sžs(L<s> J OFFICIAL ORGAN [
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION
Fnt«red as Second CI— Matter December lžth l>a, at the Peel Offlee at Cleveland, Ohio. Under the Aet efAamt ltth 181* Aeoepted for Malllnr at SpecUd Eate ef Poatare Provided for hi Beetlen 110S. Act of October Srd 1M7. Authorised mi May 22nd 1918
NO. 8 — STEV. 8	CLEVELAND, O., 21. FEBRUARJA (FEBRUARY), 1945	VOLUME XXXI — LETO XXXI
Novi grobovi v Clevelanda
Alojzija Mejač
18. febr. popoldne ob 4:15 je umrla Alojzija Mejač roj. Kater, vdova, stanujoča na 18207 Rosecliff Rd. Bolehala je mesec dni. Doma je tila iz Device Marije v Polju ter je bila stara ob smrti 58 let. Bila je članica sledečih društev. Sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ, podružnice 25 SŽZ, St. Clair Grove št. 98 W. C. Zapušča dva sina in dve hčeri: Mary, Jack, Rose Segulin in Louis.
Frank Kapel
Po dolgi in mučni bolezni je umrl v St. Luke's bolnišnici splošno poznani Frank Kapel, po domače Stancar, star 53 let, stanujoč na Chardon Rd., v Wickliffe, O. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary roj. De-lost doma iz Knežaka pri St. Petru na Krasu, tri otroke: Cpl. Frank v Camp Blanding, Fla.,.Elsie, Pvt. Milan v Fort McClellan, Ala., sestri Mary Urbančič in Frances Kapel, obe v Detroitu ter veliko sorodnikov. Rojen je bil v Košani pri Št. Petru, kjer zapušča brata Janeza in Antona, sestro Rozali-jo ter več sorodnikov.
Mttrjf
15. febr. je umrla v bolnišnici Mary Pozelnik, roj. Perko, stara 52 let. Živela je na 6603 Schaefer Ave. Tukaj zapušča žalujočega soproga Antona, doma iz Vel ke Slivice, fara Velike Lašče, otroka Antona in Albino, brata Franka, teto Mrs. Bambič in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu.
Louis Loščak
V Lakeside bolnišnici je umrl Louis Loščak, star 57 let, prebivajoč na 977 E. 67. St. Tukaj nima sorodnikov. Rojen je bil v občini Udine, Italija, kjer za. pušča brata in več sorodnikov. Tukaj je bival 31 let Joseph Kriišnik
Umrl je Jos. Kržišnik, star 55 let. Stanoval je na 1385 E. 39. St. Doma je bil iz Žirovnice na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 34 leti. Zadnjih pet let je delal v tovarni Patterson Leitch.
Cecilija Kuret
17. febr. je umrla Cecilija Kuret, poprej Yakos, roj. Kregar, stara 65 let. Stanovala je na 15705 Holmes Ave. Doma je bila iz Št. Vida pri Ljubljani, odkoder je prišla v Ameriko pred 40 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Jakoba, hčer Josephine poroč. Emser, sinove: Joseph Yakos, Frank Yakos, John Yakos. in Jack Kuret, v Fly Creek, N. Y. zapušča sina Anthony Yakos, v stari domovini pa sestro Marijo.
Alois Arhar "18. febr. zjutraj je umrl zadet od srčne kapi Alois Arhar, star 72 let, stanujoč na 153T E. 41. St. Tukaj zapušča hčere: Lois in Christine, sestro Jennie omož. Bizjak, ki biva v Meadow-lands, Pa. ter več drugih sorodnikov. Bil je vdovec.- Žena mu je umrla pred 25 leti. Rojen je bil v Vižmarjih nad Ljubljano, kjer zapušča več bratov in drugega sorodstva.
Tukaj je bival 40 let in je bil izučen mizar. Dolgo let je popravljal orgle, katerih je mno-
Splošna policijska ura
Washington. 19. febr. — Da
se bo v sedanjem vojnem času prihranilo nekaj premoga za kurjavo in pri produkciji električne luči, je danes mobilizacijski direktor James F. Byrnes izdal uradni ukaz za uvedbo splošne policijske ure o polnoči za vse nočne klube, gledališča, plesišča, gostilne, itd. Pri tem so izvzeti samo restavranti. Ta postava, ki vel j a za vse države naše Unije stopi v veljavo v ponedeljek; 26. februarja. Točno opolnoči bodo morali zapustiti gostje gotove lokale v svrhe zatvoritve.
