25 EUR), - materialni stroški na rešeno zadevo (cilj <11,46 EUR, doseženo 11,53 EUR). Rezultati Upravne enote Ormož kažejo, da je upravna enota, kljub globoki finančni krizi, izvajanju strogih varčevalnih ukrepov ter zmanjšanju števila zaposlenih dokaj dobro obvladovala tako osnovni proces (vodenje upravnega postopka in drugih upravnih nalog) kot tudi podporna procesa (upravljanje s kadrovskimi viri in zagotavljanje materialnih virov). To se odraža v realizaciji visoko zastavljenih ciljev, v pravilnosti odločanja in v kvaliteti opravljenih nalog (le 6 pritožb na delo organa), v visoki oceni zadovoljstva stranka (4,86) in zadovoljstva zaposlenih (4,5) in v 100 %-ni potrditvi naših odločitev drugostopenjskega organa. Zaradi izrazito racionalnega poslovanja je upravni enoti uspelo kljub ponovnemu zmanjšanju števila prebivalcev ( iz 16.786 v letu 2012 na 16.686 v letu 2013) znižati materialne stroške na prebivalca iz 5,32 EUR v letu 2012 na 4,22 EUR v letu 2013. a Prostovoljstvo v osnovnih šolah in gimnaziji Nina Žnidarič „Lepo je, ko lahko pomagamo drugim," je po uspešno končani humanitarni akciji zbiranja prehrambenih izdelkov z daljšim rokom trajanja na OŠ Velika Nedelja povedal eden izmed učencev. Omenjena humanitarna akcija je bila samo ena izmed mnogih projektnih dejavnosti, ki so se že od začetka šolskega leta zvrstile v okviru projekta „Z roko v roki", kjer sodelujejo OŠ Velika Nedelja (nosilna šola), OŠ Ormož, OŠ Miklavž pri Ormožu in Gimnazija Ormož. Prostovoljstvo je vodilna dejavnost mreže šol „Z roko v roki". Šole z njo sooblikujejo vrednote, saj učenci in dijakipostajajo bolj občutljivi za potrebe drugih, strpnejši in vztrajnejši.Tako dvigajo svoj socialni in kulturni kapital, hkrati pa aktivno prispevajo k boljši lokalni skupnosti in družbi. V prvi vrsti so dejavnosti prostovoljega dela vezane na medgeneracijska srečanja. Učenci prostovoljci iz OŠ Ormož in Velika Božiček za en dan Nedelja odhajajo v CSO in tam z varovanci centra igrajo družabne igre, z njimi pojejo, se pogovarjajo in jim krajšajo čas. Ob novem letu so jim podarili voščilnice, izdelane na šolah, in jim pomagali napisati voščila za svojce. Učenci OŠ Miklavž pri Ormožu pa soupokojene učitelje, otroke staršev, zaposlenih na Carreri Optyl, ter šolske otroke razveselili z igrico o božiču. Za srečanje starejših občanov pa so pripravili skeče, ob katerih so se vsi pošteno nasmejali. Dijaki in učenci prostovoljci pa sodelujejo tudi na delavnicah računalniškega opismenjevanja starejših. V OŠ Velika Nedeljaje februarja potekala druga delavnica računalniškega opismenjevanja v sodelovanju z Društvom upokojencev Velika Nedelja. V Gimnaziji v Ormožu pa poteka računalniško opismenjevanje starejših enkrat mesečno. V okviru projektnih dejavnosti so učenci 4. razreda OŠ Velika Nedelja postali Božički za en dan in sodelovali v vseslovenski humanitarni akciji zbiranja božičnih daril za otroke iz socialno ogroženih družinter tako osrečili nekaj otrok iz Podravja, Prekmurja in Zasavja. Četrtošolci so z velikim veseljem zavijali škatle in jih napolnili s stvarmi, ki so jih darovali učitelji šole. Povedali so, da z zadovoljstvom osrečujejo druge otroke, tervsakemu nadobudnežu napisali še prijazno voščilo. V vseh šolah je organizirano tutorstvo, kjer učenci ali dijaki tutorji pomagajo drugim in tako svoje znanje in veščine prenašajo na tiste, ki si tega želijo. Vzpostavljeno je tudi tutorstvo med šolami v mreži, gimnazijci-osnovnošolcem. Dijakinje prostovoljke so za otroke pripravile dve zelo dobro obiskani pravljičnou-stvarjalni urici, plesno-pekarsko delavnico in čudovito lutkovno predstavo z delavnico. Mreža šol se nenehno tesno povezuje z lokalno skupnostjo, društvi in zavodi, da bi prostovoljstvo v okviru šolske ponudbe prenesli na učence in dijake, ki bi z njim nadaljevali tudi pozneje v življenju. a Ormoške novice, Leto VII, številka 24, marec 2014 ZDRAVJE Ormoške novice 9 _ Aktivnosti delovne terapije v CENTRU STAREJŠIH ■v -v OBČANOV ORMOŽ Tatjana Čeh, dipl. delovna terapevtka Delovna terapija je stroka, ki pokriva področje zdravstvene in socialne dejavnosti. Pomembno vpliva na kvaliteto bivanja stanovalcev, krepi njihovo samostojnost pri ohranjanju vsakodnevnih življenjskih aktivnosti na funkcionalnem, psihičnem, kulturnem, duhovnem in socialnem področju in s tem krepi splošno zdravstveno stanje in samospoštovanje stanovalcev ter odpravlja socialno izoliranost. Tako poskuša delovna terapija v domu stanovalcem preko različnih aktivnosti osmisliti življenje in jim omogočiti čim hitrejšo vključitev v novo bivalno okolje. Delo delovne terapije posega na tri področja človekovega delovanja, in sicer: dnevne aktivnosti, delo in produktivnost ter prosti čas. V domu si prizadevamo, da bi naši stanovalci čim aktivneje preživeli svoj prosti čas. Prostočasne aktivnosti so namenjene celotni domski skupnosti in so zelo pestrih oblik in vsebin. Mesec v našem domu hitro mine, še hitreje teden. Stanovalci se lahko vsak teden vključijo v različne aktivnosti. Tako se nam lahko štirikrat na teden pridružijo v ustvarjalni delavnici, kjer izdelujemo najrazličnejše izdelke iz gline, volne, papirja in drugih materialov. Tedensko potekajo srečanja molitvene skupine in sveta maša, ki jo opravlja svetinjski župnik. Ob sredah imamo terapevtsko skupino za ohranjanje in krepitev funkcije rok. Brez pesmi pri nas ne gre, domski pevski zbor Metuljčki vsak teden pridno vadi in nas razveseljuje na različnih prireditvah. Organizirana je bogato založena domska knjižnica, odprta dvakrat tedensko. Vsak teden se srečujejo tudi skupine starih za samopomoč, aktivnih je enajst skupin; med njimi naj pohvalim našo bralno skupino Junaki, ki vsako leto osvoji bralno značko za odrasle. Tudi športno smo zelo aktivni. Trikrat tedensko poteka skupinska telovadba v prostorih fizioterapije, dvakrat na teden pa po oddelkih, aktivni so tudi kegljači in kartači. Slednji so se udeležili tudi izobraževanja iz taroka. Enkrat mesečno sodelujemo z Rdečim križem Ormož in Varstveno-delovnim centrom Ormož, s katerim se skupaj odpravimo na potep po ormoških ulicah. Tretji četrtek v mesecu je čas za naše štirinožne prijatelje, ko poteka terapija s psi. Zadnji četrtek v mesecu pa se skupaj pove-selimo ob praznovanju rojstnih dni naših stanovalcev. Pri urejanju okolice doma skozi vse leto pomagajo naši vrtnarji, šmarničarji pa poskrbijo, da je delo v domskih goricah opravljeno in da je vina za vse leto dovolj. V domu se zvrstijo tudi kulturno-umetniške prireditve, praznovanja koledarskih praznikov, pikniki, izleti, domski kino, predavanja, medgeneracijska srečanja in obiski prostovoljcev. Vrata našega doma so zmeraj na stežaj odprta svojcem, obiskovalcem in prostovoljcem. Pridite, veseli vas bomo, saj vsa srečanja pustijo nepozabne spomine in vplivajo na kakovost življenja v domu. Skupaj na poti za boljše zdravje Helena Rojko Tokviru svetovnega dneva hoje (15. \/ oktobra) in osteoporoze (20. oktobra) ter preventivnega dela referenčne ambulante Ivana Meška, dr.med., smo v Središču ob Dravi v soboto, 12. oktobra, izvedli projekt z naslovom »Skupaj na poti za boljše zdravje.