Poštnina plačana v gotovini.
68.	V Ljubljani, dne 24. junija 1927.	Letnik IX.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
ljubljanske in mariborske oblasti
V* ebina.1
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca..
301.	Pravilnik o občasnem pregledovanju in žigosanju meril in priprav za merjenje kakor tudi o pomoči, ki jo morajo dajati politična in občinska oblastva kontrolorjem mer ob njih službenem poslovanju ali potovanju.
302.	Izpremembe v navodilih za ocenjanje državnih uslužbencev, službujočih v resortu ministrstva za narodno zdravje z dne 3. marca 1924.
303.	Poslovnik lekarnarske zbornice.
304.	Popravek k pravilom tečaja lekarnarske zbornice kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za lekarnarske pripravnike.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“,
Številka 134 z dne 18. junija 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. junija 1927.: Odlikovan je s srebrno svetinjo za marljivo službovanje Ivan Zupan, vlakovodja na Jesenicah.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 14. junija 1927.: Iz državljanske zveze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sme izstopiti zaradi sprejema bavarskega državljanstva Lujiza Ge|r-1 i c z y v kopališču Tölzu (Bad Tölz), rojena v Varšavi in pristojna v Ljubljano.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 8. junija 1927.: List «Neues Wiener Tagblatt» (Dunaj) je v naši državi prepovedan, ker je zopet začel pisati zoper njene interese.
Številka 135 z dne 20. junija 1927.:
Odlok namestnika ministra za pošto in telegraf, ministra priprave za ustavotvorno skupščino in izenačevanje zakonov, z dne 15. aprila 1927.: Premeščen je na prošnjo od postnega in telegrafskega urada v Mozirju k poštnemu in telegrafskemu uradu v Celju Kared Kosem, poštni in telegrafski uradnik v 3. skupini II. kategorije.
Številka 136 z dne 21. junija 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 2. junija 1927.: Za direktorja podružnice poštne hranilnice v Ljubljani v 3. skupini I. kategorije je postavljen dr. Karel Savnik, načelnik proračunskega oddelka generalne direkcije državnega računovodstva.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 21 ega maja 1927.: Na trgovsko akademijo v Mariboru je premeščen po službeni potrebi za profesorja v 6. skupini I. kategorije Jožko Čopič, profesor v isti skupini iste kategorije na tehnični srednji šoli v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 21 ega maja 1927.: Na strokovni šoli za obrtno risanje v Kastvu je pomaknjen za upravitelja v 1. skupini
II.	kategorije Vilko Sever, upravitelj v 2. skupini H. kategorije iste šole.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 21ega maja 1927.: Na državni trgovski šoli v Celju je postavljen po službeni potrebi za predmetnega učitelja v 2. skupini H. kategorije Gustav Šilih, predmetni učitelj v 3. skupini H. kategorije na trgovski akademiji v Mariboru.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 21ega maja 1927.: Na državni trgovski akademiji v Mariboru je pomaknjen za predmetnega učitelja v 2. skupini II. kategorije Rudolf Rakuša, predmetni učitelj v 3. skupini II. kategorije na isti akademiji.
Objava generalne direkcije davkov z dne 3. junija 1927.: «,Herva Kadiša*, bratovština za negu bolesnika, pogreb i milosrdje,» v Tuzli je oproščena plačevanja takse iz tar. post. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih pošilja državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah.
Uredbe osrednje jlade.
301.
Na podstavi zakona o merah predpisujem sporazumno z ministrom za promet in z ministrom za notranje posle ta-le
Pravilnik
o občasnem pregledovanju in žigosanju meril in priprav za merjenje kakor tudi o pomoči, ki jo morajo dajati politična in občinska oblastva kontrolorjem mer ob njih službenem poslovanju ali potovanju.*
Člen 1.
Občasno pregledovanje in žigosanje meril in priprav za merjenje se vrši v krajih in ob času, ki jih določi po izdelanem programu poslovanja in potovanja minister za trgovino in industrijo.
Člen 2.
Na tem potovanju zaradi občasnega pregledovanja in žigosanja meril nosi kontrolor mer s seboj:
1.	) zgornji del potne tehtnice v skrinjici ali namesto nje metrsko mero v škatli in kovčeg z denarnimi knjigami in dokumenti; in
2.	) spodnji del potne tehtnice, potrebno število uteži, mer in orodja, vse v največji teži 500 kg.
Predmete pod 1.) je kontrolor mer upravičen, nositi v železniških vlakih in na ladjah s seboj kot ročno prtljago.
Predmete pod 2.) pa predaja železniškim ali ladijskim postajam kot prtljago, za katero mora plačati voznino.
Prav tako mora plačati kontrolor mer zase redno ali pa znižano voznino, če ima do znižane voznine pravico po železniških ali ladijskih predpisih.
Člen 3.
Kontrolor mer je upravičen, uporabljati s službeno prtljago, omenjeno v členu 2., samo potniške in mešane vlake. Z brzimi ali tovornimi vlaki ne sme potovati.
Člen 4.
Železniški in ladijski organi morajo:
1.	) skrbeti, da se državne stvari ob natovarjanju in raztovarjanju ne poškodujejo, zlasti ne spodnji del potne tehtnice, vložen v svojo okovano potno skrinjico, oznamenovano s čašo, ki označuje položaj, v katerem se mora prenašati in postavljati na tla; in
2.	) biti morajo kontrolorju mer uslužni, da potuje čim laže in hitreje.
Člen 5.
Železniške in ladijske blagajne izdajajo kontrolorju mer poleg priznanice, na katero dvigne na do-
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 8. junija 1927., št. 126/XXXV.
tičnih postajah svojo službeno ali eventualno osebno prtljago, priznanico, s katero izpriča izdatke za prevoz te prtljage.
Člen 6.
Ko je dobil sreski poglavar nekaj dni prej od kontrolorja mer obvestilo o njegovem prihodu, mora:
1.	) razglasiti, naj se tudi iz vasi v okolici središča občasnega pregledovanja prinesejo vsa merila v pregled in žigosanje ob dneh, ki mu jih označi kontrola mer v svojem obvestilu;
2.	) dodeliti kontrolorju mer organa javne varnosti, ki pozna krajevne razmere in ki poskrbi, da predlože vsa podjetja (razen državnih železnic in tvornice za sladkor), bodisi državna, bodisi privatna, in vsi državni in občinski uradi, ki uporabljajo kakršnakoli merila v javnem prometu, ta merila v pregled in žigosanje.
Strankam se ne smejo izdajati potrdila, da uporabljajo tuja merila, če je znano, da razpolagajo s svojimi, ki se morajo pregledati in ožigosati;
3.	) prevzeti od kontrolorja mer z njegovim službenim poročilom vsa merila, ki jih je zaplenil (kon-fisciral) kot nepredpisna, ter postopati z njimi in njih lastniki po zakonu o merah;
4.	) izvršiti, ko kontrolor mer odide, po svojih organih, ki jim d:t za to navodila kontrolor mer, revizijo vseh meril, postopati zoper one, ki jih niso dali pregledati in ožigosati, po zakonu o merah ter jim naročiti, naj jih pošljejo ob svojih stroških pristojni kontroli mer v naknaden pregled in naknadno žigosanje; in
5.	) poskrbeti, če se kontrolor mer eventualno pritoži, da izvršujejo občinska oblastva naredbe vi členu 7. tega pravilnika.
Člen 7.
Ko dobe občinska oblastva od dotične kontrole mer po predpisih, ki so izdani o teh kontrolah, službeno priobčilo o programu poslovanja in o dnevu, ko se začne občasno pregledovanje in žigosanje meril in priprav za merjenje, morajo:
1.	) vsaj osem dni prej na način, ki je pri njih navaden, razglasiti prihod kontrolorja mer;
2.	) pripraviti za kontrolorja mer sporazumno z njim za njegovo službeno poslovanje posebno svetlo in suho pritlično sobo, ki bodi lahko pristopna in opremljena z najpotrebnejšim pohištvom;
3.	) pozvati trgovce in prodajalce, naj prinesejo kontrolorju mer vsa svoja merila v pregled in žigosanje;
4.	) dati kontrolorju mer na razpolago enega ali dva služitelja, ki vzdržujeta čistoto in red v začasnem uradu, mu pomagata pri njegovem službenem poslovanju ter eventualno raznašata pozive trgovcem in prodajalcem;
5.	) obvestiti prebivalstvo, ko razglase začetek občasnega pregledovanja in žigosanja, da se morajo prinesti merila v pregled čista in brez prahu, ker se drugače ne bi pregledala; in
6.	) pomagati kontrolorju mer tam, kjer bi sam ne utegnil, da dobi voz zase in za prevoz državnih stvari, ter mu priskrbeti v manjših krajih, kjer ni hotelov in gostiln, primerno prenočišče — vso za denarno odškodnino, ki jo plača kontrolor mer.
Člen 8.
Mojstri popravljalci tehtnic ne smejo imeti skupnega lokala s kontrolorjem mer in tudi ne lokala v istem poslopju.
Člen 9.
Kontrolor mer ima ob občasnem pregledovanju in žigosanju uradne ure od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Člen 10.
Ocena, ki jo izreče kontrolor mer o točnosti in netočnosti, predpisnosti in nepredpisnosti meril, ima popolno veljavo. Edino ministrstvo za trgovino in industrijo (odsek za mere) ali inšpektorji za mere v poedinih oblastih so pristojni, nadzirati in presojati kontrolorjevo službeno poslovanje; torej se pošiljajo eventualne pritožbe zoper to njegovo poslovanje po predpisani poti njim. Da bi se druga oblastva vtikala v področje kontrolorjevega službenega in strokovnega poslovanja, ni dovoljeno.
Člen 11.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih' Novinah».
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle::
Velja Vukićević s. r.
Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Spaho s. r.
Minister za promet: Svetislav T. Milosavljevič s- r.
302.
Na podstavi členov 72. do 77. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, členov 1., 2. in 11. zakona o obči upravi in členov 1. in 3. uredbe o ustroju ministrstva za narodno zdravje predpisujem te-le
Izpremembe v navodilih za ocenjanje državnih uslužbencev, službujočih v re-sortu ministrstva za narodno zdravje, z dne 3. marca 1924.*
Člen 1.
Državne uslužbence ocenjajo v primerili člena 72. uradniškega zakona:
a)	oblastne komisije;
b)	centralne komisije.
Člen 2.
Za osrednje urade po členu 73., točki 2.), uradniškega zakona se morajo smatrati oblastni veliki župani, pri katerih se tudi ustanavljajo oblastne komisije, in sicer z odlokom velikega župana kot uradnega starejšine, če pa je zadržan, z odlokom njegovega namestnika (člen 14. zakona o obči uprarvi).
Člen 3.
Oblastne komisije so sestavljene iz treh članov, in sicer:
a)	iz oblastnega velikega župana; če jo zadržan,
velja odredba iz člena 2. teh navodil;
b)	iz dveh po činu najvišjih uradnikov-zdravnikov,
katerih čin se odreja po predpisih členov 117.
in 118. uradniškega zakona;
c)	iz dveh namestnikov.