Zaeno je bilo v tej odredbi omenjeno, da naj državne in mestne oblasti strogo pazijo na to, da bodo navedeni lokali ob označeni uri zaprti.
-o-
REV. ČERNE SE VRAČA V AMERIKO Iz Sheboygana, Wis. se nam poroča, da je med onimi srečnimi interniranci v Nemčiji, ki so bili zamenjani z nemškimi interniranci v Ameriki tudi naš rojak Rev. James Černe, bivši župnik cerkve sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu in bivši duhovni vodja naše Jednote. To dtfVčštilo je doSlo iz informacijskega urada državnega de-partmenta. .
Ti rešeni jetniki se nahajajo na švedskem parniku Grip-sholm, ki je dne 8. febr. odplul iz Marselja, v New York je pa imel dospeti včeraj 20. februarja.
Father Cerne bo imel gotovo kaj zanimivega za povedati, kako je tekom nemške okupacije pastiroval nekaj časa na Gorenjskem in kako se je imel pozneje v nemškem ujetništvu.
-o-
KSKJ KEGLJAŠKA TEKMA
Waukegan, III. — Letna K S. K. J. kegljaška tekma za srednji zapad bo letos v Wau-keganu v soboto in nedeljo 14. in 15. aprila. Mike Opeka iz North Chicago je predsednik te zveze, John Hladnik, tudi iz North Chicago, pa tajnik, Frank Kosmach iz Chicago, ki je bil izvršni tajnik teh kegljaških tekem od njihovega začetka bo tudi letos.
Tri KSKJ društva v Wauke-gan-North Chicago, namreč društvo sv. Jožefa, Marije Pomagaj in sv. Ane, bodo zavzela mesto krajevnega odbora za tekmo. Frank Jerina, Ignacij Grom. in Mrs. Vincent Mathias so predsedniki teh lokalnih K. S. K. J. društev.
-o-
HIMMLER DAJE VELIKO NAGRADO STRELCEM London. — Heinrich Him-mler, načelnik Gestape in domače fronte, je naznanil sledeče nagrade posameznim strelcem, ki bodo ubili sovražnika:
Za 10 ubitih sovražnikov dobi vojak 100 cigaret; za 20 dobi 10 dni dopusta; za 50 dobi železen križec in zapestno uro.
Za 100 ubitih sovražnikov dobi vojak lepo lovsko puško in za 150 dobi od Himmlerja dovoljenje, da sme s to puško na lov na njegovo privatno posestve.
Pet nadaljnih članov KSKJ padlo za domovino
Zaporedna it. 66
Zaporedna št. 67
Zaporedna št. 68
Vesti iz slovenskih naselbin
Ffc. Edward J. Rozman
Joliet, lil. — Tu živeča Mrs. Alma Rozn^n je bila uradno obveščena, da je njen soprog Pfc. Edward J. Rozman dne 20. januarja t. 1. padel na bojišču v Luxemburgu. To je prva vojna žrtev našega društva sv. Antona Padov. št. 87, ki je daroval svoje življenje za domovino.
Rojen je bil v Jolietu 13. okt. 1918. Ko je dovršil našo farno iolo sv. Jožefa, je graduir-al tudi na Joliet Township višji šoli, Zatem je bil zaposlen v pisarni American Steel & Wire Co., odkoder je bil pozvan k vojakom 28. junija 1944. Prvotno vežbanje je dovršil v Camp Blanding, Fla. Lani dne 30. novembra je bil doma na kratkem« dopustu, toda 15. dec. je bil pa že poslan čez morje. Naš mladi junak je bil samo dober mesec na bojnem polju, pa ga je nesreča doletela.
17. januarja letos je njegova soproga dobila od njega prvo pismo, da se še dobro počuti žal, čez tri dni zatem (20. jan.) je bila pa od vojnega depart-menta obveščena, da je umrl.
Tukaj zapušča poleg žalujoče žene—starše Mr. in Mrs. Leo Adamič, enega pol-brata Franka Adamič, eno polsestro Mrs. Barbaro Kociuba in dve poročeni sestri Mrs. Edward Zoran in Mrs. Frances Meditz.