« Da smo projekt odlično izpeljali, gre zahvala Društvu za osteoporozo in Občini Središče ob Dravi. Že naslov pove, da smo skupaj stopili vsi, ki nam ni vseeno za naše zdravje. Zdravstveni delavci smo izvajali 3 panoge osteotlona, in sicer: gibanje za prožne in močne kosti ( test hoje na 2 km), informacije so vir znanja in s tem zdravja ter pomen prehrane. Udeleženci so imeli priložnost, da smo jim izmerili sladkor v krvi, holesterol, krvni pritisk, telesno težo (določitev BMI), se naučili osnov hoje s palicami (nordijska hoja), degustirali mlečne izdelke, dobrote iz bučk... Verjamemo, da si je vsak izmed nas odnesel domov kanček znanja. ^ Obnovljena lekarna na Ptujski cesti Karolina Putarek Lekarna na Ptujski cesti 25 v Ormožu je po obnovitvenih delih spet odprla svoja vrata. Kot je znano, lekarna v Ormožu deluje kot javni zavod, ki ga sofinancirajo Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Na obnovo 120 kvadratnih metrov velike lekarne pa je pristal samo ormoški občinski svet, saj so v Središču ob Dravi in pri Svetem Tomažu menili, da obnova ni tako zelo nujna, čeprav so zaposleni in strokovne službe, predvsem zaradi vlage v prostorih, razmišljali drugače. Končni strošek obnovitvenih del, ki so obsegala temeljito izolacijo prostorov od tal do stropov, zamenjavo stavbnega pohištva in opreme, je končno znašal blizu 165 tisoč evrov, v času adaptacije se je namreč pokazalo še kar nekaj dodatnih težav, ki jih je bilo treba sanirati (zamenjati svinčene cevi, narediti je bilo treba estrihe itd.) Opravljeno je bilo veliko delo, je povedala direktorica, magistra Ksenja Senčar, in dodala, da so pridobili več prostora za stranke, da bodo zaposleni odslej delali v veliko boljših razmerah, hramba zdravil pa bo veliko primernejša. Lekarniška dejavnost ima v Ormožu dolgo tradicijo. Že leta 1909 so imeli v Skoli-brovi ulici lekarno, in to vse Svetovanje za zdravje Valerija Rotar Dokazano je, da tvegan življenjski slog pospešuje razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni. Spremenjeni vzorci potrošnje in življenjskih razmer so privedli do naraščanja pojava čezmerne telesne mase med prebivalstvom. Število oseb s prekomerno telesno maso se nenehno povečuje in že kaže epidemične razsežnosti. Kar je še bolj zaskrbljujoče, je porast debelosti pri otrocih. V Zdravstvenem domu Ormož se izvajajo preventivni programi, katerih glavni cilj je skrb za izboljšanje in krepitev zdravja ter preprečevanje in zgodnje odkrivanje nenalezljivih bolezni ter vplivanje na dejavnike tveganja. Z ozaveščanjem in promocijo zdravja se želimo približati vsem, ki želijo spremeniti svoj način življenja. Januarja smo v Ormožu uspešno končali Zdravo šolo hujšanja. Štiri mesece smo se trudili, da so se topili kilogrami s pomočjo telesne dejavnosti in zdravih prehranjevalnih navad. Skupina udeležencev je dihala s skupno in pozitivno energijo, kar je pomagalo pri vztrajnosti, naporih in mnogih ovirah, ki stojijo na težki poti izgubljanja kilogramov. Vendar skupinski duh in motivacija pripomoreta, da vsak najde moč zase in gre naprej. Vsi pa smo tudi nekaj pridobili. V tem času smo si pomagali z dobrimi nasveti, razvili dragocena prijateljstva, izmenjali izkušnje, zdrave recepte in, kar je najpomembnejše, naredili smo nekaj zase. Mnogi vedo povedati, da se je lažje pripogniti, hoditi v hrib, skratka, počutje je boljše in to je naš glavni cilj - izguba odvečne teže in boljše počutje na zdrav način. Ob tej priložnosti bi se zahvalila OŠ Ormož, ki nam je nudila prostore za izvajanje Šole hujšanja. Naš cilj je, da gremo korak za korakom naprej in tako smo že konec januarja prišli do Središča ob Dravi in začeli z novo Šolo hujšanja. Našim udeležencem bi se radi približali in širili preventivno dejavnost tudi zunaj Ormoža, saj vemo, da nam včasih razne prepreke onemogočijo pot do cilja. Tudi v Središču so nam prijazno ponudili svoje prostore na OŠ , za kar smo jim zelo hvaležni. Z dobro voljo, nekaj vztrajnosti in seveda s skupinskim duhom gremo novim zmagam naproti. Čakajo nas štirje meseci trdega dela, potenja, odpovedovanja, vendar se bomo za dobro počutje in zdravje vsi skupaj potrudili. Da pa ni samo trdo delo, poskrbimo tudi za veliko smeha, pripravimo si zdrav prigrizek, več pa ne smem izdati. Vse informacije o preventivnih programih lahko dobite pri osebnih zdravnikih, referenčnih ambulantah ali v ZD Ormož na tel. št. 741 0924 (Valerija Rotar).V nekaj letih smo izvedli že veliko delavnic Zdrave prehrane in Zdravega hujšanja, veliko smo povedali o pasteh današnjega časa, nezdravih navadah in premagali smo že mnoge ovire. Skupaj, z roko v roki, smo in bomo močnejši, zato vas nagovarjam, poiščite nas, da bomo skupaj kljubovali tegobam današnjega časa. Vsem udeležencem, ki ste obiskovali šole hujšanja, pa sporočam, da smo pripravili Vesele urice, katerih namen je podpora pri vzdrževanju telesne mase. Srečanja se izvajajo vsak prvi ponedeljek v mesecu od 15. do 16. ure v sejni sobi ZD Ormož. Naša preventivna skupina ima veliko srce in močno voljo, saj se zavedamo, da je skrb za zdravje in ozaveščanje naše poslanstvo. < do leta 1996, ko se je preselila na Ptujsko cesto 25, kjer je še danes. Sicer pa ima Javni zavod Lekarna Ormož danes svoji poslovalnici še v Trgovskem centru Holermous in v Središču ob Dravi. •* Ormoške novice, Leto VII, številka 24, marec 2014 t_Ormoške novice ZDRAVJE / ZGODILO SE JE S spominskega dneva na Kogu ... Karolina Putarek Konec decembra so na Kogu s slovesnostjo počastili spominski dan svoje krajevne skupnosti. Položili so venec k spomeniku talcem in pripravili kulturni program, zaslužnim krajanom pa podelili plaketo in priznanje Krajevne skupnosti Kog za leto 2013. Priznanje za leto 2013 je prejel rojak - pisatelj in inovator Rajko Topolovec. Med njegovimi zadnjimi aktualnimi deli je knjiga Ormoški Petriček. Rajko Topolovec je tudi član ormoškega Zgodovinskega društva in s svojimi zgodovinskimi izsledki redno polni društveno publikacijo Zgodovinske zapise. Plaketo krajevne skupnosti pa je prejelo domače Turistično društvo, ki letos praznuje 20-letnico delovanja in je zaslužno za mnoge aktivnosti, ki so pripomogle k prepoznavnosti domačega kraja. Med temi so Dnevi turizma na Kogu, ki so jih letos organizirali sedemnajstič, ocenjevanja vin in izbor kogovske vinske kraljice. Po podelitvi priznanj se je odvijal kulturni program na temo ukradenih otrok, ki ga je pripravila Anica Pevec. V ganljivi predstavi so nastopili člani Društva upokojencev ZARJA Kog, domači recitatorji in pevska skupina mladih kogo-vskih fantov. To je bil na Kogu že šestdesti spominski dan oziroma ljudski praznik, ki ga je 14.novembra leta 1953 razglasila takratna Občina Kog. Spominski dan, ki ga na Kogu tradicionalno praznujejo 