ISSN 1855-4717, Avgust 2012 [tevilka 7 B LEJSKE NOVICE Legende `ivijo ve~no Vesla{ki legendi Luka [pik in Iztok ^op legendo o svojih vesla{kih uspehih uspe{no spletata. [e enkrat sta dokazala, da sta izjemen uigran par, ki `e od leta 1999, ko se je za~elo njuno skupno sodelovanje, predstavljata hudo in mo~no konkurenco nasprotnikom. V leto{njo sezono sta Luka in Iztok vstopila mo~no motivirana in po lanskem petem mestu na doma~em svetovnem prvenstvu odlo~ena osvojiti medaljo na olimpijskih igrah v Londonu. In sta jo – bronasto! Luka [pik in Iztok ^op sta `e novembra in decembra opravila prve dvotedenske priprave v na{i tradicionalni zimski bazi v Skradinu na Hrva{kem, skupaj s hrva{kim dvojnim ~etvercem nadaljevala s treningom na snegu pozimi pri Livornu v zahodni Italiji. V ~asu med posameznimi gostovanji sta redno trenirala in opravljala testiranja na doma~em Bledu pod budnim o~esom trenerja Milo{a Jan{e. V marcu so sledile {e skupne priprave reprezentance v izlivu reke Ne- Foto: Bo{tjan Fon Foto: Bo{tjan Fon retve, kmalu pa so bila na sporedu `e prva tekmovanja. Na skoraj perfektno izvedenih pripravah na lokacijah, ki jih je skrbno izbral selektor Jan{a, sta na jezeru Peru~a pri Sinju, na Bresterni{kem jezeru pri Mariboru, na Bohinjskem in Blejskem jezeru dosegla nivo forme, s katerim sta na vodi ob popolni usklajenosti delovala tako prepri~ljivo kot v najbolj{ih »sydneyskih« ~asih. Niti tegobi, kot ^opov hud padec s kolesom ali nevihta s to~o, ki je preluknjala njun ~oln, ju nista mogli iztiriti. Rana se je zacelila sama, ~oln pa spretne roke predanega serviserja Zdenka Porti~a. Nadaljevanje na 19. strani Nova prometna ureditev pri {oli! Investicija v drugo fazo zunanje ureditve pri osnovni {oli Bled se je po lanski izgradnji parkiri{~ letos nadaljevala z izgradnjo enosmerne dovozne ceste, postajali{~em za dva avtobusa, plo~nikom in dvosmerno kolesarsko stezo. Hkrati se je uredil `e del vstopne plo{~adi v {portni park in bre`ine bli`nje morene. Name{~ena je tudi javna razsvetljava. Vrednost leto{njih del je 130.000 €, v pridobivanju pa je `e gradbeno dovoljenje za tretjo fazo, ki bo obsegala ureditev novih {portnih povr{in. S tem se je izpolnila dolgoletna `elja po ve~ji prometni varnosti ob prihodu in odhodu u~encev, saj promet {e vedno nara{~a. Opozarjamo, da je prometni re`im spremenjen in je stari uvoz k O[ samo {e izvoz. Ves promet torej poteka od uvoza nasproti pokopali{~a v smeri proti {oli. Tudi avtobusi bodo prihajali samo {e po Seli{ki cesti in ne bo ve~ nevarnega in te`avnega zavijanja s Pre{ernove ceste pri trgovini Mak. Ob~ina ra~una, da bo naslednje leto pristopila tudi k rekonstrukciji odseka Seli{ke ceste od pokopali{~a v smeri proti vrtcu (do Mladinske ulice), skupaj z izgradnjo me{ane povr{ine za pe{ce in kolesarje. Aktualno Drage ob~anke in ob~ani ter vsi prijatelji na{ega kraja! Leto{nje zares dolgo in skoraj prevro~e poletje se preve{a v jesen. Ta ~as se na Bledu za~ne z velikim mednarodnim politi~nim sre~anjem, Blejskim forumom, na katerem se Sloveniji vsaj enkrat na leto uspe predstaviti kot most med vzhodom in zahodom, severom in jugom. Visoki gostje prometne gne~e ne ob~utijo kaj dosti, saj se vozijo s policijskim spremstvom. Vseeno pa upam, da se bo tudi {ir{a slovenska politi~na elita, ki se tako rada pohvali z Bledom, morda le spomnila, da je res `e ~as, da tudi sami, vsak po svojih mo~eh, pomagajo pri gradnji obeh prepotrebnih dr`avnih obvoznic... Poletje je ~as prireditev. Leto{nja Okarina se je na veselje mnogih deloma preselila na Blejski grad, Festival Bled je {e dodatno popestril ve~ere, raznovrstno glasbo je ponujal Trgovski poslovni center, itd. Med tradicionalnimi Blejskimi dnevi so mno`ico gledalcev po mnogih letih ponovno navdu{ili akrobatski letalci. Kulturno in zabavno dogajanje je bilo zelo pestro tudi po na{ih vaseh, naj omenim le tridnevno Ribi{ko veselico na Bohinjski Beli. ^e je komu ob vsem tem tu {e vedno dolg~as, mu ni pomo~i. Sezona je bila ve~ kot dobra, do zdaj je preno~itev {est odstotkov ve~ kot lani, na koncu pa se bo seveda vendarle poznalo, da letos ni svetovnega prvenstva v veslanju! Prav na{i vesla~i so nas tudi letos ve~ kot razveselili z olimpijskim bronom Iztoka ^opa in Luke [pika ter srebrom z mladinskega svetovnega prvenstva, ki ga je iz Plovdiva prinesel na{ veliki mladi up Jernej BLEJSKE NOVICE BLEJSKE NOVICE (ISSN 1855-4717) – Ustanovitelj in izdajatelj: Ob~ina Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled, tel. 04/575 01 00, www.bled.si, e-mail: obcina@bled.si. Pravice izdajatelja izvaja: Specom d.o.o.. Odgovorna urednica: Romana Purkart. Izid: 31. 8. 2012. ^asopis izhaja v nakladi 3.500 izvodov, brezpla~no ga prejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Bled. Priprava za tisk, tisk in distribucija: Specom d.o.o.. Elektronski naslov uredni{tva: blejskenovice.bled@ gmail.com. Nenaro~enih ~lankov in fotografij ne honoriramo. ^asopis sodi med proizvode, za katere se obra~unava 8,5 % DDV (Ur. l. RS {t. 89/98). Blejske novice so vpisane v evidenco javnih glasil pod zaporedno {tevilko 1720 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno {t. 436. Tr`enje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (Bojan Rauh), 040/202 384, bojan.rauh@specom.si. Naslednje Blejske novice izidejo 28. septembra, prispevke sprejemamo 20. septembra na naslov: blejskenovice.bled@gmail.com. 2 Markovc. Kot `e tolikokrat, jim vsi s ponosom ~estitamo. V vsakdanjem `ivljenju na{ega kraja pa konec poletja sovpada z za~etkom {olskega leta. Trenutno na {oli in okoli nje potekajo dela v vrednosti okrog milijona evrov, od ~esar smo jih polovico pridobili iz t. i. {vicarskega mehanizma. Novo parkiri{~e je `e povezano s {olskim poslopjem po enosmerni dovozni cesti, kolesarski in pe{poti, ob {oli je nov plo~nik, v pridobivanju je dokumentacije za kon~no ureditev {olskih {portnih igri{~, izvedene so bile vrtine za geotermalno energijo, pregled strehe za fotovoltaiko, itd. Kon~uje se projekt v Rebru v Zasipu, ki je stal 600.000 evrov – pod ozko pot na Katarinco je bilo treba vlo`iti kar osem razli~nih komunalnih vodov. H koncu gre ureditev va{kega jedra Zagoric, kjer smo podobno kot v Gradu in kot bomo postopoma {e drugje, uredili vse komunalne vode in preplastili ter deloma tlakovali staro va{ko ulico. izjemna ~loveka, Mira Podjeda in Rada Mu`ana. Miro je bil izredno priljubljen gledali{ki igralec v Celju, vloge pa je na{tudiral doma, na Bledu, kjer je pre`ivel vsak prosti trenutek. Pred nedavnim se je upokojil in obljubil, da se bo bolj vklju~il v na{e kulturno `ivljenje, pa so ga po dnevih iskanja na{li mrtvega na razbeljenih ~ereh Pelje{ca. Pred kratkim nas je iznenada zapustil {e Rado, za katerega te`ko najdem besede, s katerimi bi vsaj pribli`no lahko opisal vrzel, ki je nastala z njegovo nesre~no smrtjo. Nad~love{ko se je razdajal predvsem doma~i kulturi v okviru Kulturnega dru{tva Rudija Jedreti~a iz Ribnega, pri grajskih prireditvah v sklopu Vite{ke skupine Ga{perja Lambergerja, pri lutkovnih predstavah. Radovima sinovoma in njegovim sodelavcem iskreno `elim, da bi po najbolj{ih mo~eh {e naprej sledili njegovemu svetlemu vzoru. Ob~inski svet je izgubil morda najbolj preudarnega ~lana, ki se je v politiko spustil le za to, da bi pomagal doma~i kulturi. Pred leti je na Bledu bival tudi ugledni indijski mislec, Pagel Baba, ki mi je ob smrti prijatelja dejal, da ima tisti zgoraj tudi rad dobro dru`bo in da za to koga pokli~e prej, kot bi `eleli tu, na zemlji … @ivljenje gre kljub vsem pretresom naprej. Na mladih je svet, zato stopite {olarji, dijaki in {tudentje pogumno novemu {olskemu ali {tudijskemu letu naproti. Za veliko ve~ino ljudi po vsem svetu od vekomaj velja, da kdor ni~ ne zna, tudi ni~ ne velja in da brez dela ni jela. [e posebej uspe{en za~etek {olanja pa iz srca `elim na{im prvo{ol~kom na Bohinjski Beli, v Ribnem in na Bledu, ki jim bodo kot `e dolga leta, prve dni na varni poti v {olo poleg policije in redarstva, nesebi~no pomagali tudi doma~i prostovoljni gasilci ~lani Zveze {oferjev in avtomehanikov, za kar se jim iskreno zahvaljujem! Va{ `upan, Janez Fajfar Poletje nam je mnogo prezgodaj vzelo dva Obvestilo o razpisu za sofinanciranje delovanja dru{tev in njihovih zdru`enj na podro~ju kmetijstva Ob~ina Bled objavlja II. del javnega razpisa za sofinanciranje delovanja dru{tev in njihovih zdru`enj na podro~ju kmetijstva v Ob~ini Bled za leto 2012. Razpis je objavljen na spletni strani ob~ine www.bled.si. Razpis in razpisno dokumentacijo zainteresirani lahko dobijo tudi v sprejemni pisarni Ob~ine Bled v ~asu uradnih ur. Janez Fajfar, `upan V spomin, aktualno Umrl je Rado Mu`an, svetnik Ob~ine Bled in upokojenec gledali{~a Toneta ^ufarja Rde~a nit njegovega `ivljenja je bilo gledali{~e. Bil je gonilna sila gledali{ke dejavnosti v doma~em Ribnem, v dru{tvu viteza Ga{perja Lambergarja, s svojimi matinejami na Radiu Triglav in z lutkami se je za vedno zapisal v srca mnogih otrok. Bil je tudi dobitnik {tevilnih stanovskih priznanj in nagrad ter nagrajenec Ob~ine Bled, leta 2006 je prejel srebrno ob~insko priznanje, s plaketo je njegovo delo v kulturi po~astila tudi Ob~ina Jesenice. 17. julija je dopolnil 61 let. Rado Mu`an se je ukvarjal s kulturo v njenih najrazli~nej{ih oblikah od svojih mladih let. Sprva je deloval pri folklori, potem pa se je zelo zgodaj zapisal gledali{~u, kjer je ustvarjal kot igralec, re`iser in organizator, tako poklicno kot ljubiteljsko. Intenzivno gledali{ko `ivljenje, ki ga je Rado Mu`an pred leti o`ivil v doma~em Ribnem - ob lastnih premierah so imeli celo gledali{ki abonma - je sicer za nekaj ~asa zamrlo, vendar je bil prav Rado Mu`an tisti, ki ga je ponovno o`ivil. Pred ve~ kot dvajsetimi leti je ustanovil lutkovno gledali{~e. Rado Mu`an je uspe{no re`iral tudi lepo {tevilo predstav na Osnovni {oli prof. dr. J. Plemlja na Bledu - marsikatera od njih se je uvrstila na ljubiteljska gledali{ka sre~anja s strogo selekcijo. Nemara najodmevnej{e je Mu`anovo delovanje na Blejskem graduza~elo se je kot ''Obiski pri gra{~aku'', ki jih je Mu`an s svojo vztrajnostjo in znanjem iz skromnih za~etkov pripeljal do celovitega gledali{ko ambientalnega dogodka, eno glavnih turisti~nih atrakcij, dodal pa jim je {e vsakoletne srednjeve{ke dneve. @ivljenje Rada Mu`ana je bilo pestro, delovno in zanimivo, predvsem pa posve~eno gledali{~u. Romana Purkart Dragi Rado! @al smo se {ele ob `alostni novici za~eli zavedati veli~ine tvojega dela. Na mnoge med nami si {iril svojo neverjetno energijo ter neizmerno `eljo in `elezno voljo po ustvarjanju na podro~ju kulture. Verjemi, rezultati tvojega truda bodo vidni tudi v bodo~e. Vsak na svojem podro~ju bomo poizku{ali nadaljevati tvoje za~eto delo. Nikakor te ne bomo mogli nadomestiti, bomo pa sledili tvoji viziji, `eljam in sanjam. Na grajski skali se bo {e naprej me~evalo in plesalo. V Zadru`nem domu v tvoji doma~i vasi bodo tudi v bodo~e plakati vabili na nove premiere. V ob~inskem svetu se bomo {e naprej borili, da bo tudi kultura, za katero si `ivel, vedno prejela kos prora~unske poga~e. Na raznih prireditvah in dogodkih bomo vsak po svojih mo~eh poizku{ali zapolniti praznino, ki je nastala s tvojim odhodom. In lutke bodo vedno znova pri~arale nasmehe na otro{ke obraze. A vseeno ne bo ve~ tako, kot je bilo. Bo druga~e. Kljub vsemu pa se bomo trudili po svojih najbolj{ih mo~eh. Delali bomo tako, da bo{ ponosen na nas. To ti obljubimo! Tudi na tebi tako ljube otro{ke matineje ne bomo pozabili. In – ne skrbi, otrokom bomo povedali, da je njihov ljubljeni dedek legel k po~itku. Zato, ker je bilo njegovo srce preutrujeno. Razumeli bodo, da si kljub vsemu {e vedno z nami, nas opazuje{ in se z nami veseli{ drobnih malenkosti vsakdanjega dne. Podnevi kot son~ni `arek, pono~i pa kot najlep{a zvezdica na nebu. Tako bodo otroci {e naprej sre~ni, ti, Rado, pa bo{ mirno po~ival… Tvoj prijatelj Toni s solzami v o~eh v imenu vseh, ki smo bili del tvoje neponovljive poti Umrl je igralec Miro Podjed Bled se je julija poslovil od dramskega igralca Mira Podjeda, ki je vrsto let, do svoje upokojitve januarja letos, delal v SLG Celje. Umrl je na otoku Pelje{ac. Podjed je bil ves ~as svoje ve~ kot 40-letne igralske kariere ~lan ansambla SLG Celje. "Bil je izjemno priljubljen pri kolegih, imel je izjemno veselje do dela in je bil poln pozitivne energije. Prav tako je bil v dobrih odnosih z vsemi v hi{i, za mlaj{e kolege pa je predstavljal veliko vzpodbudo," je povedala umetni{ka vodja celjskega gledali{~a, Tina Kosi in dodala, da je bil Podjed zagotovo eden najbolj priljubljenih ~lanov ansambla, tako pri igralskih kolegih kot pri ob~instvu. Mira Podjeda bo pogre{al tudi Bled. Romana Purkart @elezni{ki nadvoz na Re~ici Ob~ina Bled je prevzela sanacijo `elezni{kega nadvoza, saj so bile po{kodbe `e tako hude, da je odpadala kamnita obloga in je bila resno ogro`ena varnost tako `elezni{kega kot cestnega prometa. Po{kodbe so v glavnem nastale zaradi preobremenjenosti ceste, saj uporabniki niso spo{tovali omejitev glede dovoljenih obremenitev. Zaradi vgradnje kabelskih kanalizacij preko mostu in posledi~no razpok na asfaltu je pri{lo do vdora padavinskih voda in s tem do odstopanja kamnitih oblog. Prvotna sanacija spomladi je tako obsegala injiciranje razpok, vgradnjo vezi, sanacijo kamnitih oblog in kamnite ograje, vgradnjo nove AB plo{~e ter polo`itev asfalta. Ob pri~etku del in odstranjevanju kamnitih oblog smo z izvajalcem ugotovili, da je obseg po{kodb nadvoza ve~ji, vklju~no s posedki temeljev, zato smo bili prisiljeni naro~iti celoten projekt sanacije, ki najprej predvideva stabilizacijo temeljev, povezavo celotnega nadvoza z jeklenimi vezmi ter injiciranje, sanacijo oboka, izdelavo novih kabelskih kanalizacij in vodovoda ter nato izdelavo nove AB plo{~e s hidroizolacijo, preplastitvijo z asfaltom, ureditvijo odvodnjavanja vklju~no z navezavo na obstoje~e vozi{~e pred in za nadvozom. Sanacija nadvoza v skladu s projektom se je zato pri~ela v drugi polovici julija in bo v celoti zaklju~ena sredi septembra. Kon~na vrednost del, ki bodo pla~ana iz ob~inskega prora~una, bo skupaj s projekti zna{ala okoli 150.000 evrov. Ustrezno prilagoditev `elezni{kega prometa, izdelavo varnostnih na~rtov, ~uvajsko in nadzorno slu`bo ter kompozicijo s premi~nim odrom pa financirajo Slovenske `eleznice. Ob~ina Bled Sanacija usada na poti Selo-Kupljenik Spomladi letos je pri{lo do usada na poti Selo – Kupljenik pod obnovljeno kapelico tako, da je bil mo`en le prehod za sprehajalce. Zaradi zahtevnega terena pod potjo smo anga`irali geologa, ki je pripravil poro~ilo in predlog sanacije, ki jo je do za~etka julija izvedlo podjetje GG Bled. Izdelana je bila premostitev z AB plo{~o in potrebnimi ograjami, v manj{i meri spremenjena trasa poti ter sanirana pot in odvodnjavanje na obmo~ju vzpona iz smeri Sela do kapelice. Vrednost del je zna{ala dobrih 8.000 evrov, s tem pa je ponovno omogo~en varen dostop od mostu pod vasjo Selo do Kupljenika predvsem pohodnikom, kolesarjem in jahalcem. Ob~ina Bled 3 Aktualno Obveznosti zavezancev v zvezi s turisti~no takso Spo{tovani! Obve{~amo vas, da smo v juliju in avgustu 2012 v Ob~ini Bled, na podlagi Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, {t. 2/2004, 57/2012), Odloka o turisti~ni taksi v Ob~ini Bled (Uradni list RS, {t. 137/2004) in Zakona o in{pekcijskem nadzoru (Uradni list RS, {t. 43/2007) opravili ve~ in{pekcijskih pregledov poslovanja zavezancev. Pri relativno visokem dele`u zavezancev smo ugotovili ve~je ali manj{e nepravilnosti v zvezi s pobiranjem in odvajanjem turisti~ne takse. Zaradi navedenega smo se na podlagi 6. ~lena Zakona o in{pekcijskem nadzoru odlo~ili, da za zavarovanje pravic Ob~ine Bled in zagotovitev spo{tovanja pravnega reda, javno obvestimo in opozorimo vse zavezance v ob~ini o obveznostih v zvezi s turisti~no takso. Turisti~na taksa je pristojbina za preno~evanje, s katero so zavezancem za pla~ilo v turisti~nem obmo~ju na voljo dolo~ene storitve in ugodnosti, ki se jim ob vsakokratnem kori{~enju ne zara~unavajo posebej. Turisti~no takso pla~ujejo dr`avljani Republike Slovenije in tujci, ki v turisti~nem obmo~ju izven svojega stalnega prebivali{~a uporabljajo storitve preno~evanja (v nadaljnjem besedilu: turisti) v nastanitvenem objektu, hkrati s pla~ilom storitev za preno~evanje. Pla~ati so jo dol`ni tudi v primeru, ko so dele`ni brezpla~nih storitev za preno~evanje, razen ~e zakon ne dolo~a druga~e. Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na preno~evanje, morajo pobirati turisti~no takso v imenu in za ra~un ob~ine hkrati s pla~ilom storitev za preno~evanje ali najpozneje zadnji dan preno~evanja. Navedeni morajo pobirati in odvajati turisti~no takso za preno~itev turista tudi v primeru, ~e mu ne zara~unavajo pla~ila storitev za preno~evanje. Za nastanitveni objekt se {tejejo: hotel, motel, penzion, gosti{~e, hotelsko in apartmajsko naselje, preno~i{~e, turisti~ni apartma, turisti~na kmetija, planinski dom, planinska ko~a, po~itni{ki dom, mladinski dom in drugi domovi, kamp, soba za oddajanje, privez v turisti~nem pristani{~u in drugi objekti, ki so namenjeni za preno~evanje. Pla~ila turisti~ne takse so opro{~eni: – otroci do 7. leta starosti, – osebe z zdravni{ko napotnico v naravnih zdravili{~ih, – invalidne osebe oz. osebe s telesno okvaro z ustreznimi dokazili, – otroci in mladostniki s posebnimi potrebami, – u~enci, dijaki in {tudenti ter njihove vodje oziroma mentorji, udele`enci vzgojno-izobra`evalnih programov, ki jih na nepridobitni podlagi organizirajo dru{tva in druge vzgojno-izobra`evalne ustanove ter verske in druge skupnosti v okviru svojih rednih aktivnosti, – dijaki in {tudentje v dija{kih oziroma v {tudentskih domovih, – osebe, ki so na za~asnem delu in bivajo v gostinskem obratu neprekinjeno ve~ kot 30 dni, – tuji dr`avljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih opro{~eni pla~ila turisti~ne takse, – ~lani Planinske zveze Slovenije v planinskih postojankah, na podlagi veljavne ~lanske izkaznice. Delno pla~ilo turisti~ne takse (50 %): – osebe od 7. do 18. leta starosti, – turisti, ~lani mednarodnih mladinskih organizacij, ki preno~ujejo v mladinskih preno~i{~ih, ki so vklju~ena v mednarodno mre`o mladinskih preno~i{~ IYHF, – turisti v kampih. Obveznosti vodenja evidenc: Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na preno~evanje, morajo voditi evidenco o turisti~ni taksi, ki se vodi v evidenci gostov v skladu s predpisi, ki urejajo prijavo prebivali{~a. Iz evidence mora biti poleg s predpisi o prijavi bivali{~a dolo~enih podatkov, razvidno tudi {tevilo preno~itev posameznega gosta oziroma turista. Vsebina evidence o pla~ani turisti~ni taksi mora zajemati, vklju~no s podatki iz knjige gostov, naslednje podatke: – zaporedno {tevilka vpisanega turista, – ime in priimek turista, – datum prihoda in odhoda, – {tevilo preno~itev, – vi{ino turisti~ne takse za preno~itev, ki jo dolo~i pristojna ob~ina, – razloge za 50 % pla~ilo turisti~ne takse, – razloge za oprostitev pla~ila turisti~ne takse, – skupni znesek obra~unane oziroma pla~ane turisti~ne takse, – v evidenci o pla~ani turisti~ni taksi morajo biti kot pla~nik turisti~ne takse vpisani tudi turisti, ki jim ni bila zara~unana storitev za preno~evanje. Prijava gostov: 4 Zakon o prijavi prebivali{~a (Uradni list RS, {t. 59/2006-UPB-1, 111/2007) v 10. ~lenu opredeljuje t. i. "policijsko prijavo". V tem ~lenu je navedeno, da mora posameznika, ki se nastani v turisti~nem ali gostinskem objektu, stanodajalec prijaviti oz. odjaviti pristojni policijski postaji v 12 urah po njegovem sprejemu oziroma odhodu. Posameznik mora stanodajalcu, pri katerem se za~asno nastani, posredovati naslednje podatke: Priimek in ime, EM[O oziroma datum rojstva in spol, ~e ta ni dolo~ena, kraj rojstva, naslov stalnega prebivali{~a (za naslov v Republiki Sloveniji mora posredovati ob~ino, naselje, ulico, hi{no {tevilko z dodatkom k hi{ni {tevilki ter oznako stanovanja; za naslov v tujini mora posredovati dr`avo, kraj, ulico in hi{no {tevilko), dr`avljanstvo, datum prijave ter {tevilko javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal dr`avni organ. Stanodajalec ima pravico vpogledati v to javno listino, da preveri istovetnost posameznika in resni~nost danih podatkov. Stanodajalec vnese podatke v knjigo gostov, s kopijo knjige gostov prijavi goste pristojni policijski postaji. Obveznost poro~anja in nakazovanja turisti~ne takse: Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na preno~evanje, so dol`ne Ob~ini Bled do 25. dne v mesecu za pretekli mesec dostaviti izpolnjen predpisan obrazec (praviloma elektronsko) in nakazati turisti~no takso za preno~evanje na poseben ra~un ob~ine, ki je naveden na obrazcu. Mese~no poro~anje na ob~ino je potrebno tudi ~e ni bilo nobenega gosta oz. ni bilo pobrane turisti~ne takse. Fizi~ne in pravne osebe, lastniki po~itni{kih hi{ in stanovanj, oz. lastniki turisti~nih apartmajev, v katerih se ne vr{i registrirana turisti~na dejavnost preno~evanja, so pav{alno turisti~no takso dol`ni pla~ati na osnovi odlo~be ob~inske uprave. Sankcije: Z globo od 3.000 EUR do 25.000 € se kaznuje za prekr{ek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki: – ne prijavi posameznika, ki za~asno prebiva v turisti~nem ali gostinskem objektu; – v predpisanem roku ne prijavi posameznika pristojni policijski postaji; – ne vodi oziroma pomanjkljivo vodi evidenco gostov; – v evidenco gostov ne vpi{e to~nih podatkov; – ne hrani podatkov iz evidence gostov najmanj eno leto, od dneva vpisa posameznika v evidenco ali jih ne uni~i na predpisan na~in – ne omogo~i delavcem pristojnega organa in policistom vpogleda v evidenco gostov oziroma jim ne posreduje podatkov iz nje. Z globo od 400 EUR do 1.200 € se prekr{ke iz prej{njega odstavka kaznuje za prekr{ek fizi~na oseba. Z globo od 4.172,92 do 12.518,77 € se kaznuje za prekr{ek pravna oseba, ki sprejema turiste na preno~evanje, ~e ne: – pobira turisti~ne takse v skladu z zakonom; – nakazuje pobrane turisti~ne takse v skladu z zakonom; – vodi evidence v skladu z zakonom. Z globo od 208,64 do 834,58 € se za navedene prekr{ke kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe. Z globo od 1.251,87 € do 4.172,93 € se za iste prekr{ke kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki sprejema turiste na preno~evanje. Z globo od 125,19 do 417,29 € se za iste prekr{ke kaznujeta sobodajalec in kmet, ki sprejemata turiste na preno~evanje. Z globo 625,00 € se kaznuje pravna oseba, 333,83 € samostojni podjetnik posameznik ter 208,64 € sobodajalci, kmetje in dru{tva, ki sprejemajo turiste na preno~evanje, ~e: – do 25. v mesecu za pretekli mesec Ob~ini Bled ne predlo`i izpolnjenega predpisanega obrazca, z namenom utaje pla~ila turisti~ne takse in prikrivanja dohodka; – ~e ne da pristojnemu organu na vpogled evidenc; Z globo 208,64 € se za prekr{ek iz prej{njega odstavka tega ~lena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe. Ukrepi in{pekcije: Vse zavezance obve{~amo, da bomo v sodelovanju z Ob~ino Bled, v naslednjih mesecih pregledovali vodenje evidenc, a`urnost po{iljanja mese~nih poro~il ter pravilnost obra~unavanja in odvajanja turisti~ne takse. V primeru, da bo in{pektor pri opravljanju nalog in{pekcijskega nadzora ugotovil kr{itev zakona ali drugega predpisa oziroma akta, katerega izvajanje nadzoruje druga in{pekcija (dav~na, tr`na, gradbena ipd.), bo na podlagi Zakona o in{pekcijskem nadzoru sam ugotovil dejansko stanje ter o svojih ugotovitvah sestavil zapisnik, ki bo posredovan pristojni in{pekciji. Zoper zavezance, pri katerih bodo ugotovljene nepravilnosti bomo ukrepali skladno z dolo~ili, ki dolo~ajo in{pekcijske in prekr{kovne postopke. Julija 2012 smo s Policijsko postajo za izravnalne ukrepe Kranj in Policijsko postajo Bled za~eli intenzivno sodelovati pri nadzoru prijave gostov. S tem bomo nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih, predvsem pa tudi v ~asu bo`i~no-novoletnih praznikov in zimskih po~itnic. mag. Primo` Lah , vodja Medob~inskega in{pektorata in redarstva Aktualno, oglasi Drage u~enke in u~enci, spo{tovani star{i! Pred nami je prvi {olski dan. Upamo, da ste poletje lepo pre`iveli in se veseli in zdravi vra~ate v {olo. Obve{~amo vas, da bo v leto{njem {olskem letu pri{lo do manj{ih sprememb v organizaciji pouka. V skladu s pravilnikom o {olskem koledarju za osnovne {ole se pouk lahko pri~ne {ele ob 7. 30. Od leto{njega {olskega leta se bo predura pri~enjala ob 7.30, prva {olska ura oz. za~etek pouka pa ob 8.20 in ne ve~ ob 8.00, kot je bilo to do sedaj. Malica bo za vse u~ence od 9.05 do 9.25. Po 6. {olski uri bo odmor od 13.30 do 13.45 namenjen kosilu, za u~ence, ki bodo imeli na urniku tudi 7. {olsko uro. Prvi {olski dan bo v ponedeljek, 3. 9. 2012. Pouk se bo za u~enke in u~ence od 2. do 9. razreda pri~el ob 8.20 in bo trajal do 10.10 (dve {olski uri). Ta dan potrebujete le copate, bele`ko, pisalo, klju~avnico za garderobno omarico in manj{i nahrbtnik. V garderobi vas bo ~akal u~itelj in vam dodelil garderobno omarico. Prvi {olski dan je v {oli le malica, kosila ni, prav tako ni organiziranega podalj{anega bivanja in jutranjega varstva. NA PRVI [OLSKI DAN BODO AVTOBUSI PO VOZNEM REDU SAMO ZA PRVO URO POUKA. PO POUKU BODO AVTOBUSI IN KOMBI ODPELJALI V VSE SMERI OB 10.15. Nov na~in subvencije prevozov Z novim {olskim in {tudijskem letom 2012/2013 se uveljavlja nov na~in subvencioniranja prevoza dijakov in {tudentov. Konec julija je namre~ za~el veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu, ki razveljavlja vse dolo~be Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki se nana{ajo na subvencijo prevoza za dijake in {tudente. To pomeni, da subvencija prevoza za dijake in {tudente ni ve~ ena od pravic iz javnih sredstev in torej o njej centri za socialno delo ne bodo ve~ odlo~ali. Po novem, torej `e za {olsko/{tudijsko leto 2012/2013, dijaki in {tudentje subvencijo prevoza od 20. avgusta dalje lahko uveljavljajo pri prevoznikih. Do subvencije prevoza bodo po novem upravi~eni vsi dijaki in {tudentje ne glede na njihov gmotni polo`aj. Zato vse dijake in {tudente obve{~amo, da naj vlog za subvencijo prevoza ne vlagajo na centrih za socialno delo, pa~ pa pri izvajalcu subvencioniranega prevoza. Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu se ukinja tudi dodatek za prevoz k dr`avni in Zoisovi {tipendiji. V {olskem/{tudijskem letu 2012/2013 subvencije prevoza, kot `e re~eno, dodeljujejo prevozniki javnega prometa za prevoz v primestnem ali medkrajevnem prometu. Dijaki in {tudentje, prejemniki dr`avne ali Zoisove {tipendije, ki bivajo izven kraja stalnega bivali{~a so {e naprej upravi~eni do dodatka za bivanje. Prav tako ostajajo nespremenjeni dodatki k {tipendiji za u~ni oziroma {tudijski uspeh, za vrsto in podro~je izobra`evanja ter za posebne potrebe. Center za socialno delo Radovljica 4.9. je obi~ajen dan, po urniku, poskrbljeno bo tudi za kosilo, jutranje varstvo in podalj{ano bivanje. Oglejte si nov vozni red avtobusov! Za konec naj vas vse skupaj spomnimo {e na prometno varnost va{ih in na{ih otrok in seveda vas samih. Pogovorite se z otroki o poti v {olo in vedenju v prometu, obenem pa bodite v prometu previdni tudi sami. @elimo si, da bi bilo {olsko leto uspe{no tako na u~nem, kot tudi na vseh ostalih podro~jih `ivljenja, ki le to delajo lepo in zanimivo. Nata{a Aha~i~, pomo~nica ravnatelja Ludvik Hajdinjak, ravnatelj 5 Aktualno INFRASTRUKTURA BLED D.O.O., RE^I[KA CESTA 2, 4260 BLED, na podlagi sklepa direktorja z dne 13.08.2012, pogodbe o poslovnem najemu javne {portno turisti~ne infrastrukture z dne 19.1.2010, sklenjene z Ob~ino Bled, Zakona o stvarnem premo`enju dr`ave, pokrajin in ob~in (Uradni list RS {t. 86/2010) ter Uredbe o stvarnem premo`enju dr`ave, in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS {t. 34/2011) objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO NEPREMI^NINE V PODNAJEM 1. Najemodajalec: Infrastruktura Bled d.o.o., Re~i{ka cesta 2, Bled. 2. Predmet podnajema: V podnajem se oddaja neopremljen poslovni prostor v skupni izmeri 108,84 m² (bife 68,79 m², garderoba 2,75 m², skladi{~e 1,41 m², mo{ki wc 2,83 m², `enski wc 2,12 m² in wc osebje 0,94 m² in pripadajo~a terasa v izmeri 30m²) v {portni dvorani na Bledu, stoje~ na parcelni {tevilki 77, k.o. @ele~e. Prostor s teraso je namenjen za gostinsko dejavnost – bife s ponudbo pija~e. Za poslovni prostor bo sklenjena podnajemna pogodba. 3. Izhodi{~na najemnina Izhodi{~na najemnina je dolo~ena na podlagi cenitve sodnega izvedenca in cenilca gradbene stroke g. Danila Klinarja z dne 13. 8. 2012 in zna{a 8,00 EUR/ kvadratni meter. 4. Pogoji podnajema: a) Predmet podnajema se oddaja za dobo 5 let, s predvidenim za~etkom 1. 1. 2013, z mo`nostjo podalj{anja za nadaljnjih 5 let v skladu s Uredbo o stvarnem premo`enju dr`ave, in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS {t. 34/2011). b) Podnajemnik bo moral poleg najemnine pla~evati obratovalne stro{ke (poraba elektri~ne energije, ogrevanja, vode, telefona, morebitnega varovanja prostorov, stro{ke komunalnih storitev, stro{ke upravljanja zgradbe …), stro{ke rednega vzdr`evanja predmeta najema, stro{ke uporabe stavbnega zemlji{~a, stro{ke zavarovanj in druge stro{ke, za katere se stranki dogovorita s pogodbo. c) Notranjo opremo za ureditev prostorov priskrbi podnajemnik na svoje stro{ke. d) Podnajemnik ni upravi~en do povrnitve vlaganj v predmet podnajema niti ne pridobi nikakr{nih pravic na predmetu najema iz tega naslova. e) Podnajemnik bo moral za vso obdobje podnajema zagotavljat kakovostno in raznovrstno ponudbo pija~e. f) Podnajemnik bo moral zagotoviti obratovalni ~as skladno z ob~inskim odlokom o obratovalnih ~asih. a) b) - - 5. Pogoji javnega zbiranja ponudb: Oddaja nepremi~nine v podnajem se bo opravila z javnim zbiranjem pisnih ponudb. Pisne ponudbe lahko oddajo pravne osebe in samostojni podjetniki s sede`em v Republiki Sloveniji. Ponudba mora obsegati: podatke o ponudniku: firma, naslov, mati~na {tevilka, dav~na {tevilka, {tevilka TRR in naziv poslovne banke, fizi~ne osebe: potrdilo o vpisu v Poslovni register RS, ki ne sme biti starej{e od 1 meseca; pravne osebe: aktualni izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starej{i od 1 meseca, potrdilo DURS, da ima oseba poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve, podpisana izjava, da se ponudnik strinja s pogoji razpisa oziroma javnega zbiranja ponudb, izpolnjena referen~na lista s podpisanimi referencami, izkaz o vsaj treh letih delovnih izku{enj na podro~ju gostinstva, opis dosedanje dejavnosti, znesek ponujene najemnine, ki ne sme biti ni`ja od izhodi{~ne najemnine, in pla~ilne pogoje; program izvajanja gostinske dejavnosti v najetih prostorih skladno s pogoji te objave. potrdilo, da kandidati ne dolgujejo podjetju Infrastrukturi Bled d.o.o. c) Poslovni prostor se oddaja po na~elu »videno – najeto«. Najemodajalec ne daje nobenih poro{tev glede kakovosti poslovnega prostora ali stvarnih napak. d) Sklep o izbiri najugodnej{ega ponudnika bo izdan v treh dneh po odpiranju pisnih ponudb. e) Najugodnej{i ponudnik je dol`an skleniti podnajemno pogodbo v 15 delovnih dneh po prejemu sklepa o izbiri najugodnej{ega ponudnika. ~e izbrani najugodnej{i ponudnik ne sklene podnajemne pogodbe v prej navedenem roku, 6 se {teje, da je odstopil od sklenitve pravnega posla. f) Infrastruktura Bled d.o.o. si pridr`uje pravico, da z nobenim od ponudnikov ne sklene podnajemne pogodbe, oziroma si pridr`uje pravico, da lahko za~eti postopek do sklenitve pravnega posla ustavi. Infrastruktura Bled d.o.o. ponudnikom ne priznava nikakr{nih stro{kov s pripravo pisne ponudbe. g) Podpisana pisna ponudba s prilogami mora prispeti v zaprti in pravilno ozna~eni kuverti do vklju~no dne 20.09.2012 do 12,00 ure na naslov: Infrastruktura Bled d.o.o., Re~i{ka cesta 2, 4260 Bled; na sprednji strani kuverte naj bo navedeno: »Javni razpis za podnajem poslovnega prostora v {portni dvorani Bled. Ne odpiraj!