Za pokojnika je bila dne 15. febr. v naši farni cerkvi sv. Jožefa darovana peta sv. maša zadušnica.
V imenu društva izrekam vsem preostalim žalujočim is-
Sgt. Leo Plesha Zaporedna št. 69
Sgt. Edward Horvat Joliet, lil. — Z žalostjo mo ram poročati, da*smo pri na
' La Salle, III.—Theresa Streli je bila obveščena od vojnega departmental da je bil njen sin Pvt. Fred Streli ubit v Belgiji 8. jan. Rojen je bil 8. avg. 1924 v Rockvallu, Colo. K vojakom je bil pokliaan decembra 1943, lan-' skega maja je bil doma na dopu-' stu in se je poročil z Inezo Mau-! tir.o iz Oglesbyja, naslednji me-! >ec pa je šel v Anglijo. Zadnje pi?mo je pisal materi 30. dec., : v katerem je omenil, da je vse ' dobro. Poleg matere zapušča pet bratov — tri v armadi, eden je doma, John pa je učitelj na univerzi Illinois.
i Detroit. — Jorn Kos, se je vrnil iz bolnišnice in se zdaj zdravi doma. — T/Sgt. Ray Travnik je prišel iz Mississippi-ja na 15-dnevni dopust. — Lau-
šem društvu izgubili že druge-j rencia Zrimec, bolničarka v ga člana, ki je padel na bojnem j Osteopathic Hospitalu, se pri-polju. Ta naša nova žrtev voj- druži vojaškim bolničarkam in ne je T-4 Sgt. Edward Horvat,
ki je bih ubit na Francoskem
odpotuje v Camp McCoy, Wis. — žena Edwarda Padarja, ka-
dne 19. januarja t. 1. Padel je'teri se nahaja v nemškem ujetništvu, je bila obveščena od vojne oblasti, da bo prejela bronasto medaljo za hrabrost moža, ki
v naj'epši mladeniški dobi, star komaj 25 let. V Stric Samovi službi je bil od junija 1941. —
Njegovi starši, Martin in Ana! se Je boril na zapadni fronti. — Hrovat z 2208 N. Nicholson St., j Bronasto medaljo za hrabrost je so prejeli to žalostno vest rav-i dobiI tudi Lt. John Krainz, sin no na dan svoje 38 letnice poro-,Katie Krainz, ki služi pri padal-
go inštaliral v elevelandskih in okoliških cerkvah.
Cpl. Anton Hočevar
na francosku frontu do Pariza.
Naš sobrat Leo se rodio 3. okt. 1918 u So. Chicagu, 111. Njegovi roditelji dali su ga vpisati u pomladak KSKJ. još iste godine, a g. 1940 prestupio je med odraslo članstvo. Dovr-šio je Throop grammar školu i Bowen višju školu, a potem je radio kod Y. Sh. & T. Co. do godine 1942 mjeseca aprila, a onda je prošao u vojnu.
Pokojni Leo ostavlja žalost-nu majku Mary i otca Mile Plesha, 9634 Ave. L, i još tri brate: Emil 27 god.,vojnik u Italiji, Stanley 24, vojnik u državi Delaware i Harry 19, još kod kuče; svi označeni su članovi našeg društva. Njegov otac je osnovatelj ovog društva. ■ Društvo naročilo dvije sv. kreno sožalje. Bodi mu ohra-jmise za pokojnog, jedna bude
njen blag spomin!
Math Krall, tajnik.
So. Chicago, III. — Ovime javljamo žalostmi vijest svemu članstvu i prijateljima našeg odsjeka Presv. Srca Isusovega br. 166, da smo izgubili iz naše sredine drugog člana. L. Plesha, kojeg ovde sliku donosimo, koji je umro na bojnom polju u Nemčiji 31. dec. 1944, kada se je borio proti neprijateljima za slobodu svoje zemlje—Amerike. I prvi naš član John J. Peterlich bio ubit 5. nov. 1944 na bojnom polju v Franciji.
U zadnjem pismu, sto je pi-sao svojim roditelj ima na dec. 30. 1944 je omenio, da se nalazi u dobrom zdravi ju, te da se roditelji neka ne brinu za njega.