27.decem-bra, je posvečen kogovskim talcem. Letos mineva 72 let, ko so v Mariboru padli prvi domačini. Slavnostni govornik je bil Anton Luskovič, ki je v svojem govoru spomnil na razmere v prvih povojnih letih na Kogu. Boj na obrambni črti, ki je potekal preko Koga, in razdejanje, ki je ostalo, je po njegovih besedah imelo dolgoročne posledice za življenje domačinov. Spomnil je, da 27. december kot datum za spominski dan ni izbran naključno. Gre namreč za spomin na tragični dan leta 1941, ko so nemški agresorji v mariborskih zaporih ustrelili prve kogovske talce. V štirih letih je nastal dolg spisek imen ljudi s Koga, ki so izgubili življenje v drugi svetovni voj -ni. Vojna vihra je tako prej cvetoči Kog spremenila v požgane vasi, opustošila vinograde in gozdove ter vzela cvet mladih življenj. Kljub temu so ljudje ohranili vero v boljše življenje. Sicer pa je slavnostni govornik zbrane na slovesnosti uvodoma nagovoril z mislijo, da pa se še vedno nismo rešili politične razdeljenosti in ideoloških skrajnosti pri oziranju nazaj in iste žalostne usode različno ocenjujemo. Prav je, da zgodovinarji razčistijo dogodke iz preteklosti, vendar ne na način, da vloženi trud uporabljajo za dnevne politične potrebe in netenje novega sovraštva: »Kajti to je zločin, in to še hujši kot zločini iz preteklosti,« je sklenil svoje misli Anton Luskovič. a Telesna aktivnost koronarnih bolnikov Darinka Rakovec To je telesna aktivnost koronarnih bolnikov in starejših ljudi, ki si želijo zdrav življenjski slog. Vadba ima pomembno mesto pri obravnavi srčnih in žilnih bolnikov in tudi starejših, saj z njo izboljšamo telesno in duševno stanje va-dečega ter podaljšamo življenjsko dobo. Telesna vadba je zaželena pri vseh ljudeh, posebno še po 50. letu starosti, oziroma vedno, tudi prej, če smo telesno manj aktivni, saj je pomemben dejavnik preventive vseh srčnih in žilnih zapletov. Redna telesna vadba ugodno vpliva na presnovo ogljikovih hidratov, zvišuje con.HDL-do-brega holesterola, preprečuje motnje tolerance za glukozo v krvi, uravnava zvišan in znižan krvni pritisk. Ugodno učinkuje na razporeditev maščobnega tkiva, koristi pri preprečevanju osteoporoze in raka. Koristni učinek telesne aktivnosti vpliva tudi na mišično moč in gibljivost. Telesno aktivni bolje obvladajo duševne obremenitve, lažje obvladajo stresne situacije, so samoza-vestnejši. Zmanjša se tudi število poškodb, ker so se okrepile mišice. Sestava naše ure vadbe: po želji po pozdravu zmerim RR in pulz, nato se ogrevamo z lažjimi vajami, sledijo vaje z elastiko, žogo. Sledijo intenzivne vaje na blazini, ki so namenjene krepitvi celotnega telesa, povezane po so tudi z navodili za pravilno dihanje. Nato sledijo različne vaje za sproščanje, namenjamo pa jim več pozornosti. Vaje sproščanja sestavljajo tudi GIO vaje, to je integralna metoda gibanja, ki temelji na usklajevanju procesov dihanja in gibanja. Vključuje skladne, zavestne gibalne sklope, ki bolj vplivajo na endokrini sistem. GIO omogoča tesne povezave med zunanjim in notranjim okoljem človeka ter vzpostavlja harmonijo delovanja. Gibalne enote aktivirajo organske sisteme, ki sodelujejo pri prenosu kisika iz zunanjega v notranje okolje, uravnavajo proces metabolizma, vplivajo na koordinacijo, vzdržljivost, ravnotežje, moč, gibljivost in orientacijo. Vaje za sproščanje obsegajo še nekaj elementov lažjih vaj joge. Naša telesna vadba je nadzorovana in sproščujoča, trudim se vzpostaviti boljšo kakovost življenja vadečih, tako v fizičnem kot tudi psihičnem smislu za vse, ki se je udeležujejo. Kakovost odnosov v skupini je odvisna od vrednot, po katerih hrepenimo, jih iščemo in se po njih ravnamo. Vsak posameznik v skupini pa prispeva k temu, da se v skupini povezujemo po tovarištvu, prijateljstvu, solidarnosti, sočutju, prijaznosti in hvaležnosti. Te vrednote v naši skupini prevladujejo, zato se vsi veselimo ponovnega srečanja vsak ponedeljek v telovadnici OŠ Stanka Vraza. Vadi nas 25 udeležencev, ki so v glavnem upokojenci, nekaj pa je tudi članov koronarnega društva, pod okriljem katerega delujemo v Ormožu od septembra 2012. a Sola za starše Zdravstveni dom Ormož Nosečnost je čudovita izkušnja pričakovanj in veselja v pričakovanju novega člana družine. Traja celih 40 tednov, dovolj dolgo, da se lahko prihodnja starša pripravita na rojstvo svojega otroka. V naši Šoli za starše lahko starši pridobijo veliko novih informacij, kljub dosegljivi in številni literaturi. Šola za starše v naši ustanovi nudi tečaj predporodne priprave nosečnic v 7. mesecu nosečnosti. Namen tečaja je seznaniti nosečnice s potekom nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja na zanimiv način, s številnimi praktičnimi nasveti. Na tečaj vabimo nosečnice in njihove spremljevalce pri porodu, partnerje in druge. Šola za starše bo potekala vsak tretji teden v mesecu od ponedeljka do četrtka ob 15.30 v prostoru sejne sobe Zdravstvenega doma Ormož. Za potrditev udeležbe in dodatne informacije lahko pokličete Dispanzer za žene ne tel.št.:02/7410920 (Albina Črnjavič) ali Dispanzer za otroke na tel.št. 02/7410916 (Sabrina Dragarič). Vsebino tečaja si lahko ogledate na spletni strani ZD Ormož. Vljudno vabljeni! a S šolskim letom 2014/2015 na ormoški gimnaziji tudi izobraževalni program predšolske vzgoje Karolina Putarek Po vseh zapletih s srednješolskim programom predšolske vzgoje, ki ga bo v naslednjem šolskem letu izvajala ormoška gimnazija, se je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 22. januarja končno odločilo, da ormoški gimnaziji dodaten srednješolski program predšolske vzgoje le odobri. postaja resen problem. Gimnazija je v šolskem letu 2001/02 dobila svojo stavbo, pred tem je tri leta gostovala v prostorih Osnovne šole Ormož. Novo poslopje je grajeno moderno, dijaki imajo na voljo odlično opremljene učilnice, multimedijsko učilnico, kabinete, knjižnico, atrij, likovni atelje, športno dvorano in tudi zimski bazen. Na šoli je Pa tudi sicer so konec lanskega leta na gimnaziji imeli težke čase. Grozila jim je ukinitev ali pripojitev h gimnaziji »Frana Miklošiča« Ljutomer. A je ormoški občinski svet z željo, da ohrani Gimnazijo v Ormožu, na seji v novembru, sprejel sklep, da bo občina gimnazijo v prihodnje finančno podpirala. Dodaten srednješolski program pa tako tudi za občino pomeni olajšanje. V novem šolskem letu 2014/2015 imajo tako v ponudbi 56 mest za program splošne gimnazije in 28 mest za program predšolske vzgoje. Gimnazija v Ormožu deluje 15 let. Ustanovilo jo je Ministrstvo za šolstvo, skupaj z Občino Ormož, poleg Ministrstva in Občine Ormož pa njeno delovanje financirata tudi Občini Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Letošnje šolsko leto je na šoli 97 dijakov, a jih je včasih bilo tudi že 254. Prav upadanje števila dijakov v gimnaziji odprta tudi razdeljevalna šolska kuhinja, ki nudi malice in kosila. Avtobusni in železniški prevozi so urejeni, saj se večina dijakov vozi iz