Idiomi v književnih delih slovenskega pisatelja Draga Jančarja
Jurij Rojs
o
fS
HH
m
CLh
V prispevku je predstavljena struktura idiomov v nekaterih izbranih delih pisatelja Draga Jančarja . Največ je takih s strukturo pridevnik + samostalnik, sledijo pa taki s strukturo glagol + samostalnik in glagol + predlog + samostalnik . Precej je avtorskih idiomov in citatov iz različnih jezikih, večinoma	^ iz latinščine, manj pa je folklorizmov, elips, kletvic, fonetičnih besed ter med- Z metnih in transformacijskih stalnih besednih zvez
Ključne besede: slovenščina, idiomatika, Drago Jančar	O
hJ
Idioms in the literary works of the Slovenian writer Drago Jančar	^
This article presents the structure of idioms in some selected works by the	O
writer Drago Jančar. Most of them have the structure adjective + noun, followed by the structure verb + noun and verb + preposition + noun. Many of	^ the author's idioms and quotations come from various languages, primarily ^ Latin, and fewer are folklorisms, ellipses, swearwords, phonetic words, interjections, and transformations of phrasemes .
Key words: Slovenian, idiomatics, Drago Jančar
1 Med današnjimi različnimi pojmovanji vrst frazemov vsako vključuje ali samo jedro frazeološke sestave idioma ali frazema z analitičnim tipom pomena -frazeološke zveze, ki s strukturo neposredno vplivajo na enote leksikalno-seman-tičnega sistema jezika, ali pa paremije (pregovore in reke), ki imajo istočasno dobesedni in preneseni pomen. Nekateri frazeologi vključujejo v frazeologijo samo dve vrsti frazemov: idiome in frazeološke zveze, drugi še pregovore in reke . K temu včasih dodajo še govorne šablone, raznovrstne klišeje in tudi krilatice . Vsi ti tipi enot so združeni glede na dve lastnosti: večbesednost (torej ločeno oblikovanje) in vzpostavljivost pomena
Lahko bi tudi rekli, da spada v širok obseg frazeologije vse to, kar se vzpostavlja v že narejeni obliki, kar pa ni beseda . Takoj opazimo, da to merilo ni struk-turno-semantično, ampak čisto uzualno: vse besedne zveze (BZ) (predikativne in nepredikativne) se vzpostavljajo v govoru ustrezno z uzusom uporabnosti, kar je predmet frazeologije .
Frazeologija je znanost o celotnem obsegu idiomatičnih BZ - to je leksikalna idiomatika . To lahko poimenujemo tudi frazematika, kolikor pač nastopajo idiomi
Z
kot celota glede na nominativno struktumo-semantično organizacijo znakov in so W lahko imenovani frazemi (Polivanov 1928; Telija 1996) .
N	Idiomatika je jedro frazeologije, lahko celo rečemo frazeologija v ožjem po-
1 menu, če le idiomi ustrezajo besedam glede na izpolnjenost teh ali drugih celostno nominativnih funkcij. Z zadnjo razumemo sposobnost besednozvrstnosti, da izraže-O no z zvezo besed pokazati predmet, soodnosen z enim denotatom (z razredom realij, S dogodkov, pojavov, dejstev ipd. ) . Znaki se nanašajo na posamezno besedno vrsto, L vstopajočo v zvezo besed .
0	Proces idiomotvornosti je pritegnitev besedne zveze v metaforo (ali drug v trop) na osnovi podobnosti smisla, ki je izražen v osnovi nominativne »zamisli« in
tistega, kar se označuje z zvezo besed in njenim »dobesednim« pomenom, temu pa je dodana še določena struktura vedenja o svetu, nekakšen »scenarij« ali »okvir« (kot se navadno govori v kognitivnih znanostih) . Tako npr. staroruska BZ ^e3mb Z Ha po^oH spada v scenarij fragmenta lova na medveda: lovec je postavil kopje s A pričvrščenim delom ostrine, medved se je nabodel, dal ostrino v žrelo, se razsrdil, p s tem pa samega sebe pognal v smrt . Tu je prikazan »okvir«, tj . v obliki epizode
1	strukturirana scena, večji fragment scenarija ali scenarij v celoti .
S	Idiomi se oblikujejo kot ekspresivno obarvani znaki . Nastopajo kot kentavri,
K v katerih je neki del prenesen, drugi pa nastopa v svojem neposrednem pomenu, kot 1 npr . živeti na veliki nogi.
1
a\ •
1 2 Leposlovna besedila Draga Jančarja smo izbrali naključno . Pričujoči izbor • seveda še zdaleč ni dokončen, kaže le nekatere značilnosti pisateljeve frazeologije 1 glede na strukturo .
Pridevnik + samostalnik
» . . . prebudilo me je tipkanje modernega adlerja« (SS, 172); »Rdeča armada se približuje Muri . . .« (SPMS, 11, 14; SS, 66); »Kako se reče reševalni avto, nenadoma je znal samo še slovensko« (PP, 209); »Imena, gibi, stavki iz knjižice, s potiskanih in popisanih papirjev,pastelne barve, mirno dihanje znanih teles . . . « (PP, 140); »Zakaj nobena dobra beseda ga ni mogla odvrniti od njegovih misli« (SPMS, 61); »Pisarna z nekaj koščki pohištva, bodoči projektivni biro . . .« (TI, 16, 39, 54); »Upokojenemu arhivarju Janezu Kostrinu se je v sredo življenje spremenilo iz enakomernega in mirnega toka v peklenski vrtinec duševnih bolečin« (SPMS, 87); » . . . potem se pač pojavite in mirna Bosna« (SS, 85); »Gradim vaški vodovod z udarno brigado« (TI, 15); »Avtobus je po vijugasti cesti rinil gor med ozke hribe« (PP, 279); »Pripraviti sem te hotel za višje cilje« (TI, 152, 155); »Prav gotovo je predaval o vzgoji volje. Ali o narodnem znanju mogoče . Da crkneš od dolgega časa« (TI, 139); »Saj to je prosti čas, brezdelje, zato so si izmislili nedelje« (SS, 12); »Res smo zadnje čase pogosto skupaj« (SS, 157); »Imela je gladko, nekoliko izbočeno čelo« (SPMS, 142); »Se pravi babje čenče in obrekovanja« (TOT, 32); »Prav gotovo se prvi hip ni mogel odločiti, ali ima pred seboj pijanega ali nevarnega ali nekoliko bebavega človeka« (SS, 5); »Bussolin je bil vitez, Bussolin je bil nenavadno dober človek . . .« (SS, 127); » . . . z mastnimi črkami [je] natisnjeno ime čudnega kraja . . . «

(SPMS, 43); »Presenečenje je prišlo naslednji dan« (SS, 217); »Strah, da bi bil tukaj smešni profesor, ki v sončnem dnevu hodi naokrog z dežnikom . . . « (PP, 192); o »Ni ga prijavil in pri tem se je počutil kot očividec kaznivega dejanja« (SPMS, 82); »Usmilil se ga je nekdo za debele denarje« (VBV, 43); »Zdaj je v njem že risalna deska . . . « (TI, 20); »Usul se je topel sipkast dež in že po nekaj minutah izginil« (PP, 135); »Odkod so se pravzaprav vzeli vsi ti narodi, ki jih še včeraj nikjer ni bilo, ali ^ pa so varno počivali za železno zaveso, kvečjemu še kot devete dežele v kakšni literaturi?« (PIDD, 14); »Na mejah devete dežele naj ne bo nič« (PIDD, 17); »Duh, ^ ki nas je doslej najbolj dušil, je bil zli duh malodušja« (TI, 200); »Živahnaplesna ^ glasba z oddaljenega plesišča . . . « (TI, 125); »Popadla me je tiha groza . . . mirna ^ groza« (SS, 112); »Takšen hlapec, smrdeč po kmečkem gnoju . . .