« Na zadnji strani kuverte mora biti naveden naziv in naslov ponudnika. h) Ponudba mora veljati vsaj {e 60 dni od dneva javnega odpiranja ponudb. 6. Postopek izbire najugodnej{ega ponudnika a) Javno odpiranje zbranih pisnih ponudb bo potekalo dne 01. 10. 2012 z za~etkom ob 12.00 uri na sede`u Infrastrukture Bled d.o.o. Upo{tevane bodo le pravo~asno pripele in popolne pisne ponudbe. b) Predstavniki ponudnikov se morajo v primeru prisotnosti pri odpiranju ponudb izkazati s pooblastilom ponudnika. c) Pravo~asne in popolne ponudbe bo obravnavala komisija najemodajalca, ki bo vse ponudnike obvestila o izboru v treh delovnih dneh od dneva javnega odpiranja ponudb. d) Merilo za izbor najugodnej{ega ponudnika je vi{ina ponujene najemnine. V primeru dveh ali ve~ enakovrednih ponudb z enako najvi{jo najemnino bo najugodnej{i ponudnik izbran z `rebom. `reb opravi komisija. 7. Informacije: Vsa pojasnila v zvezi s podnajemom, ogledom predmeta podnajema in druge informacije lahko zainteresirani ponudniki dobijo na sede`u Infrastrukture Bled d.o.o., Re~i{ka cesta 2, Bled, pri gospodu Bojanu @erovcu na telefon 04 578 05 34 ali elektronski naslov: bojan.zerovec@infrastruktura-bled.si, vsak delovni dan od 8. do 10. ure. Bled, dne 31. 08. 2012 Infrastruktura Bled d.o.o., Direktor: Mirko Ul~ar, univ.dipl.ing. Uspe{na poletna sezona Leto{nja poletna sezona gre h koncu in jo `e sedaj lahko ocenimo kot najbolj{o, odkar upravljamo z objekti turisti~ne infrastrukture. Temu je svoje prispevalo dolgo vro~e poletje, zagotovo pa tudi urejenost objektov in prijazen odnos do gostov. Grajsko kopali{~e Kljub temu, da smo letos ostali brez ~olnarne in njenih prihodkov, bo poslovanje objekta odli~no. Obisk se je to sezono ponovno pove~al in do danes smo imeli `e ve~ kot 26.000 obiskovalcev in 370 prodanih sezonskih kart. Letos smo poskrbeli za dve novosti: tajsko masa`o v li~ni uti in oddajanje `ivobarvnih kajakov. Pridobivanje okoljskega priznanja Modra zastava je kljub ostrim kriterijem postalo rutinska zadeva, pri ocenjevanju slovenskih kopali{~ pa z razlogom pri~akujemo dobro uvrstitev. Poletno sankali{~e Naprava, ki je bila leta 2004 sprejeta z velikimi zadr`ki, daje iz leta v leto odli~ne rezultate. Tako je tudi letos kljub vro~ini obisk izreden, saj smo na dveh tretjinah sanka{ke sezone imeli prav tako `e ve~ kot 26.000 obiskovalcev [portna dvorana Prva dva meseca leto{nje »ledene« sezone je dvorana maksimalno zasedena, predvsem pa smo zadovoljni s porastom dele`a tujih hokejskih ekip. V juniju je pri~ela z obratovanjem tudi picerija Briksen, ki predstavlja pomembno dopolnitev ponudbe dvorane. Omeniti moram tudi priprave na{ega NHL-ovca An`eta Kopitarja, ki ga `e ve~ let gostimo na na{em stadionu in ledu na bazi~nih pripravah za naslednjo NHL sezono. Mirko Ul~ar, Infrastruktura Bled Eko Mednarodna no~ netopirjev 2012 na Bledu Triglavski narodni park v sodelovanju z lokalnimi organizacijami pripravlja v okviru Mednarodne no~i netopirjev na Bledu razstavo o netopirjih, predavanje, ve~erno poslu{anje netopirjev, ogled Jame pod Babjim zobom, netopirski koti~ek v knji`nici in postavitev nadomestnih hi{ice za netopirje. Netopirji so tako v Sloveniji kot tudi v svetu zaradi pobijanja, preganjanja, uni~evanja zato~i{~, uporabe insekticidov in drugih dejavnikov, zelo ogro`eni. Ne zavedamo pa se, da so zelo koristne `ivali, saj se prehranjujejo predvsem z `u`elkami (tudi {kodljivimi) in na ta na~in vzdr`ujejo naravno ravnote`je. Za ohranjanje netopirjev naredimo najve~, ~e spoznamo njihovo ekologijo. O tem in o zna~ilnostih netopirjev bo govorila razstava z naslovom Netopirji - `ivali, ki letajo z rokami in gledajo z u{esi. Ogledate si jo lahko v Info sredi{~u TNP Triglavska ro`a na Bledu od 5. septembra do 5. decembra 2012. Na dan odprtja razstave ob 19. uri bo ~lan Slovenskega dru{tva za prou~evanje in varstvo netopirjev biolog Primo` Presetnik na predavanju podrobneje predstavil te zanimive sesalce ter vas po predavanju popeljal na ve~erni sprehod, na katerem boste s posebnimi ultrazvo~nimi napravami netopirje tudi poslu{ali. V nedeljo, 16. septembra, vas TNP skupaj z Dru{tvom za raziskovanje jam Bled vabi, da si zato~i{~e netopirjev ogledate tudi neposredno v naravi. Septembra se netopirji postopoma `e selijo iz poletnih zato~i{~ v prezimovali{~a in na vodenem ogledu Jame pod Babjim zobom boste kak{nega netopirja lahko tudi opazovali. Ogled jame netopirjev ne bo ogro`al, saj v tem ~asu netopirji {e ne prezimujejo. Za ogled jame se prijavite v Info sredi{~u TNP na Bledu (04/5780205, 04/5780245). V ~asu Mednarodne no~i netopirjev na Bledu, ki jo sofinancira Ob~ina Bled, bosta Dru{tvo za varstvo okolja Bled in TNP na Bledu namestila tri nadomestna zato~i{~a za netopirje. Lesene netopirnice bodo netopirjem nudile mo`nost za bivanje v toplem delu leta. Ti aktivno lete~i sesalci pa bodo svoj za~asni dom na{li v netopirskem koti~ku knji`nice Bla`a Kumerdeja na Bledu; v septembru vas bodo vodili po svetu pravljic, poljudne in znanstvene literature ter filmov. Skozi svet no~i in netopirjev nas bodo spremljale Svetlobne markacije akademske slikarke Andreje Er`en. Odprtje likovne razstave v Info sredi{~u TNP Triglavska ro`a na Bledu bo 19. 9. 2012 ob 19. uri. Alenka Petrinjak, Triglavski narodni park Kaj ogro`a ~rni bor na Bledu? Na Bledu z okolico najdemo v gozdovih, parkih in vrtovih kar veliko ~rnega bora. To je vrsta bora, ki ima goste, dolge iglice, lahko uspeva na zelo skalnatih tleh in s svojim debelim lubjem kljubuje po`arom. ^rni bor v okolici Bleda ni avtohton, najbli`je naravno najdi{~e je Ajdna v Karavankah. Pred 100 leti so prav s to vrsto bora pogozdovali goli~ave na Krasu. Tudi ve~ina ~rnega bora, ki ga najdemo v gozdovih okoli Bleda in v osrednjem parku, je starega okoli 100 let. Dokler je bil bor zdrav, je bil v gozdu skoraj neopazen. Vedno vi{ja starost dreves in suha, vro~a poletja ter leto{nja suha zima pa so na~eli zdravje teh dreves. @e v letu 2010 smo opazili prva su{enja {opov iglic na zunanji strani kro{enj. Ugotovili smo, da je vzrok venenja bakterijska bolezen, su{ica najmlaj{ih borovih poganjkov (Diplodia pinea). Menili smo, da bomo z odstranitvijo su{e~ih dreves bolezen zatrli, zato je bilo na Grajskem hribu posekanih nekaj propadajo~ih dreves. Neslednje leto se je pokazalo, da je bolezen {ele dobivala zagon, saj se je raz{irila tudi na ostale skupine dreves. Komaj je {e mo`no najti odraslo drevo, ki ima zdrave vse iglice. Najbolj so prizadeta drevesa v najve~jih skupinah - prisojno pobo~je Osojnice in Grajski hrib. Na teh lokacijah letos opa`amo pospe{eno su{enje vej in celih dreves. Pojav je tako mo~an, da `e moti najlep{e estetske vedute Bleda. Bolezen je napadla tudi mlaj{a drevesa po vrtovih in nekaj lastnikov je zaskrbljenih spra{evalo, kaj je mo`no storiti. Pri skupinah starej{ih dreves v gozdu so vsi ukrepi varstva neuspe{ni. Stara drevesa so manj odporna, kro{nje so velike in visoke, tako da {kropljenja niso u~inkovita. Ker se gliva {iri preko oku`enih iglic in stor`ev, je potrebno posekati drevesa, ki imajo ve~ino odmrle kro{nje. V urbanem okolju pri mlaj{ih drevesih je mo`nosti za zatiranje {kodljive glive ve~: Poskrbeti moramo, da ne pride do su{nega stresa, torej je v su{i priporo~ljivo redko in mo~no zalivanje. ^e drevo raste v gne~i z ostalim drevjem, mu je potrebno sprostiti kro{njo, tla v nerastni dobi pognojiti in koreninam omogo~iti nemoteno rast. ^e ni ekolo{ko sporno, lahko ogro`ena drevesa pred boleznijo za{~itimo s {kropljenjem z bakrovimi pripravki. Prvo {kropljenje izvedemo aprila, drugo pa maja, ko so poganjki najbolj dovzetni za bolezen. Kak{na je prihodnost ~rnega bora? Ra~unamo, da se bodo v gozdu ohranile skupine mlaj{ega bora in redki vitalni stari bori. Pri borih na vrtovih pa moramo pretehtati, ali bomo bor pustili in ~akali, kaj se bo zgodilo, ali pa bomo bolj aktivno skrbeli za varstvo. Vida Papler-Lampe, Zavod za gozdove, obmo~na enota Bled 7 Dru{tva, podjetni{tvo @arek vabi! Dru{tvo za delo z mladimi v stiski @arek vabi na dan odprtih vrat v komuno "Skupnost @arek", ki bo v soboto, 1. 9. 2012, od 10. do 14. ure. Dan odprtih vrat bo potekal v prostorih komune, na naslovu Bitnje 17, Bohinjska Bistrica. Spoznali boste utrip `ivljenja v skupnosti, si ogledali prostore in izdelke mizarske delavnice, katere pa boste lahko tudi kupili oziroma jih naro~ili. Veselimo se va{ega obiska. Dru{tvo @arek Obvestilo DU Bled Ribenski gasilci so ob 110-letnici svojega dru{tva dobili novo okrepitev – novo vozilo! Gre za gasilsko vozilo s cisterno GVC 24/50 (2400 litrov vode na minuto z rezervoarjem 5000 l vode in 500 l penila). [asija vozila je scania 4 x 4, nanjo je narejena nadgradnja podjetja GVP iz Slovenske Bistrice. To vozilo je namenjeno za ga{enje ve~jih po`arov in za oskrbo po`ari{~a z vodo, prav tako se z njim lahko preva`a pitna voda v su{nih mesecih. Vozilo so namenu predali ob 110. obletnici dru{tva, 30. junija, so sporo~ili iz PGD Ribno. Vrednost avtomobila je skupaj z opremo in stro{ki lizinga okoli 240.000 evrov, Ob~ina Bled je prispevala 165.000 evrov. Na sliki so: `upan Janez Fajfar, poveljnik CZ Ob~ine Bled Jo`ef Smole, predsednik PGD Ribno Maks Ambro`i~ in poveljnik PGD Ribno Drago Duljak. Aljo{a A`man PGD Ribno in RP DU Bled za svoje ~lane organizira ra~unalni{ke in jezikovne te~aje za {olsko leto 2012/2013. Prijave sprejemajo v pisarni DU Bled ob torkih od 9h do 11h ali po telefonu 5 743 694. DU Bled odda v najem pisarni{ki prostor na Ljubljanski c. 15. Informacije na tel. {t. 5 743 694 ali 031 241 404. Praznik KS Zasip DU Bled Nagrada Toma`u ^uferju Podjetje Humko, ki ga vodi Toma` ^ufer, je skupaj z oblikovalcem krajine Toma`em Bavde`em v Londonu prejelo presti`no nagrado na Kraljevi razstavi vrtov Chelsea Flower Show v Londonu. Kot je povedal Toma` ^ufer, so pred ve~ kot desetimi leti za~eli z razvojem vertikalnih vrtov. Kot pravi Toma`, je bil razvoj drag, prodaje pa skoraj nobene{ele nekaj let nazaj se je kon~no za~elo govoriti o zelenih stenah in vertikalnih vrtovih. Oblikovalec Toma` Bavde`, ki je v Londonu sedem let {tudiral pokrajinsko arhitekturo in ekologijo, se je podjetju Humko pridu`il jeseni, prav on je naredil na~rt za nastop v Londonu. ^ufer pravi, da so imeli ~asa za pripravo malo, pri projektu pa je sodelovala tudi inovativna vrtnarija iz Nem~ije- Kintzler. Za razstavo so sestavili fotovoltai~ni panel in strojnico za lebde~e otoke. V Londonu so razstavni prostor gradili 11 dni, vrt si je ogledala tudi kraljeva dru`ina. Nagrado, ki so jo prejeli, podelijo le vsakih nekaj let, imenuje pa se Most Creative Fresh Garden, dobili so pozla~eno medaljo. Sad nagrade je viden: sodelovanje z univerzo Greenwich, kontakti s poslovnimi partnerji z vsega sveta. B.R. 110-letnica PGD Ribno in novo vozilo 8 Krajevna skupnost Zasip je v za~etku avgusta praznovala svoj praznik. Osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj zaslu`nim krajankam in krajanom je bila 4. avgusta na Homu, ko je v kulturnem programu s celove~ernim koncertom nastopil tudi Oktet Lip Bled. Ob tem je predsednik sveta KS Ciril Kraigher izpostavil tudi ob{irna in zelo zahtevna komunalna dela v Rebru, kjer je Ob~ina Bled uredila kanalizacijo, plinovod, odvodnjavanje in vse, kar sodii zraven, dela pa so bila vredna okoli 700.000 evrov. V Rebru bodo z grobim asfaltom dela kon~ali do konca meseca, potem pa ga ~aka {e ureditev va{kega jedra. (Foto: Valentina Kindelhofer). Pred za~etkom slovesnosti so zasip{ki gasilci opozorili na novost: na gasilskem domu je odslej namre~ name{~en defibrilator, njegovo delovanje pa so tudi predstavili. Na slovesnosti je prvi~ svoja priznanja za lepo urejene hi{e podelilo tudi novoustanovljeno Turisti~no dru{tvo. Priznanja KS Zasip so prejeli: dolgoletni `upnik Franc Ora`em, Anica Poto~nik za dolgoletno delo pri `enski telovadni skupini (na fotografiji), Karel Sra~njek za dolgoletno delo in predsedovanje [portnemu dru{tvu Zasip (na fotografiji) in Romana Purkart. Priznanja za lepo urejene hi{e so prejeli: Marija Hlebanja, Marija [imnic, Monika Lipovec, Maru{a Lavri~, Irena Mihela~, Tatjana Knez in Iva Globevnik. RP Iz na{ih krajev Zasip se je poslovil od Franceta Ora`ma prebivalci ulice, predstavniki Turisti~nega dru{tva Bled in v imenu Ob~ine Bled pod`upan Toni Me`an, ki je pohvalil trud stanovalcev ulice in si za`elel, da bi se tega duha nalezli tudi prebivalci ostalih ulic in se zavedali, da je pomembno postoriti {e veliko za ve~jo urejenost in predvsem pomesti pred svojim pragom. V imenu stanovalcev je priznanje iz rok predsednika TD Bled Ludvika Ker~marja sprejel Stane Mulej, Anton Zupan pa je v verzih, ki jih je sestavil za posebej za to prilo`nost, takole slikovito povzel sobotno dogajanje: So veljaki Turisti~nega dru{tva Bled glave skup staknili, spet se slo`no odlo~ili, da ulica Valvasorjeva najlep{a je, to je jasno, tako pa~ je. Dolo~ili datum so veselja, pod tablo, v za~etku na{ega naselja, z veseljem na proslavo, smo se mi odzvali, vsi tisti, ki v mesecu avgustu, smo doma ostali. Farani in faranke ter krajani in krajanke so se konec julija po nedeljski ma{i poslovili od dolgoletnega `upnika Franceta Ora`ma, ki je od{el v Nevlje pri Kamniku. V Zasipu je slu`boval polnih 40 let in bil vsa leta nepogre{ljiv del `ivljenja v kraju. Kot so rekli verniki pri ma{i, je Zasipljane spremljal od rojstva do smrti. V Zasip je pri{el leta 1972 in ostal vse do danes. Kot je na dana{nji slovesnosti v prepolni cerkvi, (ljudje so stali {e zunaj), dejal blejski `upan Janez Fajfar, je France Ora`em v vseh ljudeh - vernih in nevernih - videl predvsem so~loveka. `upniku se je za dolgoletno sodelovanje zahvalil tudi predsednik KS Zasip