Zapisnikar se izvoli izmed uslužbencev županijo.
Predsednik komisije je najvišji član komisije.
Za eventualnega strokovnega člana komisije velja odredba drugega odstavka člena 74. uradniškega zakona.
Člen 4.
Člani komisije se smejo izločiti samo v primeru člena 74. uradniškega zakona; to se oceni po odredbah kazenskega sodnega postopanja, ki velja za sedež dotične oblasti.
Člen 5.
Tako ustanovljene oblastne komisije ocenjajo na prvi stopnji glede stalnosti in glede dajanja letne ocene uradnike-uslužbence vseh sanitetnih naprav ministrstva za narodno zdravje v območju dotično
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. junija 1927.; št. 133/XXXIX. — Prvotna navodila glej v Uradnem listu z dne 14. aprila 1924., čt. 108/32.
oblasti, razen članov komisije in onih uslužbencev, ki so po činu višji nego člani komisije.
Člen 6.
Za ocenjanje uslužbencev, ki službujejo pri ministrstvu za narodno zdravje, in vseh sanitetnih naprav v Beogradu in za ocenjanje oblastnih ocenjevalnih komisij in vseh uslužbencev, višjih od njih, ki jih ti zbog tega niso mogli oceniti, nadalje za odločanje o pritožbah zoper ocene oblastnih komisij se ustanavlja pri ministrstvu za narodno zdravje centralna ocenjevalna komisija. V to komisijo spada pet po položaju najvišjih uradnikov, službujočih pri ministrstvu; toda kadar odloča ta komisija na prvi stopnji, jo sestavljajo njeni trije najvišji člani, kadar pa odloča na drugi stopnji, jo sestavlja vseh pet članov.
Predsednik komisije je po činu najvišji član.
Člen 7.
Zapisnikar komisije se udeležuje njenega poslovanja samo toliko, da vodi zapisnik o poslovanju komisije in da izvršuje vse administrativno posle ob opravljanju izpitov.
Člen 8.
O tem, kaj naj kdo izmed članov komisije izprašuje kandidata, se sporazumevajo člani komisijo sami.
Člen 9.
Prijave k izpitu s potrdilom, kdaj je dotični kandidat vstopil v državno službo, se predlagajo prvemu nadrejenemu starejšim, ki jih pošilja po redni poti ministrstvu za narodno zdravje.
Ko ministrstvo ugotovi, da ima dotični kandidat pravico, opravljati izpit, pošlje njegovo prijavo s prilogami vred teritorialno pristojni komisiji.
Člen 10.
Predsednik komisije določi dan za opravljanje izpita ter obvesti o tem kandidata po pristojnem šefu urada, kjer službuje, najmanj deset dni prej. Na on dan sme opravljati izpit največ pet kandidatov.
Člen 11.
Izpit je javen *n usten.
O vsakem kandidatu posebe se vodi zapisnik o poslovanju komisije, v katerega zapiše zapisnikar komisije poleg ostalega odločbo komisije o kandidatovem uspehu, pokazanem pri izpitu. Ocene o pokazanem kandidatovem uspehu so: «opravil soglasno odlično», «opravil soglasno», «opravil z večino glasov» in «ni opravil» («položio jednoglasno odlično», «položio jednoglasno», «položio većinom glasova» in «nije položio»).
Člen 12.
Uspeh izpita priobči predsednik komisije kandidatu takoj; potem pošlje zapisnik o poslovanju komisije, ki ga podpišejo predsednik, člani in zapisnikar komisije, z ostalimi spisi vred ministrstvu za narodno zdravje v nadaljnje poslovanje.
Člen 13.
Kandidat, ki izpita ne opravi ali iz kakršnihkoli razlogov ne pride k izpitu, se sme iznova javiti k izpitu, in sicer v prvem primeru najmanj čez šest mesecev od dne, ko je opravljal izpit, v drugem pa najmanj čez tri mesece od dne, ko je bil izpit napovedan.
Izjemoma sme dovoliti ministrstvo za n ar (Kino zdravje iz veljavnih razlogov zgoraj navedenim kandidatom opravljanje ponavljalnega izpita tudi pred navedenim šestmesečnim ali trimesečnim rokom.
Člen 14.
V triletni začasni službi se sme opravljati izpit največ trikrat, odložiti pa se sme največ dvakrat. Kdor niti pri tretji prijavi ne opravi izpita ali iz kakršnihkoli razlogov odstopi od njega, se smatra, da izpita ni opravil, in trpi zakonske posledice.
Člen 15.
Predsedniku in članom komisije pristoji nagrada po 50 Din, zapisnikarju pa 20 Din. To vsoto položi vsak kandidat pri upravniku bolnice, pri kateri se opravlja izpit.
Člen 16.
Vsak kandidat sme zahtevati od ministrstva za narodno zdravje potrdilo o uspehu, pokazanem pri izpitu; to potrdilo se mu izda, če plača zakonsko takso.
Člen 17.
Razen tega izpita ne opravljajo uradniki, imenovani v členu 1. teh navodil, nobenega drugega izpita za prestop iz drugih skupin.
*
S temi navodili se nadomeščajo navodila tega ministrstva o ureditvi tega vprašanja z dno 3. marca 1924.; v veljavo pa stopijo ta navodila z dnem, ko se razglase v «Službenih Novinah».
Namestnik ministra za narodno zdravje, minister za agrarno reformo:
dr. Andric s. r.
303.
Poslovnik lekarnarske zbornice.*
I.	Sestava lekarnarske zbornice.
Člen 1.
Po členu 5. uredbe o lekaruarski zbornici je sestavljena ta zbornica iz dveh odsekov:
iz odseka A, ki ga sestavljajo šefi lekarn, in
iz odseka B, v katerega spadajo lekaruarski so-trudniki.
Skupni forum obeh odsekov je zbornična uprava.
Člen 2.
Noben odsek ne more direktno občevati z ob-lastvi, nego edino po zbornični upravi- (člen 31. uredbe o lekaruarski zbornici.)
II. Poslovnik odseka A lekarnarske zbornice.
1.	Članstvo odseka A.
Člen 3. *
Člani tega odseka morejo biti častni, redni in izredni ter se dele na te tri kategorije po odredbah dopolnjenega člena 6. uredbe o lekaruarski zbornici, ki se glasi:
«Častni člani lahko postanejo osebe, ki imajo za farmacijo vobče ali za zbornico posebne zasluge, kakor tudi oni zaslužni lekarnarji, ki jih izvoli zbornica.
Redni člani odseka A morajo biti vsi šefi javnih in zavodskjh lekarn, bodisi da so njih lastniki, bodisi da so najemniki ali odgovorni voditelji lekarn.
Magistri ali doktorji farmacije.
Univerzitetni profesorji, uredniki strokovnih listov, učitelji pripravniških šol, civilni in vojaški državni uradniki, uradniki osrednjega urada za zavarovanje delavcev, uradniki zdravstvenih zadrug in uradniki zbornice so lahko redni člani odseka A ali B, kakor pač hočejo sami.
Lekarnarji lastniki v pokoju in lekarnarji narodni poslanci so lahko, dokler traja njih mandat, redni člani odseka A, kakor pač hočejo sami.
Izredni člani odseka A ali odseka B so lahko oni magistri ali doktorji farmacije, ki opravljajo službo, katera je v direktni ali indirektni zvezi z lekamarskim poklicem, kakor tudi uradniki drugih korporacij in uradniki velikih trgovinskih in industrijskih podjetij. Izvzeti so oni magistri ali doktorji farmacije, ki so se posvetili detailnemu droge-rističnemu poklicu, dokler se ne reši to vprašanje.
Vsi redni in izredni člani morajo biti državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.»
(Dopolnjeno z odločbo gospoda ministra za narodno zdravje Ap. br. 13.594 z dne 14. julija 1925.)
Člen 4.
Samo redni člani tega odseka uživajo aktivno in pasivno volilno pravico v zbornici. Vendar pa so tudi izmed rednih članov izključeni od te pravice, in sicer:
1.	) Vsi oni, ki so jih obsodila redna sodišča na izgubo državljanskih pravic, so izključeni od aktivno in pasivne volilne pravice v pristojnem odseku za ves čas, dokler so jim odvzete državljanske pravice. (Člen 7. uredbe o lekamarski zbornici.)
2.	) Vsi oni, ki jih je kaznovalo disciplinsko sodišče lekarnarske zbornice z ukorom, izgube pasivno volilno pravico za eno do treh let.
3.	) Vsi oni, ki jih je kaznovalo disciplinsko sodišče lekarnarske zbornice v denarju, izgube pasivno volilno pravico za tri do pet let, v obeh primerih, kakor se pač glasi izvršna disciplinska razsodba. (§11. uredbe o disciplinskem sodišču.)
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 10. junija 1927., št. 128/XXXVI.
2.	Odbor odseka A.
Člen 5.
Odseku A lekarnarske zbornice načeluje odbor tega odseka, ki razpravlja o vseh onih strokovnih in stanovskih stvareh, spadajočih izključno v interesno sfero lekarnarjev kot šefov javnih in zavodskih lekarn, ter priobčuje svoja mnenja zbornični upravi. Odbor odseka sklepa o sklicu redne ali izredne skupščine odseka, določa njen dnevni red, odreja o pravem času referente za poedine točke dnevnega reda in skrbi za izvrševanje vseh skupščinskih sklepov.
Člen 6.
Odbor odseka A sestavljajo: predsednik, podpredsednik in deset odbornikov, izmed katerih je eden tudi tajnik, izvoljenih na glavni skupščini z mandatom treh let. Obenem s člani odbora se izvolijo vsem odbornikom namestniki. Predsednik, tajnik in štirje odborniki morajo stanovati na zborničnem sedežu. (Člena 41. in 42. uredbe o lekarnar-ski zbornici.)
Člen 7.
Ce se s smrtjo, ostavko ali suspenzijo po členu 11. uredbe izprazni odborniško mesto, pokliče predsednik namesto odstopivšega odbornika njegovega namestnika. Izpraznjeno odborniško mesto se popolni z naknadno izvolitvijo na prihodnji glavni skupščini odseka za ono dobo, za katero bi bil trajal mandat njegovega predhodnika.
Če poklicani namestnik iz veljavnih razlogov no bi mogel vršiti odborniške dolžnosti, je odbor upravičen, izvoliti do naknadne volitve novega člana.
Če so izprazni mesto odborskega predsednika ali podpredsednika, izvoli odbor izmed sebe dotičnega poslovnica, ki ostane na tem položaju do redne glavne skupščine odseka.
Če bi ostala zaradi tega, ker je podalo po členu 11. uredbe ostavko večje število odbornikov in njih namestnikov, samo polovica ali manj nego polovica odbornikov, mora odborski predsednik takoj ukreniti, da se popolnijo izpraznjena odborniška mesta z naknadno izvolitvijo najkesneje v treh mesecih. Do tega časa marajo odstopivši odborniki vršiti odborniške dolžnosti. (Člen 43. uredbe o lekar-narski zbornici.)