« (SS, 197); »Kadar daje toplo hrano, pomeni, da je ena runda končana« (TI, 74); » . . . sem hodil za ^ njegovim hrbtom, da ne bi zašel v njegov zorni kot« (SS, 71); »Zadeva se je umika- ^ la na rob črne kronike« (SS, 221 - idiom spada v okvir (sodobne) slovenske publicistike); »Zaslišal se je pasji lajež« (SPMS, 159, 163 - SSKJ: laježpsov - Jančar ima levi prilastek); »Fred ima na glavi cilinder, njegova žena gnezdo belih las in cvili« (PP, 78); »Bujni črni lasje so mu v lepih valovih padali na tilnik« (PP, 67, 193; SPMS, 30, 38); »Veter je dvigoval pšenične slovanske lase« (PP, 213); »Ti lasje so bili zdaj svetli in lahni« (PP, 111); » . . . da so se ji štrenasti lasje v velikih ^ vzgibih premikali okrog glave« (PP, 123); »Vsa dolga leta bo poslušal šumenje, O smeh in glasne pogovore . . . « (SS, 155); »Ah, tisto tvojo kurbarijo bi se uredilo po partijski liniji« (TI, 80); »Groziš mu z ostro, zelo verjetno grožnjo; če je intelektu- « alec, ga racionalno prepričaš, z železno logiko« (VBV, 87); »Svetloba je nastajala N kakor sončna luč . . . « (SS, 163); »Moral pa bi se na način logičnega sklepanja, z W deduktivno metodo . . . « (TI, 229 - knjižno); » . . . poglavitno je, da človek najde svoj ^ notranji mir« (TI, 110); »Tolikokrat sem govoril, da človek s črnimi mislimi, ne sme v steno Toda zdaj mislim, da uživaška sodrga pravzaprav nikoli nima črnih ali čudaških misli« (TI, 194); »Vedel sem, da je to popolnoma nora misel « (SS, 178); »Rani se pridruži tifusna mrzlica« (SPMS, 6) . Pisatelj prepusti bralcu presojo starosti: »Bilo je stanovanje samskega moškega poznih srednjih let« (PP, 217); »Zakaj sem moral kričati v recepciji in tako na nek ovinkarski način prosjačiti za pomoč?« (SS, 113); »Svojega talenta ne bo izdajal v dobrodelne namene« (PP, 69 - tu gre za prohibitiv, ki je morfološko izražen z zanikanjem v zvezi z nedovršnim glagolom); » . . . jasno štajersko nebo« (SS, 121); »Nebo je lahko tudi modro« (SPMS, 140); »Bilo je tako toplo in dobro, kakor ta mehki in voljni sneg, kakor svetla mesečeva noč nad zemljo in nebo nad njo« (SPMS, 76); »Kostrin se je prestopil s svinčenimi nogami« (SPMS, 85) . Somatizma sta tudi naslednja idioma v zloženi povedi: »Irenine pege, Lojzkine pege, vidne brez teleskopa na obeh straneh zavihanega nosu, slovanskega, sončne pege« (PP, 127); »Znano je, da imajo Židje orlovske nosove« (SS, 136) »Tako je bilo pozno popoldne, ko se je bližal večer in so kopasti oblaki pritiskali k tlom« (SPMS, 72); »Tale sanja z odprtimi očmi« (DAIN, 77); » to je samo tisti zbegani pogled svetlih oči, skoraj sivih oči« (PP, 118); »Videl je njegove nevarne oči, ki so bile nekoliko steklene« (SS, 119); »Gumbo ga je gledal z vročičnimi očmi . . .« (PP, 130); »Kadrovski si je mel roke in ga gledal z žarečimi očmi . . . « (SPMS, 110); »Oprijel sem se za železno ograjo na dru-
Z
gi strani« (SS, 158); »Na drugi strani je videl moža v civilni obleki . . . « (SPMS, 140) . V eni povedi imamo kdaj več idiomov: »Poleg njega je sedel človek z bledim N obrazom in odsotnim pogledom . . .« (SPMS, 114) . Jedrno besedo povezujeta dve 1 komponenti: »Čisto pri miru sredi tega bradatega in spačenega obraza« (SS, 6) .
»Naj slikajo njihove zdolgočasene obraze« (SPMS, 142); »Obup, črni obup . Za O koga pišem, kje je še kak smisel, komu govorim? A to ti povem, ti ljudstvo, ti črna S množica!« (DAIN, 48); »Pomislil je, kam bi spravil draga sončna očala, da se ne bi L zdrobila!« (PP, 264) . Vojaški stalni besedni zvezi (SBZ): »Na zemlji pa so žične
0	ovire, minska polja . . . « (PIDD, 16) . »Prerinil se je v prve vrste in videl je, da so ga v modre oči opazile« (SPMS, 93); » . . . taksist je imel v ogledalu rdeče oči od bedenja . . .« (PP, 233); »Gospodična je imela vodeno modre oči« (PP, 23); »Kdaj pa je že on, Godot s svojimi plavimi očmi komu kaj storil« (TI, 244, 245, 245; PP, 163); » . . . zajec je imel rdeče oči, on pa plave, akvamarin« (TI, 245); »Oči so še svetlo
Z modre, modre« (SPMS, 84); »[Volodja] gleda konico svojega čevlja, potem se z A dirigentsko palico popraska po hrbtu . . . « (VBV, 104); »Z okornega rečnega parni-p ka so se oglasile piščali . . .« (PP, 126); »Zaslišali so samotno ptičje petje« (TI, 158);
1	» . . . bilo je slišati harmoniko in zatajeno petje« (SS, 178); »In v tem mestu se bodo
5	kmalu paradni koraki zvrtinčili v nori, krvavi ples . . . « (SS, 103 - ekspr. - idiom je K produkt sekundarne nominacije); »Veliki gala ples« (VBV, 89); »Slikar Mrtvaške-1 ga plesa v Hrastovljah se stiska pod napušč cerkve, s katerega lije topli primorski
6	dež na Istro . . . « (PP, 140 - idiom je reminiscenca na slovensko slikarstvo); »V tem
•	. . . prosojnem sobotnem jutru plava smrt, tista s fresk na Mrtvaškem plesu . . . « (PP, 1 275); »Njegov sorodnik z istim imenom je bil v tem mestu lastnik pogrebnega pod-
•	jetja. Izgubil sem njegov naslov. Med pogrebnimi podjetji ga ni« (PP, 221); »Ko 1 je vstala, ni dvignila pogleda« (PP, 163); »Ona je vendar govorila o družbenem
položaju . . .« (SPMS, 154); » . . . samo kukci grizljajo v svoji nočni uri svoj življenjski prostor pred seboj . . . « (SPMS, 159); » . . . so bile žrtvama šele tu prizadejane odločilne smrtne poškodbe« (SS, 210) . Iz vojaškega izrazja je leksem in idiom: » . . . nemara nosi s seboj kakšno risbo tanka ali razstavljene avtomatske puške . . .« (VBV, 49); »Simon piše na pisalni stroj« (VBV, 107; SPMS, 142, 149); » . . . medla svetloba ožarja zaspani voznikov obraz . . . « (SPMS, 132); »Zdaj se je premaknil in stopil v zeleno modri pramen neonske svetlobe« (SPMS, 108; PP, 138, 138, 210); »V profesorski jedilnici je spet tiho žvenketal jedilni pribor« (PP, 97); »Kurenti, temne poganske prikazni . . . « (SS, 174); »Ogrnjen je bil v tenko rožnato haljo, na kosmatih prsih mu je visela debela kovinska verižica« (PP, 234); »Dovolite, Mihael Vončina, sodelavec policijskega ravnatelja gospoda Krištofa Pajka« (DAIN, 33, 33) . Slovenske družbene ureditve se dotika idiom: »Kakšna agrarna reforma, budalo« (TI, 220) . »Tudi to noč, ko je stal pod Žigonovim oknom in mu je mrzli veter rezal stare kosti, je mislil nanje« (SPMS; 105 - SSKJ: mraz reže do kosti); »Odsluži vojaški rok, ponovno se vpiše na trgovsko fakulteto . . . « (SPMS, 41-42); »Obsojeni se mirno prepusti spremljevalcem, ki ga obkrožajo in z njim stopajo v soju ognjene svetlobe . . . k pomladanskemu sončnemu siju« (SPMS, 63); »Tukaj piše v oklepaju, je dejal, v oklepaju piše: v osnovi odklanjanje vojaške službe« (SS, 147); »Tvoje sovraštvo do vsega postaja že bolestno, to je . . . patološko sovraštvo« (SPMS, 155);