bližnje ali celo daljne okolice. Ves pouk poteka izključno v dopoldanskem času, večina dejavnosti se tako odvija med 8. in 14. uro. Čeprav je šola še mlada, se je uveljavila, živi z okoljem in zanj. Na gimnaziji so ponosni na dvanajst generacij maturantov, večina jih je uspešno končala študij in so danes uspešni mladi ljudje, ki se radi vračajo, predvsem pa imajo na šolanje v domači gimnaziji lepe spomine. Sicer pa je bil prednostni namen ustanovitve gimnazije pred petnajstimi leti v Ormožu, da bi se mladi po končanem študiju vračali v domači kraj in aktivno sodelovali v lokalnem gospodarstvu, upravi, šolstvu, kulturi, zdravstvu, politiki itd., skratka na vseh področjih lokalnega življenja. a Ormoške novice, Leto VII, številka 24, marec 2014 V BRANJE Ormoške novice_1 Alojz Ihan - Slike z razstave - roman Nadica Granduč Verjamem, da se bo našlo kar nekaj bralcev, ki ste se že srečali z vsestranskim literarnim ustvarjalcem dr. Alojzom Ihanom. Ki pa ni samo to, je še mnogo več, je znanstvenik, specialist klinične mikrobiologije, profesor imunologije na medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Človek kar težko dojame, da nekdo iz strogo znanstvenega sveta, ki seveda jemlje veliko časa in ogromno energije, plodno, bogato, intenzivno ustvarja tudi v svetu književnosti. Ihan je pesnik (v osnovi), pesnik izredno berljivih, vendar dovolj močnih pesmi, v katerih slika, včasih humorno, včasih jedko, pa zopet resno in toplo, vse majhne in velike sličice, ki sestavljajo mozaik tudi našega življenja. Zato jih preprosto vzljubimo. Je še esejist, nagrajen med drugim z Rožančevo nagrado za najboljše eseje (Državljanski eseji). Prav v esejih ga začutimo kot pronicljivega opazovalca stvarnosti, ki ne spregleda še tako spretno izpeljanih, navidezno pravičnih potez naših oblastnikov. Oko znanstvenika pač. In seveda romani, v katerih ga še globlje doživimo, že spet kot izpovedovalca ne samo svoje intime, ampak in predvsem kot opazovalca in kritika našega čedalje bolj čudnega sveta, ki hoče prehiteti čas, ki hoče prigrabiti vse s čedalje hitrejšimi, grabežljivimi rokami. Včasih tako resničnost postaja fikcija, prehaja v grotesko, v kriminalko z nepričakovanimi razpleti.In prav to zadnje je v bistvu osnova romana Slike z razstave. Roman je grajen iz desetih izjemno dinamičnih poglavij, (kot deset slik Viktorja Hartmana, po navdihu suite Musorgskega Slike z razstave). Obenem je to že tudi povezava z večinskim dogajanjem romana v Rusiji (Moskva in okolica). Tja se odpravijo trije podjetni Slovenci (zdravnik - uspešen lepotni kirurg pred upokojitvijo, borznik srednjih let - pred tem študent farmacije, in bivši poslovnež iz še Titove Jugoslavije). Vsi bi radi, predvsem sebi, še kaj dokazali v svojem življenju, vsi bi radi tudi po- slovno, finančno zaigrali z zares močnimi protiigralci, z ruskimi veletajkuni, ki jih je ustvarila tranzicija. Farmacija je prava možnost za velike finančne mahinacije, ne glede na to, koga ali kaj vse postavlja na kocko. V spremstvu lepotice, Rusinje, ki dobro obvlada slovenščino, izkaže se, da je vešča še tudi marsičesa drugega, se začne za slovenske podjetneže velika pustolovščina. V naslednjih slikah prehaja celo v krvavo kriminalko grotesknih razsežnosti, v neenako igro malih proti velikim. Ob vsem povedanem, ob vseh nenavadnih preobratih, okušamo širokogrudno rusko gostoljubnost, začinjeno s podjetništvom in prevarami. Odpira se nam še svet medijske globalizacije, ki pomaga, pa tudi odpomaga malim in velikim igralcem, malim in velikim tajkunom in špekulantom. Vsem tistim, ki so preproste lepote sveta in življenja podredili zlatemu teletu. Delo je tudi žanrsko razgibano, napisano duhovito, napeto in (v osnovi) kruto resnično. Priporočam v branje, saj se prikazani svet globoko zajeda tudi v našo slovensko idiliko. a Zgubljeni generaciji mladih rokometašev Nino Miličič Konec januarja je minilo 20 let, odkar sem igral svoj prvi (mini)ro-kometni turnir v športni dvorani na Hardeku, in verjeli ali ne, še danes se spomnim in čutim, kako je izgledal vihar veselja fantičev, ki so s tremi zaporednimi zmagami začeli pisati eno športnih zgodb in mit o »nepremagljivosti«: To je zgodba o prijateljstvu, odraščanju in (fizičnem/ emotivnem) dozorevanju mladih ljudi, ki pa zaradi malomarnosti »močnih« niso nikoli uspeli uresničiti svojih (športnih) sanj. Zgodba, ki zaradi ormoškega sindroma »megalomanstva« ter nebulozni ideji »tujec več velja«, žal nima srečnega konca. To je zgodba o »izgubljeni« generaciji 1985/86 (in neštetih izgubljenih generacijah pred nami.... ) Jaz in moja generacija smo odraščali v okoliščinah, ko je bil rokomet v Ormožu edina alternativa oziroma edina športna panoga, ki je uradno imela klub. V teh letih se je odprla športna dvorana in naše treniranje se je preselilo iz Mestne grabe na Hardek. Vrsta novih obrazov in otrok, ki jih do takrat nisem še nikoli videl, se je pojavila na treningu in ocena, kdo med nami zna igrati rokomet, je bila zelo pavšalna, saj so le tisti, ki so imeli »specialke« (Adidasove sportne copate) bili pravi rokometaši! Trener je bil Vlado Hebar in pod okriljem OŠ Ormož smo dobili priložnost, da se spoznamo in naučimo rokometnih veščin. O kakšni generaciji pišem, se je pokazalo zelo hitro, saj na tleh Republike Slovenije ni obstajal minirokometni turnir, ki ga ne bi osvojili. Večina teh fantov se je potem na hitro vključila tudi v RK Ormož in že v sezoni 1995/96 pokazala, da se v Ormožu rojeva odlična rokometna generacija. Fantje, letnik 1985, so sezono 1996 končali kot TRETJA ekipa v Sloveniji, kar je bil za takrat za tako majhen klub, kot je bil RK Ormož (članska ekipa je nastopala v tretji državni ligi), izreden rezultat. Istega leta sem se tudi sam vključil v RK Ormož in prva moja aktivnost v klubu je bila udeležba na ROKOMETNEM TABORU V MIKLAŽU PRI ORMOŽU, kjer sem spoznal fante, ki so in bodo moji prijatelji do konca življenja. Naš trener je postal Sašo Prapotnik- Piksi in formiral je ekipo letnika 86, ki je v naslednjem letu dosegla naslov državnih prvakov. Letniku 1985 pa je le za las ušla uvrstitev na zaključni turnir (izgubili smo za en gol proti Krškemu v gosteh). Naslednja leta so se naslovi prvakov vrstili po tekočem traku (osvojili smo: 2x šolsko prvenstvo, 3x klubsko prvenstvo, 3x Eurofest). Zrasla je generacija fantov, ki si je pridobila naziv »nepremagljivi« (naziv nam je dodelil Uroš Krstič). Skozi vsa leta treniranja (tako starejši kot mlajši dečki smo treninge imeli vsak dan) se je med nami spletla vez, ki je bila zgrajena na otroški nepokvaijenosti in resnično smo skozi rokomet, druženje na treningih in zunaj njih postali pravi prijatelji. Nikoli ne bom pozabil, kako sem se v obrambi počutil »varnega in sigurnega«, ko sem imel na eni strani Dejana Lukačka in na drugi Blaža Horvata ... Vedel sem, da, ko nam ne gre, bo Marko Bezjak s svojo »genialnostjo« našel način, da nas popelje naprej, da ni važno, kakšen kot