Člen 8.
Mandati predsednika, podpredsednika in poedinih odbornikov odseka in njih namestnikov morajo trajati toliko časa, kolikor časa trajajo mandati članov zbornične uprave. Potemtakem se morajo opraviti volitve za redno obnovo odbornikov odseka in članov zbornične uprave druga za drugo, najkesneje pa v istem koledarskem letu. (člen 46. uredbe o lekar-narski zbornici.)
3.	Seje odbora odseka A.
Člen 9.
Odborske seje sklicuje predsednik po potrebi; mora pa jih sklicati na pismeno zahtevo šestih odbornikov. Če je predsednik zadržan, jih sklicuje podpredsednik.
Predsednik določa tudi dnevni red. Predsedni-štvo mora obvestiti vsakega odbornika vsaj osem dni prej s priporočenim pismom o dnevu, uri, kraju in dnevnem redu odborske seje. (člen 44. uredbe o lekarnarski zbornici.)
Člen 10.
Odborskim sejam predseduje predsednik, če pa je zadržan, podpredsednik. Da je odbor sklepčen, morajo biti prisotni poleg predsedujočega člana in tajnika še štirje odborniki.
člen 11.
O vsaki odborski seji mora voditi tajnik zapisnik, ki se mora prečitati in odobriti v prihodnji odborski' seji. Zapisnik podpišeta poleg predsednika dotične odborske seje in tajnika dva prisotna odbornika, ki ju določi predsednik. Odborski sklepi iz vsakega zapisnika se morajo natisniti v zborničnem glasilu, eventualno v strokovnih listih. (Člen 8. uredbe o lekarnarski zbornici.) Sklepi odborskih sej se vpisujejo v posebno knjigo, ki jo mora overoviti predsedništvo uprave lekarnarske zbornice.
Člen 12.
Predsednik otvori odborsko sejo ob določenem času ter konstatira, ali je prisotno zadostno število članov za polnoveljavno sklepanje in ali so bili člani pravilno povabljeni na to sejo.
Pred prehodom na dnevni red se prečita in overovi zapisnik o prejšnji seji. Eventualni popravki zapisnika se vpišejo v zapisnik naknadno.
Potem prestopi odbor na razpravljanje o poedinih točkah dnevnega reda.
Člen 13.
Odbor sklepa z večino glasov prisotnih odbornikov. Predsednik glasuje poslednji. Ob enakem številu glasov obvelja oni predlog, za katerega je glasoval predsednik. Način glasovanja določa predsednik.
Vsak sklep, ki se tiče občih stanovskih stvari ali pa predmetov, ki posezajo v interese odseka B, se mora vročiti kot mnenje odseka zbornični upravi v odobritev in odločitev. (Člen 45. uredbe o lekamar-ski zbornici.)
4. Glavna skupščina odseka A.
Člen 14.
Glavne skupščine odseka so redne in izredne. Sklicuje jih odbor odseka.
Člen 15.
Redna glavna skupščina odseka se vrši po potrebi vsako leto; mora pa se vršiti najmanj vsako tretje leto, ko je treba izvoliti odbor odseka. (Člen 32. uredbe o lekarnarski zbornici.)
Člen 16.
V nujnih primerih, kakršni so: oddaja mnenja glede predlaganega projekta zakona o lekarnah ali glede predlaganih izprememb v obstoječem zakonu o lekarnah, kakor tudi ob nepričakovanem večjem dogodku v stroki sme sklicati odbor odseka tudi izredno skupščino odseka.
Izredna skupščina odseka se mora sklicati tudi takrat, kadar to pismeno zahteva tretjina članov zbornične uprave, (člena 34. in 35. uredbe o lekarnarski zbornici.)
Člen 17.
Odbor odseka določa dnevni red glavne skupščine. Na vsako glavno skupščino se morajo povabiti vsi člani odseka najmanj 30 dni prej z označbo dnevnega reda, časa in kraja. To vabilo se priobči članom odseka javno v zborničnem glasilu, če pa tega ni, v «Službenih Novinah».
Odbor odseka mora priobčiti vsak svoj sklep o sklicu redne ali izredne skupščine z njenim določenim dnevnim redom vred takoj, najkesneje pa mesec dni pred skupščino zborničnemu predeedništvu. Na vsako glavno skupščino odseka se mora vselej pismeno po redni poti povabiti tudi zbornični predsednik. (Člen 33. uredbe o lekarnarski zbornici.)
Člen 18.
Da je glavna skupščina sklepčna, ji mora prisostvovati najmanj petina članov. Če člani ne pridejo v zadostnem številu na glavno skupščino, se skliče v osmih do 15 dneh druga glavna skupščina, ki sklepa, ne glede na število prisotnih članov, končno o predmetih, ki so bili na dnevnem redu prvič sklicano skupščine. (Člen 36. uredbe o lekarnarski zbornici.)
Člen 19.
Področje glavne skupščine odseka je to-le: Glavna skupščina
a)	voli predsednika, podpredsednika in tajnika odseka, ki so obenem isti poslovale! v odboru odseka, z mandatom treh let;
b)	voli devet odbornikov in vsakemu po enega namestnika z mandatom za isto dobo;
c)	voli 12 članov za zbornično upravo in devet njih namestnikov; volitve po točkah a), b) in c) se vrše z glasovnicami, ki obsezajo kandidatne liste, in sicer pismeno, po pošti ali z osebno izročitvijo na dan skupščine;
č) razpravlja o vseh predmetih, predloženih glavni skupščini;
d)	odloča o posebnih predlogih članov odseka. Ti predlogi se morajo podati naprej pismeno po odredbah člena 23. tega poslovnika, (člen 37. uredbe o lekarnarski zbornici.)
Člen 20.
Glavni skupščini predseduje predsednik odbora, če pa je zadržan, njegov podpredsednik.
Predsednik otvori in sklene skupščino, izvršuje poslovnik, podeljuje besedo članom po vrsti, kakor se prijavljajo v debati, pozivlje na red in odvzema besedo.
Glavna skupščina odseka sklepa z navadno večino glasov. Ob enaki porazdelitvi glasov odloči glas predsedujočega člana, ki glasuje poslednji.
Način glasovanja določa predsednik; toda volitve se morajo vršiti s tajnim glasovanjem. (Člen 38. uredbe o lekarnarski zbornici.)
Člen 21.
O vsaki glavni skupščini vodi tajnik odseka zapisnik. Če je zadržan, se izvoli zapisnikar ad hm izmed članov skupščine.
.Skupščinski zapisnik mora obsezati imena in število članov, prisotnih na skupščini, ki'se morajo legitimirati (n. pr. z zbornično člansko izkaznico). Ko so se tako legitimirali, vpiše tajnik njih imena v seznamek prisotnih članov. Ta seznamek prisotnih članov podpišeta predsednik in tajnik; priloži se zapisniku o skupščini.
Člen 22.
Pred prehodom na dnevni red izvoli skupščina dva overovatelja zapisnika, ki podpišeta in overovita skupščinski zapisnik poleg predsednika in tajnika. V zapisnik se morajo vpisati vse točke dnevnega reda obenem z imeni onih članov, ki so se udeležili debate, in z njih eventualnimi predlogi, skupščinskimi sklepi z načinom in izidom glasovanja.
Pri vsaki volitvi, ki se vrši vselej s tajnim glasovanjem, izvoli skupščina izmed sebe dva člana za števca glasov, ki opravita s tajnikom vred skru-tinij in ugotovita izid glasovanja. Overovljeni zapisnik se pošlje zbornični upravi najkesneje v 14 dneh od dne, ko se je vršila glavna skupščina odseka. (Člen 40. uredbe o lekarnarski zbornici.)
Člen 23.
Vsak član odseka sme podajati glavni skupščini pismene predloge o predmetih, ki spadajo v njeno področje, če želi, da bi se razpravljali ti predmeti, na objavljeni glavni skupščini, jih mora poslati 15 dni pred glavno skupščino v priporočenem pismu predsedništvu odseka. Pravočasno podani predlogi se razpravljajo koncem skupščinske seje po izčrpanem dnevnem redu. Predlogi, ki jih podado člani ustno koncem skupščinske seje, se vzamejo v pretres samo, če jih proglasi večina skupščine za nujne.
Člen 24.
Za vsako točko določenega dnevnega reda, o kateri naj sklepa skupščina, mora odrediti odbor predhodno referenta, ki je obenem poročevalec na skupščini. Po referentovem poročilu otvori predsednik debato in podeljuje govornikom besedo po vrsti, kakor se prijavijo. Ko je lista govornikov izčrpana, sklene predsednik debato in odredi glasovanje. O istem predmetu sme govoriti en govornik samo dvakrat. Referent sme govoriti tudi po večkrat, ima pa tudi pravico do končne besede.
Člen 25.
Sprejete predloge' in skupščinske sklepe pošlje predsednik odboru odseka v izvršitev. O izvršitvi teh sklepov mora poročati predsednik skupščini v prihodnji seji.
III.	Poslovnik odseka B lekarnarske zbornice.
t. članstvo odseka B.
Člen 26.
Redni člani odseka B morajo biti vsi diplomirani sotrudniki javnih in zavodskih lekarn.
Lekarnarski sotrudniki, ki so bili daljši ali krajši čas brez kondicije, ki pa niso premenili stroke, so lahko po svobodni volji v času nezaposlenosti redni člani odseka B.
Tudi člani tega odseka se dele na častne, redne in izredne po odredbah, navedenih v členu 3. tega poslovnika.
Člen 27.
Vsi redni člani tega odseka uživajo aktivno in pasivno volilno pravico v svojem odseku. Izključeni so od tega:
1.	) Vsi oni, ki so jih obsodila redna sodišča na izgubo državljanskih pravic, izgube aktivno in pasivno volilno pravico v odseku za ves čas, dokler so jim odvzete državljanske pravice, (člen 7. uredbe o lekarnarski zbornici).
2.	) Vsi oni, ki jih je kaznovalo disciplinsko sodišče lekarnarske zbornice z ukorom, izgube pasivno volilno pravico za eno do treh let.
3.	) Vsi oni, ki jih je kaznovalo disciplinsko sodišče lekarnarske zbornice v denarju, izgube pasivno
volilno pravico za tri do pet let, v obeh primerih, kakor se pač glasi izvršna disciplinska razsodba. (§11. uredbe o disciplinskem sodišču).
2.	Odbor odseka B.
Vsak sklep, ki se tiče občih stanovskih stvari ali pa predmetov, ki posezajo v interese odseka A, se mora vročiti kot mnenje odseka zbornični upravi v odobritev in odločitev. (Člen 45. uredbe o lekamar-ski zbornici.)
Člen 45.
Pred prehodom na dnevni red izvoli skupščina dva overovatelja zapisnika, ki podpišeta in overovita skupščinski, zapisnik poleg predsednika in tajnika. V zapisnik se morajo vpisati vse točke dnevnega reda obenem z imeni onih članov, ki so se udeležili debate, in z njih eventualnimi predlogi, skupščinski sklepi z načinom in izidom glasovanja. Pri vsaki volitvi, ki se vrši viselej s tajnim glasovanjem, izvoli skupščina izmed sebe dva člana za števca glasov, ki opravita s tajnikom vred skrutinij in ugotovita izid glasovanja.