»Zabavno je to, reče Ada, da se Anselmo bojuje proti veleposestnikom dobrega srca« (SPMS, 31); »Samo da konča pripravniški staž na sodišču« (PP, 98); »Bil je o zgrbljen, redki lasje so mu moleli izza ovratnika kot šop slame iz poljskega strašila« (PP, 263); »Rezki in različni udarci pa so se razlili po mojem tkivu in mojem opojnem snu . . . « (SS, 172); »Hkrati pa je bilo vse skupaj v moji sobi in vanjo je vdiralo rdeče žarenje uličnih svetilk . Ulične svetilke so rdeče . . . « (SS, 172); »Nje- ^ mu, kakor tudi drugim ljubiteljem znanosti, polarna svetloba ni pomenila ničesar tako zapletenega, česar ne bi bilo mogoče razložiti« (SS, 169); »Sholar mežika v ^ sončno svetlobo« (SPMS, 60); »Če se vzpne po tem stožcu, pride tja do nebes, on- ^ kraj in še k drugim svetovom« (PP, 245); »Stekel je na ulico in dihal hladni sve- ^ žec . . . « (PP, 40); »Težak nočni šiht je bil to« (SPMS, 115); » . . . rada je govorila o svojih učnih urah in o predavanjih za izredne slušatelje te ali one politične šole . . . « ^ (SPMS, 142); »Njegova stara prijateljica je učiteljica marksizma na tehniški šoli« ^ (SPMS, 121); »V naslednjih letih je Leopold Markoni mlajši končal trgovsko šolo« (SS, 152); »Vse to je premišljeval Gregor Gradnik, ko je zaman vrtel njeno telefonsko številko« (PP, 123, 241); »Ker te je imela partija rada, kot na začetku vse intelektualce in falirane študente . . . « (TI, 46); »Izvedel pa sem za rasno teorijo« (SS, 128); »Neki moški z bikovskim tilnikom in gladko obritim obrazom je sedel poleg njega« (SS, 42); »Leden hlad čuti v prsih in gluho tišino . . . « (SPMS, 14); » . . . zdaj ^ je vanj udarila prazna tišina ulice . . .« (SS, 5); »Balkan Sobranie. Dober tobak« (TI, O 141); » . . . in flagranti, je stvar domnevanja, povezovanja in sklepanja, bistrega uma, intelektualna zadeva « (TI, 224); »Tisti prostor na koncu stranskega skladiščnega hodnika ga ne bo samo oropal vseh normalnih ambicij, ampak tudi zdra- N vega uma« (SPMS, 155); »Kajti ljudje, ki so ga že slišali v nočni uri, ga ne imenu- W jejo zaman smrtna ura« (SPMS, 158); »In rad sem jo imel na ležišču spalnega va- ^ gona . . .« (SPMS, 141); »Ta položaj ti zagotavlja socialno varnost . . . « (SPMS, 154); »Zunaj je bil hladen spomladanski večer« (SPMS, 88); »Gregor Gradnik je na obali reke, kjer vleče hladeči veter« (PP, 77) . Veter je lahko hladen (TOT, 12), suh (PP, 212) in zahoden (PP, 212) . »Mlado vino je oktobra« (VBV, 76); »Neka ženska se je na mile viže norčevala iz moje samotnosti« (SS, 178 - SSKJ: pog . , ekspr . ); »In potem se je škripaje ustavil smešni lokalni vlak« (PP, 239) . Dva idioma sta v povedi: »Vsakemu komunistu mora biti jasno, da revolucionarno delo v tem trenutku ni več borba, niti državljanska vojna . . . « (TI, 19) . »Že tri tedne ni bilo tople vode (TI, 36); »Ali smo res pred izbruhom krvave svetovne vojne . . . « (SS, 153); »Vidiš, je potem dobre volje nadaljeval« (SPMS, 103, 112) . Antonim je »slabe volje« (SPMS, 115, 136) . »Zdi se mi, da prav zdaj poslušajo glasbo. In niso najboljše volje« (PP, 236) . Antonim pravkar navedenemu idiomu je v povedi: »Dajte no, tak humor. Naj gre tale ven,v slabo voljo me je spravil« (DAIN, 36) . »Zelo trpim ob jutranjem ptičjem vrišču« (TI, 158); »Predavalnica ali seminar, ki je prostor ljubljanskega vseučilišča . . .« (TI, 125); »Dunajske strehe, nad njimi je rdeč sončni vzhod« (TOT, 9) . Nasprotje jedrni besedi je: »Pogled na vislice na Gavžniku . Prazne, a grozljive . Na ozadju rdečega sončnega zahoda« (TOT 130) . »Takšnega poskusnega zajca, kot je bila Eva C . , svet še ni imel« (SS, 33); »Tokrat so kopali prehode skozi snežne zamete« (PP, 222); »Kako si padel z neba, o Lucifer, jutranje zarje sin!« (PP, 15) .
Pisatelj Jančar slika tudi sprotna politična dogajanja, kot npr .: »Ah, Evropa, demo-W kratična Evropa je boleča vprašanja z one strani železne zavese potisnila v gluho N Faradayevo kletko tako imenovanega postkomunizma« (PIDD, 24) . Somatizem 1 črne zenice se nahaja dvakrat (SS, 6, 7) . »Obrnjen je nov list v zgodovini dušeslov-ne znanosti« (VBV, 99); »Tisti kovinski zvok z letališča je votlo zvenel v ušesih . . . « O (PP, 242); »Svetloba se je valila po nebu kakor razbeljeni oblaki, vmes pa so prhu-s tali svetlobni žarki kakor široki trakovi« (SS, 168) . Živci so dobri, slabi in trdni L (TI, 24), značaj pa je mlahav in trd (TI, 22, 24) . Glagola delati in garati nastopata
0	v zvezi z idiomom črna živina (TI, 96, 102); družbeno razslojenost izraža idiom v v primeru »Medtem ko pripoveduje o fantu, ki je sin neke velike živine« (PP, 55) .
N
1	Glagol + samostalnik
»Glih treba mu je bilo odkrivati Ameriko« (TI, 226); »In o vas gre glas, da ste Z blag človek« (DAIN, 27); »Toda tovariš Kostrin, je okrožni povišal glas« (SPMS, A 104) . Iz pogovornega jezika je vzet idiom v tejle zvezi: »On pa drži figo v žepu« p (VBV, 87) . »Ko ste se vi borili, jaz pa sem si očitno praskal jajca v ujetništvu« 1 (TI, 47 - vulg . ); »Kadi cigareto za cigareto« (SPMS, 10) . Pedagoško noto ima s idiom: »Samo, tam je bil, jaz ti bom paprimazal Makarenkovo klofuto« (TI, 52) . V K naslednji povedi je v vsakem stavku po en idiom: »Tej objestnosti, ki čedalje bolj 1 ogroža zdravega duha naše mladine, bi bilo treba napraviti konec« (TI, 171) . » . . . v 6 postrgano lice mu je udarilo še več krvi . . . « (SS, 175, 176) . Iz katoliške religije je
•	naslednji idiom: »Vsak med nami mora nositi križ« (TOT, 155); »Temno je tukaj. 1 Zakaj ne prižgeš luči?« (TI, 186); »V tem trenutku ugasne luč« (TI, 24); »Samo z
•	njimi ravnajo ljudje surovo, sem si mislil, z menoj pa ne, mene pustijo pri miru . . .« 1 (SS, 115); »Prešinila me je prekleta misel . . . « (SS, 178); »Pri šumenju morja . . . «
(TI, 134) . Ekspresivna sta idioma: »Obnašaš se, kot da imam mačka ali kot da sem vstal z levo nogo« (VBV, 57); »Ali so se meni tako čudno bleščale oči . . . ?« (SS, 116); »Tekst se je zaustavil, gladina se je umirila . Zaprl je oči. Odprl je oči« (PP, 7); » . . . tja do jutra ni mogel zatisniti očesa« (SS, 144 - SSKJ: ekspr. ); » . . . jaz sem si pustil tam v tisti pisarni soliti pamet od nekakšnega policijskega uradnika« (SS, 86); »Ko sem dvignil pogled . . . « (SS, 159); »Očesci pa sta bili takšni, da ni mogoče odtrgati pogleda . . .« (SS, 6); »Med tem Dedal Janku ponudi roko . . .« (TI, 13 -SSKJ: ekspr . ); »Vasilka si prižge cigareto in stopi k Dedalu« (TI, 51; VBV, 50, 57); »Jelena prižge svečo pred ikono Matere božje in poklekne pred njo« (SPMS, 6); »Ni znal stisniti roke« (SS, 143-144) . Sekundarna nominacija je tudi v idio-mu: »Torej, zavihajmo rokave« (TI, 17); »nisem navajen, veste, je rekel, medtem ko je lovil sapo« (SPMS, 111); »Dvignil je sidro, ladja je plula, balon je vzletel« (PP, 229); »Vrlo dobro, bi morala zahrumeti množica . . . in polkovnik bi moral odgovoriti . . .: Služimo narodu . Vsa množica moških glasov je v en glas zakričala: Služimo narodu« (SPMS, 152); »Obrnil se je [polkovnik] k ljudstvu, se razkora-čil, postavil roke v boke in vzkliknil: Vrlo dobro« (SPMS, 153) . Korelativen je idiom: »Topli februarski veter je talil sneg« (SS, 175); »V New Yorku je snežilo, hodil je po umazani snežni plundri, tukaj, kjer na bi zmeraj sijalo sonce, tukaj je deževalo« (PP, 9) . V obliki klimaksa nastopa idiom: »Živeti med ljudmi, ki so vam odprli svoj dom in svoja srca, da, tudi svoja srca . . .« (SS, 126); »Bolniška soba v