bo imel Borut Zidarič s krila, da zadene gol, sploh ni bilo važno, kako precizno boš vrgel žogo, Sašo Korez jo bo prijel, in da ne obstaja človek, ki ga bo zagotovo dohitel v kontri... Kadar koli smo psihično padli, je bil tukaj bil Samo Pergar, da nam s svojim izvirnim-unika-tnim smislom za humor povrne nasmeh na obraze in da s svojo »finto, Rudi desna-leva, zabije gol, in če smo v obrambi popuščali, nikoli ni bilo prehudo, saj je nasprotnik moral premagati le še enega od bratov Cvetko, kar pa je bilo (verjemite mi) vse prej kot lahko... Nič drugače ni bilo zunaj športnega igrišča, vedeli smo, da smo tu eden za drugega, pa naj gre za kontrolko iz matematike ali pa je bilo treba priskrbeti telefonsko številko kakšnega dekleta... Na vseh področjih se je čutila neomejena količina kolektivizma in enotnost, ki je bila enostavno »zace-mentirana« z iskrenim prijateljstvom. Ta povezanost med nami se je razširila tudi na naše starše, ki _ so nas kot vesela druščina spremljali na vseh tekmah, ne glede na to, kje in kdaj so se tekme igrale, in nam bili opora skozi vsa leta. Ključna oseba vsega prej navedenega pa se veže samo z enim imenom Sašo Prapotnik! Bil je nas učitelj, pa ne samo rokometa, učil nas je življenja. Ob njem smo odraščali in se razvijali tako psihično kot fizično. Pomagal nam je, da bi postali boljši ljudje, bil je človek, ki je hote ali nehote ustvaril vse vezi, nas povezal, a na žalost na koncu vse te vezi tudi pretrgal. „Zakaj je potem na nas pozabil", je vprašanje, ki me razjeda še danes. V trenutku, ko je postal trener članske ekipe, je v enem letu razbil vse, kar smo skupaj gradili skozi celotno moje/ naše otroštvo! Zakaj nam ni pustil, da skupaj sanjamo sanje, ki nam jih je on vsadil v možgane? Iskreno povedano, tukaj ne gre morda za občutek osebnega neuspeha. Ampak da v nadaljevanju potem ni uspel niti en igralec iz celotne generacije? Izjema je Marko Bezjak (Bezo) in njegov uspeh je edina potešitev za vse nas. Vsak njegov gol v Bundesligi mi daje osebno satisfakcijo, da je vsak od nas »nekoč« s tem našim Bezotom skupaj treniral in z njim odraščal, da smo nekje v mikronih tudi mi deležni njegovega uspeha, saj je skozi naše prijateljstvo postal velemojster rokometa, najboljša sredina v Sloveniji in najboljši rokometaš Ormoža vseh časov! Neutolažljiv pa postajam ob misli, da pa danes skoraj noben fant iz te generacije ne igra več rokometa, tisti, ki pa igrajo, pa ne igrajo v Ormožu, ampak so bili prisiljeni iskati srečo drugje. ZAKAJ so priložnost dobili drugi, in ne naša generacija, ki je svoje otroštvo pustila v dvorani na Hardeku? ZAKAJ naj bi bil tujec bolj -ši od domačina in ZAKAJ se po neki čudni logiki na domače rokometaše gleda s posmehom?!? Mislim, da se boste spraševali, zakaj to pišem in čemu služi takšen tekst in takšno razmišljanje? Odgovor je, da imam še po osmih letih ne-igranja sanje/nočne more, kako treniram z imenovanimi fanti. Ne mine tekma na tv-ju, da se ne vprašam, ali bi lahko morda nekdo izmed nas igral namesto igralcev, ki smo jih leta in leta premagovali. Če bo vsaj ena generacija, ki obeta, v prihodnosti deležna zaslužene pozornosti, če se bodo odgovorni iz primera moje generacije naučili, kako se ne dela z mladimi, bo naše »žrtvovanje« upravičeno. Če bo samo en član, ki je »odgovoren« za propad moje generacije, občutil grenkobo, ki domuje v meni zadnjih osem let, bo cilj tega mojega razmišljanja upravičen. Sašo Korez, Samo Korez, Mitja Slavinec, Miro Slavinec, Tomaž Zadravec, David Rajh, Blaž Horvat, Borut Zidarič, Jani Horvat, Davorin Štabuc, Blaž Cvetko, David Cvetko, Samo Pergar, Marko Bez-jak, Rok Šumak, Rok Zidarič, David Bo-gadi... Hvala vam za prelepo otroštvo in nepozabne spomine. a Ormoške novice, Leto VII, številka 24, marec 2014 •J JiiMHxJiTA'JMt! OBVEŠČAMO Cisto poseben maturantski ples Gimnazije Ormož Razpis za vpis otrok v vrtec Ivanjkovci za šolsko leto 2014/2015 Osnovna šola IVANJKOVCI vabi starše k vpisu predšolskih otrok, ki želijo vključiti svoje otroke v VIZ, enoto Ivanjkovci za šolsko leto 2014/2015. VPIS BO POTEKAL OD 7. DO 11. APRILA 2014, V ČASU OD 9.00 DO 16.00 URE V PROSTORIH VRTCA IVANJKOVCI. Vlogo za vpis lahko oddate vsi starši, ki nameravate vključiti otroka v vrtec tekom šolskega leta 2014/2015, ne glede na to, kdaj bo otrok dejansko vstopil v vrtec. Vrtec bo izvajal program za otroke v starosti od dopolnjenih 11 mesecev do vstopa v šolo. Starši najdete vlogo za vpis na spletni strani OŠ IVANJKOVCI, pri vodji enote Vrtca Ivanjkovci in v pisarni svetovalne službe. Vljudno vas prosimo, da prinesete s seboj k vpisu EMŠO obeh staršev in otroka ter davčne številke. O sprejemu otroka v vrtec boste pisno obveščeni. Ravnateljica: Nada Pignar, prof. Vpis otrok v vrtce Ormož, Velika Nedelja in Podgorci bo potekal od 31. marca do 4. aprila 2014 v Vrtcih Ormož, Velika Nedelja in Podgorci, in sicer: Ponedeljek, 31.3. 2014 Torek, 1. 4. 2014 Sreda, 2. 4. 2014 Četrtek, 3. 4. 2014 Petek, 4. 4. 2014 ENOTA VRTCA ORMOŽ PODGORCI ORMOŽ VELIKA NEDELJA ORMOŽ 8.00 - 16.00 8.00 - 16.00 8.00 - 16.00 8.00 - 16.00 8.00 - 16.00 V tem tednu (od 31.3 do 4. 4. 2014) bodo za otroke, ki vrtca še ne obiskujejo, med 9.00 in 11.00 uro potekali igralni dnevi. S seboj prinesite copate in pridite zdravi. VABLJENI! Pri vpisu starši potrebujete: • EMŠO otroka ter • davčne številke in EMŠO staršev. Če starši ne morete priti vpisat otroka v posamezno enoto, lahko vpis opravite tudi v enoti Ormož. Za informacije kličite na 02/ 741 06 01 UPRAVA VIZ VRTCA ORMOŽ Razpis za vpis otrok v vrtec Miklavž pri Ormožu z oddelkom Kog za šolsko leto 2014/15 Osnovna šola Miklavž pri Ormožu vabi k vpisu starše predšolskih otrok, ki želijo vključiti svoje otroke v VIZ enoto Miklavž pri Ormožu z dislocirano enoto Kog za šolsko leto 2014/15. VPIS BO POTEKAL OD 8. DO 10. APRILA 2014: • TOREK, 8. APRILA OD 10.00 DO 16.00 (VRTEC MIKLAVŽ) • SREDA, 9. APRILA OD 12. DO 16.00 (VRTEC MIKLAVŽ) • ČETRTEK, 10. APRILA OD 10.00 DO 15.30 (VRTEC KOG) Vljudno vas prosimo, da s seboj k vpisu prinesete EMŠO in davčni številki obeh staršev ter EMŠO otroka. O sprejemu otroka v vrtec boste pisno obveščeni. Vlado Hebar, ravnatelj URA Renata Bezjak, razredničarka 4.a Kot vsaka generacija doslej, je tudi letošnja generacija maturantov nestrpno pričakovala svoj maturantski ples. Na neki način zaključek svojega 4-letnega šolanja, čeprav jih se- ■^.atlfiri h'»nrofi ■w lik. veda čaka še nekaj dela, preden bo zares konec... Letošnji maturantski ples je bil zares poseben. V generaciji četrtega letnika je namreč samo 13 dijakov in seveda se je kmalu postavilo vprašanje, kako Občina Ormož, sonce Prlekij e organizirati ples, da to ne bo predstavljalo ogromnega stroška za dijake oziroma njihove starše. V dogovoru s starši smo zato že konec lanskega šolskega leta sklenili, da maturantski ples izpeljemo oziroma organiziramo sami, ne pa da organizacijo Foto: Gimnazija Ormož prepustimo kateri od plesnih