Overovljeni zapisnik se pošlje zbornični upravi najkesneje v 14 dneh od dne, ko se je vršila glavna skupščina odseka. (Člen 40. uredbe o ilekarnarski zbornici.)
Člen 46.
Vsak član odseka sme podajati glavni skupščini pismene predloge o predmetih, ki spadajo v njeno področje. Če želi, da bi se razpravljali ti predmeti na objavljeni glavni skupščini, jih mora poslati 15 dni pred glavno skupščino v priporočenem pismu predsedništvu odseka. Pravočasno podani predlogi se razpravljajo koncem skupščinske seje po izčrpanem dnevnem redu. Predlogi, ki jih podado člani ustno koncem skupščinske seje, se vzamejo v pretres samo, če jih proglasi večina skupščine za nujne.
Člen 47.
Za vsako točko določenega dnevnega reda, o kateri naj sklepa skupščina, mora odrediti odbor predhodno referenta, ki je obenem poročevalec na skupščini. Po referentovem poročilu otvori predsednik debato in podeljuje govornikom besedo po vrsti, kakor se prijavijo. Ko je lista govornikov izčrpana, sklene predsednik debato in odredi glasovanje. 0 istem predmetu sme govoriti en govornik samo dvakrat. Referent sme govoriti tudi po večkrat, ima pa tudi pravico do končne besede.
Člen 48.
Sprejete predloge in skupščinske sklepe pošlje predsednik odboru odseka v izvršitev. 0 izvršitvi teh sklepov mora poročati predsednik skupščini v prihodnji seji.
IV.	Poslovnik uprave lekarnarske zbornice.
1.	Zbornična uprava.
Člen 49.
Lekarnarsko zbornico kot pravno osebo predstavlja pred oblastvi in pred vsako tretjo osebo zbornična uprava, odnosno predsednik te uprave.
Člen 50.
Zbornično upravo sestavljajo: predsednik, dva podpredsednika in 12 članov z istotolikim številom namestnikov.
Predsednik, oba podpredsednika, devet članov uprave in devet namestnikov se izvolijo iz odseka A; ostali trije člani uprave s tremi namestniki pa se izvolijo iz odseka B. Mandat vseh poslovalcev in članov uprave z njih namestniki traja tri leta. (Člen 9-uredbe o lekamarski zbornici.)
Ker pa izvolijo člani uprave v prvi svoji seji izmed sebe predsednika in oba podpredsednika, izvoli odsek A za upravo 12 članov in devet namestnikov. (Člen 9. uredbe o lekamarski zbornici.)
2.	Volitev uprave.
Člen 51.
Člani uprave in njih namestniki se izvolijo na glavni letni skupščini odseka A in B z glasovnicami, ki obsezajo kandidatne liste, in sicer pismeno po pošti ali z osebno izročitvijo na dan skupščine. Na ta način se želi omogočiti vsem članom odsekov A in B, da se udeleže volitve članov zbornične uprave, tako da bi bila ta volitev izraz vseh ali velike večine članov lekarnarske zbornice.
Člen 52.
Volitev sama se izvrši tako-le: Zbornična uprava pozove v zborničnem glasilu — če pa tega ne bi bilo — po strokovnih listih, vse člane zbornice, naj predlože v 30 dneh od dne, ko se razglasi poziv, višjemu disciplinskemu sodišču lekarnarske zbornice kandidatne liste, in sicer:
a)	člani odseka A kandidatno listo z imeni 12 kandidatov za člane uprave in z imeni devetih kandidatov za namestnike;
Člen 28.
Odsek B ima svoj posebni odbor in svojo posebno skupščino. V področje odbora odseka B spada razpravljanje o vseh strokovnih stvareh; po potrebi priobčuje svoje mnenje o tem zbornični upravi.
Odbor sklepa o sklicu redne ali izredne skupščine odseka B, določa njen dnevni red in skrbi za izvrševanje vseh skupščinskih sklepov.
Člen 29.
Odbor odseka B sestavljajo: predsednik, podpredsednik, deset odbornikov, izmed katerih je eden tudi tajnik, in prav toliko namestnikov, izvoljenih na glavni skupščini odseka z mandatom treh let.
Predsednik, tajnik in štirje odborniki morajo stanovati na sedežu zbornice. (Člen 42. uredbe o lekar-narski zbornici.)
Člen 30.
Izpraznjeno mesto v odboru se popolni z izvolitvijo na naslednji skupščini odseka. Mandat naknadno izvoljenega člana traja do obnove vsega odbora. Na izpraznjeno odborniško mesto pokliče do volitve predsednik njegovega namestnika, če namestnik ne bi mogel vršiti odborniške dolžnosti, je odbor upravičen, do naknadne volitve izvoliti novega člana.
Če se izprazni mesto odborskega predsednika ali podpredsednika, izvoli odbor izmed sebe dotičnoga poslovalca, ki ostane na tem mestu do prihodnje redne glavne skupščine odseka.
Če bi ostala zaradi tega, ker jo podalo po členu 11. uredbe ostavko večje število odbornikov in njih namestnikov, samo polovica ali manj nego polovica odbornikov, mora odborski predsednik takoj •ukreniti, da se popolnijo izpraznjena odbomiška mesta z naknadno izvolitvijo najkesneje v treh mesecih. Do tega časa morajo odstopivši odborniki vršiti odborniške dolžnosti. (Člen 43. uredbe o lekamarski zbornici.)
3.	Seje odbora odseka B.
Člen 31.
Mandati poslovalcev, odbornikov in njih namestnikov odseka B morajo trajati toliko koledarskih let, kolikor koledarskih let trajajo mandati članov zbornične uprave.
Člen 32.
Odborske seje sklicuje predsednik po potrebi; mora pa jih sklicati na pismeno zahtevo šestih odbornikov. Če je predsednik zadržan, jih sklicuje podpredsednik.
Predsednik določa dnevni red in skrbi, da se obvesti vsak odbornik vsaj osem dni prej s priporočenim pismom o dnevu, uri, kraju in dnevnem redu odborske seje. (člen 44. uredbe o lekamarski zbornici.)	, I
Člen 33.
Odborskim sejam predseduje predsednik, če pa je zadržan, podpredsednik. Da je odbor sklepčen, morajo biti prisotni poleg predsedujočega člana in tajnika še štirje odborniki.
Člen 34.
O vsaki odborski seji mora voditi tajnik zapisnik, ki se mora prečitati in odobriti v prihodnji odborski seji; podpišeta pa ga poleg predsednika in tajnika dva prisotna odbornika, ki ju odredi predsednik. Odborski sklepi iz vsakega zapisnika se morajo natisniti v zborničnem glasilu. (Člen 8. uredbe o lekamarski zbornici.)
Člen 35.
Predsednik otvori odborsko sejo ob določenem času ter konstatira, ali je prisotno zadostno število članov za polnoveljavno sklepanje in ali so bil! člani pravilno povabljeni na to sejo.
Pred prehodom na dnevni red se prečita in overovi zapisnik o prejšnji seji. Eventualni popravki zapisnika se vpišejo v zapisnik naknadno.
Potem prestopi odbor na razpravljanje o poedinih točkah dnevnega reda.
Člen 36.
Odbor sklepa z večino glasov prisotnih odbornikov. Predsednik glasuje poslednji. Ob enakem številu glasov obvelja oni predlog, za katerega je glasoval predsednik. Način glasovanja določa predsednik.
4. Glavna skupščina odseka B.
Člen 37.
Glavne skupščine odseka B so lahko redne ali izredne.
člen 38.
Redna glavna skupščina odseka se vrši po potrebi vsako leto; mora pa se vršiti najmanj vsako tretje leto, ko je treba izvoliti odbor odseka. (Člen 32. uredbe o lekamarski zbornici.)
Člen 39.
Izredna skupščinska seja odseka B se sme sklicati samo v izrednih primerih; mora pa se sklicati, kadar to pismeno zahteva petina članov ali zbornična uprava. (Člen 35. uredbe o lekamarski zbornici.)
Člen 40.
Odbor odseka določa dnevni red glavne skupščine. Na vsako glavno skupščino se morajo povabiti vsi člani odseka najmanj 30 dni prej z označbo dnevnega reda, časa in kraja. To vabilo se priobči članom odseka javno v zborničnem glasilu, če pa tega ni, v «Službenih Novinah».
Odbor odseka mora priobčiti vsak svoj sklep o sklicu redne ali izredne skupščine z njenim določenim dnevnim redom vred takoj, najkesneje pa mesec dni pred skupščino zborničnemu predsedništvu. Na vsako glavno skupščino odseka se mora vselej pismeno po redni poti povabiti tudi zbornični predsednik. (Člen 33. uredbe o lekamarski zbornici.)
Člen 41.
Da je glavna skupščina sklepčna, ji mora prisostvovati najmanj petina članov. Če člani ne pridejo v zadostnem številu na glavno skupščino, se skliče v osmih do 15 dneh druga glavna skupščina, ki sklepa, ne glede na število prisotnih članov, končno o predmetih, ki so bili na dnevnem redu prvič sklicane skupščine. (Ölen 36. uredbe o lekar-narski zbornici.)
Člen 42.
Področje glavne skupščine odsejka je to-le: Glavna skupščina
a)	voli predsednika,, podpredsednika in tajnika odseka, ki so obenem isti poslovale! v odboru odseka, z mandatom treh let;
b)	voli devet odbornikov in vsakemu po enega namestnika z mandatom za isto dobo;
c)	voli tri člane in njih namestnike za zbornično upravo.
Volitve po točkah a), b) in c) se vrše z glasovnicami, ki obsezajo kandidatne liste, in sicer pismeno po pošti ali z osebno izročitvijo na dan skupščine;
č) razpravlja o vseh predmetih, predloženih glavni skupščini;
d)	odloča o posebnih predlogih članov odseka. Ti predlogi se morajo podati pismeno po odredbah člena 46. tega poslovnika, (člen, 37. uredbe o lekamarski zbornici.)
Člen 43.
Glavni skupščini predseduje predsednik odbora, če pa je zadržan, njegov podpredsednik.
«Predsednik otvori in sklene skupščino, izvršuje poslovnik, podeljuje besedo članom po vrsti, kakor se prijavljajo v debati, pozivlje na red in odvzema besedo.
Glavna skupščina odseka sklepa z navadno večino glasov. Ob enaki porazdelitvi glasov, odloči glas predsedujočega člana, ki glasuje poslednji. Način glasovanja določa predsednik; toda volitve se morajo vršiti s tajnim glasovanjem. (Členi 38. do 40. uredbe o lekamarski zbornici.)
Člen 44.
O vsaki glavni skupščini vodi tajnik odseka zapisnik. Če je zadržan, se izvoli zapisnikar ad hoc izmed članov skupščine.