psihiatričnem zavodu - Svoboda osvobaja« (VBV, 39); » . . . in slišal je, kako mu v prsih bije srce« (SPMS, 113); »Glavina je stresal šale na njen in na moj račun, na o najin račun« (SS, 206) . Iz slenga je vzet idiom: »Sledi tisto, čemur se v vseh jezikih danes reče ,utrgan film'« (PP, 83) . »Avtomat je z glavnim udarcem utrnil luč in pod nogami ji je zazevala tema« (SPMS, 144); »Potem Irma vključi gramofon, tiha ,njena' arija« (TI, 106); »Mir! Izklopi tisti prekleti gramofon« (TI, 106); »Mi nismo ^ nikomur zaprli vrat, če je hotel vstopiti v našo hišo« (SS, 184); »Zatopil se je v branje« (SPMS, 157 - SSKJ: ekspr . ); »Ne verjamem, da so te more v kakšni zvezi ^^ s čudnimi dogodki . . . « (SS, 111) . Notranji predmet je v idiomu: » . . . to se pravi ži- ^ veti življenje enodnevnice« (TI, 137) . » . . . nekoliko nepotrebnem sem izgubil živce« ^ (SS, 113 - SSKJ: ekspr.); prav takšen je stilni kvalifikator v naslednjem idiomu:. »Ne žri mi živcev . . . Samo ne nalivaj se, ne žri mi živcev« (TI, 46) . - Zaporedje ^ samostalnik + glagol izkazujejo idiomi: »Ni čudno, grdega mačka mora imeti« ^ (VBV, 46); »Mislim, da se mi je glas nekoliko tresel« (SS, 133); » . . . s kamenjem ^ in z meči odpustke delijo . . .« (TOT, 26); »Kot da je to kakšna galerija, ne pa zavod Svoboda - osvobaja . . . « (VBV, 94, 48, 49); »Vrag si ga vedi . . . « (SS, 17); »Vrata ^ so se vdala« (SS, 86, 112, 112); ». . . in spet so zvezde zasijale na nebu . . .« (SS, 164) . ®
hJ
Glagol + predlog + samostalnik	^
»Spet mi skačeta v besedo . . . « (TOT, 30); »Vse svoje je pustil na cedilu . . . « O (TOT, 50; SS, 110); »Lepše je pasti na višku moči in v cvetu življenja kakor dolgočasno segniti v smrtni postelji . . . « (TI, 179); »Njemu je segla do duše« (TOT, « 73 - SSKJ: ekspr. - tu je nadomeščena beseda srce); »Takole sem že popuščal N nekaj časa, dokler mi nisi zrasel čez glavo« (TI, 246 - SSKJ: pog . ); »V tisti temi W sem gledal z odprtimi očmi v zid . . . « (SS, 111); »Kajpada latinski psalter, ki ga ^ nerazumljivo in brez andohti tulijo menihi, gre kvečjemu do trebuha« (TOT, 37); » . . . duhovno sodišče ga izobči iz cerkve . . . « (TOT, 50-51); » . . . stopimo še k Milki na kozarec« (TI, 188); »Nenadoma mi je prišlo na misel . . . « (SS, 178 - SSKJ: ekspr . ); »Ves dan je šel v nič« (PP, 38); »Njih lahko ima za norca . Jaz sem pa tu . Mene ne bo imel za norca« (DAIN, 79 - SSKJ: ekspr. ); » . . . stopi tja v pisarno in se vrne s kosom papirja, ki mi ga pomoli pod nos . . . « (SS, 136); »Vse si nas potegnil za nos« (SS, 190 - ta idiom izraža periferijo na področju obnašanja in je eden od tistih, ki označujejo prevaro tipa potegniti za nos, metati pesek v oči, naliti čistega vina); »Ne razumeš me, ker te bom moral obsoditi na smrt« (TI, 89); »Nezadržno mi prihaja pred oči neka Boscheva slika« (SS, 73); »Tudi je vaša stvar, če ste si izbrali drugo družbo, je rekel in poblisnil z očmi proti Tondichterju « (SS, 126); »Vsakomur bi lahko pogledal v oči« (SPMS, 90); »Z mehkimi koleni je stopal med njima in temnilo se mu je pred očmi« (SPMS, 102); » . . . Žigon pa je samo odmahoval z roko« (SPMS, 118); »Kadrovski ga je jezno ošinil s svojim svetlo modrim pogledom« (SPMS, 93); »Tondichter se je odmaknil in ga premeril z užaljenim pogledom« (SS, 126); »Samo malo še manjka in vse bo prišlo na dan« (SPMS, 95 - SSKJ: ekspr .); »Šele kadar Jezus zares omahne, takrat si Debil privošči kakšno na njegov račun« (PP, 200; DAIN, 16, 47, 32); »Skomignil sem z rameni« (SS, 125, 130, 217, 200, 221;PP, 213; TI, 34, 187, 229, 260; VBV, 71); »Vsa vzhodnoevropska blebetanja o Evropi, o poti v Evropo, o čimprejšnji
Z
evropeizaciji je treba vzeti z rezervo« (PIDD, 13 - SSKJ: knjiž . ) . Precej je v pi-W sateljevh delih frazeoloških somatizmov, kot npr .: »Vidite, šel sem vam na roko« N (DAIN, 37 - SSKJ: pog . ); »V kovček sem metal vse, kar mi je prišlo pod roke« 1 (SS, 173); »Kaj, za hudiča, ne vidite, da je Wolfova usoda v vaših rokah« (DAIN, ^ 39); » . . . in zdelo se mi je, da je zdaj zadnji hip, ko se še lahko vzamem v roke . . . « O (SS, 122; SPMS, 95 - SSKJ: ekspr. ); »Videla sem te v sanjah« (TI, 159); »Ko S sem se zbudil iz sna ali tiste odsotnosti, sem skušal odpreti okno« (SS, 10); »Gur-L te, človek bi počil od smeha« (SPMS, 90, 90); »Strigla je z ušesi, ampak naprej ni
0	hotela« (SS, 189); »Že razumem, je rekel Kostrin občudujoče in se isti hip ugri-v znil v jezik« (SPMS, 115); »Lil Dagover, čudno lepa igralka, vrgla ga je iz tira«
(SS, 12 - SSKJ: ekspr . ); »Debil se je naslonila nazaj in bobnala s prsti . Liona je strigla z ušesi« (PP, 160); »Žigon pa je samo zamahnil z roko« (SPMS, 118); »Enkrat mu zvoni v ušesih, drugič se pojavi nenadno potenje . . . « (PP, 243; SPMS, Z 154); »Bil je tukaj na začetku neke svoje zgodbe in vse mu je bilo na voljo« (PP, A 13); » . . . ob tej misli se mu je zameglilo pred očmi« (PP, 73 - SSKJ: ekspr .); »Dva p dni je od jutra do večera taval po labirintih, mestu mrtvih , toda Joseph se je udrl
1	v zemljo« (PP, 70 - SSKJ: ekspr . ); »Pri številki pet se je zrinil po stopnicah med S sedečimi, objetimi fanti in dolgo pritiskal na zvonec« (PP, 234); »Zvenenje v K ušesih je prekinil čuden šum« (SPMS, 154); »Poslušaj ti, doktor . Tebi je tvoja 1 znanost malo zlezla v glavo« (VBV, 47) .
o\
Prislov + glagol
1 »Šla sva skozi snežno brozgo in čutil sem, kako me zdravnik postrani pogleduje • izpod svoje kučme« (SS, 133); »Sploh ne veš, kako globoko si zabredel« (DAIN, 1 18 - SSKJ: ekspr.); »Zaprepadeno ga je pogledala . . .« (SS, 122 - SSKJ: pog .) .
Predlog + zaimek + samostalnik
» . . . meni se je zdelo, da smo na vsem svetu samo mi trije« (SS, 185); »Proti svoji volji sem odgovarjal surovo« (TI, 188-189) .
Samostalnik + glagol + pridevnik
». . . nos ima otroško sploščen . . . « (PP, 141); »Bila je objokana, njene oči so bile spet žalostne . . . « (PP, 124); »Je to takšen greh? - Do neba vpijoč« (TOT, 168) .
Predlog + samostalnik + samostalnik
»Ti se ne zavzemaš zanj - plahun si in v očeh javnosti diskreditiran« (DAIN, 32-33); »Vse, kar je živega in kar prihaja, potisniti na dno srca, zazidati« (PP, 236-237) .
Predlog + samostalnik + glagol
»Na prste sem računal, koliko ur sem spal« (SS, 139); »Po prstih je stopil pred njegova vrata« (SPMS, 91); » . . . z Jaroslavom [sva se] kje daleč na jugu in do vratu zakopana v posle . . . « (SS, 12) . Le enkrat smo zasledili strukturo:predlog + samostalniki + predlog + zaimek: »Kostrina ni zanimalo, ali je Žigon v zvezi s tistim, ki postavljajo ali mečejo bombe . . . « (SPMS, 95) .