Ciril Kraigher, svet KS pa je ob prazniku krajevne skupnosti Francetu Ora`mu podelil tudi posebno priznanje. Romana Purkart Izlet KS Bled 2012 Leto{nji izlet krajanov Bleda bo v soboto, 1. septembra. Ob 5.00 zjutraj se bomo zbrali pod hotelom Krim. Odpeljali se bomo proti Vicenzi in naprej do mesta Schio, kjer bo postanek za kavo. Pot bomo nadaljevali na goro Grappa, kjer si bomo ogledali spomenik, ki opominja na grozote iz ~asa prve svetovne vojne. Po vrnitvi v dolino se bomo ustavili v mestu Bassano del Grappa. Za konec se bomo odpeljali do srednjeve{kega mesta Asolo. Za prehrano poskrbi vsak udele`enec sam. Za dodatne informacije lahko pokli~ite na tel: 041618393. Meta Pazlar, predsednica sveta KS Bled Valvasorjeva ulica brez konkurence Eni v morje glave zdaj ti{~ijo, drugi v hribih se vriskati u~ijo, nekateri danes morali so v slu`bo, mi predstavniki, na tej proslavi, slo`no. Navzo~i tudi na{i ob~inski so poslanci, mimogrede prijatli na{i, na{i znanci, tudi pod`upan Toni, v prvo vrsto se postavil, da bi kaj povedal, nas toplo pozdravil, nas pohvalil. Glavno besedo predsednik Ludvik je imel, s toplo besedo nas ogrel, smo rekli, gremo stavit, povedal bo pa to, da na Bledu ponovno najbolj{i smo. Res je bilo tako, veliko hvale in besed lepih je bilo, hvala, dragi nam predsednik, povej {e enkrat pod`upanu v premislek. Gospod pod`upan, hvala za uli~no razsvetljavo, verjamemo, da delo letos bo kon~ano, o, kako lepo pono~i bo svetilo, petkrat zakrpan asfalt, bo lepo nam osvetlilo. Spo{tovani Toni, hvala za obisk, doka`i, da si sposoben, da {e si aktivist, obljubi novo asfaltno nam prevleko, za bodo~e ~ase, mogo~e `e za drugo leto. Lepa nam ulica Valvasorjeva, Bled lahko ponosen, da jo ima, ponosni smo tudi mi, krajani Re~ice na Valvasorjevi. Ob pravi kulinari~ni pogostitvi, ki so jo pripravile skrbne gospodinje in s tem dokazale, da so odli~ne tudi za {tedilnikom, se je veselje zavleklo v pozno popoldne, prav vsi pa so poudarili tudi to, da je razglasitev najlep{e ulice tudi prilo`nost za dru`enje, za katero si premalokrat vzamemo ~as. Turisti~no dru{tvo Bled je v juliju zaklju~ilo akcijo Moja de`ela, lepa in gostoljubna, ki sicer poteka v okviru vseslovenske akcije in smo jo na Bledu nadgradili tudi z razglasitvijo najlep{e urejene ulice. Na prvo avgustovsko soboto smo, letos `e deveti~, ta naslov ponovno podelili Valvasorjevi ulici, ki pa je najlep{a `e ~etrti~. Ob uli~ni tabli so se zbrali Akcija Moja de`ela, lep in gostoljubna je tudi na dr`avni ravni v zaklju~ni fazi. Gorenjska turisti~na zveza v sklopu akcije »Vrnimo gorenjski nagelj na gorenjski balkon« zato vabi vse, ki {e gojite gorenjske nageljne in ohranjate tradicijo, da po{ljete fotografijo va{ih cveto~ih nageljnov na naslov Gorenjska turisti~na zveza, Koro{ka cesta 21, Kranj ali pa na elektronski naslov: gtz@t-2.net do 15. 9. 2012. Priznanja najbolj{im bodo podeljena na sre~anju gorenjskih turisti~nih dru{tev v za~etku oktobra. Vanja Piber, TD Bled 9 Turizem, prireditve Blejski dnevi in Slovenska popevka Leta 1962 je bila na Bledu prvi~ prireditev Slovenska popevka, glasbeni festival, ki je v naslednjih dveh desetletjih najbolj zaznamoval doma~o zabavno glasbo. V »zlatih letih Slovenske popevke« so najbolj{i ustvarjalci in izvajalci ustvarjali skladbe, ki so ostale zimzelene in jih odkrivajo vedno nove generacije. Postale so `e del na{ega skupnega zgodovinskega spomina. Obdobje za~etkov festivala je bilo hkrati ~as velikih sprememb v svetu in doma, na vseh podro~jih, od politike do vsakdanjega `ivljenja, od znanosti do zabave. Razstavo, ki jo je pripravil Gorenjski muzej iz Kranja, so ob za~etku leto{njih Blejskih dnevov odprli v Festivalni dvorani. Na fotografiji je avtor zmagovalne skladbe prvega festivala ''Pojdi spet na Bled'', Franc Podjed (na fotografiji) Blejski dnevi so bili letos kljub nekaterim ''de`nim vlo`kom'' dobro obiskani, program je potekal v znamenju slovenske popevke, {e posebno zanimivost pa so predstavljale akrobacije letal – akrobatski piloti so namre~ prikazali svoje znanje tako na uradnem tekmovanju nad jezerom kot tudi v prostem programu. Romana Purkart Stanleyev pokal obiskal Bled in “preno~il” v Grand Hotelu Toplice KOLEDAR PRIREDITEV Datum Ura Kraj Vsak ponedeljek 19.00 - 21.00 19.30 20.00 Hotel Jelovica Ve~er ob pianinu (do 30.9.) Restavracija na Blejskem gradu Glasbeni ve~er Grand hotel Toplice Piano ve~er (do 24.9.) Vsak torek 19.00 - 21.00 20.00 20.00 Hotel Krim Hotel Park Hotel Golf Slovenski ve~er (do 25.9.) Piano ve~er (do 25.9.) Glasbeni ve~er s klavirjem, kitaro in saksofonom (do 25.9.) Vsako sredo 19.00 - 21.00 20.00 20.00 Hotel Jelovica Grand Hotel Toplice Hotel Park Ve~er ob citrah (do 30.9.) Piano ve~er (do 27.9.) Ve~er evergreenov (do 26.9.) Vsak ~etrtek 20.00 20.00 Grand Hotel Toplice Hotel Golf Piano ve~er (do 27.9.) Piano ve~er (do 30.9.) vsak petek, soboto in nedeljo 10.00 - 21.00 Zdravili{ki park Sejem doma~e in umetnostne obrti (do 30.9.) vsak petek 16.00 19.00 Olimpijski trg Hotel Triglav Bled 19.00 - 21.00 20.00 Hotel Jelovica Bled Hotel Golf Bol{jak Kulinari~no glasbeni ve~er v stilu 1906 (do 28.9.) Slovenski ve~er (do 30.9.) Piano ve~er (do 30.9.) 9.00 19.00 20.00 zbor: pred Grajskim kopali{~em Terasa Hotela Ribno Hotel Golf 20.00 Restavracija Panorama Vsako nedeljo 19.00 20.00 Hotel Park Grand Hotel Toplice Slovenski ve~er s citrami (do 9.9.) Glasbeni ve~er s kitaro, saksofonom in klavirjem (do 30.9.) Petek, 31.8. 16.00 Zborno mesto: Parkiri{~e pri penzionu Jelka na Pokljuki Restavracija Panorama Terasa Kavarne Park Grand Hotel Toplice Blejski grad Petkovi popoldnevi v parku: Zeleni {krat raziskuje - Barje Plesni ve~er: Miha Kralj s pevko Miha Lampi~ Band Glasbeni ve~er s citrami @iga Murko 13 Moj klub Bled vsako soboto 20.00 - 23.00 20.00 - 23.00 20.00 20.30 1. - 2.9. Sobota, 1.9. Ponedeljek, 3.9. Julija je v Slovenijo prispel Stanleyev pokal, lovorika NHL, najznamenitej{e hokejske lige na svetu. An`e Kopitar, ki je pokal osvojil z ekipo L.A. Kings, pa ga je najprej 10 Torek, 4.9. [ola teka Klemena Dolenca Plesni ve~er (do 29.9.) Ve~er funky, rock in pop glasbe (do 29.9.) Plesni ve~er 10 - 18 Gasilski dom Re~ica Dnevi odprtih vrat - brezpla~na predstavitev vadb za odrasle Razstava izdelkov ~lanic kro`ka ro~nih del v okviru KS Re~ica 8.00 20.00 - 23.00 20.00 - 23.00 20.00 20.30 Igri{~e za golf Bled Terasa Kavarne Park Restavracija Panorama Grand Hotel Toplice Wellness @iva Finale Audi golf turnirja Soul Jazz in jaz Plesni ve~er s skupino Sunset Miha Lampi~ Band Plesna rekreacija v salsa ritmih Bled Blejski strate{ki forum 17.00 Zdravili{ki park 20.00 Hotel Golf Varno v novo {olsko leto: predstava za otroke - Rde~a kapica Tradicionalni slovenski ve~er s folklorno skupino Bled in Vintgar 14.30 – 17.30 Promenada 20.00 20.00 Hotel Golf Hotel Park 20.00 Hotel Park 17.00 Blejski grad 2. - 3.9. Nedelja, 2.9. Naziv prireditve Sre~anje prijateljev oldtimerjev iz Stuttgarta Slovenski ve~er s citrami Predstavitev Triglavskega narodnega parka v besedi in sliki Tradicionalni slovenski ve~er s folklorno skupino Bled ali Vintgar Srednjeve{ka upodobitev Kralj Matja` in Alen~ica Turizem, prireditve Sreda, 5.9. 17.00 Blejski grad 19.00 Info sredi{~e TNP Triglavska ro`a Bled ^etrtek, 6.9. 17.00 19.30 Blejski grad Blejski grad Baro~na upodobitev Juna{ke Blejke Ve~eri z muzejskim dru{tvom Bled: Verena Vidrih Perko predstavitev kataloga: `elezna nit 7.-8.9. od 8.00 Igri{~e za golf Bled Praznovanje ob 75-letnici golf igri{~a na Bledu Petek, 7.9. 16.00 Olimpijski trg Bol{jak Sobota, 8.9. 10.00 - 18.00 dopoldne Vesla{ki center Bled, Mala Zaka TRIATLON BLED 2012 Grajsko kopali{~e Dr`avno prvenstvo v jadranju z daljinsko vodenimi jadrnicami Mini golf Bled 48 let mini golfa na Bledu Cocktail bar A propos Apropo jazz - jam session 14.00 21.00 Nedelja, 9.9. 20.00 Hotel Triglav Bled Vesla{ki center Bled, Mala Zaka Hotel Golf Kuharska delavnica za otroke Bolle - originalni tek okoli Blejskega jezera 2012 Tradicionalni slovenski ve~er s folklorno skupino Bled in Vintgar Ponedeljek, 10.9. 20.00 20.00 Hotel Golf Hotel Park Slovenski ve~er s citrami Tradicionalni slovenski ve~er s folklorno skupino Bled ali Vintgar Torek, 11.9. 17.00 Blejski grad Srednjeve{ka upodobitev Kralj Matja` in Alen~ica Sreda, 12.9. 19.00 Info sredi{~e TNP Triglavska ro`a na Bledu Sredin fotografski ve~er: odprtje klubske kolekcije ~lanov foto kluba TNP ^etrtek, 13.9. 17.00 Blejski grad Baro~na upodobitev Juna{ke Blejke Petek, 14.9. 12.00 Igri{~e za golf Bled 20.30 Blejski grad Dobrodelni turnir prijateljstva za Pokal Save Ba-rock: band 8.00 Igri{~e za golf Bled 10.00 - 12.00 Info sredi{~e TNP Triglavska ro`a na Bledu 20.00 Velika Zaka - tribune 21.00 Cocktail bar A propos 10.30 Vesla{ki center Bled, Mala Zaka Tek s ku`ki Jama pod Babjim zobom Voden ogled jame pod Babjim zobom v organizaciji TNP Kvalifikacije za svetovno amatersko prvenstvo v golfu Sobota, 15.9. Nedelja, 16.9. Sreda, 19.9. 10.00 - 12.00 10.30 Baro~na upodobitev Juna{ke Blejke Sredin ve~er: Odprtje naravoslovne razstave Netopirji in strokovno predavanje biologa Primo`a Presetnika o netopirjih ves dan Igri{~e za golf Bled 19.00 Info sredi{~e TNP Triglavska ro`a na Bledu 20.30 Blejski grad Klubsko prvenstvo treh mati~nih klubov Triglavska tr`nica in SOS: Kozjanski park 10.30 - Brihta raziskuje Klavir na jezeru: koncert Nata{e Vester Trseglav z gosti Apropo jazz - jam session: Rok Zalokar Sredin ve~er: Odprtje likovne razstave Svetlobne markacije akademske slikarke Andreje Er`en in predavanje `ivljenje pono~i biologinje Alenke Petrinjak Potopisno predavanje: Matev` Lenar~i~: Green Light World Flight - Na poti okoli sveta 21. - 23.9. ves dan Promenada FIREFIGHTER COMBAT CHALLENGE SLOVENIJA Petek, 21.9. 20.30 21.30 Blejski grad Blejski grad Naked Pogled v vesolje: Luna, Saturn odnesel na Bled! Hokejski zvezdnik in pokal sta obiskala grad in otok. Kopitar se je med drugim ustavil na igri{~u za golf Bled, ki je njegovo domicilno igri{~e, na katerem je tudi to poletje gostil svoj drugi dobrodelni turnir An`e's Eleven. Dobro varovana skrivnost pa je bila, da je pokal z obema uradnima varnostnikoma s ~etrtka na petek preno~il v Grand Hotelu Toplice, v enem od apartmajev na najvi{jem nadstropju hotela. V hotelu so se na obisk pokala dobro pripravili, An`eta Kopitarja, ki ga je spremljal, pa so poprosili tudi, da se vpi{e v knjigo ~astnih gostov. V njej `e od leta 1947 zbirajo podpise najbolj eminentnih gostov – dr`avnikov, diplomatov, filmskih zvezdnikov in tudi {portnikov – ki so obiskali Grand Hotel Toplice. Kopitar je pro{nji z veseljem ustregel in se na ta na~in zahvalil tudi zaposlenim hotela in dru`be Sava Turizem, ki so tako kot {tevilni drugi Slovenci v pretekli hokejski sezoni navijali zanj, so sporo~ili iz GHT Toplice. Romana Purkart in Sava hoteli Bled, foto z gradu Hana Stevi~ Obisk olimpijcev v Grand Hotelu Toplice V Grand Hotelu Toplice v leto{nji poletni sezoni vsak teden organizirajo sprejem in gala ve~erjo za svoje goste. V ~asu olimpijskih iger so bili na sve~anih dogodkih prisotni tudi blejski olimpijci, ki so na preteklih olimpijskih igrah osvojili odli~ne 11 Turizem, prireditve Sobota, 22.9. 12.00 Hotel Triglav Bled ves dan Blejsko jezero 10.00 - 12.00 Hotel Triglav Bled Kuharska delavnica za otroke (stare od 4 do 12 let) 25. - 29.6. [portna dvorana Bled Mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsanju - Junior Grand Prix, Sen~ila Bled Cup 28. - 30.9. Mini golf igri{~e 13. mednarodni mini golf festival - odprto prvenstvo MGZS Zborno mesto: Parkiri{~e pri biatlonskem centru na Rudnem polju na Pokljuki Blejski grad Petkovi popoldnevi v parku: Zeleni {krat raziskuje - Zrak Orientalke 20.00 Blejsko jezero - pristan za pletne pod Hotelom Park Hotel Park Bene{ka gondola na Bledu (mo`nost vo`nje za obiskovalce) Piano ve~er 10.00 Blejsko jezero 11.00 - 13.00 Blejsko jezero - pristan za pletne pod Hotelom Park Hitrostna preizku{nja med gondolami in pletnami Bene{ka gondola na Bledu (mo`nost vo`nje za obiskovalce) Nedelja, 23.9. Petek, 28.9. rezultate. Najve~ji vtis je pri gostih pustil prejemnik olimpijske medalje iz Londona, znani vesla~ Luka [pik, ki je v prisotnosti Magde Bu~i~, pomo~nice direktorice za hotelirstvo v Sava Hotelih Bled, nagovoril zbrane goste in jim za`elel prijetno bivanje na Bledu. Barbara Stopin{ek, predstavnica za odnose z javnostmi, Sava Turizem, d.d. 20.30 Sobota, 29.9. Nedelja, 30.9. 10.00 - 13.00 Organizator si, zaradi nepredvidenih okoli{~in, pridr`uje pravico do spremembe programa. Spremembe in dodatne informacije bodo objavljene na spletni strani www.bled.si. Guinnessov rekord v maratonskem igranju na harmoniko V ~etrtek, 23. avgusta se je Bled vklju~il v projekt maratonskega igranja na harmoniko, se je Zoran Zorko vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov. Zoran je rekord dosegel na avtobusu Veseli Janez, ki je pot pri~el v Bre`icah in poleg Ljubljane obiskal tudi Bled, kjer je Zoran s podporno ekipo tudi pre`ivel no~ ob neprestanem igranju na harmoniko. Izziv Guinnessovemu rekordu je potekal v sklopu 3. mednarodnega festivala Panonika harmonika, ki se je odvijal med 24. in 26. avgustom v Bre`icah, kjer so nastopili tudi zanimivi gostje, tako sta na Bled pri{li dve vrhunski folklorni skupini, ki sta s svojim nastopom na blejski promenadi navdu{ili ob~instvo. Folkloristi iz Srbije so ~lani KUD Kosta Abra{evi~ iz Ba~ke Palanke, Tur~ijo pa je zastopala Folklorna skupina iz Istanbula, ki jo je spremljal tudi pod`upan tega 17 milijonskega mesta. Dogodek smo na Bledu podprli Turizem Bled, Hotel Krim in Radio Triglav Jesenice, ki je 30 svojih poslu{alcev povabil tudi na panoramsko vo`njo z avtobusom Veseli Janez. Maja Rimahazi, Turizem Bled Godba na pihala Pratteln na Bledu Konec avgusta je bil na terasi Kavarne Park lep promenadni koncert {vicarske godbe na pihala iz mesta Pratteln, blizu Berna. Gostje iz [vice so odkrivali Slovenijo na pobudo Aleksandra Urankarja, ki je ve~ kot 40 let pre`ivel v [vici in se je sedaj skupaj s soprogo ustalil na Bledu. Gostje so bili zelo zadovoljni z gostoljubjem Park hotela in o~arani nad lepotami Bleda, Ljubljane in Postojne. Na Blejskem gradu jih je sprejel, vodil in o~aral `upan Janez Fajfar. Samo `elimo si lahko, da bomo tak{ne goste imeli ve~krat. Turizem Bled Modne po~itnice na Bledu V preteklih letih sem na Hrva{kem poslovno ve~krat sodeloval z agencijo, ki je med drugim organizirala `e dve leti zapored tudi Modne po~itnice pri na{ih ju`nih sosedih. Po dobrih izku{njah z njimi sem jim omenil mo`nost izvedbe takega projekta na Bledu. `e po prvih obiskih so bili tako nad lepotami kraja kot prijaznostjo doma~inov navdu{eni. 12 16.00 Festival tepk: predstavitev tepke z razli~nih vidikov, pohod po poteh tepk, kuharska delavnica, ve~erja z jedmi iz tepk... 22. Dr`avno prvenstvo v veslanju Projekt je zdaj `e mimo, za Blejske novice pa so poslali spodnje vrstice: ^e ste se konec junija in v za~etku julija sprehajali po poteh in znamenitostih Bleda, ste lahko opazili gru~o mladih, ki je pozirala fotografskim objektivom, se preobla~ila v ekstravagantne kreacije, dru`ila s kopico viza`istov in frizerjev. Vas zanima, kaj je to bilo? V organizaciji casting agencije