(Skupščinski zapisnik mora obsezati imena in število članov, prisotnih na skupščini, ki se morajo legitimirati (n. pr. z zbornično člansko izkaznico). Ko se je tako vsak član legitimiral, vpiše tajnik njih imena v seznamek prisotnih članov. Ta seznamek prisotnih članov podpišeta predsednik in tajnik; priloži se zapisniku o skupščini.
b)	člani odseka B kandidatno listo z imeni treh kandidatov za člane uprave in z imeni treh kandidatov za namestnike. Ime prvega kandidata se smatra za nosilca liste. Vsaka kandidatna lista mora obsezati imena in naslov popolnega števila kandidatov za člane in za namestnike dotienega odseka; podpisati pa jo mora najmanj 30 članov onega odseka, za katerega se lista predlaga, kot predlagateljev, ki morajo imeti aktivno in pasivno volilno pravico in ki so plačali članarino. To ugotovi višje disciplinsko sodišče.
Po preteku določenega roka pregleda višje disciplinsko sodišče vse prispele kandidatne liste in preizkusi njih pravilnost. Kandidatne liste, prispele po določenem roku, se zavrnejo kot nepravočasno predložene; kandidatne liste z nezadostnim številom kandidatov ali predlagateljev pa se zavrnejo kot nepravilne.
One liste s kandidati iz odseka A, ki ustrezajo zgoraj navedenim pogojem, pošlje višje disciplinsko sodišče po zbornični upravi takoj vsem rednim članom odseka A v priporočenem pismu obenem z glasovnico, overovljeno po zbornici, z navodilom in pozivom za glasovanje; pravilne liste s kandidati odseka B pa pošlje višje disciplinsko sodišče po zbornični upravi prav tako vsem rednim članom odseka B.
Vsak član zbornice zapiše na prejeto glasovnico ime nosilca one kandidatne liste, za katero hoče oddati glas; prejeti kupon pa podpiše svojeročno. Tako podpisano glasovnico vrne volilec po predsedniku višjega disciplinskega sodišča zbornični upravi v priporočenem pismu pet dni pred glavno skupščino ali pa jo izroči osebno na dan skupščine od-, seka onemu, ki predseduje skupščini. Vsaka glasovnica mora biti opremljena s kuponom, ki ga je overovil predsednik s svojim podpisom, in s pečatom višjega disciplinskega sodišča. Volilec izpolni listo ter podpiše kupon, ki se po prejemu drugače zaprte glasovnice loči od nje.
Zbornična uprava mora izročiti prispele glasovnice dotičnemu odseku na dan skupščine.
Člen 53.
Uprava dotičnega odseka mora obvestiti v 15 dneh po izvršeni volitvi zbornično upravo o izidu volitve. Na podstavi tega obvestila razglasi zbornična uprava izid volitve v zborničnem glasilu. S posebnim pismom pa obvesti vsakega člana uprave o njegovi izvolitvi.
V 30 dneh po tem razglasu mora pozvati stara zbornična uprava na sejo člane nove uprave, da jih uvede v dolžnost in da prevzamejo dolžnost.
Člen 54.
Člani novoizvoljene uprave izvolijo takoj, ko prevzamejo dolžnost, pod predsedstvom najstarejšega člana izmed sebe predsednika in oba podpredsednika s tajnim glasovanjem in z absolutno večino glasov.
'Predsednik, en podpredsednik in štirje člani uprave iz odseka A morajo biti redni člani zbornice s stanovališčem na zborničnem sedežu. Prav tako morata bivati na zborničnem sedežu dva člana uprave iz odseka B. (člen 10. uredbe o lekarnarski zbornici.)
Člen 55.
Vsak redni zbornični član odseka A ali odseka B mora prevzeti dolžnost člana uprave, če se izvoli aa ta položaj.
Izvzeti so samo oni člani, ki so dovršili 60. leto starosti, ali oni, ki dokažejo, da so trajno zadržani, izvrševati to dolžnost, kakor tudi oni, ki so bili v minuli poslovni dobi zbornični člani uprave.
Uprava odloči, ali je zadosti razlogov, da po-edinec odkloni izvolitev v upravo.
Če kandidat tudi navzlic odločitvi uprave odkloni izvolitev, se kaznuje v denarju do 200 Din ter se izroči disciplinskemu sodišču, ker ni izpolnil člena 11. uredbe o lekarnarski zbornici.
Člen 56.
Služba vseh članov zbornične uprave je častna in brezplačna; vendar pa imajo pravico do povračila izdatkov, ki so jih imeli, izvrševaje dodeljeno funkcijo. če dobi član uprave mandat, kjerkoli zastopati zbornico ali priti na sejo uprave iz kraja izven zborničnega sedeža, mu pripada povračilo, ki ga določi zbornični upravni odbor.
To povračilo se izplača iz zbornične blagajne na podstavi priznanice, ki jo podpiše predsednik. (Člen 12. uredbe o lekarnarski zbornici.)
3.	Zbornični predsednik.
Člen 57.
Predsednik predstavlja zbornico pred oblastvi, strokovnimi organizacijami in poedinci.
Predsednik ima to-le področje;
a)	Skrbi, da se izvršujejo vsi sklepi zbornično uprave.
b)	Nadzira poslovanje zbornice.
c)	Izdaja potrdila, ki se nanašajo na zbornico, ter podpisuje vse spise, ki jih pošilja zbornica.
č) Sklicuje seje upravnega in izvrševalnega odbora, jim določa dnevni red in jim predseduje.
d)	Porazdeljuje referate med poedine člane uprave ter prisostvuje glavnim skupščinam odsekov, A in B.
e)	Izvršuje vrhovno nadzorstvo nad poslovanjem osebja, nad blagajno in inventarjem zbornice ter podpisuje z blagajnikom vred vse priznanice.
f)	Skrbi za točno izvrševanje in izvajanje naredb, ki jih izdado zbornici pristojna oblastva.
g)	Sprejema in odpušča službeno osebje, razen glavnega tajnika, ki ga voli in odpušča zbornična uprava.
h)	Sprejema vse vloge, vsa pisma in vse pošiljke, ki se pošiljajo zbornici.
i)	Pregleduje vse pritožbe in prošnje, izdaja odloke ter odreja potrebno postopanje v tekočih poslih.
j)	Vodi preiskave ter odloča v območju svojih pravic o eventualnih pritožbah.
k)	Skrbi, dai se pravočasno sestavljajo proračun in letni končni računi, da se točno plačujejo zneski, določeni za vpis in članarino.
l)	Odreja izplačevanje izdatkov, ki so določeni z zborničnim proračunom, ter izdaja po svoji iz-previdnosti tudi podpore, ki ne presezajo 500 Din.
m)	Posreduje po § 63. uredbe o disciplinskem sodišču pomirjevaje pri polemikah osebnega in zadirčnega tona med poedinimi člani lekarnarske zbornice. Poravnava po možnosti sam ali s sodelovanjem članov uprave spore med člani enega ali drugega odseka ali med odsekoma. Spore med odsekoma, ki jih ne bi mogel dokončno rešiti sam, izroča zbornični upravi.
n)	Vodi nadzorstvo o tem, kako opravljajo svoje dolžnosti člani poedinih odsekov, ter ugovarja, če jih opuščajo in zanemarjajo.
o)	Ce se pokaže, da je član s svojim vedenjem ob izvrševanju dolžnosti ali izven nje oškodoval ugled in čast stanu, izroči predsednik stvar zborničnemu tožitelju, da jo spravi pred disciplinsko sodišče.
p)	Ce šef lekarne ali sotrudnik umre, mora — ako ■ je za to naprošen —. podpirati njegovo vdovo ali
varuha njegovih maloletnih otrok v vseh strokovnih in stanovskih stvareh. (Členi 14. do 16. uredbe o lekarnarski zbornici.)
4.	Zbornični podpredsednik.
Člen 58.
V področje odrejenega podpredsednika spada zastopanje zborničnega' predsednika v vseh njegovih funkcijah, kadar je predsednik zadržan.
5.	Glavni zbornični tajnik.
Člen 59.
Zbornični tajnik se izvoli po natečaju za pet let. Postavi ga minister za narodno zdravje izmed kandidatov, ki jih v dvojnem številu predlaga zbornica.
Natečaj za tajnika se objavi v zborničnem glasilu in v «Službenih Novinah». S postavljenim tajnikom se sklene pogodba. Vprašanje o priznanju prejšnjih službenih let se uredi s pravilnikom o pokojninskem fondu zborničnih uradnikov in uslužbencev.
Tajnik je izvrševalni organ predsednika in uprave ter je kot tak šef vseh zborničnih nameščencev. Skrbi za hitro izvrševanje zborničnih sklepov ter vodi celokupno administracijo. Tajnik mora voditi točen seznamek vseh članov odseka A in odseka B in vseh pripravnikov; vodi zbornični inventar, izvršuje nabave potrebnih stvari z odobritvijo uprav«3. Prav tako mora voditi evidenco o disciplinski kaznovanih zborničnih članih, kontrolirati vplačila članarin in vseh ostalih pristojbin, nadzirati poslovanje celokupnega zborničnega osebja, sodelovati pri sestavljanju proračuna ter podpisovati s predsednikom vred vse spise, ki jih pošilja zbornica. (Člen 13. uredbe o lekarnarski zbornici.)
6.	Zbornični blagajnik.
Člen 60.
Blagajnik skrbi za točno pobiranje vpisnine in članarine za zbornico; izplačuje račune po predsednikovi odobritvi, vodi blagajno, hrani vrednostne papirje ter vlaga denar v privilegirano državno banko. Blagajnik mora vedeti ob vsakem času za točno stanje blagajne; vsake tri mesece predlaga upravi poročilo o njenem stanju.
Sestavlja letni proračun sporazumno s predsed-ništvom in končne račune ter uporablja in izdaja denar po odobritvi uprave v mejah odobrenega proračuna.
Podpisuje s predsednikom vred vse račune in priznanice.
Z izvrševanjem blagajniških dolžnosti sme poveriti zbornična uprava začasno tudi enega izmed svojih ostalih nameščencev, če daje le-ta zadostno jamstvo za to opravilo.
7.	Zbornična uprava.
Področje uprave. .
Člen 61.
1.	) Zbornična uprava skrbi:
a)	da se vodi zbirka vseh naredb in načelnih odločb državnega sveta, ki se nanašajo na lekarnarski stan;
b)	da se vodi seznamek vseh članov odseka A, odseka B in vseh pripravnikov.
V	prvi seznamek je treba vpisati v abecednem redu ime vsakega člana, njega priimek in stanovališče, čas in kraj, ko in kjer je postal šef javne lekarne. Vanj se vpisujejo tudi eventualne razsodbe disciplinskega sodišča.
V	drugi seznamek je treba prav tako vpisati sotrudnikovo ime, njega priimek, čas in kraj, ko in kjer je diplomiral, stanovališče, rojstni kraj, starost, vero, službo v vojski in kdaj je vstopil v lekarniško službo. Vanj se vpisujejo tudi eventualne razsodbe disciplinskega sodišča.