Predlog + zaimek + samostalnik
»Hotela sem zvedeti, za kaj gre. Saj vem, za kaj gre . . . « (DAIN, 30; SPMS, 113) »Tovarišica, je zakričala na ves glas . . . « (SPMS, 123, 247) .

Jurij Rojs, Idiomi v književnih delih slovenskega pisatelja Draga Jančarja Predlog + samostalnik + predlog + samostalnik
»Kostrin je čutil, da je od glave do peta polit z gnojnico« (SPMS, 86); »Ko sem se o zrinil v njegovo bližino, me je tako pogledal od pet do glave . . .« (SS, 178 - SSKJ: ekspr . ); »Nekdo je moral z resnico na dan« (DAIN, 31); »Zadaj za oltarjem, ki sega od tal do stropa . . .« (SS, 43); ». . . od vzhoda do zahoda korakajo mladi ljudje« (SS, 103).	«
Predlog + števnik + samostalnik	^
» . . . naj opravita te stvari med štirimi očmi« (SPMS, 85); »Zlasti pa hoče vedeti, kaj	^
je notri v lobanji, in to hoče vedeti na prvi pogled« (SS, 123; VBV, 46); »To je treba	^
rešiti z eno potezo« (TI, 182) .	<
Z >
Glagol + samostalnik + predlog + samostalnik	®
»Ne morem reči, koliko časa je minilo, kako dolgo sem kadil cigareto za ciga- ^ reto . . .« (SS, 203); »Volodja potegne glavo med ramena« (VBV, 55 - SSKJ: od ^ strahu potegniti, stisniti glavo med ramena); »Ne, pač pa je bilo dreka do kolen« O (TI, 66); » . . . od vseh strani bo zavreščalo in zakričalo, da bo Gretici zledenela kri v žilah« (SS, 156); »Kdaj pa je Volodja komu skrivil las na glavi?« (VBV, 59); »Toda hh ko je bilo to dvoje na mizi, je bilo vse tako enostavno in nazorno, da se mu je odvalil N kamen od srca« (SPMS, 116 - SSKJ: ekspr.); »Ta se je naslonil na zid in prekrižal W roke na prsih« (SPMS, 103); » . . . ob misli na neznosno obrekovanje, ki ga čaka, so ^ mu stopile solze v oči« (SPMS, 90 - SSKJ: ekspr.); »Ana je takšna, kot bi izgubila tla pod nogami« (DAIN, 72); »V naši deželi se nosi glava v torbi« (TOT, 74, 74, 131, 167 - SSKJ: pog . , ekspr . ); » . . . in to je zmeraj polagal na srce mlademu Žigonu, človeku, ki mu je zdaj zasadil nož v srce« (SPMS, 89 - SSKJ: ekspr. ) . - Strukturo glagol + samostalnik + predlog + zaimek srečamo le tu in tam: »Vsi so se mu kro-hotali, on pa je izgubil sleherno oblast nad seboj« (SS, 177) .
Glagol + predlog + samostalnik
»Spet mi skačete v besedo« (TOT, 30); »Enajst let niti za hip ni posumil, kaj nakleplje in kaj ima za bregom« (SPMS, 12); »Jaz nikogar ne vlečem v nobeno godljo« (DAIN, 20 - SSKJ: ekspr. ); »Na zborovanju profesorjev je škof udaril po mizi« (DAIN, 44); »Samo da je zdaj v kaši« (DAIN, 17); »Pristal bom na nekak usran kompromis« (DAIN, 33); »Ali ne tečejo tudi drugod potoki in kri ljudem po žilah?.« (DAIN, 50); »Blato v organizmu razpada, prosim lepo, ali pride normalnemu človeku kaj takega na misel« (SPMS, 147-148 - SSKJ: ekspr. ) . Enak, le z nikalnico, je idiom v TI, 234. »Ni še daleč čas, ko smo si ob njihovih očitnih lažeh komaj upali drug drugemu pogledati v oči« (DAIN, 21); »En sam človek je od prvega trenutka vedel, da ne gre za požar, da se sile nebeške pregibljejo in da bodo ljudje omrtveli od strahu . .. « (SS, 163); »Kako je z
Z
njenim Franjom, ki ves zaripel v obraz . .. « (SS, 48) . - Le en primer nahajamo z glagolom in pridevniškim prislovom: »Irena sede po turško .. . « (PP, 223) . Tako N tudi glagol + predlog + prislov: »Organizacija je prepričana, da ga je treba v 1 trenutnih vse bolj zapletenih razmerah dati za nekaj časa na hladno« (SPMS, ^ 39) . Enkrat najdemo tudi idiom pridevnik + samostalnik + prislov: »na smrt O dolgočasno« (SS, 30) .
S	Dvakrat srečamo idiom s strukturo glagol + predlog + samostalnik + predlog
L + samostalnik: »Kostrin je cepetal in se predeval z noge na nogo« (SPMS, 100) .
0	Sinonimno je jedro: » . . . in se prestopal z noge na nogo« (SS, 191) . Dvakrat najde-v mo tudi strukturo glagol + zaimek + samostalnik: » . . . saj ni treba pregrizniti vsake
besede« (SS, 203 - SSKJ: ekspr.) . Takšno stilno vrednost ima tale SBZ: »Ni mogla verjeti svojim ušesom« (SPMS, 147) . - Prislov + predlog + zaimek imamo v primeru »Pismo pravilno zaljubljene žene vse to vsebuje samo po sebi« (TI, 132) . Redka Z je tudi struktura prislov + pridevnik: »Poznam pa še zelo dobro« (TI, 37); »prav A dobro« (TI, 75) . P
1	Prislov + veznik + prislov
5	»Zajtrk sem obakrat izpustil . Hodil po glavni ulici gor in dol« (SS, 10, 13); » . . . [lju-K dje] so hodili gor in sem in tja« (SS, 42); »Po ustih sem sem ter tja predeval tisto 1 staro pecivo« (SS, 35, 37, 72); » . . . tu in tam sta spregovorila . . . « (SS, 152); » . . . zgo-
6	raj in spodaj ...« (SS, 111); » . . . slej ko prej . . .« (SPMS, 35, 85 ); » . . . videvajo ga,
•	kako hodi tja gor čez zasnežena polja« (SPMS, 11; PP, 249); » . . . pustil ga je čakati, 1 prej ali slej bo spet njegov« (PP, 44); »Ona govori, ona s kozarcem v roki hodi
•	pred kamionom sem in tja« (PP, 164); »Moškemu na ekranu, ki je še trenutek pred 1 tem jezno hodil sem in tja . . .« (PP, 165; SPMS, 58, 129;TOT, 14; PP 73, 109, 249;
VBV, 39) .
Samostalnik + samostalnik
». . . na obletnici mature [so si] kazali fotografije svojih otrok . . . « (SPMS, 133) »Ležali so na posteljah ali pa nemara sloneli ob oknih, zatopljenih vase in potopljeni v grgranje potočkov . . .« (PP, 138); » . . . zdaj pa na vsakem vogalu najdeš napis Drago, popravljalnica čevljev« (PP, 110); »Iz sosednjega prostora se v pramenu svetlobe, ki pada skozi odprta vrata, prikaže Ana« (DAIN, 50, 85; PP, 7, 281, 282) »Vstal je in videl sem, kako mu pramen sončne svetlobe rdeči lase na glavi« (SS, 82); »Kaj je torej čudnega, če ljudstvo tava v temi, ko so omračeni celo tisti, ki bi morali biti luč sveta« (TOT, 13); »Vstopi Ignac . S knjigo pod pazduho in z velikanskim šopkom rož« (TI, 138, 151); »Stopil je do vrat in nazaj, se zasukal in se nekajkrat zavrtel v ritmu valčka « (SPMS, 151); »Sprva izrazitejša, potem se kakor s sunki vetra približuje in se v valovih spet umika . . . « (125); » . . . ne vidim začetka in konca« (SS, 56); » . . . skozi režo priprtih vrat pada žarek svetlobe . . .« (PP, 58) . -Kdaj pa kdaj srečamo strukturo samostalnik + prislov: » . . . to ti rečem: Klobuk dol pred njim« (DAIN, 17) . Z veznikom: » . . . bratstvo in enotnost« (PIDD, 11); »Moje solze so bile moj kruh dan in noč« (PP, 51; TOT, 118) .