Avdicija.com je tokrat `e tretje leto zaporedoma potekal Fashion Camp, kjer so se zdru`ili vsi, ki jim je skupna ljubezen do mode in lepega. Sodelovalo je ve~ kot 100 modelov, fotografov, stilistov, makeup artistov ({ola li~enja Make up Artist center) iz Slovenije, Hrva{ke, Amerike, Italije, Anglije, Nem~ije. Za odli~ne obleke so poskrbeli modni kreatorji Zelo Lepo Edita Predan, Suzana Rengeu, Dejan Krajnik, Matic, Tina Pavlin, C&A, Poro~ni koti~ek, za modne dodatke trgovina Lunca, nore frizure pa so delo frizerskega salona so Imeprial Hair. Vsak dan so potekala fotografiranja na razli~ne tematike in na razli~nih lokacijah (Vila Bled, Blejski Grad, grajska pla`a, hotel Jelovica…) Udele`eni so se lahko tako na lastne o~i prepri~ali, kaj vse lahko Bled ponudi, tako s svojim gostoljubjem, kulinariko, naravnimi biseri in seveda s svojim {armom, kar so potrdili tudi fotografi iz vsega sveta, ki so bili navdu{eni nad gorenjskim biserom, ki ga prej niso poznali in bodo nedvomno ponesli dobro besedo v svet. Nastale so izjemne fotografije, izmenjale so se neprecenljive izku{nje, stkala so se nova prijateljstva in za~ela nova poslovna sodelovanja. Prav lepa narava je {e dodatno motivirala fotografe, viza`iste, kreatorje in frizerje, da so ~rpali svoj navdih iz lepot, ki so jim bile dane kamor jim je segel pogled. Fotografije, ki so nastale, lahko spremljate na FB profilu Fashion Campa, objavljene bodo na svetovno znani spletni strani Istock photos, nekaj pa jih boste lahko ob~udovali `e na naslednjih naslovnicah revije Ona. Po besedah vodje projekta in lastnice casting agencije avdicija.com, ga. Ljubimke Pavasovi~ je bil leto{nji Fashion Camp resni~no mednarodno uspe{en in odli~na popotnica za vse mlade modele in ostale sodelujo~e. Hvala Bledu, `upanu, pod`upanu, hotelirjem in vsem stanujo~im na Bledu za izkazano prijaznost in zaupanje. Upamo, da bomo tudi prihodnje leto lahko zopet zdru`ili toliko lepega in prijetnega na Bledu. Avdicija.com Hvala vsem, ki ste pomagali pri projektu. Naj za konec citiram besede enega od fotografov iz Velike Britanije: ''Dolga leta sem `ivel v prepri~anju, da je Schwarzwald raj na zemlji. Pa sem se u{tel. Bled je mnogo ve~!'' Toni Me`an, pod`upan Iz na{ih krajev Dobrodelni piknik na Homu Poletno dogajanje v Marijinem domu Konec maja smo prostovoljke RK Zasip organizirale dobrodelni piknik na Homu. Ko smo v Zasipu pri~ele delovati nove odbornice RK, smo se dogovorile, da bomo delale po lastni, zdravi, presoji in skladno s potrebami krajanov. Sedaj, ko so nas z vseh strani pri~ela bombardirati navodila o tem, kako naj mali ljudje zategujemo pasove in var~ujemo, se stiska najbolj opazi pri dru`inah s {oloobveznimi otroki in seveda {e pri ranljivej{i populaciji, to je pri starej{ih, ki `ivijo sami in nimajo nikogar v pomo~. Ker star{e vsako leto skrbi, kako bodo zmogli svojim otrokom nabaviti {olske potreb{~ine, saj je to vedno velik denarni zalogaj, smo se odbornice KORK Zasip odlo~ile, da bomo pomagale po svojih mo~eh. Dogovorile smo se za pripravo dobrodelnega piknika na Homu, ki je bil zami{ljen v smislu vlo`ka v obliki lastnega dela in priprave. Zelo smo se veselile, da bomo s prodajo skuhanih in pe~enih jedi ter pija~e nekaj zaslu`ile in pridobljeni znesek namenile pomo~i potrebnim dru`inam s {oloobveznimi otroki. Pa se je `e pred pri~etkom za~elo iskriti. Pti~ice so zapele, da na{a organizacija zapravlja denar, ki nam ne pripada in vso zadevo pri~ele tudi osebno preverjati. Tega seveda ne moremo dovoliti in kdor ni zadovoljen z na{im delovanjem, lahko pokli~e na OZRK Radovljica in njeno predsednico, gospo Svetina ter preveri na{e delovanje. Denar, ki ga prostovoljke nabiramo s ~lanarino, je namenjen zgolj za nujne potrebe krajanov in tudi za pripravo sre~anj ob raznih obletnicah, torej spet za krajane. Tako se nam upravi~eno dozdeva, da na{ odbor iz ozadja nekdo minira in vpliva na krajane z negativnim prikazovanjem na{ega delovanja. Podobno se je zgodilo tudi ob pripravi letnega izleta, ki smo ga `elele izpeljati. 8. junij. Bil je zanimivo pripravljen in glede na celodnevni program tudi ne predrag. Veliko kulturnih dogodkov bi se zvrstilo, toda zgodilo se je enako. Nekdo iz ozadja {e vedno vle~e niti in manipulira z ljudmi, ki se pa~ dajo zapeljati in ne mislijo s svojo glavo. Pustimo to. @elimo biti priljudne in pravica posameznika je, da `ivi in dela po svoji vesti. Piknik je minil. Bil je zelo slabo obiskan, kljub izredno lepemu vremenu. Morda je slabemu obisku botrovala tudi razkopana cesta skozi vas proti Homu, ker so ravno v ~asu piknika potekala dela za napeljavo kanalizacije in ostalih vodov. Piknik so v glavnem obiskali na{i svojci in prispevali za dobrobit pomo~i potrebnim krajanom. Kljub velikemu lastnemu vlo`ku (ne obra~unavamo si ne stro{kov prevoza in telefona), smo pridobile nekaj sredstev, ki smo jih razdelile {e pred pri~etkom {olskega leta. Na{ odbor je kljub nekaterim nev{e~nostim pripravljen delati z voljo in veseljem in olaj{ati stiske in te`ave, ki se nam vsem skupaj v `ivljenju dogajajo. Imejmo se radi in bodimo sre~ni. Takoj, ko je nastopil ~as poletnih po~itnic, so Marijin dom na Bledu za ve~ dni napolnili otroci in mladi, ki so radi pri{li na duhovno po~itni{ki teden, letos z naslovom »Bled pod drobnogled v geografiji«. In kaj vse se je dogajalo? Vse, kar smo z mladimi prostovoljci na~rtovali in pripravili `e v za~etku maja. Prav tako pa se nismo branili {e drugih lepih presene~enj. Prvi ve~er smo se spoznali, razdelili v {tiri skupine: sever, jug, vzhod in zahod ter spoznali nekatere geografske zna~ilnosti Bleda. Poleg Bleda in njegove okolice pa smo spoznali tudi de`ele, na katere meji Slovenija. K temu nas je spodbudila tudi prva, prav posebna gostja iz Italije, sv. Marija Dominika Mazzarello. Prav ona nas je spremljala skozi cel teden in nas spodbujala s svojimi mislimi. Vsako jutro smo gledali in poslu{ali prizore iz njenega `ivljenja, ki so nam jih zaigrale posamezne skupine. Navdu{eno pa smo zapeli tudi himno »Grem jaz«. Prvi dan nam je s pomo~jo slike o svojem `ivljenju in delu med Indijanci spregovorila s. Agata Kociper, ki je v Braziliji misijonarka `e 29 let. Imeli smo orientacijski pohod na Dobe, do Alpskih blokov, do Re~ice in Zasipa, kjer so nas z veliko gostoljubnostjo sprejele posamezne dru`ine. Z najve~jim veseljem pa so otroci ustvarjali v delavnicah in se igrali. V sredo smo se odpravili na celodnevni izlet na Lipanco, naslednji dan pa v Informacijsko sredi{~e Triglavskega narodnega parka na Bledu. Seveda pa brez kopanja v blejskem jezeru in okusnega sladoleda ne bi {lo! Prav posebno do`ivetje je bilo tudi sre~anje z `upanom Janezom Fajfarjem na Blejskem gradu. Na ~udoviti razgledni to~ki nam je na preprost in zabaven na~in povedal veliko o zgodovini jezera in o samem kraju. Program smo zaklju~ili skupaj s star{i ob oltarni mizi, temu je sledil predstavitveni program. Ob mizi kruhkov, peciva in pija~e pa smo se tudi telesno okrep~ali in {e dolgo klepetali. Prav tako je bilo veselo teden kasneje, ko je potekal program po~itni{kega u~enja tujih jezikov. Rade pa smo sprejele tudi mnoge otroke in animatorje poletnih oratorijev, ki so pri{li kar iz devetih krajev, na izlet v na{o skupnost in na Bled. Mirjana ^eferin, KORK Zasip Grem jaz! Med 2. in 8. julijem je vprostorih `upnije Bled potekal 22. oratorij pod geslom "Grem jaz!". Na njem je sodelovalo 84 udele`encev in 26 prostovoljcev, ki so se nanj pripravljali `e od marca in skupno opravili okoli 2200 ur prostovoljnega dela. Vsebina programa je temeljila na`ivljenju sv. Marije Dominike Mazzarello, soustanoviteljice sester H~era Marije Pomo~nice. Preko dramatizacije njenega `ivljenja, petja, kraj{ih predavanj, dela v skupinah, ustvarjalnih delavnic, iger itd. smo razmi{ljali in se sre~evali z vrednotami vere, dru`ine, veselega opravl-janja dol`nosti, prostovoljstva, voditeljstva, preprostosti in poslanstva. Sre~ali smo se tudi zdvema drugima oratorijema in skupaj obhajali sveto ma{o oz. imeli veliko igro,{li smo na romanje na Zaplaz, v nedeljo pa smo oratorij sklenili s sre~anjem zadru`ine vseh udele`encev s predstavitvijo programa in pogostitvijo. Menimo, da nam je uspelo dose~i zastavljene cilje: omogo~iti mladim iz ob~ine Bled medsebojno povezovanje in kakovostno pre`ivljanje po~itni{kih dni, ponuditi okolje, ki jim omogo~a zdravo celostno rast za odgovorno vklju~itev v `ivljenje in dejavnosti okolja, tervzgajati za vero, sodelovanje, solidarnost in prostovoljstvo. Zahvaljujemo se Ob~ini Bled, ki je s sofinanciranjem pripomogla h kakovostnej{emu programu. s. Katja Bala`ic s. Martina Golav{ek Opravi~ilo in zahvala! V prej{njih Blejskih novicah smo pomotoma zapisali, da je na Blejskem otoku zrasla nova ''poti~arna''. Pravilno je ''poti~nica'! @upnik Janez Ferkolj pa je sporo~il, da se toplo zahvaljuje vsem pletnarjem, ki so na praznik Marijinega vnebovzetja k ma{i na otok prepeljali mno`ico vernikov! Uredni{tvo Marjetin sejem na Beli V nedeljo, 22. julija smo na Bohinjski Beli praznovali Marjetin sejem, ki ga `e tradicionalno prireja Turisti~no dru{tvo Bohinjska Bela. Leto{nja rde~a nit sejma je bil alpinizem in planinstvo, zato so k sodelovanju povabili Slovenski planinski muzej iz Mojstrane, ki je na sejmu gostoval z razstavo Ale{eva {ola za Nepalske gorske vodnike. Pred pri~etkom kulturno-zabavnega programa sta {portno-plezalni odsek PD Radovljica in TNP v skalni Iglici pripravila planinski program s plezanjem, opazovanjem rastlin in `ivali ter naravoslovnimi igrarijami. Kulturno-zabavni program se je pri~el ob 18. uri v va{kem jedru, za povezovanje in humorne to~ke o obna{anju v gorah so skrbeli ~lani KUD Boh. Bela: Simona Purgar, Toma` Bergant in Alojz Ropret. Program so popestrili otroci z Vrtca in O[ Boh. Bela, va{ki godci – Oldtimerji, sestri Repinc s citrarskim in pevskim nastopom, rogisti in folklorni skupini iz Bohinja in Ribnega. Prijetno presene~enje pa je pripravilo dru{tvo Rovtarji z obiskom skupine Starodavni kolesarji, ki je na prisr~en na~in prikazala stara kolesa in obla~ila. Ob prireditvi pa smo se lahko okrep~ali z doma~imi dobrotami, ki so jih pripravile ~lanice Dru{tva `ena in deklet na vasi, in leto{njo glavno jedjo sejma gola`em s polento. Kljub groze~im oblakom je de` prizanesel sejmu, ki se je tako zaklju~il v zelo prijetnem vzdu{ju. Francka Gregorc, predsednica TD Bohinjska Bela 13 Kultura Kultura Festival Okarina in razstava Roka Mu~i~a @upan Janez Fajfar, [pela Repnik z Zavoda za kulturo Bled, umetni{ki vodja Festivala, Leon Li~of. Leto{nji glasbeni festival je potekal v dveh delih, prvi~ tudi na gradu. Prvi del 22. Okarina etno festivala je potekal na Blejskem gradu. Umetni{ki vodja Leo Li~of je takole strnil vtise po prvem delu: "Vsi {tirje koncerti so bili odli~no obiskani, nastopajo~i so navdu{ili publiko, ki je bila impresionirana tudi zaradi edinstvenega grajskega prostora. Akustika na gradu je bila izvrstna, navdu{eni so bili tudi gostujo~i glasbeniki, zato tudi v prihodnje na~rtujemo koncerte na gradu." Festival se je nadaljeval v Zdravili{kem parku na Bledu. Folk It Up!, Ahab, Vlado Kreslin, Beltin{ka banda in Mali bogovi so navdu{ili obiskovelce, Ruski kozaki pa pridejo na Bled sepetmbra. Okarina etno festival med ljubitelji glasbe in {ir{o publiko `e ve~ kot dve desetletji u`iva velik sloves, med poletnimi festivali pa zaradi svoje raznovrstnosti in pisane mednarodne udele`be izvrstnih glasbenikov prav posebno mesto. Tudi letos mladi blejski fotograf Rok Mu~i~ v Zdravili{kem parku na Bledu predstavlja niz fotografij - tokrat tistih, ki so nastale na lanskem festivalu Okarina. Na otvoritvi leto{njih fotografij velikega formata je nastopil Vlado Kreslin, ki je bil tudi sicer gost festivala. Rokove fotografije so v Zdravili{kem parku na ogled do 11. septembra. grafijo). Leta 1982 se je preselila v Bolivijo. Novo kulturnogeografsko okolje je botrovalo o~itni spremembi v likovnem izrazu. Intimisti~en, meditativen zna~aj slovenskega slikarstva, liri~ne poudarke, pesimizem, svetobolje, zadr`anost, precizno izvedbo, barvno strogost, prstene barve, skratka vse, s ~emer se je slikarka lahko seznanila med {tudijem na ljubljanski in zagreb{ki likovni akademiji, so nadomestili vsebinska odprtost, topel kolorit in ekspresivna oblika transpozicije motivov v slikarske zgodbe. Led je bil prebit s slikarkino odlo~itvijo za `ivobarvno in barvno intenzivno paleto, ki jo povezujemo s temperamentom Latinske Amerike, za poglobitev izpovedne note in za njeno povezavo z dru`benim in politi~nim dogajanjem v novem okolju. Ejti [tih pri razli~nih ikonografskih sklopih svojega slikarskega opusa uporablja ~love{ko figuro v metafori~nem smislu. V ospredju je figuralna podoba v vlogi izpovednega nosilca slikarkinega ob~utenja in videnja okolja in ~asa, ki se praviloma spreminja v dialog in polemiziranje z ob~e~love{kimi napakami in stranpotmi, dru`beno in socialno nepravi~nostjo, neizprosnostjo civilizacijskega preoblikovanja, nasiljem, pohlepom, provincialnostjo, strastmi in hrepenenji, perverznostjo, destruktivnimi nagnjenji, travmami, ~love{kimi ekscesi in krivi~nimi dogajanji. Rodila se je rodila 25. novembra 1957 v Sloveniji. Svoje otro{tvo je pre`ivela na Bledu. [tudirala je na Likovni akademiji v Ljubljani in se izpopolnjevala v ateljeju Krsta Hegedu{i}a v Zagrebu. Od leta 1982 `ivi in ustvarja v Santa Cruzu de la Sierra v Boliviji. RP Po poti Janeza Blejskega Romana Purkart Razstava Ejti [tih na Blejskem gradu [e to 15. septembra si na gradu lahko ogledate razstavo ''~love{ki karneval'' akademske slikarke Ejti [tih. Likovno delovanje slikarke, ilustratorke, oblikovalke, kostumografinje in scenografke Ejti [tih poleg obse`nega slikarskega opusa zajema tudi izdelavo prostorskih instalacij in figur-lutk. H~erka intelektualca Bojana [tiha in slikarke Melite Vovk se je v za~etku osemdesetih let prej{njega stoletja uveljavila kot slikarka in scenografka (prejela je {tudentsko Pre{ernovo nagrado za litografijo in Bor{tnikovo nagrado za najbolj{o sceno- 14 17. avgusta se je 12 pohodnikov in pohodnic odpravilo na 250 km dolgo pot z Blejskega gradu do starega mestnega jedra v Brixnu, kamor so po devetih etapah sre~no prispeli 25. avgusta. Tam jih je pri~akal mestni praznik, Kirchstag, ki je v sredi{~e mesta privabil na tiso~e ljudi. Ideja o poti je zrasla v Muzejskem dru{tvu Bled. Predsednik Sre~o Vernig je povedal, da je to starodavno pot, ki je tiso~ let nazaj povezovala Bled in Brixen, prvi opravil pohodnik in jamar Vido Kregar, ki je tudi prevzel vodstvo po poti (in tako pot pe{ opravil `e drugi~), pridru`ili pa so se jim tudi kolesarji. Po je polna zanimivosti, kulturne dedi{~ine in zgodovinskih spomenikov. Stara furmanska pot je Blejcem dale~ nazaj slu`ila tudi kot pot dobrega zaslu`ka, saj so na Tirolsko tovorili vino (Bled je bil, kot pravijo zgodovinski dokazi, znan vinorodni okoli{), ~ebelji vosek, med in {e kaj. Pot je minila mirno, pohodnikom se bo v spomin vtisnila predvsem po gostoljubju doma~inov na vsakem koraku in po ''zgodovini, ki je vstajala pred njihovimi o~mi''. Dve etapi je z njimi prehodil tudi `upan Janez Fajfar, v dru{tvu pa na~rtujejo, da bodo izdali pravi vodnik po poti, ki bo vsem bodo~im pohodnikom slu`il kot smerokaz. Pohodniki