V	tretji seznamek se vpisujejo vsi oni podatki, ki jih pošiljajo o pripravnikih pristojna oblastva.
Po izvršenem vpisu članov v zbornični imenik se izda diploma o članstvu, ki jo podpišeta zbornični predsednik in tajnik.
Za pravilen vpis je odgovorna uprava.
c)	Uprava vodi točen register o dovoljenih in prepovedanih lekarniških specialitetah in o zdravilih, zaščitenih z žigi.
Te podatke si nabavi uprava izprva od ministrstva za narodno zdravje in od uprave za zaščito industrijske svojine; pozneje pa jih zbira iz «Službenih Novin» in «Glasnika za zaščitu industrijske svojine».
č) Uprava vodi evidenco o poslovanju vsake poedine lekarne; podatke o tem si nabavlja naravnost ali po pokrajinskih gremijih, eventualno tudi po administrativnih oblastvih.
d)	Uprava pazi na vsa trgovinska, obrtna in industrijska podjetja kakor tudi na privatne organizacije, ki izdelujejo ali prodajajo lekarniško blago.
Uprava je poklicana, dajati o teh podjetjih in privatnih organizacijah ministrstvu za narodno zdravje in ostalim oblastvom potrebna mnenja in pojasnila.
2.	) Razen tega ima uprava te-le dolžnosti;
a)	Skupno z oblastvi se briga za vse lekarnarske stvari.
b)	Oddaja mnenja o otvarjanju novih lekarn in za-tvarjanju že obstoječih lekarn.
To funkcijo vrši uprava na podstavi podatkov, zbranih po pokrajinskih gremijih; po potrebi pa se lahko zaradi zbiranja podatkov odpošlje član uprave na lice mesta.
c)	Podaja trojni predlog ob podeljevanju koncesij za lekarne, pri čemer vpošteva starejšinstvo, kvalifikacijo in rodbinsko stanje kompetentov.
č) Proučuje zakonske predloge in vprašanja o novih posrednjih in neposrednjih davkih kakor tudi o davščinah, ki se tičejo lekarnarskega stanu, ter oddaja pristojnim ministrom mnenje o njih.
d)	Oddaja mnenja pristojnim ministrom o pogodbah, ki naj se sklenejo s tujimi državami in ki se tičejo lekarnarske stroke.
e)	Skrbi za napredovanje znanstvenih, humanitarnih in ekonomskih stanovskih naprav ter sodeluje po svojih odposlancih pri izpitih pripravnikov in univerzitetnih rigorozih po veljavnih predpisih.
f)	Objavlja v strokovnih listih ali v zborničnem glasilu — če dovoljujejo materialne razmere izda-
janje posebnega lista — vse zakone in naredbe, ki so v zvezi z lekarnarskim poklicem.
g)	Sestavlja letno poročilo o vseh izpremembah, ki so nastale med člani odsekov in člani uprave, ter jih objavlja v strokovnih listih ali v zborničnem glasilu.
h)	Razpravlja o predlogih, ki se podajajo zbornici.
i)	Izdela pravilnike in poslovnike, predpisane z uredbo o lekarnarski zbornici.
j)	Ustanovi blagajno za pokojninski fond ter upravlja skupno blagajno za izplačevanje plač po posebnem štatutu.
k)	Določa področje in uradne ure za zbornične uradnike.
l)	Naposled je uprava upravičena, podeljevati stanovskim članom kakor tudi njih vdovam in sirotam, če je treba, materialno podporo od 500 do 1500 Din.
3.) Zbornična uprava voli:
a)	zborničnega predsednika in podpredsednika za tri leta;
b)	predlaga v dvojnem številu ministrstvu za narodno zdravje kandidate za mesto glavnega tajnika;
c)	blagajnika ter določa pogoje o eventualni kavciji;
č) člane za disciplinsko sodišče z mandatom treh let;
d)	dva računska preglednika, ki morata pregledovati letne račune im podajati zbornici poročila;
e)	častne člane zbornice;
f)	da se premagajo tehnične in finančne težkoče, s katerimi je združeno pogostnejše vršenje sej zbornične uprave, da pa zaradi tega vendarle ne zastane poslovanje, sme izvoliti uprava izmed sebe izvrševalni odbor štirih članov ter ga delegirati, da sklepa polnoveljavno o predmetih, ki so postavljeni v področje zbornične uprave in označeni v tem členu poslovnika pod 1.) v točkah a), c), č) in d) in pod 2.) v točkah b), c), f), k) in 1).
Člani izvrševalnega odbora so po položaju predsednik in podpredsednik, ki stanuje na zborničnem sedežu, kakor tudi po en član zbornično uprave iz odseka A in odseka B, ki morata prav tako stanovati na zborničnem sedežu. Ta člana izvrševalnega odbora izvoli zbornična uprava v seji s tajnim glasovanjem in z večino glasov.
Izvrševalni odbor sklepa o vseh zgoraj navedenih točkah, ki spadajo drugače v področje zbornične uprave; vendar pa se pridržujejo iz-vestna vprašanja, zlasti če je pričakovati skorajšnjega sklica zbornične uprave, tudi sklepanju uprave. Izvrševalni odbor mora predložiti o vs-di predmetih, ki jih je rešil, poročilo prihodnji seji zborničnega upravnega odbora.
Seje uprave.
Člen 62.
Seje uprave so redne im izredne. Redne seje so morajo vršiti po potrebi; izredne seje pa se vrše, če zahteva to najmanj šest članov uprave s priporočenim pismom na predsedništvo z označenim dnevnim redom. Dnevni red za vse redne seje določa predsednik ter gleda na to, da se vsak odbornik vsaj osem dni prej obvesti o dnevu, uri, kraju in dnevnem redu seje. (Člen 18. uredbe o lekarnarski zbornici.)
Člen 63.
Vsak član uprave mora prisostvovati njenim sejam, če je zadržan, mora to naznaniti vsaj tri dni pred sejo zborničnemu predsedništvu in opravičiti svojo odsotnost.
Oni član uprave, ki tri mesece ne prisostvuje sejam in tudi polnoveljavno ne opraviči svojega izostanka, prestane biti član uprave. Ta član se kaznuje v denarju do 500 Din; na izpraznjeno mesto pa stopi namestnik ter ostane na njem, dokler se to mesto ne popolni na prihodnji skupščini odseka. (Člen 22. uredbe o lekarnarski zbornici.) Razen tega se izroči dotični član uprave disciplinskemu sodišču, ker ni izpolnil člena 11. uredbe o lekarnarski zbornici.
Člen 64.
Če izgubi član uprave aktivno ali pasivno volilno pravico, preden mu poteče mandat, prestane biti član uprave; na njegovo mesto pa stopi namestnik ter ostane na njem, dokler se to mesto ne popolni na prihodnji glavni skupščini odseka.
Če namestnik ne bi mogel opravljati dolžnosti člana uprave do naknadne volitve, izvoli glavna skupščina odsekov A in B novega člana. (Člena 22. in 25. uredbe o lekarnarski zbornici.)
Člen 65.
O vsaki seji uprave mora voditi glavni tajnik zapisnik, ki se mora prečitati, eventualno popraviti in potem odobriti v prihodnji seji.
Zapisnik podpišejo poleg onega, ki je predsedoval dotični odborski seji, tajnik in dva izmed prisotnih odbornikov, ki ju določi predsednik. Odborski sklepi iz vsakega zapisnika se morajo natisniti v zborničnem glasilu, če izhaja, drugače pa v strokovnih listih.
Člen 66.
Predsednik otvori sejo uprave ob določenem času ter konstatira, ali je prisotno zadostno število članov za polnoveljavno sklepanje in ali so bili člani pravilno povabljeni na to sejo.
Sklepi seje uprave so polnoveljavni, če ji je prisostvovalo poleg predsednika ali podpredsednika najmanj šest članov uprave. (Člen 19. uredbe o lekarnarski zbornici.)
Člen 67.
Pred prehodom na dnevni red se prečita in overovi zapisnik o prejšnji seji; eventualni popravki se vpišejo v zapisnik naknadno.
Dnevni red obseza:
a)	predsednikovo poročilo o vseh prispelih tekočih predmetih in o izvršitvi sklepov uprave;
b)	poročila poedinih referentov o poedinih stanovskih in zborničnih stvareh; te referente določi predsednik pred vsako sejo ter jim pošlje dotični predmet v proučitev;
c)	predloge in vprašanja poedinih članov.
\
Člen 68.
Po poročilih poedinih referentov otvori predsednik debato ter podeljuje besedo govornikom po vrsti, kakor se prijavijo. Referent ima tudi končno besedo.
Člen 69.
Uprava sklepa z navadno večino glasov. Ob enaki porazdelitvi glasov odloči stran, na kateri je predsednik, ki glasuje poslednji. Prav tako določa predsednik način glasovanja. (Člen 19. uredbe o lekarnarski zbornici.)
Člen 7Ö.
Vsak član uprave mora glasovati o vseh predmetih dnevnega reda. Od glasovanja se izključi, če tiče predmet njegove osebne stvari, stvari njegove rodbine in sorodstva do drugega kolena v postranski vrsti.
Člen 71.
Vsak član uprave sme podajati koncem seje po izčrpanem dnevnem redu predloge in vprašanja pismeno ali ustno o predmetih, ki spadajo v zbornično področje. Na ta vprašanja odgovori predsednik lahko takoj ali pa v prihodnji seji uprave.
Člen 72.
V vseh važnih poslih, ki niso omenjeni v uredbi o lekarnarski zbornici, mora zaslišati zbornični predsednik, preden kaj odredi o njih, mnenje uprave. (Člen 23. uredbe o lekarnarski zbornici.)
Člen 73.
Vsi člani uprave so solidarno odgovorni za vso zbornično imovino, (člen 21. uredbe o lekarnarski zbornici.)
8. Dohodki zbornice.
Člen 74.
Zbornični dohodki so:
1.	) vpisnina;
2.	) redna članarina;
3.	) prispevki, ki jih plačujejo pripravniki, ko vstopijo v prakso in ko opravijo izpit;
4.	) pobrane takse, določene s tem poslovnikom;
5.	) darila in volila;
6.	) denarne kazni.
Člen 75.
Kot vpisnino plača vsak šef lekarne v zbornično blagajno enkrat za vselej v mestih:
I. Beogradu, Zagrebu, Ljubljani,
Mariboru, Novem Sadu, Osijeku, Sarajevu, Skoplju, Subotici in Splitu . . po 1000 Din,
v ostalih mestih.......................P° 750 Din,
v vseh ostalih krajih..................P° 500 Din.
Če se šef lekarne medčasno preseli iz manjšega kraja v večjega, vplača samo ono razliko vpisnine, ki je odrejena za ta kraj.
Vplačana vpisnina se nikakor in nikoli ne vrača.
Vsak član mora vplačati zgoraj označeno vpisnino v šestih mesecih od dne, ko je dotična oseba otvorila lekarno ali jo vzela v najem.