Jurij Rojs, Idiomi v književnih delih slovenskega pisatelja Draga Jančarja Samostalnik + predlog + samostalnik
»Vse je bilo bob ob steno« (SPMS, 61 - SSKJ: ekspr . ); »Na deželi hoče delati, in ko cerkovnik šaljivo pripomni: Bogu za hrbtom? mu trezno in rezko odgovori: Noben kraj ni Bogu za hrbtom« (SPMS, 7); »Kakšna je njegova kuharica? Kako naj se bojujem s takšno vojsko, skrokano, pijano, z vojsko, ki si dan na dan sladi in razvaja svoje čute . . .« (DAIN, 45 - SSKJ: pog .); »Dan na dan in noč za nočjo . . .« ^ (DAIN, 45); »Raje vam bom prebral pesem o papežniku, ki dan na dan čez nas zmerja in mu je ime - Mrcina« (TOT, 119); »Kadar je vstopil kakšen gusar, kapu-cinar ali smrt s koso, zavita v bele rjuhe . . .« (SS, 276-277) . Pomanjkanje fizičnih ^ sposobnosti, pomanjkanje poguma, strah pred smrtjo . . .« (SS, 138); » . . . bo pahnjen ^ v najhujšo temo, kjer bo večno tuljenje in šklepetanje z zobmi« (TOT, 75); »Potem je metal kovance v igralni avtomat in brez misli potiskal na neke tipke« (PP, 208) . - ^ Redke so tele strukture: samostalnik + predlog + prislov: »[Trgovina] je bila hkrati pisarna in poslovalnica za prodajo na debelo« (SS, 117); samostalnik + predlog + samostalnik + glagol: »Zemlja pod nogami se jim dviguje« (DAIN, 64); glagol + predlog + števnik + samostalnik: »Tu sva sama še je čas, da se pogovorite med štirimi očmi« (TOT, 152); predlog + pridevnik + samostalnik: »Prosim, da se v najkrajšem času sestanete s tovarišem projektantom . . .« (TI, 17); »Premišljuješ lahko v prostem času . . . « (TI, 18) . Le po enkrat imamo strukturo vrstilni zaimek + samostal- ^ nik: ». . . severni sij [je] odsev zlatih ščitov, na katerih nosijo boginje Valkire padle O vojščake na drugi svet . . .« (SS, 20, 171) in zaimek + pridevnik + samostalnik: »Ko sem bila majhna, takole, si ničesar na svetu nisem bolj želela, kot to, da bi smela ves hh ljubi dan tičati v tem prostoru« (DAIN, 41)
H
Medmetni idiomi	^
»Počasi, profesor. Najprej dober dan in dobrodošli« (DAIN, 36); »Dobro jutro« (VBV, 39); »Pa jebeš mu mater, kam gre ta svet?« (TI, 237 - vulg . ); »Pa kdaj je tebi dobro, jebenti mater!« (TI, 95 - vulg . ); » . . . brez takih, kot sem jaz, bi že zdavnaj vse skupaj šlo v božjo mater« (TI, 95); »Lahko noč . Noč . Dobro spi« (PP, 145)
Zaimek + samostalnik
»Sivolasi sodnik jo je hotel imeti ves čas ob sebi« (PP, 125); »Kakor da je bilo že ves dan v njegovem obnašanju nekaj, kar ga je s skrivnostno močjo tesnobno stiskalo« (SPMS, 44); » . . . za vse nakaznice, ki sta jih delili z obema rokama in jih poniževali . . . « (TOT, 69); »Pljučnica spravi človeka na oni svet« (SPMS, 9; TI, 132; PP, 44); »Kdo pa bo dežural, vprašam, kdo na tem sfukanem svetu pa bo še sploh kdaj dežural?« (TI, 237); »Tistim postopačem in potepuhom razglasi, da izobča iz Svete matere cerkve njegovo veličanstvo« (DAIN, 65); » . . . ves dan in vso noč« (SS, 117) .
Zaimek + glagol
»Ne vem, kaj me je pičilo . . . « (SS, 107); »Ne vem, kaj se je skuhalo okrog mene« (SS, 112); ». . . a vam sem moral povedati, kar vam gre« (SS, 128); »Skoraj vsakemu se je posvetilo« (DAIN, 116) . Osamljena je struktura zaimek + predlog + zaimek + glagol:
E Z
»Kadar Fedjatin popije veliko žganja, začne sam s seboj govoriti po rusko . . . « (SS, 157) . Tako tudi: glagol + zaimek + predlog + zaimek: » . . . Franjo je ves iz sebe . . . « (SS, 204) .
1 Idiomi s strukturo ne - ne
^ »V Ljubljani o vsem ni bilo ne duha ne sluha . . .« (SS, 169); » . . . ni bilo ne konca ne O kraja . . .« (SPMS, 147) .
S
L	Sestavljeni vezniki kot idiomi
0	»Všeč si mi kljub temu . . . « (TI, 160; SS, 48); »Kljub čemu ...« (TI, 160); »Kljub v	vsemu me ta Čeh pomirja« (SS, 15) .
N
1	Avtorski idiomi
Te vrste idiomi niso slovarsko določljivi in so stvaritev avtorjeve besednozvezne Z vzpostavljivosti . Glede na primerjavo z drugimi vrstami idiomov so dokaj bogati . A Gre za idiome, v katerih je spremenjena komponenta (prenovitve), in tudi za take, p ki jih ustvarja sam pisatelj Drago Jančar .
1	»Besede so visele v zraku« (PP, 97); »Moja stara mama pravi, da je za vsakega
5	en cigel v arestu« (TI, 37); »Kdor ima preveč duha, je tako ali tako na robu norosti, K ta je pa že čez« (DAIN, 69); »Ga ne boš pustil, da grize svoj lastni rep?.« (DAIN, 32); 1 »Kostrin pa je zmeraj ležal na postelji, pokrit čez glavo in zvit v dve gubi« (SPMS,
6	87 - SSKJ: držati se v dve gube 'sključeno'); »Človek, ki ga nihče nima rad, postane
•	hudoben« (TI, 51); »Ta je prišel skozi ključavnico« (DAIN, 36); »Bolezen odhaja o skozi ključavnico, prihaja pa skozi odprta vrata« (DAIN, 4 ); » . . . nenadoma mu je
•	hladna mrščalica stekla po hrbtu in vsem telesu« (SPMS, 110); »Ko bo prišel čas, o jim vržemo njihove štipendije pod noge« (DAIN, 44); »Njene oči so postajale ledeno
mrzle« (SPMS, 122); »V kopalnici je gledal svoj zabuhli obraz z velikimi črnimi marogami pod očmi« (PP, 93); ». . . ima vso družbo in položaj v njej v malem prstu« (SS, 29 - pogosteje se rabi jedro mezinec); » . . . je rekel Okrožni in preluknjal Ko-strina s svojim hladnim in ostrim očesnim rezilom« (SPMS, 97); » tako ga je zdaj šumenje tablete, ki so se mu pridružili doslej popolnoma neznani zvoki, spravilo na rob nervoze« (SPMS, 138 - SSKJ: ekspr. biti, stati na robu obupa); » . . . spet je začel naletavati moker, cunjast sneg . . . « (SS, 78); » . . . odpor do njegovega vinskega zadaha, se je mešal s strahom, ki mu je začel segati v želodec« (SS, 119); ». . . oblivala ga je zeleno modra neonska svetloba z ulice . . . « (SPMS, 114); »Če človek postane odvisen od strasti, je dana nevarnost, da zgrmi na tla njegov značaj« (TI, 145); »Ljubezen. To je edina veda, ki je predobro znana tudi tepcem« (TI, 129); »Toda najprej je treba zgraditi trdnjavo svobode, kot je dejal tovariš Marek« (TI, 23); »V lasten rep je ugriznil« (DAIN, 23); »Kaj se zdaj tu ven mažete« (VBV, 86); »Zagrizeš se v knjigo, si kukec« (SPMS, 161); »Gospodje so različni, zastave se menjajo, meč se pa zmeraj enako suče . . . « (TOT, 153); »Dober zidar zida dobro hišo« (TOT, 24); »In povem vam: to ta rogati, hudi zlodej dela« (TOT, 118); »No, tako sem ga pustil, da se precej časa paca v lastnem zosu« (SPMS, 116; TI, 228 - SSKJ: nizko); »Tisti njen krik, ki je šel skozi kosti in žilje telesa kakor rezilo« (SS, 161); »Do vhoda v votlino, ki je zijal kot črno žrelo . . .« (SPMS, 52); »Ženska naj ljubi in je vesela« (TI, 140); »Ženska je na svetu zato, da ljubi, moški zato, da ustvarja« (TI, 134) .