šol, kot je bil običaj doslej. Kar takoj v septembru smo se začeli pripravljati. Prvi roditeljski sestanek, dogovori, ideje, opomniki, kaj vse je treba postoriti . Kmalu smo ugotovili, da tega sploh ni malo! Vabila, dekoracija prostora, miz, glasba, hrana in pijača, srečelov, pospravljanje ... Da o programu - plesnem in zabavnem - niti ne govorimo! Dijaki so se tudi pridno podali na lov za donatorskimi sredstvi in lokalno okolje se je prijazno odzvalo njihovim prošnjam. Predolg bi bil seznam, da bi se tukaj vsem zahvalili, smo pa to storili, kot smo napovedali, na maturantskem večeru. Poleg tega smo zbirali tudi star papir, pri čemer so nam pomagali dijaki celotne Gimnazije Ormož. Ko zdaj gledamo nazaj, se zavedamo, da smo opravili veliko delo in ponosni smo na to! Rečemo lahko, da so nas skupne skrbi in priprave zelo povezale. Vmes je bilo seveda tudi cel kup napetosti, različnih želja in okusov. Ampak naučili smo se, da lahko kljub različnosti s skupnimi močmi dosežemo veliko; da se je v skupini pač treba prilagajati; da lahko prav vsak nekaj prispeva k skupnemu rezultatu. Organizirali in izpeljali smo čudovit maturantski ples, srčen, poln čustev, zabave, sproščenosti. In predvsem - bil je to NAŠ maturantski ples! Brez vsiljenih idej nekoga od zunaj, brez praznega blišča, ki ga skuša pričarati nekdo drug in ki je od enega do drugega maturantskega plesa enak. Naš je bil tokrat drugačen! Verjamemo, da ne samo za nas, pač pa tudi za naše starše, učitelje, povabljene sorodnike in goste - skratka za vse, ki so to čudovito soboto, 25. januarja 2014, preživeli z nami v Športni dvorani Ormož na Hardeku. ^ Ormoške novice, Leto VII, številka 24, marec 2014 KOLEDAR PRIREDITEV Dogajanje na ormoškem v marcu, aprilu in maju MAREC_ Sobota, 15. 3. 2014 ob 6.15, Železniška postaja Ormož V Šmohor z vlakom (lahka pot) - izlet za učence planinskih krožkov v OS in ostale INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, www.pdrustvo-mmormoz.si Sreda, 19. 3. 2014 ob 16.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož Pravljična ura za otroke INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si Četrtek, 20. 3. 2014 ob 18.00 uri, bela dvorana Grajske pristave Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440, www.gsormoz.si Petek, 21. 3. 2014, ob18.00, prostori Mladinskega centra Ormož Jemen - dežela kraljice iz Sabe: eksotična SOKOTRA in sanjska SANA Potopisno predavanje Milene Zorčič INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si Sobota, 22. 3. 2014 ob 6.15, Železniška postaja Ormož Boč - ko cveti velikonočnica (lahka pot) - izlet za učence krožkov v vrtcih, OS in spremljevalce INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, www.pdrustvo-mmormoz.si Torek, 25.3.2014, Ormož Območna revija otroških pevskih zborov -CICIDO 2014 INFO: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ormož, www.jskd.si, 02 741 13 70, 031 696 171, oi.ormoz@jskd.si Sreda, 26. 3. 2014 ob 16.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož Pravljična ura za otroke INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si Četrtek, 27. 3. 2014 ob18.00, prostori Mladinskega centra Ormož Brez dlake na jeziku Zdravstvena tveganja industrijske hrane in lokalna samooskrba Predava Anton Komat INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si Ob 19.00, Slaščičarna Pri Rupertu, Središče ob Karolina Kolmanič: Alba, bralni večer INFO: kud.prasila@gmail.com, kudprasila.si Sobota, 29. 3. 2014 ob 19.30, Dom kulture Ormož Stand up komedija: UDAR PO MOŠKO 2 (Vid Valič in Denis Avdič) Produkcija: Spas Teater Gledališki abonma, za in izven INFO: Mladinski center Ormož, JSKD OI Ormož, KOŠ, 02 719 4141, 040 345 281, www.mco.si APRIL_ Četrtek, 3. 4. 2014 ob18.00, prostori Mladinskega centra Ormož Brez dlake na jeziku Podnebne spremembe v svetu in v Sloveniji: vzroki in posledice Predava dr. Igor Žiberna INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si Ob 18.00 uri v beli dvorani Grajske pristave Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440, www.gsormoz.si Sobota, 5. 4. 2014 ob 7.00, izpred gradu v Ormožu Kotečnik - športno plezanje (srednje zahtevno) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, www.pdrustvo-mmormoz.si Torek, 8. 4.2014 ob 17.00, Grajska pristava Ormož Josip Vlašič - odprtje umetniške razstave INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02 741 72 80/90 Sreda, 9.4.2014, Ormož Območna revija mladinskih pevskih zborov - MOJE PESMI, MOJE SANJE 2014 INFO: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ormož, www.jskd.si, 02 741 13 70, 031 696 171, oi.ormoz@jskd.si Četrtek,10. 4. 2014 ob 18.00 uri v beli dvorani Grajske pristave Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440, www.gsormoz.si Petek,11.4.2014 ob 8.00, po ulicah Ormoža Tradicionalni kramarski sejem na cvetni petek INFO: KPO Ormož, 02 741 06 47 Sobota,12. 4. 2014 ob 6.00, izpred gradu v Ormožu Sabotin (lahka pot) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, www.pdrustvo-mmormoz.si 14. 4. 2014 - 19 .4. 2014 Prireditve v tednu knjige INFO: MCO Ormož in Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, www.mco.si Ponedeljek, 14.4.2014, Ormož Območno srečanje otroških gledaliških skupin - IGRAJMO SE GLEDALIŠČE 2014 INFO: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ormož, www.jskd.si, 02 741 13 70, 031 696 171, oi.ormoz@jskd.si Sreda, 16. 4. 2014 ob 16.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož Pravljična ura za otroke INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si Četrtek, 17. 4. 2014 ob 18.00 uri, v beli dvorani Grajske pristave Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440, www.gsormoz.si Sobota, 19. 4. 2014 ob 19.00, prostori Mladinskega centra Ormož David Bedrač - literarni večer INFO: MCO Ormož in Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, www.mco.si Ponedeljek, 21. 4. 2014 ob 6.20, z Železniške postaje Ormož Po poteh treh cerkva (lahka pot) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, www.pdrustvo-mmormoz.si, Torek, 22. 4. 2014 od 17.00 — do 20.00,Kulturna dvorana Podgorci in zbirna mesta Praznik vina Podgorci 2014: zbiranje vzorcev INFO: Turistično društvo Podgorci, 041 457 024 (Natalija Volmut), 041 960 794 (Kukovec Martin), www.podgorci.si Četrtek,24. 4. 2014 ob 18.00 uri v beli dvorani Grajske pristave Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440, www.gsormoz.si Ob 19.00, Pub Akcija, Središče ob Dravi Svetlana Makarovič: Mačja preja/Deseta hči, bralni večer INFO: KUD Prasila,www.kudprasila.si Petek,25. 4. - 28. 4. 2014 ob 3.00, izpred gradu v Ormožu Otok Vis (lahka pot) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si Sobota, 26. 4. - 4. 5. 2014, zjutraj izpred gradu v Ormožu Paklenica - ponovno v toplo skalo (zahtevnost- zelo zahtevno) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si 26. 4. 