Otišao je preko vode mjeseca maja 1944. On je bio sa prvimi američkimi vojnici pri vpadu
ke. Poleg staršev zapušča pokojnik dva brata, oba v vojaški službi, enega pa tukaj doma in tri sestre. Naša prva vojna žrtev je bil Sgt. Wm Plut, ki je padel dne 21. aktobra 1944 na Pacifiku.
Naše sožalje prizadetim, pokojnika pa ohranimo v blagem spominu!
Michael Setina,
taj. dr. sv Frančiška Sal, št. 29.
; na 5. marca u 8 sati, a druga 20, marca u 8 sati.
Roditelji pokojnoga unapred se zahvaljuj u svima, koji čedu prisustvovati ovim sv. misama.
Brate Leo, neka Ti je blaga uspomena, i počivaj u miru bo-žem u tudjoj zemlji—Franciji; a Tvojim roditelj ima i brači naše iskreno zaučešče.
John Peterlich, tajnik.
-o-
Cleveland, Ohio. — Malo je slučajev v sedanji vojni, da bi dva sina ene družine v kratkem času padla na bojnem polju. Tak žalosten slučaj sta te dni doživela Mr. in Mrs. Charles Hočevar, živeča na 15910 Raymond Ave. v Maple Hts. blizu Clevelanda. Naj prvo je tem staršem vojni department na-
znanil o junaški smrti njih 22 letnega sina Cpl. Antona da Je^in »eeti iz bil ubit na nemški fronti letos' aotinemu GUeil«.
17. januarja; zadnji četrtek 14. febr. se je pa glasila druga žalostna vest o smrti njih drugega sina Pfc. Laddie-ja, ki je padel v bitki nekje na Pacifiku.
Sliko in življenjepis prvega prinašamo danes, sliko drugega ter nekaj o njegovem življenju pa sledi prihodnjič. Laddie Hočevar bo torej 70. Jednotin član, ki je padel za domovino. Naj bo pri tem omenjeno, da so vsi Hocevarjevi člani društva sv. Družine št. 207 naše Jednote, tako sta tudi spadala k temu društvu oba naša brata junaka.
Cpl. Anton Hočevar je bil na fronti ranjen že lani 1. decembra; ko je okreval, so ga pa poslali zopet v akcijo 11. januarja.
Pokojnik je dovršil Maple Heights višjo šolo, zatem je pa delal v Richmanovi tovarni oblek. V armado je bil pozvan 14. nov. 1942, preko morja pa poslan decembra 1943. Zadnjič je pisal domov letos 12. jan. trdeč, da se dobro počuti, toda čez pet dni zatem je pa umrl.
Hocevarjevi imajo še enega sina v armadi S/Sgt. Charlesa, nekje na Francoskem. Doma so, pa še en sin in dve hčeri Alice in Betty.
Naše sožalje prizadetim, pokojnikoma pa slava in blag spomin!
-o--—
Pošiljajte m vainc novice *Mti ta raae n*e«lbua« Jed
nih četah in se zdaj bori na Filipinih.
New York. — Tukaj je nenadoma umrl John Lacjan, star 57 let in doma iz Domžal. V tem mestu je živel čez 30 let in bil po poklicu klobučar. V Glen-dalu, L. I., zapušča sina, brata in več sorodnikov, v starem kraju pa brata in sorodnike.
Johnstown, Pa. — Dne 25.
jan. je po, dvodnevni bolezni umrl Marko Grgurich, star 56 let. Doma je bil iz vasi Kuševice pri Karlovcu na Hrvaškem, kjer zapušča ženo in hčer, v Ameriki pa par oddaljdni (hsorodnikov.
—	Dne 29. jan. je po večmesečni bolezni umrl v bolnišnici Frank Zalar, star okrog 60 let in doma iz Cerknice (po domače Obre-zov). V Ameriki je bil čez 40 let. Zapušča ženo, šest hčera in tri sinove, od katerih so trije v armadi (eden je bil ranjen in se nahaja v bolnišnici v Angliji). Bil je mirne in dobrosrčne narave in priden dealvec v mizarski in zidarski stroki. Zadnja leta ni bil pri nobenem društvu, ker ga je bil vsled depresije prisiljen pustiti.—Iz Italije se je oglasil Tom Bricely, ki je bil pozvan v armado pred letom.