Jurij Rojs, Idiomi v književnih delih slovenskega pisatelja Draga Jančarja Pregovori in reki
Ta razdelek je zastopan sorazmerno skromno, če upoštevamo veliko število slovenskih pregovorov in rekov . V obravnavanih delih pisatelja Draga Jančarja smo zasledili tele: » konec dober, vse dobro, ni res?« (DAIN, 63); »Zakaj pa lažeš Mene razburi, kadar pomislim, da ima laž kratke noge« (TI, 255-256); »Lep izgovor je dober, pa če ga mačka na repu prinese« (PP, 255 - Bojc 1980: Dober je izgovor, če ^ ga tudi pes na repu prinese); »Siti lačnega ne razume« (TI, 213); »Nikoli ni prepozno« (TI, 64)

Substituirani idiomi	^
Tu gre največkrat za substitucijo komponente, večkrat je zamenjano jedro idioma . »Če izbereš bikovko, je pač bikovka, potem pač bikovka poje, ni res?« (SPMS, 116 - SSKJ: ekspr . kadar je nagajal, je pela šiba); » . . . tako naglo se je vse dogajalo to noč, da je bil že malodane brez uma . . . « (SPMS, 126 - SSKJ: iz uma); »Miriade zvezd, miriade stvari na nebeškem svodu « (PP, 209 - SSKJ: nebesni svod); »Vergerij: Iz njegovih oči odsevata srditost in razdraženost, ki ju je opaziti le pri ljudeh, obsedenih od demona« (TOT, 118 - SSKJ: obseden od hudiča); »Zakon nature je tak, da iz majhnega rase veliko« (TI, 245 - SSKJ: iz malega); »Prižgal si je cigareto in puhnil modrikast dim pod oblake . Bili so črni, šele zdaj ^ je videl, težki in kopasti« (PP, 230); »Previdnost je mast božja« (TI, 208 - SSKJ: O preg previdnost je mati modrosti); »Požvižgam se na njihov dekret« (DAIN, 47 - SSKJ: ekspr. požvižgam se na ves svet); »Šel bi tja dol in ga ustrelil kot psa« hh (SPMS, 130 - SSKJ: ozmerjati koga kot psa; pobili so ga kot psa); » . . . prav goto- N vo imata prste vmes« (SS, 112); »Glavina je potegnil svojo glavo med ramena« H (SS, 130); »Milka odloži svinčnik, gleda Klementa, zahihita se v pest« (TI, 133); ^ »Upam, da mi kot nova upraviteljica Wolfove tiskarne ne boste odrekli strehe nad glavo« (DAIN, 29); »Ko je bilo pripravljenega govora konec, je zakopal glavo v dlani« (SS, 109, 109) .
Primerjalni idiomi
Teh idiomov ni veliko, če jih primerjamo z avtorskimi . Našteli smo šest primerjav: »Gledal sem ga, ki je kakor blisk padel z neba« (PP, 15); »Bučalo je, kakor morje« (SS, 207); » . . . ponuja [se] nekaj razlag, nekaj razlag kot na dlani« (SS, 28 - SSKJ: pog .); »Na dolgem Broadwayu, ki se je vlekel kot jara kača, so utripale luči« (PP, 233); »Zeblo me je kot psa . . .« (SS, 188); »Najlepše pa je bilo kolo . Stalo je tam na sliki kot plemenski žrebec« (PP, 61) .
Citati iz različnih jezikov
Ta razdelek je dokaj bogat: »Et omnis lingua confitebitur Deo« (TOT, 123 - lat. : 'In vsak jezik bo slavil Boga'); »O miseras hominum mentes (TI, 170 - lat. 'O nesrečni duh človeški'); » . . . on ima ipso facto že dispozicijo« (TI, 130 - lat. 's samim dejanjem'); »Doktor: Freiheit macht frei!« (VBV, 102 - nem . 'Svoboda osvobaja'); »Jeseni štiriinštiridesetega bo stopil skozi železna vrata, na katerih bo pisalo Jedem das Seine« (SS, 166 - nem . 'Vsakomur svoje'); »Finis comoediae! Incipit tragoediae!« (TI, 81 - lat. 'Komedija je končana, začenja se tragedija'); »Ja, ampak
Z
bil je lapsus linguae« (TI, 210 - lat. 'govorna pomota'); »Severni sij je nad našimi W kraji pomenil fata morgano . . . « (SS, 170 - it. 'lažni privid'); »Pace suspecta tutius N bellum« (TI, 268 - it . 'Molči tako dolgo, dokler boj ni končan'); »Quam bene vivas 1 refert, non quam dio« (TOT, 151 - lat. 'Pomembno je, kako dobro živiš, ne, kako dolgo') .
O
s Citati v slovenščini
L » . . . enemu poštenemu, pravemu, dobremu pridigarju Juriju Juričiču njegovo ime
0	jemljejo . .. prava iver v očesu jim ni kobila, ampak poštena ženska, ki jo je Ju-v ričič vzel za svojo zakonsko ženo . Bruna v svojem očesu pa ne vidijo« (TOT,
119 - citat je vzet iz Evangelija po Mateju oz . po Luku: »Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?« Mt 7,3 = Lk 6,41); »Človek - kako ponosno to je« (TI, 24 - M . Gorki); »Kdor z nožem maha, Z bo z nožem pokončan« (VBV, 75 - meč je zamenjan z nožem: Evangelij po A Mateju 26,52); »Usoda ima rada ponavljanja, variacije, simetrije . . . Ubijejo ga, p toda on ne ve, da umira zato, da bi se ponovil nek prizor . . . « (SPMS, 19 - J . L .
1	Borges, Zaplet); »Kakšno religijo, opij za ljudstvo, mi zdaj tu zganjaš« (VBV, s 99 - K. Marx - F . Engels); »Ali pa o mokrocvetečih rožcah poezije« (DAIN, 42, K 71 - Prešeren, Sonetni venec, 4 . sonet); »Vsem Slovencem gnado, mir, milost 1 inu pravo spoznane skuzi Jezusa Kristusa prosim« (TOT, 95); »Naš narod mora 6 živeti, tudi če moramo mi za to umreti« (SS, 150); »Ljubica (tiho poje): Beauty
•	is so rare a thing /so few drink of my fountain / Lepota je tako redka stvar, / tako 1 malo jih pije iz mojega vodnjaka« (VBV, 93) . Jančar prenavlja tudi verz iz par-
•	tizanske pesmi Bratje, le k soncu, svobodi: »Vzhod in Zahod se budita . . . « (SS, 1 103 - v prepesnitvi Mileta Klopčiča: »Sever in jug se budita, drami se vzhod in
zahod . .. «) .
Preklinjevalni idiomi
»Glasba je glasba, glasbo en drek brigajo režimi in ideologije« (SS, 102); »Teh ni veliko, npr. : »Glavina je rekel, da ga en drek briga, Nemci, Židje, Slovenci, vse ga en drek briga« (SS, 175 - SSKJ: vulg . ); »Ne upaš si udariti, je rekel Glavina, en drek si upaš« (SS, 207); »Ignacij: Ne vidiš, da gre vse k hudiču« (DAIN, 72, 41)
Tavtološke frazeosheme
» . . . samo Martinov pes, ki vse noči preleži med vrati lokala in od časa do časa dvigne težko oblomovsko glavo«: predl . od + sam . v rod. + predl . do + isti sam . v rod. (PP, 35; SPMS, 97, 126; SS, 163); »iz dneva v dan«: predl . iz + sam . v rod . + predl . v + isti sam . v tož . (SPMS, 37, 90); »Njeni člani so morali ugotoviti, da kljub številnim predavanjem, neposrednemu delovanju med ljudstvom, od človeka do človeka, od duše do duše«: predl od + sam v rod + predl do + isti sam . v rod . (SS, 91-92); » . . . potujeta od kraja do kraja«: predl . od + sam. v rod . + predl . do + isti sam . v rod. (SS, 109); »Pravzaprav je moj pogled od obraza do obraza, od spake do spake, od lepotice do lepotice«: predl od + sam v rod +

predl . do + isti sam . v rod . (SS, 180); »Potovala sem torej od obraza do obraza«: ^ predl . od + sam . v rod . + predl . do + isti sam . v rod . (SS, 183); » . . . od ust do ust o gre govorica, da so Rusi v Avstriji«: predl . od + sam . v rod . + predl . do + isti sam . v rod . (SPMS, 11) .