2014, Kulturna dvorana Podgorci Praznik vina Podgorci 2014: Ocenjevanje vina INFO: Turistično društvo Podgorci, 041 457 024 (Natalija Volmut), 041 960 794 (Kukovec Martin), www.podgorci.si Nedelja, 27. 4 .2014, Ormož Območna revija odraslih folklornih skupin - DIRADI ČINDARA 2014 INFO: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ormož, www.jskd.si, 02 741 13 70, 031 696 171, oi.ormoz@jskd.si MAJ_ Četrtek, 1. 5. 2014 ob 8.00, avtobusna postaja v Ormožu Ob prvem maju na Jeruzalem INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si Zjutraj, Gomila Tradicionalni prvomajski pohod na Gomilo INFO: PGD Trnovci Sobota, 17. 5. 2014 ob 8.00, parkirišče pred CarreroOptyl Državno mladinsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta za leto 2014, INFO: GZ Ormož Zvečer, Kulturna dvorana Podgorci Praznik vina Podgorci 2014: Podelitev priznanj INFO: Turistično društvo Podgorci, 041 457 024 (Natalija Volmut), 041 960 794 (Kukovec Martin), www.podgorci.si Sobota, 24. 5. 2014 ob 8.00, parkirišče pred CarreroOptyl Državno člansko tekmovanje za memorial Matevža Haceta za leto 2014 INFO: GZ Ormož Sobota, 31. 5. 2014 ob 9.30, parkirni prostor sadjarstva na Libanji Odprte kleti Pavlovski Vrh - Libanja INFO: TD Pavlovski Vrh - Libanja, Anton Štrman - 041 837 665 Več informacij o dogodkih najdete na spletni strani www.ormoz.net. Podatke o prireditvah, ki jih objavljamo v koledarju prireditev in na spletu, nam posredujte natic.ormoz. grad@siol.net. Podeljena občinska priznanja za udejstvovanje na kulturnem in športnem področju v Občini Ormož Karolina Putarek Na občinski proslavi ob sloven skem kulturnem prazniku, ki je letos potekala v Miklavžu pri Ormožu, so podelili priznanja zaslužnim s področja kulture in športa. Zlate značke „Franca Ksavra Meška" so prejeli Moški pevski zbor Dobrava in šest dolgoletnih članov Kulturnega društva Simon Gregorčič Velika Nedelja. Trije iz omenjenega kulturnega društva so prejeli srebrne, pet pa jih je prejelo bronaste značke Franca Ksavra Meška. Najvišje priznanje za udejstvovanje v kulturi - plaketo Franca Ksavra Meška - pa so namenili Branku Fifnji, ki se je v kulturno življenje Občine Ormož zapisal kot glasbenik, ki deluje na vseh področjih, kjer se poje ali muzicira. Poznamo ga tudi kot dolgoletnega člana legendarnega ansambla Alojza Grnjaka in ustanovitelja današnjega pevskega zbora v Ivanj-kovcih ter ustanovitelja Ljudske godbe Ivanjkovci. Za delovanje na športnem področju za leto 2013 so podelili le eno občinsko priznanje in sicer bronasto. Prejel ga je uspešen strelec Anton Novak, dolgoletni član Strelskega društva Tovarne sladkorja Ormož, ki pa se je s strelstvom seznanil že v rosnih letih v Strelskem društvu Jože Kerenčič, Miklavž pri Ormožu ter že kot pionir in pozneje mladinec v državnem merilu dosegal izjemne rezultate. < Ormoške novice, Leto VII, številka 24, marec 2014 :_Ormožke novice KRIŽANKA - RAZVEDRILO LEVI PRITOK DRAVE PRI ORMOŽU ZAČIMBNA RASTLINA SPRETNOST V PREPIRANJU 6 SOGLAS-NIKA V NOŠI PAD KUPNE MOČI DENARJA KALIJEV CIANID MOZOLJA-VOST NAVDUŠEN PRIVRŽENEC HRVAŠKA IGRALKA (INGE) A LOŠČILO MUSLIMAN. VERSKA USTANOVA T ENICA, ENOJKA HRVAŠKI PEVEC ŠERFEZI JAPONSKA NABIRALKA BISEROV MEDICINSKA IGLA STARO IME ZA JUNIJ AMERIŠKI PEVEC MORRISON KRADLJI- VEC NACIONAL. ŠPORT SLO. TAJKUNOV ESTONEC PODZEMELJSKI HODNIK NOVI SVET PUŠČAVSKI RIS OZEK KOS BLAGA ŽUŽELKE V OSIRJU STARA MAMA AM. PEVKA FITZGERALD STRAN NEBA NAPLAVINA ZELIŠČE RADIJ SLOVENSKI PEVEC PESTNER ČETRTI RIMSKI KRALJ AMATER. DILETANT 4. IN 1. ČRKA KLICA KROKODIL V TROPSKI AMERIKI RAZLAGA SANJ DEL SKLADBE DENARV IRANU DEL RASTLINE SLOVENSKA ŠAHISTKA LIČINA NEKDANJI FRANCOSKI DIRKAČ ALESI VODNI KROJAČ BIBLIJSKI OČAK DRUGO NAJVEČJE MESTO V ITALIJI POVRŠINSKA MERA ŽENSKO IME ABSURD, NESMISEL SVINČNICA, GREZILO JAP. SMUČ. SKAKALEC (DAIKI) NABIRALEC GOB JAPONSKA IGRA PODOBNA ŠAHU DEL KROŽNICE SLOVENSKI PEVEC LESKOVAR OBISK PRIZORIŠČA ZIMSKA ŠPORTNA DISCIPLINA POGAN, BREZVEREC INDIJSKI PISATELJ (RADŽA) PREBIVALKA Z OTOKA MATILDIN »REKVIZIT« GOSTILNA ČRNI RIBIC Frankovci 2A 2270 Ormož Tel.: 02 740 23 74 e-mail: crni.ribic@gmail.com Delovni čas: Torek - petek: 10h - 22h Sobota: 10h - 24h Nedelja: 10h - 20h Nezadovoljen kupec se vrne v trgovino z bojlerjem: »Zmontiral sem ga in priklopil, pa iz njega teče voda!« Prodajalec: »Kaj ste pa mislili, da bo teklo vino?« Oddam mačka, starega dva dni. Je križanec med rebulo in refoškom. »Mi posodiš 1000 eurov?« »Nimam toliko. Lahko ti posodim samo 300.« »No, pa daj 300. 700 pa mi boš dolžan.« Ne vem, če že veš, ampak ugotovili so, kdo ali kaj je kalorija. Res še ne vedo, ali je insekt ali je mrčes, bakterija ali mogoče celo virus, ampak ta stvar zleze v omaro in skrči vse ženske obleke. Trije priletni upokojenci modrujejo: Prvi: ''Ko bom umrl, se bom dal pokopati v krsti.'' Drugi: ''Jaz se bom dal kremirati.'' Tretji: ''Glede na to, koliko sem spil, se bom dal kar flaširati!'' Človek pride na banko in vpraša: »Rad bi imel svoje malo podjetje. Kaj mi svetujete?« »Preprosto. Kupite veliko podjetje in malo počakajte.« Po dolgi plovbi ladja pristane v luki in neki mornar se odpravi na obalo in gre v najbližji hotel. »Enoposteljno sobo, prosim.« »Kakšno pa želite?« »Takšno s pogledom na kopno.« Kakšna je razlika med facebookom in zaporom? Ni razlike. Sediš, zapravljaš čas in pišeš po zidu. Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do srede 2.4.2014, pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Sponzor nagradne križanke in pivih dveh nagrad je Gostilna Črni ribič, Jožef Dragarič s.p. Tretjo nagrado podarja Občina Ormož. 1. nagrada: lignjeva plošča za 2 osebi 2. nagrada: družinska pizza 3.nagrada: knjiga iz Ormoža v Jeruzalem Rešitev križanke št. 23, december 2013 Vodoravno: ŠKARNIK, TAMPERE, OTA, DAN, ŠKARJE, IKA, OOLIT, BETNAVA, LOKA, PREGREŠEK, OR, ARL, CEVARNA, OSMAR, LAMPAS, BU, VA, ENI, ERINIJE, LAVA, REMI, INDIJEC, OKAR, OČALA, SEV, MALM, TI, KRITIKA, MOKA, IONIJ, KRILAN, PSARA, STRANE Geslo iz osenčenih polj se glasi: ŠKARJE IN GLAVNIK Nagrajenci: 1. nagrada: Karin Zobovič, Dravska ul. 7, 2270 Ormož 2. nagrada: Rajko Lazar, Mihovci pri Veliki nedelji 10b, 2274 Velika nedelja 3. nagrada: Milena Bezjak, Podgorci 91, 2273 Podgorci. Dobitniki nagrad so že bili obveščeni po pošti. Ormoške novice, Leto VII, številka 24, marec 2014 ZGODILO SE JE / OBVEŠČAMO ■Jan L«K1 A- Pust 2014 Karolina Putarek V Ormožu se je na pustni torek odvijal tradicionalni pustni karneval po mestnih ulicah. Množica obiskovalcev si je ogledala 36 skupin, od tegakar 3 skupine kurentov, in seveda ormoško godbo, ki je zaigrala Foto: : Marjan Dovečar ^ na čelu povorke. Petčlanska ocenjevalna komisija tako kot običajno ni imela enostavnega dela, končno pa so se odločili, da med otroškimi skupinami prvo mesto dodelijo SOVICAM iz OŠ Stanka Vraza Ormož, drugo KUHARJEM iz 1. razreda OŠ Središče ob Dravi in tretje mesto PINGVINOM iz OŠ Sveti Foto: Marjan Dovečar Tomaž. Med etnološkimi skupinami so si prvo mesto prislužili člani Konjeniškega