Rock Springs, Wyo.—Tukaj je umrl Joe Hafner, samski, star 69 let in doma iz Stare Loke na Gorenjskem. V Ameriki je bil 39 let. Zapušča dva bratranca
—	Johna šifrerja v Chisholmu, Minn,, Antona pa v Milwaukee ju.
Butte, Mont. — Družina Anton Sustarshic je prejela vest, da je njen sin Lt. Andrew M Sustarsic, star 22 let, pogrešan na Kitajskem od 18. dec. Služil je pri letalcih in se omenjenega dne ni vrnil z vojaške misije.
Baggaley, Pa.—Pri eksploziji v tovarni Vulcan Mold & Iron Co. je bil težko poškodovan Frank žabkar, ki se nahaja v bolnišnici v Latroba in obiski niso dovoljeni. V tisti eksploziji so bili poškodovani tudi trije drugi delavci, med njimi delo-
Budimpešta padla
London, 14. febr.—Rusi so dovršili osvojitev razdejane Budimpešte, ogrskega glavnega mesta, po ljutih bitkah, ki so trajale 49 dni in v katerih je sovražnik utrpel ogromne izgube. Rusi so ubili 49,000 in ujeli 110,000 sovražnikov.
Zmago v Budimpešti je naznanil maršal Stalin v povelju dneva. Nemce je zadela največja katastrofa od Stalingra-da. Topovi v Moskvi so ponovno grmeli in proslavljali največjo rusko zmago od padca Varšave 17. januarja.
Poveljnika ruskih armad, ki sta uničila nemško-ogrsko vojaško posadko v Budimpešti, sta maršala Malinovski in Tolbu-hin. Moskva poroča, da so Rusi zaplenili ogromne količine nemškega orožja, streliva in živil. Med orožjem je 269 tankov in 27 težkih in lahkih topov.
Budimpešta je bila strategič-no važna obrambna trdnjava ob reki Donavi in na poti, ki vodi na Dunaj. Ruski armadi imata sedaj odprto pot za prodiranje proti Donavi in Pragi. Budimpešta je že sedemnajsta prestolnica, ki je prišla pod kontrolo zaveznikov.
Okupacija Budimpešte je re-zultirala v ujetju generala Pfeffer-Wildenbrucha in članov njegovega štaba. Rusi so jih ujeli v odvodnem kanalu, v katerem so se skrivali. Pfeffer-Wildenbruch je bil poveljnik nemške vojaške posadke v Budimpešti. On je bil načelnik nemške vojaške policije, ki je zasedla Sudete 1. 1938 po sklenitvi monakovske kupčije, ko sta premierja Velike Britanije in Francije prodala in izdala Čehoslovakijo Hitlerju.
DO 8 MILIJONOV JIH JE UBITIH V TEJ VOJNI
New York. — Metropolitan zavarovalna družba je izračunala, da je bilo dozdaj ubitih v tej vojm okrog 8,000,000 mož. Rusija in Nemčija sta jih izgubili največ, toda natančnih številk ni na razpolago.
Zed. države so izgubile že 200,-000 mož, dočim jih je izgubila Japonska že več kot 600,000. Anglija jih je izgubila 350,000, Francija 150,000. Anglija je izgubila v prvi vojni 900,000 mož, Francija pa 1,250,000, Amerika pa samo 53,000
vodja, toda Frank je dobil najtežje poškodbe. — Pri delu v rovu Prenizer je bil pobit Joseph Dablock. — Naglo je zbolel Martin Mazon iz Hostetterja. — že dalj časa je težko bolna Theresa Resnik od istotam, prav tako Joseph škoda iz St. Vincent Shaf-ta.
Milwaukee. — Dne 19. jan. je umrla Frances Wacak, roj. Ba-čun, doma iz Savinjske doline na Štajerskem in v tej deželi Čez 4t) let. Zapušča moža, dve hčeri in tri vnuke. — Dne 20. jan. je umrla Anna Punek. stara 66 let. Zapušča pet sinov dva v vojni in brata Matha Likovicha v South Rangu, Mich. — V bojih na Pacifiku je bil ranjen Edward M. Kegel, sin družine John Kegel, ki služi pri marinih.
i IL
NASLOV—ADDRESS Glasilo K. S. k. Jednote 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
Tei'nhonf: HEnderaon 3>1S
ZA DOSEGO ZMAGE KUPUJTE VOJNE BONDE
Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota
je prva in naj starejia slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki
Posluje že 51. leto
DARUJTE KAJ za
Jugoslovanski pomožni odbor ▼ Ameriki!
sku dužnost, i tako nam velijo. ti vsa ta imena bodo vpisana v
i pravila nate KSKJ.
našem društvenem zapisniku.