V Triptihu o Trubarju, v drugem poglavju z naslovom Nikdir dom, imamo reminiscenco na slovensko ljudsko pesem: »Neža začne nenadoma peti: ,Stoji mi, ^ stoji poljece, / Oj polje široko .'«
m
Fonetične besede	^
Pri Jančarju so številne . Ne navajamo jih v povedi, marveč glede na strukturo, npr .: ^ »en drek, en drek« (SS, 195 - vulg . ); »ta hip« (PP, 140; TI, 143; SS, 85, 188; ^ PIDD, 22); »v hipu« (SPMS, 129, 129, 149, 272; SS, 158; SPMS, 117); »za hip« (SS, 5, 6, 16, 195, 206, 209; SPMS, 92, 114, 165, 168; PP, 6, 9, 128, 244, 283; PIDD, 22); »za hipec« (SS, 188, 188); »čez čas« (SPMS, 92; SS, 100); »do dna« (SS, 193); »mar mi je« (DAIN, 62); »iz obupa« (SS, 201 - ekspr . ); »in pika« (SPMS, 156; SS, 106); »pri priči« (SS, 201; PP, 35) .	^
O
Folklorni idiomi	^
Ti so v obravnavanih delih zelo redki, npr .: » . . . nikjer ni bilo tako temno sredi bele- ^ ga dne . . . « (SS, 17); » . . . pri belem dnevu« (SS, 79) . Naslov dela »Poročilo iz devete O dežele« je folklorno obarvan . Večkrat se ponovi idiom »deveta dežela« (PIDD, 7, 11 . . .) .
Izpust ali elipsa	W
»Saj ni treba do dna, se je omehčal« (SPMS, 113 - tj . izpiti, izprazniti); »Samotr- ^ pinčenje in orgije in goli čez drn in strn in vsega hudiča« (SS, 19 - tek); »Ne, je Ondra obupano odkimal « (SS, 19 - z glavo); »Mislil sem, da me bo kap tam pod havbo« (TI, 17 - izpuščeno zadela (SSKJ)); »Z mrzlo grozo razpoznava skrivnostno in nekoliko ironično pisavo usode, ki ga ni pripeljala sem, da bi ga odrešila in postavila piko« (SPMS, 14 - izpuščeno: na i); »S kolegi smo ga malo potegnili, kar od petka « (VBV, 39 - vinca, žganja, piva ipd ); »Temu človeku ni bilo mogoče do živega« (PP, 75 - tj priti)
Frazeološka transformacija
Tu gre za substitucijo jedrne besede ali komponente, npr.: »Razburiš pa se hitro zadnje čase« (TI, 102); »Vsi trije bruhnejo v krohot« (VBV, 66) . V romanu Posmehljivo poželenje imamo korelacijo na besedotvorni osnovi: »Včasih tako daleč, da človeku omrači um« (PP, 31 - SSKJ: omračitev uma) . »Človeku ponudiš prst, on pa hoče še roko« (TI, 209 - SSKJ: Če mu prst ponudiš, pa roko z(a)grabi; Bojc 1980: Ko (mu) prst pomoliš, (za)grabi, prime za roko); »Volk kožo menja, dlake pa ne . . . « (VBV, 75 - Bojc1980: Volk dlako (iz)premeni (menja), a nravi (čudi) nikdar)
Jurij Rojs, Idiomi v književnih delih slovenskega pisatelja Draga Jančarja J 3 Povzetek
Z Tu je predstavljeno frazeološko gradivo iz nekaterih naključno izbranih del Draga 1 Jančarja, pri čemer ni upoštevana kronološka razvrstitev in individualizacija junakov, ampak gre le za strukturo idiomov v osmih Jančarjevih knjigah iz njegovega O obsežnega literarnega opusa .
S
L
0
DAIN	Blodniki: tri igre - Disident Arnož in njegovi
PIDD	Poročilo iz devete dežele
PP	Posmehljivo poželenje
z SPMS	Smrt pri Mariji Snežni
A SS	Severni sij
TI	Tri igre
1	TOT	Triptih o Trubarju VBV	Veliki briljantni valček
Kratice
K
1 1
6
0
Upoštevana dela Draga Jančarja
Severni sij, Murska Sobota: Pomurska založba1984 (SS) Smrt pri Mariji Snežni: novele, Ljubljana: MK, 1985 (SPMS) . Tri igre, Ljubljana: MK, 1988 (TI) .
Blodniki: tri igre - Disident Arnož in njegovi, Maribor: Obzorja, 1982 (DAIN) . Triptih o Trubarju, Maribor: Obzorja, 1986 (TOT) . Posmehljivo poželenje, Celovec - Salzburg: Wieser, 1993 (PP) . Poročilo iz devete dežele, Celovec - Salzburg: Wieser, 1991 (PIDD) . Veliki briljantni valček, Ljubljana: DZS, 1977 (VBV) .
Literatura
Baranov - Dobrovolski = A . H . BapaHOB - ^ . O . ^o6poBonBCKHH, AcneKmu meo-puu ^pa3eono^uu, MocKBa: 3HaK, 2008.
Bojc 1980 = E . Bojc, Pregovori in reki na Slovenskem, Ljubljana: DZS, 21980 .
Gantar 2007 = P . Gantar, Stalne besedne zveze v slovenščini: korpusni pristop, Ljubljana: ZRC SAZU, 2007 (Lingua Slovenica 3) .
Keber 2003 = J. Keber, Frazeološki slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek, Ljubljana: ZRC SAZU, 2003.
Kržišnik - Eismann 2007 = E Kržišnik - W Eismann (ur ), Frazeologija v jezikoslovju in drugih vedah = Phraseologie in der Sprachwissenschaft und anderen Disziplinen = Phraseology in linguistics and other branches of science = 0pa3eo^o^uH e R3UK03HaHuu u dpyaux HayKax, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, 2007 (Europhras Slovenija 2005) .
HgnoMu b ^HTepaTypHMx npoH3BegeHHflx c^OBeHCKoro EHcaTe^H flparo ÄHHapa
Pe3roMe

Menac 2007 = A. Menac, Hrvatska frazeologija, Zagreb: Knjigra, 2007.
Polivanov 1928 = E . ^ . no^HBaHOB, BeedeHue e HsuKosHaHue d^H nsuKoeednecKux o eysoe, ^eHHHrpag, 1928.
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1-5, Ljubljana: SAZU oz . ZRC SAZU (izd. ) - DZS (zal . ), 1970-1991.
Telija 1996 = B . H . Tenna, PyccKaH ^pa3eo^o^uH, MocKBa, 1996.	^
Telija 2006 = B . H . Tenna, Eonbmou ^pa3eonoe^HecKuu cnoeapb pyccKo^o H3UKa,
MocKBa: AcT-npecc KHHra, 2006.	^
Toporišič 1992 = J . Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992 (Leksikoni, Sopotnik) .
Žukov 1994 = A . ^yKOB, PyccKaH ^pa3eonoe^H, MocKBa, 1994.
SI

Z >
o
hJ
B HHTepaTypHHX npoH3BegeHHax coBpeMeHHoro cnoBeHCKoro nncaTena ^,paro ^ ^HHapa caMHMH MHoroHHcneHHHMH ÄBnaroTca ngnoMH co CTpyKTypoH npuMaaa- O me^bHoe + cy^ecmeume^bHoe. Btophmh no nacTOTe HcnonB30BaHHa aBnaroTca cTpyKTypH ^na^on + cy^ecmeume^bHoe, a^aao^ + nped^oa + cy^ecmeume^bHoe. « OTMe^aeTca TaK^e 3HaHHTenBHoe HHcno aBTopcKHX h^homob, a TaK^e ^HTaT Ha N pa3HHX a3HKax (Ha naTHHH) . B MeHtmeM Konn^ecTBe BCTpe^aroTca ^ontKnopHHe W HgnoMH: KnaTBH h 3aKnHHaHHa, Me^goMeTHa h 3ByKonogpa«aTenBHHe cnoBa .	^
npH ^TOM Ba^Ho oTMeTHTt, HTo ^,paro ^H^ap - nncaTent, MacTepcKH Bna-gero^HX BectMa pa3HopogHHMH cTHnaMH . Ero repon roBopaT Ha npaBHntHoM cnoBeHCKoM a3HKe - npaKTH^ecKH 6e3 gHaneKTH3MoB . Cny^aHHHe gHaneKTH3MH, ecHH ohh noaBnaroTca b TeKCTe, noHaTHH HHTaTenro 6e3 oco6hx 3aTpygHeHHH . npH ^TOM aBTop cTaTBH npngep^HBaeTca MHeHHa, hto HHocTpaHHHX ^HTaT b aHa-nH3HpyeMHX npoH3BegeHHax cnnmKoM MHoro, KaK nepeBegeHHHX, TaK h Hene-peBegeHHHX . OnpegeneHHe cTpyKTypH HcnonB3oBaHHHX HgnoMoB ocy^ecTBneHo Ha ocHoBaHHH cnynaHHoH nog6opKH npoH3BegeHHH ^,paro ^H^apa, 6e3 nonHTKH HHgHBHgya^H3a^HH oTgentHHX HHTepaTypHHX repoeB .