Ta vpisnina se lahko položi tudi v dveh trimesečnih obrokih.
Če se vpisnina ne vplača v tem času, mora položiti novi zbornični član poleg redne vpisnine do 300 Din kot kazen.
Člen 76.
Kot letno članarino plačujejo: a) vsak šef javne ali zavodske lekarne v mestih:
I. Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Novem Sadu, Osijeku, Sarajevu,
Skoplju, Subotici in Splitu..............po 600 Din,
v mestih...............................po	500	Din,
v ostalih	krajih.....................po	300	Din;
b)	lekarnarski sotrudniki:
v mestih,	imenovanih pod L, .	. . po	60 Din,
v mestih...............................po	50	Din,
v trgih................................po	40	Din,
v vseh drugih krajih..................po	30	Din;
c)	lekarnarski pripravniki:
ko vstopijo v prakso, enkrat za vselej . 250 Din, ko opravijo tirocinij,...................50 Din.
Vsi ostali redni člani, označeni v členu
6.	uredbe o lekarnarski zbornici, ki vstopijo v odsek A, plačujejo letno stanarino . . . 300 Din, oni redni člani, ki vstopijo v odsek B,
pa plačujejo letno članarino...................30	Din.
Izredni člani odseka A plačujejo letno
članarino.....................................100	Din,
izredni člani odseka B pa..................30	Din.
Prispevke pod b) in c) morajo pobirati šefi lekarn ter jih pošiljati zbornični blagajni.
Vpisnina in članarina se pobirata po izvršilnih oblastvih.
Članarina se vplačuje letno naprej, najkesneje pa v prvih šestih mesecih v letu za dotično leto.
Po preteku tega roka opomni zbornična uprava člane, ki so zaostali z vplačilom članarine; če tudi po tem opominu do konca leta ne vplačajo članarine za to leto, morajo plačati razen redne članarine kazen do 200 Din.
Člen 77.
Vsakemu zborničnemu članu mora izdati uprava po členu 61. tega poslovnika diplomo; zanjo plačajo:
lekarnarji v mestih................po 200 Din,
lekarnarji na kmetih...............po 100 Din,
lekarnarski sotrudniki.............po 50 Din.
Za vsako potrdilo sotrudnikom in pripravnikom o praksi, ki so jo prebili v javnih civilnih lekarnah, se mora pobrati taksa......................50 Din.
Za vsa ostala potrdila, ki jih izdaja uprava na prošnjo poedinih članov, kakor tudi za posredovanja pri oblastvih, se pobira taksa.............30 Din.
Člen 78.
Vsa darila, ki bi jih dobila zbornica, spadajo v sestavo zbornične imovine. Če dobi zbornica tekom poslovanja izvestna volila, jih je treba upravljati po ustanovnem pismu dotične mile ustanove.
Člen 79.
Vse kazni, določene z uredbo o lekarnarski zbornici, z uredbo o disciplinskem sodišču in s tem poslovnikom. kakor tudi zgoraj navedene vpisnine in članarine izterjava zbornica po potrebi eksekutivno po velikem županu in pristojnem izvršilnem ob-lastvu, če ostane pismeni opomin zaradi vplačila brezuspešen.
Člen 80.
Denarne kazni sme naložiti zbornična uprava:
1.	) onemu, ki ne plača vpisnine o
pravem	času,..........................do	300	Din,
2.	) onemu, ki ne plača članarine o
pravem	času,..........................do	200	Din,
3.	) onemu, ki tri mesece ne pride
na seje brez opravičila,...............do 200 Din,
4.	) onemu, ki ne prijavi ali ne odjavi svojega sotrudnika o pravem času, do 200 Din,
5.	) onemu, ki ne prijavi svoje lekarne in ne pošlje zbornici podatkov o
njej in	o sebi,........................do	300	Din,
6.	) onemu, ki ne odgovori na zbornični dopis,.............................do	200	Din.
Člen 81.
Ta poslovnik mora nabaviti vsak zbornični član.
Člen 82.
Ta poslovnik je bil usvojen v seji uprave lekar-narske zbornice z dne 8. marca 1927., odobril pa ga je gospod minister za narodno zdravje z odlokom Ap. br. 11.776 z dne 28. marca 1927. z dostavkom, da stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Kovinah».
V Beogradu, dne 28. marca 1927.;
Ap. br. 11.776.
Po naredbi
ministra za narodno zdravje vršilec načelniške dolžnosti:
mr. Andrija Mirkovič s. r.
304.
Popravek k pravilom tečaja lekarnarske zbornice kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za lekarnarske pripravnike.*
V tretji vrsti Člena 5. teh pravil (Uradni list z dne 21. maja 1927., št. 241/56) naj stoji namesto besede: «dijak» beseda: «šef».
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
S. br. 2295.	3—3
Razpis.
Pri sreskem poglavarju v Kastvu se odda mesto za dftevničarja ali dnevni-čarko z mesečno nagrado 900 Din.
Pogoj je popolno znanje strojepisja.
Prošnje, opremljene z dokazilom o šolski izobrazbi in o znanju strojepisja, nravstvenim izpri-čevalom in zdravniškim izpričevalom o telesni hi duševni sposobnosti, naj se vlože
najkesneje do dne 3 0. junija 192 7. pri velikem županu ljubljanske oblasti v Ljubljani. V Ljubljani, dne 10. junija 1927.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Vodopivec s. r.
L. št. 1175.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 1. do .dne 7. junija 1927.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	.c e D	Ostalih v oskrbi
Skupina tlfuznih bolezni.					
Brežice		2				2
Črnomelj		.	i			1 I
Kranj		1				1
Krško		3		i		2
Laško 		2				2
Ljubljana, mesto .	1		.		1
Novo mesto . . .	3				3
Skupaj .	12	i	1		12
Škrlatinka. -		— Scarlatina.			
Brežice		7	1			8
Črnomelj		.	1	.		1
Krško		3	1	1		3
Ljubljana, mesto .	3		,		3
Logatec		2		1		1
Novo mesto .	1		1		.
1 Radovljica ....	.	i	.		1
Skupaj .	16	4	3		17
Ošpice. -		- Morbilli			
Kastav		.	3			3
Krško		8	25			33
Litija		•	1	1		
Ljubljana, srez . .	•	1			i
Ljubljana, mesto .	1	2	i		2	
Radovljica . ■ • •	1	•	.		r
Skupaj .	10	32	2		40
Davica.	— Diphteria et Croup.				
Kranj		1				1
Krško		4	2	.	.	6
Ljubljana, mesto .	i	•	1	.	
Skupaj .	6	2	1	.	7 t
* Priobčen po popravku v «Službenih Kovinah kraljevine iSrba, Hrvata i Slovenaca» z dne 21. junija 1927., št. 136.
Srez	Ostalih	Na novo i obolelih	Ozdra- velih	Umrlih j	Ostalih v oskrbi
I Nalezljivo vnetje možganov. —			Meningitis cerebro-		
spinalis epidemica.					
i Kamnik		•	1	•	•	1
Dremavica.	— Encephalitis letharglca.				
Kranj		1	•	.	•	1
<# Dušljlvi kašelj. — Pertussis.					
Črnomelj		1	1			2
I Kamnik			1			1
Kranj		1	.			1
Laško 		,	1			1
Ljubljana, srez , .	.	3			3
Ljubljana, mesto .	.	9	4		5
Novo mesto . . .	1	.	.		1
Radovljica ....	1	.	1		.
Skupaj .	4	15	5		14
Šen. — Erysipelas.					
Kranj		1	,	1		.	I
Krško		1	.	1		.
Laško 		,	1			1
Ljubljana, srez . .	.	2	•		2
Novo mesto . . .	1	,	,		1
Radovljica ....	1	.	.		1
Skupaj .	4	3	2		5
Vranični prisad. — Anthrax.					
Ljubljana, mesto .	2	•	•	•	2
V Ljubljani, dne 20. junija 1927.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih |	Ostalih I v oskrbi 1
Šen. — Erysipelas.					
Celje			1			1
Ljutomer		i		.		1
Slovenjgradec. . .	1	3	.	.	4
Skupaj .	2	4	•	•	6
Krčevita odrevenelost. -			— Tetanus.		
Čakovec 		1	•	.	•	1
Vranični prisad. — Anthrax.					
Gornji grad....	1				1
Ljutomer		1			.	1
Prelog		1		.	.	1 1
Skupaj .	3	• 1 • 1 .			3 1
V Mariboru,' dne 18. junija 1927.
Za velikega župana mariborske oblasti: sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Vet. br. 413/29.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 20. junija 1927.
Opomba: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Šuštave c.
Šmarje pri Jelšah: Sv. Peter pod Svetimi gorami (Dekmarca 1 dvorec).	**
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
L. št. 3/19.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti
od dne 8. do dne 14. junija 1927.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih i	Ozdravelih j	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupina tifuznih bolezni					!
Celje		6	t	2		12
Celje, mesto . . .		1			1
Čakovec 		1		.		1
Gornji grad . . .	3	.	.		3
Konjice		5	.	3		2
Maribor, mesto . .	i	.	1		
Prevalje		.	1	.		i
Ptuj		i	1	1		1
Slovenjgradec . .	8	1	,		9
Šmarje pri Jelšah .	1	•	.		1
Skupaj .	26	12	7		31
Škrlatinka. -		— Scarlatina.			
Celje		8		3		5
Celje, mesto . . .	2		2		. j
Dolnja Lendava. .	1	i	.		2
Gornji grad . . .	3		1		2
Konjice		1				, 1
Maribor, desni breg	5		.		5 1
Maribor, levi breg .	5	i	1		5
Maribor, mesto . .	14		2		12
Murska Sobota . .	11				11
Ptuj ....	10	2	2	i	9
Ptuj, mesto . . .	2	i	.	.	3 1
Skupaj .	62	5	11	i	55
Ošpice. -		- Morbilli.			
Maribor, levi breg .		35	•»		35
Murska Sobota . .		3			3
Šmarje pri Jelšah .	i	.	.	.	1
Skupaj .	1	38			39
Davica.	— Diphteria et Croup.				
Dolnja Lendava. .		1			1
Ljutomer		i	.			1
Maribor, levi breg .		4			4
Murska Sobota .	i	1			2
Slovenjgradec. . .	.	1			1
Skupaj .	2	7			9
Dušljlvi kašelj. — Pertussis.					
Murska Sobota . .	1	,			1
Ptuj		23	.	12		11
Slovenjgradec. . .	.	1	•		1
Skupaj .	24	1	12	•	13
Mehurčasti izpušCaj konj.
Murska Sobota: Markiševci (Markiševci 12 dvorcev).
Steklina.