DRUŠTVO SV. FRANČIŠKA SAL. ŠT. 29, JOLIET, ILL. O tragičnem prvem nedavnem smrtnem slučaju našega člana Sgt. Edvarda Horvata je poroča no na prvi strani današnjega Glasila z njegovo sliko. Tako je prav, da naš list posveča tem našim padlim članom - junakom prvo stran v priznanje in časten spomin.
žal, poročati moram pa še o drugem smrtnem slučaju. Dne 2. februarj aje namreč umrl naš dobro znani sobrat John Kren z 1623 N. Center St.; revež je bolehal in se mučil dolgo časa. Pogreb se je vršil dne 7. februarja po cerkvenem obredu na pokopališe sv. Jožefa.
Pokojnik zapušča žalujočo že-ženo Ano, sina Johna v vojaški službi. Leota pa pri mornarici, tri hčere in eno sestro.
Naj počiva v miru božjem.! Prizadetim izrekam v imenu društva globoko sožalje.
Naznanjam.tudi članstvu, da na zadnji seji 4. februarja je bilo sklenjeno, da tajnik ne bo pobiral asesmenta med sejo kakor je bila to navada do sedaj. Gotovo se strinjate s tem, da tajnik mora vedeti, kaj se godi na seji, da se more po teh navo-dilihravnati. Prosim da to u-poštevate!
Asesment bom pobiral že pred sejo, takoj po 12. uri in potem tudi po seji, tako da bo imel vsak priliko plačati svoj asesment.
Kakor veste, pobiram tudi na domu, 1015 Wilcox St., in je vsakemu članu zato odprt, in izgovor. da me ni doma. je slab, ker ako nisem jaz doma, je pa moja žena, ki je zmožna, da pobere asesment.
Prosim tudi vse tiste, ki zaostajajo s plačevanjem društvenih prispevkov, da bi bili malo bolj točni, ker dalj časa če zaostajaš, težje je potem poravnati in bolj težko je delo ta j nikar S pozdravom!
Michael Setina, tajnik. Phooe 3—3155.
P. O. prireditev, ki se j« vršil« takrat, ko so naši glavni odborniki zborovali. Posnemanja vredno!
Dalje sta sobrat Šukle kot tudi brat Brince poročala o zborovanju, kar smo tudi že videli delno v zapisniku Glasia
št. 6.
Vse dobro in hvale vredno vodstvo, le nekaj jaz ne morem zapopasti: kadar član prosi za kak mal dar, se glavni odbor vse preveč drži Jednotinih pravil, dočim se mi vidi, da na drugi strani, kjer se podpore nakazujejo v tisočih, pravila ne pridejo dosti v poštev. Tako jaz razumem, a sem mogoče v zmoti. To se razume, da človek je zmotljiv, tako tudi menda ne bo kake zamere za to. • Pripomniti pa moram tudi, da je nekdo rekel: Postave so zato, da se kršijo, ako ne bi kršili postav, bi postav sploh ne bilo treba.
Poždrav!
J. R. Strah, poročevalec
DRUŠTVO SV.C l RIL A IN METODA, ŠT. 59, EVELETH, MINN.
Točnost spada v eno najlepših čednosti, tako bom tudi jaz poskušal se iste držati, kolikor mi bo mogoče. Ne bodite pa hudi, ako bom tu in tam nekoilko "počrnil' 'to mojo točnost. Sklicujem se na pravice, katere i-mam, kot vsak član naše Jednote.