so si v Brixnu ogledali mestno jedro in obiskali znameniti muzej brixen{kih {kofov, ki seveda hrani tudi del blejske zgodovine. Sprejel jih je brixen{ki `upan (na fotografiji so skupaj z njim), v Brixen pa je pripotoval tudi grajski tiskar mojster Janez, s seboj pa je pripe-ljal svojo potujo~o tiskarno. Zadnji dan Kirchstaga je v mestu nastopila tudi Godba Gorje. Romana Purkart Pred{marni ve~er na Mlinem zanimive, humorne, aktualne, `ivljenjske, domi{ljijske in druge razse`nosti, ki pozitivno vplivajo na otroke in mladostnike, zato je znak Zlata hru{ka zelo dobrodo{lo vodilo in pomo~ otrokom, mladostnikom in star{em pri izbiri kakovostnih knjig. S tem razlogom smo se tudi v knji`nici Antona Toma`a Linharta Radovljica odlo~ili, da odslej ozna~ujemo otro{ke in mladinske knjige z nalepko Zlata hru{ka in tako pomagamo otrokom in njihovim star{em pri izbiri kvalitetnih knjig, ki jih potrebujejo pri odra{~anju. V septembru bomo v na{ih knji`nicah pripravili razstavo knjig, ki so dobile znak kakovosti Zlata hru{ka, in tako omogo~ili in olaj{ali na{im uporabnikom izbiro kvalitetnih knjig za otroke in mladino. Katarina Perger, Knji`nica A.T. Linharta Pred{marni ve~er na Mlinem `e deseto leto zaznamuje literarni ve~er pod zvezdami na obali pri jezerskem iztoku. Pletne vzdol` celotnega priveza ponudijo obiskovalcem na ta ve~er pravi plove~i avditorij, od koder, ob ~a{i vinca prisluhnejo bralcem in pripovedovalcem pri omizju na travniku. Topel ve~er je privabil {tevilne poslu{alce in navdihnil izvajalce pri pestri izbiri ~tiva: od poezije in kratke proze, preko zgodovinskega gradiva do hudomu{nih prispevkov doma~inov. Obisk ob 10. obletnici je zgovoren dokaz, da postaja stara krajevna navada spet poseben dan v burnem poletnem koledarju. Kako mo~ne so korenine Marijinega praznika v na{i tradiciji, pa so naslednji dan, pri ma{i na otoku, pokazali tudi romarji slovenskega porekla na obisku z vseh delov sveta. Bralke in bralci leto{njega literarnega dogodka pod zvezdami so bili: Ajda Kalan, Judita Mandelc Kun~i~, Lado Trogrli~, Mina Jera Kova~, Ana Marija Kova~, gostje pa: Eva Jambrek, Andrej Jalen, Polona Omahen, Janez Fajfar in Franc @erovc Ukanov. Pod taktirko Metke Rutar Piber so pele pevke Du{tva upokojencev Bled, harmoniko je raztegnil Ale{ Poga~nik. Ve~er sem, kot vsa leta doslej, pripravila in povezala dolgoletna Mlinanka Ana Marija Kova~. Ana Marija Kova~ Koncert Nata{e Vester Trseglav 15. septembra se v Veliki Zaki obeta crossover koncert z naslovom Klavir na jezeru. Koncert pripravlja pianistka, pevka in skladateljica Nata{a Vester Trseglav, v goste pa je povabila trobenta~a Kevina G Davya, reperja Trkaja, vokalno skupino Galline, nastopila bosta operna pevca Andreja Ger`ina in Klemen Torkar, bobnar Enos Kugler, basist Sebastjan Podlesnik in kitarist Janez [ter. Koncert bo 15. septembra zve~er dobesedno na jezeru, kjer bo Nata{a skupaj z gosti predstavila svoje skladbe, ~e pa bo vreme slabo, bo koncert v Festivalni dvorani. Razstava podvodnih fotografij na Blejskem otoku Tudi letos so podvodne fotografije ~lanov Dru{tva za podvodne dejavnosti Bled uspe{no razstavljene ob kro`ni pe{poti na Blejskem otoku. Poletna razstava je nastala v sodelovanju z Ob~ino Bled, Turizmom Bled, @upnijo Bled in Zavarovalnico Triglav. ^lani dru{tva DPD Bled smo imeli kar nekaj dela pri izboru fotografij, iskanju pravilnih imen rib in rastlin, pripravi na tisk, pripravi okvirjev in nenazadnje tudi pri sami postavitvi razstave. Leto{nja razstava je nosila naslov `ivljenje v Blejskem jezeru. Podvodne fotografije so prispevali razli~ni avtorji. Vsak sodelujo~i avtor je bil tokrat predstavljen vsaj z eno fotografijo. Celotna razstava je prikazovala `ivljenje v Blejskem jezeru. Ljubitelji sveta ti{ine smo tokrat `eleli predstaviti ~imve~ razli~nih in prepoznavnih vrst `ivljenja ter na{ih aktivnosti pod vodno gladino. Z razstavo smo opozorili tudi na to, da na{e delo ne uni~uje `ivljenja v alpskem jezeru. Zavedamo se, da je tudi od nas odvisno, kak{na bo prihodnost jezera in `ivljenja v njem. Marko Osojnik, DPD Bled RP Zlata hru{ka V leto{njem letu smo se v knji`nici Antona Toma`a Linharta Radovljica odlo~ili, da se pridru`imo nacionalnemu projektu Zlata hru{ka, ki ga izvaja Pionirska – center za mladinsko knji`evnost in knji`ni~arstvo pri Mestni knji`nici Ljubljana. Pionirska `e 40 let uspe{no deluje na podro~ju priporo~anja dobrih knjig za prosto~asno branje, v letu 2010 pa so se odlo~ili tudi za konkretnej{i pristop in uvedli znak za kakovost otro{kih in mladinskih knjig ZLATA HRU[KA, ki ga podeljujejo v sodelovanju z razli~nimi strokovnjaki in ustanovami s podro~ja mladinske knji`evnosti in knji`ni~arstva. Vsako leto tako ovrednotijo vse otro{ke in mladinske knjige, ki so bile izdane v sloven{~ini, in jim, ~e ustrezajo kriterijem, dodelijo znak kakovosti Zlata hru{ka. V ta namen so izdelali tudi nalepke Zlata hru{ka, ki so tudi fizi~ni in vidni indikator, da je knjiga ovrednotena kot kakovostna. Kriteriji za dodelitev znaka Zlata hru{ka so izvirnost, pozitivna sporo~ilnost, estetika, jezikovna ustreznost, fabulativna prepri~ljivost, zalo`ni{ke kvalitete, ustreznost za bralca … V obilici knji`ne produkcije za otroke in mladino je v~asih te`ko izbrati knjigo, ki bi poleg bralnih u`itkov prina{ala tudi pou~ne, likovno Sodelovanje folklorne skupine Bled na Alpenfestu v Trbi`u Na povabilo italijanske ob~ine Trbi` se je folklorna skupina Bled letos prvi~ udele`ila sprevoda ob otvoritvi 5. Alpenfesta. To je sre~anje treh obmejnih de`el, ki je organizirano za spodbujanje utrjevanja prijateljskih odnosov in predstavitve plesov, obi~ajev in obla~ilne dedi{~ine. Na ulicah Trbi`a se je v sprevodu predstavilo okoli {tirideset skupin oziroma ve~ kot osemsto folkloristov iz Italije, Slovenije in Avstrije. ^lani folklorne skupine Bled so na predstavitvenih to~kah {tevilnim gledalcem predstavili nekaj plesov iz okolice Bleda. Sprevod se je zaklju~il na glavnem trgu, kjer je potekala slavnostna otvoritev Alpenfesta 2012. Na glavnem odru so bile poleg govorov `upanov obmejnih ob~in predstavljene vse sodelujo~e folklorne skupine. Organizatorji so pripravili pogostitev s tipi~nimi dobrotami italijanske kuhinje, ~lani sprevoda pa so med seboj izmenjali glasbene, plesne in pevske izku{nje. Tudi naslednje leto je folklorna skupina Bled povabljena k sodelovanju. Petra Benedi~i~ 15 Iz na{ih krajev, obletnice Razstava na Re~ici Krajevna skupnost Re~ica skupaj s ~lanicami kro`ka ro~nih del prireja razstavo ro~nih del. Na ogled bo v soboto, 1. 9. in v nedeljo, 2. 9. od 10. do 18. ure v prostorih gasilskega doma na Re~ici. Oto{ka Marija Janeza Rusa Ob pospravljanju podstrehe neke blejske vile se je v stari kme~ki skrinji, izdelani leta 1847, na{la bakrorezna plo{~a z vgravirano podobo Marije. Ob podrobnem pregledu podobe in latinskega napisa se je izkazalo, da gre za upodobitev kipa sede~e Madone na glavnem oltarju p. c. Marijinega vnebovzetja na Otoku na Bledu in da gre za dolgo izgubljeni baro~ni bakrorez, matriko za izdelavo zelo priljubljenih podobic za romarska sredi{~a, med katerimi je bila tudi cerkev na blejskem otoku, ena najstarej{ih romarskih cerkva na Slovenskem. Poleg bolj poznane legende o potopljenem zvonu, so zgodovinarji in raziskovalci skozi leta zbrali tudi nekaj legend, povezanih s podobo oto{ke Marije. V drobni knji`ici Bo`ja pot Matere Bo`je na Blejskem jezeru iz leta 1899 je zapisano: »…da je neka imenitna, a gluha gospa iz Celovca iskala pomo~i v svoji te`avi pri Mariji. Nekega ve~era l. 1747 polo`i poleg sebe podobo jezerske Matere Bo`je, priporo~i se ji in – zjutraj vstane zdrava. Manj kot leto po odkritju je najdba `e pritegnila umetnostne zgodovinarje in na{la mesto v strokovnem ~lanku in knjigi. Vse to zanimanje je vzpodbudilo tudi na{ega some{~ana, ljubitelja umetnosti in zgodovine, Janeza Rusa, da je v sodelovanju s priznanim blejskim oblikovalcem izdal grafi~no mapo z odtisom ´Blejske oto{ke Marije´. Vsekakor gre za lep in hkrati pou~en izdelek, ki odpira okno v ~as nastanka bakroreza. Bled je kraj z dolgo in bogato zgodovino, zato je prav, da del zgodovine na ogled ponudimo doma~inom in gostom. urejeno `ivljenje dru`ine, v kateri je na{la svoj drugi dom. Zaradi spremembe mesta slu`bovanja se je tudi Ana [ubic septembra 1952 skupaj z dru`ino Zavr{nik iz @irov preselila na Bled, kjer je pri dru`ini delala do svoje upokojitve. Po zaslu`eni upokojitvi se je, dokler ji je to zdravje dopu{~alo, z veseljem udele`evala izletov Dru{tva upokojencev, {e vedno pa je rada pomagala tudi pri varovanju vnukov. Celotno `ivljenje Ane [ubic sta zaznamovala marljivost ter dobrota. Vsi, ki smo bili te dobrote dele`ni, smo ji zanjo hvale`ni ji to sku{amo vra~ati tudi {e danes. Zaradi po{kodb kolen v glavnem `ivi v svojem stanovanju v Alpskih blokih, parkrat letno pa {e vedno obi{~e svoje doma~e. Z veseljem spremlja dnevne novice, pri ~emer pa {e posebej spo{tuje {portnike, predvsem drsalce in smu~arske skakalce in ne zamuja televizijskih prenosov njihovih tekmovanj. Upajmo, da ji bo zdravje slu`ilo {e naprej in bo {e dolgo `ivela med nami. Vsi njeni 96 let Ane Kapus Romana Purkart 90 let Ane [ubic Gospa Aneta Kapus – Sartorijeva z Bleda, je 13. julija praznovala 96. rojstni dan. Na dan praznovanja sva jo v Zavodu sv. Martina obiskali in ji pri{li vo{~it prostovoljki RK Bled Nada Ul~ar in Jo`ica Pazlar. Izro~ili sva ji tudi ob~insko darilno ko{aro s ~estitko. ^eprav se gospa Aneta dru`bi rada izogiba, je bila najinega obiska zelo vesela. Dejala je, da se zadnje dni ne po~uti najbolje, poleg vsega pa je zaradi padca ~utila mo~nej{e bole~ine v desni nogi. Po~ivala je na postelji in kljub temu je stekel prijeten pogovor. Nadin o~e in njen mo` sta bila oba {oferja pri avtobusnem prevozni{kem podjetju SAP Ljubljana in teme za pogovor ni manjkalo. Pogovor se vedno obrne tudi na hi{o in vrt na Mladinski cesti na Bledu. Gospa Aneta pravi, da ima {e veliko zanimivega povedati, le pravega sogovornika nima na voljo. V Zavodu sv. Martina biva tretje leto in je z oskrbo zadovoljna, le zelenjave ne je rada, ~eprav trdijo, da je zelo zdrava. Ponosno poka`e gobelin na steni, ki ga je izdelala sama, drugi, ve~ji z motivom ro`, pa je v zadnji fazi izdelave. ^as si kraj{a z branjem knjig in gledanjem televizije. Ob slovesu sva ji za`eleli dobro okrevanje in bolj{e po~utje ter na ponovno snidenje naslednje leto. Jo`ica Pazlar, RK Bled Ana [ubic je bila rojena 29. 6. 1922 v vasi Dolenja Brda v Poljanski dolini v kme~ki dru`ini, v kateri se je poleg nje rodilo {e pet otrok. @ivljenje jo je `e takoj po zaklju~eni osnovni {oli pri {estnajstih letih poslalo s trebuhom za kruhom, tako da je dvanajst mladih let pre`ivela kot pomo~nica pri delih na dveh kmetijah v Poljanski dolini. Znala je poprijeti za vsa, tudi najte`ja dela. Mnogokrat je med vojno pozimi z vozom in konjem pomagala oskrbovati partizanske enote v gozdovih, prav tako pa brez vednosti oseb iz okolice skrbela za ranjence v skrivali{~u pod doma~im hlevom. Te`ka dela v teh ~asih pa so obremenila in tudi ogrozila njeno zdravje. Zato se je po operaciji na srcu lotila la`jih del in se leta 1950 kot gospodinjska pomo~nica pridru`ila dru`ini Marije in Albina Zavr{nika, ki sta kot u~itelja slu`bovala v @ireh. Takrat je bil pouk organiziran dopoldan in popoldan, tako da je Ana [ubic v veliki meri pomagala vzdr`evati 16 90 let Ane Plemelj Kot tretja jubilantka v juliju je bila gospa Ana Plemelj z Gri~a {t. 3, ki je 23. julija praznovala svoj 90.rojstni dan. Teden dni pred praznovanjem si je pri padcu po{kodovala levo ramo, zato smo jo na njen praznik obiskali pri h~erki Heleni na Zagori{ki {t. 15. Zelo se je razveselila `upanovega obiska, saj je imela veliko zanimivih tem za razgovor. V imenu RK Bled sva se obisku pridru`ili Marjana Jakopi~ in Jo`ica Pazlar. Gospa Ana ima izredno dober spomin, veliko dobre volje in smeha, le sli{i malo slab{e. Rodila se je leta 1922 v manj{i kme~ki dru`ini v Jereki kot najmlaj{ i otrok od {estih deklet. Dru`ina se je pre`ivljala zgolj z lastnimi Obletnice Komaj 16 let ji je bilo, ko ji je ob umetni prekiniti nose~nost pri 11 otroku umrla mama. Takrat je konec njenega otro{tva, potrebno je prevzeti skrb za dru`ino. V ~asu druge svetovne vojne je podpirala narodnoosvobodilno gibanje, ko je bila izdana, je od{la v partizane, najprej je bila na terenu na Jelovici, nato pa do osvoboditve na vojni oblasti IX. korpusa na Cerkljanskem, kjer je delala je v {iviljskih delavnicah. Po vojni je skrbela za mo`eve star{e in tri otroke, najstarej{o Olgo, Ireno in Sre~ka. Po smrti mo`a je za~ela oddajati tujske sobe in vodila bife na Stra`i. Aktivna je bila v rde~em kri`u, zvezi zdru`enj borcev. @ivi v hi{i na Bledu, @ele{ka c.8. in je navkljub letom {e vedno aktiva, saj sam opravlja gospodinjska dela in dela na vrtu. Sre~ko Kun~i~ 90 let ~astnega ob~ana dr. Ludvika Ravnika pridelki. Kot {tirinajstletno dekle je od{la v Zgo{o za pesterno. Po dveh letih je {la delat v hotel Zaka na Re~ici h gospe Koro{~evi. Prijeti je morala za vsako delo in bila je zelo zadovoljna. Lastnica Koro{~eva je bila zelo dobra in slavljenka ima na ta ~as {e posebno lepe spomine. Ko je gospa iz Zgo{e, kjer je bila za pesterno, odprla gostilno in trgovino v Podbrezjah, je za dve leti {la delat k njej.V Podbrezjah je imel tedaj `upanov ded svojo `ago. Do leta 1943 je nato delala v gostilni »Pri {losarju« na Bledu. V ~asu vojne je bila v Pre{ernovi brigadi , kasneje v Gorenjskem odredu. Leta 1946 se je poro~ila z Matev`em na Gri~ {t.3 - pri »Mo~niku«, kjer `ivi {e danes. V zakonu so se jima rodili trije otroci, `al pa je najmlaj{i sin leta 1981 umrl v prometni nesre~i. Ima dve vnukinji, tri vnuke in {tiri pravnuke. ^etrti pravnuk je prijokal na svet po praznovanju, 22. avgusta. Po mo`evi smrti `ivi sama in skrbi zase, le padci in zlomi jo vse preve~krat presenetijo. Prebere ogromno knjig, rada gleda televizijo in zelo rada se pogovarja. H~erka Helena in njena dru`ina sta ji v veliko oporo in tudi pomo~, ~e jo potrebuje. Prijetnega pogovora kar ni hotelo biti konca. Vsi skupaj smo se poslovili z `eljo, da bo okrevanje ~im kraj{e, da bi bilo zdravje v bodo~e zadovoljivo in da se {e velikokrat sre~amo. Jo`ica Pazlar, RK Bled 90 let Anke Kun~i~ Anka Kajdi`, poro~ena Kun~i~, se je rodila 31. julija 1922 na Bledu, na Mlinem, kjer se po doma~e re~e »pri Cvenkelnu,« mami Mariji, rojeni Kenda in o~etu Jo`u, kot dr`avljanka v Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ko je Anka stara 10 let je pri~a eni najve~jih investicij v blejski turizem, ki se je seveda najbolj razvijal v njeni rojstni vasi. Takrat so zgradili hotel Petran, ki je prvi hotel na Bledu v slovenski lasti, hotel Cental in [tarkl. Petran je bil poln gostov predvsem ob verskih praznikih, ko so le-ti s pletnami obiskovali oto{ko cerkev. Po kon~ani osnovni {oli se je vpisala na obrtno {olo, u~ila se je za {iviljo pri Krageljnu. Hodila je v {olo in {ivala v Lebarjevi hi{i v Gradu pogosto pozno v no~, nato pa je strankam v ve~ernih urah razna{ala izgotovljene obleke. 