Celje: Gomilsko (Rezana 1 dvorec). Maribor, desni breg: Slovenska Bistrica (Slovenska Bistrica 1 dvorec). Maribor, levi breg: Bresternica (Brester-nica 2 dvorca). Šmarje pri Jelšah: Dobje (Košenca 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Dolnja Lendava: Melmci (Melinci 3 dvorci). Ljutomer: Hrastje-Mota (Mota 2 dvorca). Murska Sobota: Černelavci (Černelavci 1 dvorec), Krajna (Krajna 7 dvorcev). Prevalje: Črna (Javorje 1 dvorec). Ptuj: Bratonečice (Bratonečice 2 dvorca, Se-janci 6 dvorcev), Sv. Lenart pri Veliki Nedelji (Strjanci 1 dvorec). Slovenjgradec: Slovenjgradec (Slovenjgradec 2 dvorca).
Svinjska rdečica.
Dolnja Lendava: Melinci (Melinci 1 dvorec). Gornji grad: Nova Štifta (Stangrob in Tirosek po 1 dvorec). Ptuj: Brstje (Budina 1 dvorec), Gajovci (Gajovci 1 dvorec), Mezgovci (Mezgovci 1 dvorec), Pacinjo (Pacinje in Domova po 1 dvorec), Prvenci (Zagojiči 1 dvorec), Sv. Marko (Nova vas 1 dvorec).
V M a r i b o r u, dne 20. junija 1927.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r.
-------—----------
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Opr. št. Pr. 752/27/Fp.
Razpis.
Razpisuje se službeno mesto za s 1 u ž i t e 1 j a H/l pri finančni prokuraturi v Ljubljani.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože pri podpisanem predsedništvu finančne prokurature najkesneje do vštetega dno
1. julija 1 92 7.
Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo označiti v prošnji podatke ter opremiti prošnje z uradnimi listinami, ki jih zahtevata člena 10. in 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Predsedništvo finančne prokurature v Ljubljani,
dne 30. aprila 1927.
Prokurator: dr. Souvan s. r.
Št. 4452/1927.	1461
Razglas.
Mlekarska zadruga, r. z. z o. z. na Dovjem, uživa po naredbi gospoda ministra za finance z dne 25. decembra 1923., br. 43.322 (Uradni list z dne 7. januarja 1924., št. 3/1), oprostitev od plačevanja taks, navedenih v tej naredbi, izza dne 25. ju-•nija 1927. za čas, dokler veljajo sedanja pravila.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani,
dne 17. junija 1927.
Preda. 280/4/27—1.	3—1
Razpis.
Odda se mesto deželnosodnega svetnika ali okrajnega sodnika in sodnega predstojnika pri okrajnem sodišču vi Radovljici; prav tako se oddado vsa mesta sodnih predstojnikov, okrajnih sodnikov in sodnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi njega.
Pravilno opremljene in kolkovane prošnje naj se vlože po službeni poti do dne
31. julija 19 27. pri podpisanem predsedništvu.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 21. junija 1927.
CIV 582/27—1.	1450
Oklic.
Dr. Viljem Krejči in Fran Milčinski, odvetnika v Ljubljani, sta vložila zoper Ivana Pšeničnika in Antonijo P š e n i č n i k o v o, posestnika v Kapelah št. 5, pošta Dobova pri Brežicah, tožbo zaradi 4726 Din 65 p s pripadki.
Prvimarok se je določil na dan 2. julija 1927.
ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 50.
Ker je bivališče obeh tožencev neznano, se jima postavlja za skrbnika Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek IV.,
dne 17. junija 1927.
A I 999/26—42.	1333 3—3
Poziv dedičem, volilojemnikom in upnikom inozemskega državljana.
Franc Ksaver Gašper, trgovec s pohištvom v Ljubljani, Vegova ulica št. 6, pristojen v Prago, češkoslovaški državljan, je dne 17. decembra 1926. umrl.
Sporočilo poslednje volje se je našlo.
Vsi dediči, volilojemniM in upniki, ki so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ali v tuzemstvu zivečj tujci, se pozivljejo, naj napovedo svoje zahteve najkesneje do dne 1 5. j u 1 i j a 1 9 2 7. pri podpisanem sodišču. Sicer bi se smela zapuščina izročiti ne glede na te zahteve inozemskemu oblaetvu ali osebi, poverjeni po tem oblastvu.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek L,
dne 24. maja 1927.
A I 2/27—11.
1468 3—1
Vsi, ki imajo terjatve do zapuščine, se pozivljejo, naj jih napovedo in dokažejo pri tem sodišču v sobi st. 34 dne 1 2. j u 1 i j a 1 9 2 7.
ob devetih ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, če bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Na zgoraj navedeni dan se bo tudi razpravljalo o izločitvenem zahtevku upnika M. Hribernika.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek L,
dne 6. junija 1927.
Nc I 195/27—2.	1437 3—3
Amortizacija.
Na prošnjo Mateja Kosa, župnika v Leskovici, kot pooblaščenca Marije Podobnikove se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je Mariji Podobnikovi baje uničil požar: Hranilna knjižica Ljudske posojilnice v Ljubljani št. 43.550, glaseča se na ime: Marija Podobnik.
Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne 11. junija 1927-, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek L,
dne 11. junija 1927.
E 188/26-20.	1464
Sklep.
Zahtevajoča stranka: Mestna hranilnica Ijubljai-ska v Ljubljani,
zavezana stranka: zapuščina po pokojnem Antonu Kopaču v Novi vasi št. 3 zaradi 50.000 Din s pripadki.
Na dražbi dne 18. junija 1927. ni bilo nobenega ponudka. Zato je izvršba z dražbo nepremičnin: zemljiška knjiga Dobračeva, vi. št. 106 in 242, ki jo je dovolilo to sodišče s sklepom z dne 14. septembra 1926., opr. št. E 188/26—2, po § 151. i. r. ustavljena.
Pred potekom pol leta od družbenega naroka so ne more predlagati uvedba novega družbenega postopanja.
Okrajno sodišče v Logatcu, oddelek II.,
dne 18. junija 1927.
Št. 917.	1427 3—3
Razglas o ofertni licitaciji za rekonstrukcijo opornih zidov v km 49.8, 50.1 in 50.3 Trojanske državne ceste pri Vranskem.
Gradbena sekcija v Celju razpisuje po nalogu gradbene direkcije v Ljubljani z dne 4. junija 1927., št. 4367, ofertno licitacijo za rekonstrukcijo opornih zidov v km 49-8, 50-1 in 50-3 Trojanske državne ceste pri Vranskem.
Licitacija se bo vršila v pisarni gradbene sekcije v Celju
v ponedeljek dne 4. julija 192 7. efc 11. uri.
lavcev z dne 24. novembra 1925., razglašen v Uradnem listu z dne 7. decembra 1925., št. 262/108.
Oblastna inšpekcija dela v Ljubljani, dne 21. junija 1927.
Ing. E. Baraga s. r.
Št. 2965.	1458
Razglas o licitaciji.
Na podstavi členov 82. do 98. zakona o državnem računovodstvu in z odobritvijo gospoda ministra za šume in rudnike R. br. 5314/27. se bo vršila dne 5. julija 1927. ob enajstih pri direkciji državnega rudnika v Zabukovci prva ofertna licitacija za izgradnjo zgradbe za mostno tehtnico in z zasipom zemljišča.
Proračunjena vsota: 97.880 Din.
Pogoji se lahko vpogledajo pri direkciji omenjenega rudnika vsak delavnik med uradnimi urami.
Kavcija v znesku 5 % ponujene vrednosti za domače in 10 % za tuje državljane se mora položiti pri blagajni državnega rudnika v Zabukovci najkesneje do desetih na dan licitacije.
Iz pisarne generalne rudarske direkcije v Beogradu,
dne 31. maja 1927.: R. br. 5314.
Št. 545/27 pr.
Objava.
Za študijsko leto 1927./1928. so izvoljeni na ljubljanski univerzi:
za rektorja: redni profesor dr. Rajko Nahtigal;
za dekana filozofske fakultete: redni profesor dr. Karel O z val d;
za dekana juridične fakultet e,-dr. Aleksander B i 1 i m o v i č;
za dekana medicinske fakultete: dr. Alfred Serko;
za dekana tehnične fakultete: ing. Jaroslav Foerster in
za dekana teološke fakultete; dr. Franc G r i v e c.
Rektorat univerze
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, dne 19. junija 1927.
Rektor: Lukman s. r.
Št. 144/1 ex 1927.
Objava.
Fakultetni svet filozofske fakultete v Ljubljani je sklenil v redni seji z dne 10. junija 1927., da sprejema dekanat filozofske fakultete v Ljubljani prijave za usposobljonostne izpite za pouk na srednjih šolah (po starem izpitnem redu) samo še do dne 31. decembra 1927.; ti izpiti pa morajo biti dovršeni do konca študijskega leta 1927./1928.
Dekanat filozofske fakultete v Ljubljani,
dne 20. junija 1927.
Tačasni dekan: Ramovš s. r.
Razne objave.
Poziv dedičem, volilojemnikom in upnikom inozemske državljanke.
Karolina pl. G er h aus er, rojena Vertouz, zasebnica v Ljubljani, Sv. Petra cesta, pristojna v Olomuc, češkoslovaška državljanka, je dne 6. junija 1927. umrla.
Sporočilo poslednje volje se je našlo.
Vsi dediči, volilojemniki in upniki, ki so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ali v tuzemstvu živeči tujci, se pozivljejo, naj napovedo svoje zahteve do zapuščine najkesneje do dne
3.	septembra 1927. pri podpisanem sodišču. Sicer bi se smela izročiti zapuščina ne glede na te zahteve inozemskemu oblastvu ali osebi, ki jo poveri to oblastvo.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek L,
dne 6. junija 1927.
A 1948/26-31.	1452
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Karel Primožič, sejmar v Ljubljani, Rožna ulica št. 11, je dne 15. novembra 1926. umrl.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. —
Popolni razglas o tej licitaciji glej v Uradnem listu 65 z dne 17. junija 1927.
Gradbena sekcija v Celju,
dne 12. junija 1927.
Št. 4110/11.	1444 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 2000 stekel za varnostne jamske svetiljke.
Dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direk-eiji.	•	.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 3 0. j n -n i j a 19 2 7. obtenajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 17. junija 1927.
Št. 1593/27.
Opozorilo firmam, ki zaposlujejo inozemce.
Gospod minister za socialno politiko je odredil z odlokom št. 5559/IV z dne 16. junija 1927., da velja glede zaposlovanja inozemcev v naši državi povsem še pravilnik o zaposlovanju inozemskih de-
Ljudska tiskarna, d. d. v Ljubljani,
sklicuje na nedeljo dne 10. julija 1927. ob enajstih v prostore Ljudske tiskarne v Mariboru, Sodna ulica št. 20, svoj
redni občni zbor.
Dnevni red:
1.	) Upravno poročilo.
2.	) Predložitev računskega zaključka.
3.	) Poročilo nadzorništva.
4.	) Odobritev bilance.
5.	) Samostojni predlogi.
6.	) Slučajnosti.	1457
* * *
Izpisek iz družbenih pravil:
§ 26.: Vsaka delnica daje pravico do enega glasu.
§ 27.: Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo družbe.
§ 28.: Občni zbor je sklepčen, če je zastopana na njem vsaj ena desetina vsega delniškega kapitala.
Upravni avet.
Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.