Najprej naj poročam, da zadnja društvena prireditev, katera je bila namenjena za sprejem naših sobratov, kadar se vrnejo domu iz vojne, je prav lepo izpadla. čisti dobiček te priredit-je bil $193.75. Za začetek posebnega vojnega sklada pri našem društvu že precej lepa vsota, vendar pa je razvidno, da vsi člani niso sodelovali pri tej prireditvi., kajti ako bi vsi, bi bila vsota čistega dobička znatno večja; najmanj $300.00 bi moralo biti, ako vpoštevamo da se je prireditve udeležilo lepo število ljudi drugiH narodnosti, posebno mnogo ženskega spola smo videli tam. Zakaj? Zato, ker se zavedajo, da je šlo v počast našim še mladim, a vendar krepkim bojevnikom, ki se borijo ramo ob rami za edino in sveto svobodo vseh skupaj.
V imenu društva in poslovnega odbora vsem skupaj naj-prisrčnejša zahvala!
H koncu tega poročila naj še omenim, da tu v Evelethu nismo posebno častihlepni.
U naii crkvi sv. Nikole u' Kd6r se pa čuti, da ni na noben
Millvale če se pričeti misijonska pobožnošt na 24. febr., a zaključek bu 3. marca., Tu vam se pruži lepa prilika, da svi lahko obavite ovu sv. dužnost kroz 8 dana; a za spovedrie ce-dulje pitajte mene ili u župnem uredu. Treba za svakog izmed nas, da smo uvijek pripravljeni na smrt, jer ista nikada ne počiva!
J oš nešto! Ne zaboravite platiti svoj asesment do 25. februara!
Sa pozdravom,
Matt Brozenič, tajnik.
način nič pripomogel za to zabavo, pa še vedno lahko kaj stori, ker imamo vsi enake pravice pri društvu, tako pa tudi vsi enake dolžnosti. Če bi ne bili priredili te zabave, bi bilo treba naložiti na vsakega člana najmanj $1.00 posebne naklade za naš stroškovni sklad. Tako Vidite tisti, kateri se vedno proč držite od društvenih prireditev, morajo pa drugi več žrtvovati. S tem ne želim prav nobenega žaliti, ampak povedati se pa sme, kar je tudi resnica. — St pozdravom,
Matilda Ropret, tajnica.
voščimo, sAj je fest dekle. — bolj važno je, da je — pomoč.
Prav gotovo so nekateri od vaše rodbine, celo mogoče roditelji, sestre, bratje itd. še v staTi domovini, o katerih ne veste, če so še živi ali ne, ampak ne bi se vam dobro zdelo, če bi slišali od njih povojni, da bodo rekli: Prejeli smo iz Amerike pomoč, ko smo bili v potrebi, vi boste pa lahko rekli: Vesel sem, da sem tudi jaz pomagal potom He organizacije, ker vem, da se je poslalo pomoč, katero so prejeli. Potrebno je, da pomagamo vsem, ker ni mogoče posamezno osebno pomagati.
TOREJ PROSIM VAS, POJDITE NA DELO VSI in med
Vsled te sreče je obljubila, da bo nekaj prinesla na prihodnjo sejo v marcu. Torej ne pozabite, v nedeljo 11. marca bo sv. maša za vse člane našega društva, ki so v. armadi; ob enem bomo imeli ta dan tudi skupno velikonočno sv. obhajilo. Spoved opravite v soboto ob 7. zvečer; drugi dan se pa zberemo ob 6:45 v pritličju cerkve, da gremo potem k svetemu opravilu in da pristopimo k mizi Gospodovi. Prinesite s seboj društvene regalije in pridite v kolikor mogoče velikem številu ; samo bolezen naj bi bila izjema.
Ravno isto nedeljo popoldne
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 127
WAUKEGAN, ILL. Članica društva umrla. Vabilo na sejo.
Tem potom naznanjam javnosti žalostno vest, da smo 6. februarja izgubile iz naše srede našo sosestro Frances Furlan, rojeno Osenek in staro 60 let Doma je bila iz vasi Verd pri Vrhniki, Jngoslavija.
Zapušča žalujočega moža, tri sine in tri hčere, vsi že po ročeni in z družinami, kajti vseh vnukov pokoj nice je 15. Ena izmed njenih hčera, Mrs. Frances Matias, je predsednica našega društva.
Tudi pokoj niča se je zanimala za društvo, saj je bila več let predsednica in v drugih odborih. Leta 1938 je zastopala naše društvo kot delegatinja Jednotine konvencije na Evelethu, Minn.