društva Središče ob Dravi, ki so predstavili SRDIŠKO GOSTUVAJE; drugomesto so si prislužili ŠALJIVI GRBI, ki so jih predstavljali učenci 6. razreda OŠ Središče ob Dravi; tretje mesto pa je bilo dodeljeno skupini KME- TJE, v katere so se oblekli dijaki 2. razreda Gimnazije Ormož.Med pustnimi skupinami je komisija PRVO mesto dodelila MIŠKAM in NJIHOVI MIŠJI PEKARNI, ki so jih predstavljali člani TD Sodinci; DRUGO mesto je pripadlo skupini BOLLYWOOD KUD »Maska« iz Stojncev, predstavljali so hindujskega boga GANEŠO (človeka s slonjo glavo) in njegove očarljive plesalke; TRETJE mesto pa sta si delili skupini: ZELE-NJADARJI iz Trgovišča in KOBRE iz StojinskegaSigeta.Dogodek je v celoti financirala Občina Ormož. Organizator je bila JARA oziroma TIC Ormož v sodelovanju z JSKD OI Ormož, s Pokrajinskim muzejem Ptuj Ormož enota Ormož - z Mladinskim centrom Ormož. < Foto: Marjan Dovečar Foto: Marjan Dovečar Nepremičninska baza podatkov v Podravju Mariborska razvojna agencija upravlja s podatkovno bazo prostih poslovnih prostorov in zemljišč za poslovno gradnjo v Podravju. Glavni namen spletne podatkovne baze www.podravje. eu je privabljanje domačih in tujih investitorjev v regijo. Podatke o prostih nepremičninah poslovne narave s fotografijami lahko za brezplačno objavo na www.podravje.eu posredujete po mailu nepremicnine@mra.si. Dodatne informacije: 02 333 1 385 ali 02 333 1 300 (Jaroslav Bauer) Vrazova ulica 12, 2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500, fax: (02) 74 15 505 www.lu-ormoz.si univerza.ormoz@amis.net V mesecu marcu 2014 vam ponujamo možnost vključitve v naslednje izobraževalne programe: Priprava na preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK): - operater/operaterka na CNC stroju - pomočnik/pomočnica kuharja/kuharice Usposabljanje za: - upravljavca težke gradbene mehanizacije - voznika viličarjev - kletarjenje in stekleničenje vina. Slovenski jezik za tujce Podjetništvo, izziv našega časa; 50-urni program priprav na samostojno podjetniško pot. Za osebe, prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje, so vsa usposabljanja in tečaji brezplačni. Naredite nekaj zase! Ormoške novice, Leto VII, številka 24, marec 2014 'Jail L«K1 Ill'I'ilHtJ ZADNJA STRAN Klub ormoških študentov: novo vodstvo, nov zagon Kaja Nedog V petek, 15. novembra 2013, je v prostorih Kluba ormoških študentov potekal redni zbor članov Kluba ormoških študentov, na katerem smo izvolili novo ekipo. Sestavljena je iz članov, ki so bili v klubu aktivni že v preteklih letih, pridružili pa so se jim tudi novi navdušenci, ki bi radi pomagali snovati ideje in jih konkretizirati v obliki projektov, zanimivih članom kluba in širši javnosti. Predsednica kluba je postala Lea Lah, študentka farmacije na Univerzi v Ljubljani, ki je v klubu aktivna že več let. Predsednici bo pri sprejemanju odločitev pomagal odbor, ki ga sestavljajo Nuša Rajh, Tadeja Ju-rinec, Kaja Nedog, Anja Zabavnik, Ajda Kovačič, Nina Blagovič, Špela Rajh in Denis Hanžekovič ter veliko zunanjih sodelavcev. V nedeljo, 1. decembra 2013, je novo vodstvo postavilo stojnico pred centrom Holermous, kjer so člani počastili svetovni dan boja proti AIDSU in z brošurami, rdečimi pentljami opozarjali ter izobraževali mimoidoče. V soboto, 22. decembra, je KOŠ pripravil še predpra-znični božični sejem na Kerenčičevem trgu, kjer so se poleg tradicionalne KOŠ--eve stojnice predstavili lokalni rokodelci oziroma ponudniki. Novo vodstvo si obeta uspešno leto, pripravljen je že tudi okvirni letni plan. Marec bo posvečen pu-stovanju, in sicer bo organiziran prevoz na izbrani dogodek v okolici Ormoža, pripravljamo pa tudi bru-covanje. Aprila bosta izvedeni čistilna akcija in zabava s karaokami. V pripravi je še izlet v Gardaland in obisk slovenskega kraja. Na svoj račun bodo junija prišli športni navdušenci, ki se bodo lahko pomerili v turnirju nogometa, odbojke in streetballa. 28. julija bomo z odprtjem kavarne OFAKafa-ne nestrpno pričakovali najboljši festival našega malega mesta O.F.A.K 2014, ki bo trajal od 1. do 9. avgusta. V devetih dneh bodo organizirani filmski in glasbeni večeri, gledališke predstave, stand upi, turnir v odbojki in streetballu ter trije večji koncerti. Večerno dogajanje bodo spremljale tudi vsakodnevne delavnice in aktivnosti. Članstvo v Klubu ormoških študentov prinaša veliko ugodnosti, od cenejših vstopnic za različne dogodke, cenejšo mesečno fitnes karto, popuste za kozmetične in frizerske storitve ipd., s čimer želimo povečati pripadnost članov kluba. Cilj novega vodstva Kluba ormoških študentov in aktivnih sodelavcev je ohranitev in nadgradnja tradicionalnih projektov z njihovo vsebinsko in organizacijsko odličnostjo, hkrati pa realizirati nove ideje, ki bodo v klub prinesle svežino in aktivno udejstvovanje študentov. a Ormoški gimnazijci so razmišljali o svoji študijski in poklicni poti Vesna Tomše, prof. Med 28. in 30. januarjem 2014 so na Gimnaziji Ormož potekali Karierni dnevi s temeljnim ciljem spodbuditi dijake k razmišljanju o svoji izobraževalni in poklicni poti po končani gimnaziji. V dveh dneh se je dijakom vseh letnikov predstavilo kar 20 različnih fakultet z več kot sedemdesetimi študijskimi smermi. Z Univerze v Ljubljani so se vabilu odzvale: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Fakulteta za matematiko in fiziko, Filozofska fakulteta. Fakulteta za farmacijo Fakul- Ormoški gimnazijci razmišljajo Prvi dan so si koristne informacije o tem, kako usmerjati mladostnike k ustrezni študijski in poklicni odločitvi, pridobivali tudi tisti starši, ki so se udeležili predavanja svetovalke Kariernega centra Univerze v Mariboru Rebeke Fakin. teta za šport, Biotehnična fakulteta, Fakulteta za družbene vede in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. Z Univerze v Mariboru: Filozofska fakulteta, Fakulteta za zdravstvene vede, Fakulteta za strojništvo, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Pedagoška fakulteta, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Medicinska fakulteta in Fakulteta za turizem; predstavnici Univerze na Primorskem: Fakulteta za management, Koper in Fakulteta za dizajn, Trzin (pridružena članica) ter samostojni zavod Fakulteta za državne in evropske študije z Brda pri Kranju. Zadnji dan je vodja vpisa Univerze v Mariboru magister Dejan Senekovič dijakom zaključnega letnika predstavil novosti vpisnega postopka za študijsko leto 2014/15. Ker se na Gimnaziji Ormož zavedamo pomena, ki ga ima za življenje vsakega posameznika pa tudi družbe kot celote, sprejem ustreznih študijskih in poklicnih odločitev, smo trdno odločeni, da bomo s to uspešno prakso nadaljevali tudi v naslednjih letih. Še posebej zato, ker se bodo gimnazijcem pridružile še prihodnje vzgojiteljice/vzgojitelji, ki lahko prav tako svojo izobraževalno pot po opravljeni poklicni maturi nadaljujejo na številnih slovenskih fakultetah. a Ormoške novice, Leto VII, številka 24, marec 2014