10. aprila je `upan Janez Fajfar na ob~inski slovesnosti dr. Ludviku Ravniku podelil naziv ''^astni ob~an ob~ine Bled'', 23. avgusta pa je praznoval svoj `ivljenjski jubilej – 90. rojstni dan. Tako kot vsakemu ob~anu ob tako visokem jubileju, smo tudi dr. Ravniku `upan ob~ine Bled Janez Fajfar in prostovoljki RK Bled Mija Su{nik in Jo`ica Pazlar pri{li vo{~iti ob prazniku. Sprejel nas je s posebnim veseljem in navdu{enjem, prisotni sta bili tudi h~erki Maja in Metka. Imeli smo prijetno in veselo vzdu{je, saj smo sli{ali kar nekaj dogodiv{~in iz otro{kih in {olskih dni, ki ~loveka spravljajo v nepopisni smeh. `e kot otrok je imel energije na pretek in je prepri~an, da se mu to pozna {e danes. Danes `ivi sam v hi{i na Cankarjevi cesti in u`iva v prekrasnem pogledu na Jelovico ali Karavanke. Zelo se razveseli obiskov svojih najbli`jih, saj ima tri h~erke, dve vnukinji in tri vnuke. Najbolj ponosen je na svoje dose`ke v medicini in vseh se ne da na{teti. Med najbolj pomembnimi so: inovativno zdravljenje raka na prostati, njegovo odkritje na podro~ju mo{ke neplodnosti in seveda sodelovanje v ekipi prve presaditve ledvic leta 1970 ….. Druga njegova ljubezen v `ivljenju je bil {port. Bil je {portnik `e v mladih letih, igral je nogomet, odbojko in leta 1941 postal mladinski dr`avni prvak v teku na smu~eh. Bil je {portni zdravnik na {tirih olimpijskih igrah: zimske Grenoble leta 1968, poletne Mexico City 1968, poletne Munchen 1972 in zimske Sapporo 1972, na petih pa svetovalec za zdravstveno slu`bo. Bil je vodja zdravni{ke slu`be v hali Tivoli v ~asu evropskih in svetovnih prvenstev v ko{arki, hokeju in umetnem drsanju. Leta 2003 je prejel Bloudkovo nagrado za svoje dose`ke v {portu. Za kratek ~as si rad zaigra na citre, ki jih igra `e od svojega 13. leta. Najljub{i repertoar so slovenske narodne pesmi. Dru`bo in vokalno spremljavo mu je delal psi~ek, ki je bil pri hi{i kar 16 let. Ko smo se poslavljali je {e dodal, da je nepopisno sre~en, da ima jasne misli, da si zjutraj lahko naredi delovni na~rt in da poskrbi sam zase. Povedal pa je tudi, da je neizmerno sre~en, da je lahko pomagal tako velikemu {tevilu ljudi. Jo`ica Pazlar, RK Bled 17 Iz zgodovine @e pred Lergetporerjem je fotografiral Bled profesor Reiner iz Celovca (1825-1897) V januarski {tevilki lanskoletnih Blejskih novic sem predstavil Benedikta Lergetporerja, ki je leta 1884 na Bledu odprl prvi fotografski atelje. ^eprav ni dvoma o tem, da vsebuje Lergetporerjev fotografski opus dale~ najve~ fotografij Bleda in njegove okolice iz ~asa pred izbruhom prve svetovne vojne, pa je bilo nekaj fotografov, ki so se s kamero mudili na Bledu `e precej pred njim. Dne 19. februarja 1866 je iz{la v ljubljanskem ~asniku Laibacher Zeitung v rubriki Krajevni dogodki (Lokales) novica, da so pri{le v ljubljansko knjigarno Ignaz v. Kleinmayr in Fedor Bamberg pokrajinske fotografije, ki jih je posnel celov{ki profesor Reiner. Med motivi je naveden na prvem mestu Bled Profesor risanja in fotograf v (Veldes), sledijo pa mu Bohinj (der Celovcu J. B. Reiner. Wochein), Belope{ki jezeri (die Weißenfelser Seen), slapova Peri~nik in [um (Rothwein) in Tr`i~ (Neumarktl). Dopisnik sicer ni omenil, kaj je na Bledu pritegnilo fotografovo pozornost, lahko pa si mislimo, da zlasti jezero, otok in grad. Na fotografijah so bili predstavljeni {e drugi predeli Gorenjske, razen tega pa je bilo na prodaj ve~je {tevilo posnetkov Koro{ke, ki so poleg pokrajinskih motivov prikazovali tudi arhitekturne znamenitosti, npr. pala~o Porcia v Spittalu. Fotografije so bile tako v formatu vizitke kot v ve~jem formatu, primernem za sobni okras. Razen navadnih so bili na voljo {e stereo posnetki. Pisec je poudaril, da so posnetki naravi zvesti in ~isti, kar jih postavlja ob bok najbolj{im izdelkom fotografov iz ve~jih mest. Ker je bila cena razmeroma nizka, je bil prepri~an, da bodo ljudje te sli~ice in slike zelo radi kupovali. ^ez dva dni je v prilogi Intelligenzblatt prej omenjenega ~asnika iz{el oglas, v katerem je na{tetih nekaj ve~ podatkov o tem, kaj je na Reinerjevih fotografijah. Bled je bil zastopan s tremi razli~nimi posnetki, med motivi pa so bili tudi Javornik, izvir Savice, trdnjava na Predelu, Mangart in Vi{arje. Ali se je pi{~eva napoved o dobri prodaji Reinerjevih fotografij uresni~ila, ne vemo. Vsekakor so v slovenskih zbirkah njegove fotografije z izjemo dveh dragocenih albumov, ki sta nastala ob gradnji gorenjske proge leta 1870, razmeroma skromno zastopane. Ve~ njegovih albumov s pokrajinskimi posnetki in posnetki `eleznic hranita Slikovni arhiv in grafi~na zbirka Avstrijske narodne knji`nice na Dunaju, zelo veliko stereo posnetkov pa se nahaja v fotografski zbirki dunajske Albertine. Slednji so `e digitalizirani Slap [um v Vintgarju. Fotografijo Jezero in mogo~ni grad nad njim na vizitnega formata hrani Leopold posnetku iz Kolmanove zbirke. Pred Kolman v Zasipu. Verjetno pred febletom 1880. ruarjem 1866. 18 in dostopni na spletu. Fotografije Johanna Baptista (po na{e bi rekli Janeza Krstnika) Reinerja so izredno dragocene, ker velika ve~ina predstavlja najstarej{e posnetke mnogih gorenjskih in koro{kih krajev. Rodil se je leta 1825 pri Dunaju. Trideset let star je pri{el v Celovec za u~itelja prostoro~nega risanja na vi{ji realki, kjer je slu`bo z ljubeznijo opravljal do upokojitve leta 1894. Poleg likovne umetnosti ga je zelo privla~ila glasba. Bil je priznan zborovodja in izvrsten violinist. Zelo rad je imel tudi naravoslovje. S pohodov v koro{ke gore se je vra~al otovorjen z vzorci kamnin in mineralov, s katerimi je bogatil zbirke Naravoslovnega de`elnega muzeja za Koro{ko. V njegovih `ivljenjepisih je {e najmanj besed posve~enih njegovi fotografski dejavnosti, ~eprav je bila {e kako pomembna. `e leta 1862 je ob profesorski slu`bi na celov{ki realki prav tako v Celovcu odprl fotografski atelje. Dela se je tudi na tem podro~ju lotil zavzeto, saj je prav kmalu poslikal {tevilne koro{ke vrhove, pa tudi leta 1864 dograjeno `elezni{ko progo Maribor–Beljak. Pokrajinske fotografije Gorenjske in Koro{ke, ki so bile leta 1866 na prodaj tudi v Ljubljani, sem `e omenil. Njegovi dose`ki niso bili prezrti: leta 1867 je dobil na svetovni razstavi v Parizu (Exposition Universelle) priznanje za fotografije. Leta 1879 je atelje po manj kot dvajsetih letih obstoja zaprl in se prenehal poklicno ukvarjati s fotografijo. Zakaj, {e ni pojasnjeno. Je pa ta podatek pomemben za datiranje njegovih fotografij. ~eprav na njih ni letnice nastanka, so nastale pred letom 1880. Celoten album ve~jih fotografij, kakr{ne so bile na prodaj leta 1866, je ohranjen v Slikovnem arhivu in grafi~ni zbirki na Dunaju in nosi naslov Slike iz Koro{ke in Kranjske. V njem je kar 53 fotografij, ki so 26,5 cm visoke in od 20 do 22 cm {iroke. Na Bledu sta bili posneti dve. Na eni sta grad in desno od njega `upnijska cerkev sv. Martina (http://www.gorenjci.si/Default.aspx?id=692, Galerija slik, {esta slika), na drugi pa otok, grad in Stol v ozadju. Na tretji je slap [um v Vintgarju. Vedeti moramo, da sama soteska takrat {e ni bila odkrita. Slovenski {olski muzej hrani v obse`ni zbirki stereo fotografij pet Reinerjevih. Na eni je slap {um, na eni Kranjska Gora in na eni Hudi~ev most pri Medvodah (Teufelsbrücke bei Zwischenwässern). Vsaj nekatere od teh so nastale {ele v sedemdesetih letih. Ljubljana se pona{a z `e omenjenima albumoma iz leta 1870, v katerih so poleg panoramskih posnetkov Trbi`a, Ljubljane in nekaterih gorenjskih krajev (Kranjske Gore, Radovljice, Kranja in [kofje Loke) {e posnetki nekaterih kolodvorov in objektov (mostov in predorov) v gradnji. Album, ki ga hrani Grafi~ni kabinet Narodnega muzeja Slovenije, ima v mapi z naslovom Panorama Laibach-Tarvis 25 fotografij z nem{kimi podnapisi, album v zbirki Zemljepisnega muzeja pri Geografskem in{titutu Antona Melika ZRC SAZU pa je brez mape, a podnapisi na kartonih so slovenski in nem{ki. Ve~ zanimivih Reinerjevih fotografij v velikosti vizitke pa ima zbiralec Leopold Kolman v Zasipu pri Bledu. Na eni je slap [um, posebej zanimiva pa je tista iz leta 1875, ki je morda najstarej{i posnetek dve leti prej na kranjskem pokopali{~u postavljenega nagrobnega spomenika Simona Jenka. En primerek te fotografije hrani tudi Narodna in univerzitetna knji`nica v Ljubljani, vendar doslej ni bilo znano, da je njen avtor profesor risanja in tudi za Gorenjsko zaslu`ni pokrajinski fotograf Johann Baptist Reiner iz Celovca, ki je za vedno zatisnil o~i leta 1897, komaj tri leta po upokojitvi. Ker je Reiner leta 1879 svoj fotografski atelje prodal Aloisu Beeru, prav tako znamenitemu avstrijskemu fotografu, skupaj z zalogo steklenih fotografskih plo{~, obstajajo Reinerjeve fotografije na Beerovih kartonih. Zasebnik iz Kranja hrani dobro ohranjen posnetek [kofje Loke. Na hrbtni strani kartona pi{e Alois Beer, Klagenfurt, posnetek pa je izrez iz Reinerjeve fotografije, ki je nastala leta 1870. V Ljubljani je letos iz{la zanimiva knjiga Trevorja Shawa iz Velike Britanije in Alenke ^uk iz Postojne, v katerih so predstavljene upodobitve slovenskih jam in Krasa od sredine 16. stoletja do za~etka prve svetovne vojne leta 1914. Dve fotografiji [kocjanskih jam sta avtorja pripisala Reinerju, ~eprav imata pod slikama nem{ka napisa, kakr{ni so posebnost Lergetporerjevih fotografij. Da je avtor blejski in ne celov{ki fotograf, je jasno tudi zaradi tega, ker sta posnetka nastala leta 1888, ko je bil Reinerjev atelje v Celovcu `e leta zaprt. Razen tega je Reiner fotografiral samo na Koro{kem in Gorenjskem, Lergetporer pa je `e leta 1892 prodajal petnajst posnetkov [kocjanskih jam. Na koncu naj omenim {e vodnik po soteski Blejski Vintgar Marjana Zupana, ki je iz{el na Bledu leta 2006. Na 4. strani je fotografija slapu [um s {tirimi mo{kimi na skalah. Pod njo pi{e, da je nastala v osemdesetih letih 19. stoletja. Njen nastanek je treba premakniti za vsaj 15 let nazaj, saj je njen avtor Johann Baptist Reiner, ki je slap {um fotografiral `e pred februarjem leta 1866. Dr. Dragan Bo`i~ [port Srebro za Jerneja Markovca v enojcu! nadaljevanje z naslovnice: Skupaj osvojila komplet olimpijskih medalj Na jezeru Dorney sta delovala izku{eno, malodane rutinsko. Vsak trening v ~asu pred tekmovanji je bil izveden perfektno in ob ve~ni trenerjevi spremljavi na kolesu. Na svojih petih oziroma {estih olimpijskih igrah ju niso vznemirjale razne ceremonije, otvoritvena slovesnost, ne{teti varnostni pregledi in druge formalnosti. Njuno zdravstveno stanje je vseskozi nadzorovala zdravnica Nada Rotovnik Kozjek, njune mi{ice je dnevno rahljal maser Marko Roner, za vse skupaj je vestno skrbel vodja ekipe Jernej Slivnik. Celotna ekipa je dihala skupaj, cilj je bil le eden in znan. Tekmovanja na leto{njih olimpijskih igrah so bila nekaj posebnega, saj umetno jezero Dorney le`i v zibelki angle{kega in svetovnega veslanja ob reki Temzi, na kateri je ne{teto vesla{kih klubov. Tu je nedale~ stran sloviti Henley, kjer je klub Leander, za katerega je veslal tudi legendarna Steven Redgrave, olimpijskih prvak na petih zaporednih igrah in zadnji leto{nji nosilec olimpijskega ognja. Angle`i so nori na veslanje in zato ni ~udno, da so bila vesla{ka tekmovanja prva med razprodanimi. London je v obisku veslanja potolkel vse rekorde in vse dni je bilo ob progi dnevno prisotnih med 25.000 in 30.000 navija~ev! V predtekmovanju sta Luka in Iztok uprizorila tekmo dneva. Po vodstvu skozi celotno progo sta v neverjetnem fini{u zaostala 2 stotinki za Nemcema in bila popolnoma izena~ena z Litvancema. Uspe{en za~etek in potrditev dobre pripravljenosti, ~eprav malce grenkega priokusa zaradi izpu{~ene zmage. To se ni ponovilo v polfinalu, ta je bil brez napake. Vodstvo od starta do cilja in prepri~ljiva uvrstitev v veliki finale. V polfinalu se je opeklo kar nekaj favoriziranih posadk. Pred za~etkom je bilo kar nekaj Milo{evih pogledov namenjenih na progo, kjer se je veter iz ure v uro spreminjal. Glede na kanalsko progo je bil najmanj za`elen bo~ni veter, ki se je sicer pojavil, vendar razporeditev po progah pred startom ni bila spremenjena. Na startu Velika Britanija, Litva, Slovenija, Argentina, Nova Zelandija in Italija. Na{a posadka si je zadala podobno taktiko kot v polfinalu – potegniti s starta in vodstvo ohranjati do zaklju~ka tekme. Luka in Iztok sta se je dr`ala in bila vodilna na prvih 500 metrih in na polovici proge. Zgledala sta suvereno in obvladovala sta konkurenco. Iz boja za medalje so izpadli Litvanca in Britanca, medtem ko so ostale tri posadke mo~no pritisnile v drugem delu proge. Italijana sta tik pred zadnjim merjenjem vmesnega ~asa {vignila v vodstvo, s tradicionalno mo~nim fini{em pa sta jima sledila aktualna svetovna prvaka iz Nove Zelandije. Na{a dva sta sku{ala odgovoriti na italijanski in novozelandski napad, obenem pa sta morala kontrolirati argentinsko posadko na ~etrtem mestu. Ciljno ~rto sta prva pre~kala Novozelandca Cohen in Sullivan, kot druga Italijana Sartori in Battisti, kot tretja pa na{a junaka Luka [pik in Iztok ^op. Bronasta medalja za Slovenijo! To je bil uspeh brez primere in s kar nekaj superlativi ^opova ~etrta in [pikova tretja olimpijska medalja, njuna skupna tretja, ^opova 20 let po osvojeni prvi, Lukova za dopolnitev kompleta, ^opova ~etrta na {tirih razli~nih OI, kar je edinstven slovenski dose`ek … Obenem pa je bila to tudi njuna zadnja skupna medalja. Iztok ^op ja namre~ realiziral napoved in dan po tekmi na novinarski konferenci razglasil, da zaklju~uje {portno kariero. Vrhunsko {portno kariero, ki zaslu`i najvi{je spo{tovanje in priznanje in na katero so londonske igre pritisnile tako sijajen kon~ni pe~at. Vse to pa je na tiso~e slovenskih navija~ev spremljalo pred televizijskimi zasloni in stiskalo pesti. Ob njuni vrnitvi so jima pri{li ~estitat tako na letali{~e kot v blejski vesla{ki center. Tam je zmagovita kombinacija na hudomu{en na~in pozdravila svoje podpornike in legenda o skupnih uspehih se je zaklju~ila, a bo {e dolgo `ivela v slovenskih srcih ter odmevala tudi po svetu. Lukova legenda pa naj se nadaljuje … VZS Jernej Markovc je mladinski svetovni podprvak! V velikem finalu enojcev je zaostal le za ^ehom Plocekom in osvojil srebrno medaljo. Bron si je priveslal Kitajec Li. V Plovdivu se je veliki finale mladinskega svetovnega prvenstva v neolimpijskih disciplinah v veslanju razpletel po blejskih `eljah, saj je Jernej Markovc v cilj priveslal kot drugi in osvojil svojo drugo medaljo na velikih tekmovanjih. Letos je tako postal evropski in svetovni podprvak, obakrat pa mu je zasedbo prestola prepre~il odli~ni ~eh Michal Plocek. Na tekmi je s starta najprej sicer mo~no krenil Poljak, vendar pa sta ~e{ki in na{ vesla~ kmalu stvari postavila na svoje mesto in prevzela vodstvo. Na prvih 500 metrih si je ~eh priveslal dol`ini ~olna prednosti in jo nato s suvereno vo`njo skozi progo {e pove~eval. Jernej Markovc ga ni brezglavo sledil in si je le utrdil polo`aj na drugem mestu, saj se je v ozadju bil hud boj za bronasto medaljo med Kitajcem, Nemcem in Poljakom, ki ga je na koncu dobil Kitajec. Jernej je v zadnjem delu proge zmanj{a zaostanek za ~ehom in v cilj priveslal kot svetovni podprvak. Ko sta s Plockom pre~kala ciljno ~rto je uradni napovedovalec naznanil: »Dobili smo novega Syneka in novega ^opa ali [pika!« Po te`ki tekmi v hudi vro~ini je izmu~en takole opisal tekmo in ob~utke ob osvojitvi medalje: »Tekma se je za~ela zelo hitro, `e od za~etka sem potegnil s ~ehom ven iz starta, potem pa sem pri okrog 400 metrih nekako padel ven iz tistega optimalnega ritma, ki sem ga imel v~eraj v polfinalu in ^eh se je oddaljil. Potem ga nisem niti posku{al loviti, ampak sem skozi sredino proge raje pazil na Nemca, Kitajca in Poljaka. Zadnjih 500 metrov sem sku{al {e nekaj dodati, vendar je bil Plocek danes premo~an, jaz pa sem suvereno obranil drugo mesto. Nimam besed trenutno, da bi opisal ob~utke ob osvojitvi te medalje. Imam sicer `e srebro z evropskega prvenstva, ta medalja s svetovnega pa je nekaj ~isto posebnega. Po sedmem in petem mestu v preteklih dveh letih in po zadnjih dveh mesecih gara{kega treninga, ko sem bil stoodstotno skoncentriran na to tekmo, mi je vendarle uspelo in sem res zelo zadovoljen!« Trener Robert Kra{ovec po tekmi: »^estitke Jerneju za odli~ne nastope na tem prvenstvu. {e enkrat se je izkazalo, da je ^eh odli~no pripravljen. Jernej se mu je na koncu sicer pribli`al, vendar mu ni uspelo. Z izkupi~kom smo povsem zadovoljni – srebrna medalja in {e enkrat ~estitke Jerneju!« Jernej Markovc kot evropski in svetovni podprvak sezone 2012 zaklju~uje nastope v mladinski kategoriji in bo naslednje leto nastopal med ~lani, so sporo~ili z Vesla{ke zveze Slovenije. Jernej Slivnik, Vesla{ka zveza Slovenije 19 [port 24 ur tenisa in odbojke na mivki v [RC Aktivni Oddih V organizaciji [portno rekreacijskega centra Aktivni Oddih smo bili 7. in 8. julija pri~a zanimivemu {portnemu dogodku v Ribnem pri Bledu. Enajst ekip je preizku{alo svojo vzdr`ljivost v 24-urnem igranju tenisa in odbojke na mivki. V soboto smo pri~eli s {portnimi aktivnostmi ob deseti uri dopoldan, kon~ali pa v nedeljo obisti uri s podelitvijo priznanj in prehodnih pokalov zmagovalcem v posameznih disciplinah. Letos je bilo izvrstno poskrbljeno tudi za navija~e, ki so se lahko zabavali ob zvokih glasbene skupine, se namakali v bazenu in se pomerili v razli~nih igrah. Letos je prehodni pokal za zmago v odbojki na mivki domov odnesla mlada ekipa SJSG (kratica izza~etnih ~rk njihovih imen) z Bleda, teni{ki triumf pa je od{el z ekipo [D POLICIST v Kamnik. Poleg `e omenjenih ekip so na turnirju sodelovale ekipe z dolenjskega, ljubljanskega in gorenjskega konca. Tekmovalci so bili enotnega mnenja, da je bilo tekmovanje sicer fizi~no naporno, a zanimivo in nepozabno, zato so mnogi `e obljubili udele`bo na podobnem turnirju v prihodnjem letu, ki ga bomo pripravili 29. in 30. junija 2013. [RC Aktivni Oddih Nov uspeh kolesarjev Konec avgusta je potekalo državno cestno prvenstvo v gorski vo`nji. Trasa je kolesarje vodila iz Idrije do Vojskega. Na 9,3 km vzponu je v kategoriji mlaj{ih mladincev drugo mesto zasedel leto{nji aktualni dr`avni prvak v kronometru Matic Veber. Jeseni~an, sicer ~lan Kolesarskega kluba Grega Bole Bled tako nadaljuje z odli~nimi vo`njami, saj je to `e njegova tretja medalja z leto{njih dr`avnih prvenstev. Toma` Kali{nik, kolesarski klub Grega Bole Bled Novo priznanje Borutu [ivicu Slovenski futsal je do`ivel novo veliko priznanje. Blejec Borut [ivic bo eden od sodnikov, ki bo letos delil pravico na svetovnem prvenstvu na Tajskem, ki bo med 1. in 18. novembrom. Borut [ivic `e vrsto let sodi v slovenskem futsal prostoru, za njim pa je tudi zavidljiva mednarodna kariera. Dvakrat dosedaj je bil sodnik na EP (2010, 2012), EP U21 (2008 – sodil je finale), interkontinentalni klubski pokal (2011), dvakrat pa je sodil tudi na finalnem turnirju lige prvakov, so sporo~ili iz Nogometne zveze Slovenije. RP Svetovni mladinski pokal v umetnostnem drsanju na Bledu Od 25. do 29. septembra bo Bled v znamenju umetnostnega drsanja! Na Bled se namre~ po 11. letih vra~a tekmovanje Junior Grand Prix, ki velja za najpresti`nej{e mladinsko tekmovanje v umetnostnem drsanju. Zveza drsalnih {portov Slovenije je soorganizacijo zaupala doma~emu klubu Labod Bled in ponosni smo, da bo imel na{ klub na tekmovanju tudi svojega predstavnika. Matej Gregorc, up slovenskega drsanja, se je namre~ kot najmlaj{i slovenski tekmovalec preko kvalifikacij gladko uvrstil na tekmovanje. Matej je leto{nje po~itni{ke dni izkoristil za intenzivne priprave doma in v tujini. Konec junija je skupaj z ostalimi klubskimi kolegi od{el na kondicijske priprave v Pineto, potem pa se je udele`il drsalnih kampov na Mad`arskem in v Ljubljani, vmes treniral {e doma na Bledu in rezultat je tu! Tekmovanja v treh kategorijah (mo{ki, `enski ter plesni pari) se bo udele`ilo preko 100 najbolj{ih mladih drsalcev iz 37 dr`av, od tega se je na tekmovanje uspelo uvrstiti tudi petim Slovencem. Glavni sponzor tekmovanja je doma~e podjetje Sen~ila Bled, v okviru spremljevalnih dejavnosti pa bo potekal tudi risarski nate~aj na mati~ni 20 osnovni {oli. Vabimo vas, da si ogledate tekmovanje v Ledeni dvorani Bled, saj gre za tekmovalce, ki bodo v bli`nji prihodnosti krojili sam svetovni vrh umetnostnega drsanja. Nekateri izmed njih bodo prav gotovo tudi v boju za olimpijska odli~ja na prihodnjih igrah v So~iju. V septembru vpisujemo tudi nove ~lane, ve~ informacij je na voljo na na{i spletni strani www.labod-bled.si. Tadeja Omov{ek, DD Labod Bled Nogomet za najmlaj{e Nogometni klub Bled je tudi v {olskem letu 2011/12 organiziral nogometni kro`ek v vrtcu na Bledu. Kro`ka se je udele`evalo 36 otrok, ki so se prvi~ sre~ali z nogometnimi ve{~inami, te pa lahko sedaj nadgrajujejo v na{em klubu. Poleg u~enja osnov nogometne igre, otroke navajamo tudi na osnovni red v {portu in delu v skupini. Vse, ki si `elijo igrati nogomet, vabimo, da se nam pridru`ijo v Nogometnem klubu Bled. Ve~ informacij o vpisu dobite na spletni strani www.nkbled.si ali na tel. {t. 041 735 901. Mirjana Mati~, NK Bled AD Bled se pripravlja na novo sezono Kon~ujejo se po~itnice in najbolj pridni atleti AD Bled `e pridno trenirajo za tekmovanja, ki se za~nejo konec avgusta in bodo potekala ves september. Obdobje tekmovanj, kot so dr`avna prvenstva, atletski pokal Slovenije, atletski mitingi, je zelo zgo{~eno in zato tudi naporno. V dobre in primerne rezultate ne gre dvomiti, saj smo vlo`ili veliko truda in ~asa, pa tudi vreme nam je bilo naklonjeno. V ponedeljek, 3. septembra ob 17. uri je uradno za~etek vadbe za vse starostne skupine v {portnem parku Bled in s tem tudi mo`nost ogleda treningov in vpisa v AD Bled. Dru{tvo je polno zanimivih in prijaznih otrok, vzdu{je pa prijetno z veliko smeha. Atletika je spo{tovan, zanimiv, atraktiven {port in primeren za vse starosti. Najmlaj{i jo spoznavajo skozi igro in zabavo. Veseli bomo vsakega novega vpisa. [portni pozdrav, Robert Bogo`alec @e petnajsta, a najodmevnej{a zmaga doslej Blejski mini golfisti so v za~etku prej{njega meseca dosegli velik uspeh na tradicionalnem, `e 48. pokalu Vrbskega jezera v sosednji Avstriji. 47-letni doma~in Sergej U~akar si je na celov{kem mini golf igri{~u pokoril vso konkurenco in s tem dosegel jubilejno petnajsto zmago na mednarodnih tekmovanjih. Na turnirju so poleg prirediteljev s Koro{ke nastopili {e ~lani klubov z Dunaja, [tajerske, Sp. Avstrije, Predarl{kega, Salzburga ter gostje iz italijanske Ju`ne Tirolske in Blejci, skupaj 61 udele`encev {tirikro`nega se{tevnega maratona v osmih razli~nih kategorijah. Absolutni zmagovalec U~akar je igri{~e osemnajstih polj premagal s 84 udarci v sanjski seriji 21, 22, 19 in 22, kar je bil rezultat dneva. Jani Jensterle je z 88 udarci zasedel odli~no 4. mesto, Danilo Pav{i~ je bil s 94 udarci sedmi v mo{ki kategoriji, Edo Zaimovi~ pa s 96 udarci deseti med naj{tevil~nej{imi seniorji. Mladinsko kategorijo je s skupnim izidom 96 udarcev presenetil 15-letni Darjan Pav{i~ in se povzpel na najni`jo stopni~ko. V mo{tveni konkurenci je prva celov{ka ekipa, kjer je nastopal U~akar, osvojila 2. mesto, druga celov{ka ekipa, katere barve je zastopal Jensterle, pa je bila ~etrta. Vsekakor lep obet za prihajajo~i 13. mednarodni mini golf festival – Bled 2012, najve~ji slovenski turnir v klasi~nem malem golfu, ki bo letos med 28. in 30. septembrom na blejskem igri{~u in hkrati povabilo vsem, ki bi si prave male mojstrovine s palico in `ogicami `eleli ogledati od blizu in v `ivo. [D Mini golf Bled [port, oglasi Poletna liga in hokejski kamp Z malo ve~ sre~e bi jeseni{ki hokejisti, ki jih pesti vrsta te`av, na mednarodni poletni ligi lahko napravili pravo senzacijo. V dvoboju za prvo mesto na blejskem hokejskem turnirju so po zelo dobri igri tesno izgubili proti Medve{~aku z 1:2. Medve{~ak je zmagal, Acroni je bil drugi, tretje mesto je osvojil Beljak, ~etrta je bila Olimpija, peto mesto pa je osvojil norve{ki Stavanger, ki je v zadnji tekmi premagal ameri{ko univerzitetno mo{tvo. Tudi letos pa je prva polovica julija potekala v znamenju 5. Mednarodnega hokejskega kampa bratov Hiti. Glavna nosilca, brata Rudi in Gorazd Hiti, sta v dveh tednih pribli`ala hokej nekaj manj kot 200 otrokom in mladostnikom. Skupaj z bratoma Hiti so udele`ence urili Peter Andersson, trener hokejskih vratarjev pri [vedski hokejski zvezi in klubski trener hokejskih vratarjev pri norve{kih dr`avnih prvakih HC Stavanger Oilers. Prvi~ sta bila z nami glavni trener Telemach Olimpije, Heikki Maelkie in njegov pomo~nik Dejan Varl. Brez izjemnih in izku{enih slovenskih hokejskih trenerjev, kot so Aci Ferjani~, Gorazd Rekelj, Toni Ti{lar, Janez Mlakar, Janez Fin`gar in Ivo Jan seveda ni {lo. Obiskali so nas tudi slovenski hokejski zvezdniki: Robert Kristan, Rok Ti~ar, @iga Jegli~, @iga Pavlin, Robert Saboli~, Klemen Pretnar, Marjan Manfreda, Jure Kralj… Poleg trenerjev so bili aktivni tudi zunanji sodelavci, ki so z otroki pre`iveli ~as izven ledene ploskve. Seveda pa hokejski kamp ne pomeni le treningov na ledu in izven njega, pa~ pa so mladi hokejski navdu{enci u`ivali tudi v vo`nji z vlakcem okoli jezera, ob kopanju v grajskem kopali{~u, ob obisku Blejskega gradu in Festivala Bled, vo`nji na poletnem sankali{~u na Stra`i in na mini golfu ter v pustolovskem parku. Kampa so se udele`ili mladi hokejisti stari od 6 do 19 let iz Italije, Avstrije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Srbije, [vice in Finske. Izvedba kampa ne bi bila tako uspe{na brez sodelovanja s podjetjem Infrastruktura Bled, ki je omogo~ila vse treninge na ledu in tudi suhe treninge ter ostale dejavnosti izven treningov, ne gre pa spregledati tudi prispevka Hotela Krim, kjer si kolektiv, gastronomija in dodatna ponudba zaslu`ijo ve~ kot odli~no oceno. RP in ekipa Mednarodnega kampa bratov Hiti Blejski hokejisti aktivni tudi poleti V hokejskem klubu Mlade kategorije Bled smo aktivni tudi poleti. Sredi junija smo imeli pri Cvetki Pod Ribensko goro vsi ~lani kluba ob~ni zbor Hokejskega kluba Mlade kategorije Bled, ki je v celoti uspel. Po ob~nem zboru smo u`ivali na pikniku in se zabavali ob razli~nih {portnih igrah. Konec junija in v za~etku julija so hokejisti Hokejskega kluba Mlade kategorije Bled pre`iveli deset ~udovitih dni na pripravah na morju, v letovi{~u Pinea, Novigrad. Igralci so nabirali kondicijo s treningi na prostem, se kopali v prekrasnem morju in u`ivali ob zabavnih ve~erih. V avgustu pa so na{i hokejisti, od mal~kov do mladincev, `e preizkusili ledeno ploskev v hokejski dvorani na Bledu in so navdu{eni nad treningi. Vzdu{je je bilo odli~no, igralci so se dru`ili preko celega dneva, trenirali tudi na prostem. Teden dni celodnevnih treningov je tudi dobra priprava za nadaljnje treninge in za tekmovanja ter turnirje, ki se zelo hitro bli`ajo. Vsi ljubitelji {porta ste toplo vabljeni na tekme na{ih hokejistov v razli~nih selekcijah, ki se bodo pri~ele sredi septembra. Termine tekem pa bomo redno objavljali v koledarju prireditev. Hokejski klub Mlade kategorije Bled No~na 10ka z rekordom Kobeta in mno`i~no udele`bo! Vreme je kategorija, na katero noben organizator teka{ke prireditve ne more vplivati. Tudi na leto{nji 10ki na Bledu jo je ob~asno zagodlo in postreglo z nalivi in nevihtami. A Vitezov Dobrega Teka, ki smo postavljali `e {esto izvedbo popularne No~ne 10ke, to ni zmedlo. No~na 10ka je bila najbolj{a doslej! Kljub hudi nevihti samo pol ure pred {tartom, ki je skoraj poplavila Bled, se je to~no ob 22. uri na {tartu zbrali rekordno {tevilo tekmovalcev - {tevilka se je popolnoma pribli`ala 2345, kolikor je bilo prijavljenih. Nih~e drug kot olimpijec Primo` Kobe je bil na cilju v 30 minutah in 21 sekundah, kar je nov rekord proge. Jan Breznik je obranil lansko drugo mesto, lanski zmagovalec Peter Kastelic pa se je moral zadovoljiti s tretjim mestom. Pri `enskah je slavila mlada Neja Kr{inar, ki je za progo potrebovala dobrih 38 minut, pred Sa{o Rot in Ines Iskra. Bosonogci so lovili Bo{tjana Urankarja, ki je nere{ljiva uganka tudi ve~ini obutim teka~em. Znova izjemno, s ~asom pod 36 minutami, je slavil pred Gregom Derlinkom in Lukom Marzeljem. Pri dekletih je bosonoga zmaga {la Manci ^uje`, druga je bila Irena Gruntar, tretja pa Nata{a Mikli~. Zahvala vsem sponzorjem, partnerjem, prostovoljcem in obiskovalcem, ki so prispevali vsak svoj del k odli~ni prireditvi. Vitezi Dobrega Teka 21 Oglasi - 040/202 384 EVR PA BLED [ola tujih jezikov in prevajanje Fin`garjeva 15, 4260 Bled, tel.: 04/5741 563, 041/644 988, fax: 04/57 68 850, e-mail: cilka@evropa-bled.com www.evropa-bled.com Otroke in odrasle vabimo v te~aje angle{kega jezika. Delamo v majhnih skupinah (najve~ 8 udele`encev). ❖ te~aji za osnovno{olce in srednje{olce ❖ priprava na maturo ❖ te~aji za odrasle na osmih stopnjah ❖ priprava na izpite iz aktivnega znanja pod vodstvom poobla{~enih zunanjih ocenjevalcev ❖ individualno pou~evanje ❖ te~aji sloven{~ine za tujce ❖ priprava na mednarodne izpite Cambridge ❖ priprava na mednarodne izpite Univerze Cambridge (FCE, CAE, PCE), TOEFL, IELTS... USTNO IN PISNO PREVAJANJE URADNO SODNO PREVAJANJE Vpis: od 3. do 14. 9. 2012, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. 22 Oglasi - 040/202 384 OKULISTI^NA AMBULANTA BERCE JESENICE LESCE vam nudi: NOVO! sve`e rezano cvetje in lon~nice cvetli~ni aran`maji za razli~ne prilo`nosti OPTIFOG STEKLA Cvetje za vsako prilo`nost Nova tehnologija proti rosenju tel.: 04/531 89 34, LESCE, @elezni{ka cesta 7 tel.: 04/586 24 16, JESENICE, C. Mar{ala Tita 50 Stripydent, d.o.o. @irovnica, Moste 77a www.stripydent.si praznenje greznic ~i{~enje in snemanje odto~nih cevi ter kanalizacij popravilo cevi brez prekopa izdelava kanalizacijskih priklju~kov vgradnja hi{nih ~istilnih naprav - ~rpali{~ rezkanje tujkov v cevnih sistemih ME@AN, komunalne storitve d.o.o. G 041 654 188 W www.komunala-mezan.si T 04 574 26 50 E info@komunala-mezan.si Delovni ~as zobne ordinacije: sreda, petek 16 - 18 Delovni ~as zobotehni~nega laboratorija: od ponedeljka do petka 8 - 15 Informacije in naro~anje: na tel. 580 12 59, Samo Mekina UGODNO - ZANESLJIVO - HITRO POPRAVILO PROTEZ Kurilno olje vrhunske kvalitete po izjemno ugodnih cenah! INTEGRAL AVTO d.o.o. Jesenice - Naro~ila na brezpla~ni telefon: 080 2341 skupina Alpetour Potovalna agencija Cesta mar{ala Tita 67, 4270 Jesenice telefon: 04/58 33 372, 58 33 373, http://www.integral-avto.si 23 Zadnja stran OPTIKA MESEC O^ESNA AMBULANTA Cesta m. Tita 31, 4270 Jesenice, tel.: 583 26 63, www.optika-mesec.com Kdor ho~e videti, mora gledati s srcem. Kdor ho~e dobro videti, naj obi{~e dobrega optika. 24