V imenu društva izrekam žalujočemu soprogu in otrokom naše iskreno sožalje, umrli pa naj bo večni mir in pokoj; pokoj nice se bomo spominjale v molitvi.
Zaeno ste, cenjene sosestre, vabljene na prihodnjo sejo, vr-šečo se v nedeljo, 25. februarja. Ker je bila zadnja seja zaradi neugodnega vremena bolj slabo obiskana, pridite številno na to sejo, saj Vreme je že bolj ugodno; na tej seji moramo neko važno točko rešiti.
S pozdravom,
Frances Tercek, tajnica.
DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ ŠT. 174, WILLARD, WIS.
Cenjene sosestre! Naznanjam Vam, da bomo imele naše skupno velikonočno sv. obhaji-lona prvo nedeljo v marcu, to bo 4. med prvo sv. mašo ob devetih, ki bo darovana za vse žive in pokojne članice društva. | prtom. Spovedovalo se bo v soboto. Zbirale se bomo v nedeljo zjutraj v dvorani. Pridite vse žene in dekleta, ker to bo veljalo tudi za Materino društvo in prinesite regalije seboj. Po maši gremo zopet v dvorano kjer bo serviran zajtrk, izvolite torej v ta namen kaj malega seboj prinesti.
One članice, katerim je ne-mojy>če .udeležiti se skupnega sv. obhajila ker ste izven društvenega sedeža pa prosim, da naj mi vsaka do 20. maja do-pošlje listek o opravljeni velikonočni dolžnosti.
Naša sestra Genovefa Quast boleha že nekaj tednov in se nahaja pod oskrbo zdravnika. Se-
DRUŠTVO SV. KRISTINE, ŠT. 219, EUCLID, O.
Cen j. članom našega društva naznanjam, da se je sreča ustavila na Renwood Ave., pri Margareti Potokar; ta se bo| sedaj lahko postavila z onim j Ta dobitek ji vsi pri-!
ob dveh pa pridite na mesečno 25. in 28. februarjem bomo toli-sejo, po isti bomo imeli nekaj! ko nabrali v denarju in gotovi-
prigrizka in pijače; ravno prav ni, da se bo vse čudilo. Napro-ker v marcu je naša društvena site vse svoje prijatelje, da bi obletnica. Udeležite se tudi se- J prispevali, ne samo Slovane.
je v velikem številu! S pozdravom,
Terezija Zdešar, tajnica.
GIBANJE ZA POMOČ JUGOSLAVIJI V PITTSBURGH!)
(Glavni stan, odkoder se bo vse odposlalo v New York, je Slovenski dom na 57. in Butler cesti, Pittsburgh, Pa.
Vsi naši bolj oddaljeni Slovani, katerim je lažje poslati svoje darove po pošti, lahko pošljejo na spodaj podpisano tajnico. Hvala vsem!
Tajnike in tajnice društev
Pittsburgh, Pa. — V nedeljo himno, dne 11. februarja, smo imeli u-J Vsi prisotni so bili naproše-
stanovno sejo American Com- ni, da napišejo svoje ime in na- . da uriD0r0čaj0 na svo p«"«"	v —
mittee for Jugoslav Relief slov na kartice, katere so bileP > P * pomagajo. Pallister, Detroit 2,) da se porazdeljene m so tako obljubili, JporJno'nam je tudi> da bo odj bere. V najkrajšem času mora
narju za nakup življenskih potrebščin, kot sladkor, čokolada, kondenzirano ali posušeno mleko in razne vitamine.
Naša mladina se je zadnje čase lepo odzvala s prispevki. Pr-vači še vedno Mae Knez. Kar obstoji SANS je ona naša zvesta članica. Poklonila je že lepo vsoto naši podružnici SANSa In $50 za prvo pomoč. Mary Dabich je organizirala in je predsednica kluba "The Youth of Američan YugoslavsNapi-salaje že par lepih angleških člankov. Prosim matere Slovenke, da opozorijo svoje hčerke in sinove na to za nas tako važno mladinsko pomožno organizacijo. S sodelovanjem naše mladine bomo dosegli mnogo, posebno pri Američanih drugih narodnostih.
Naše ljudstvo v stari domovini strada in prezeba. Pomoč, ki jo je že dobilo je malenkost. Skrbeti moramo, da se najnujnejše neprenehoma pošilja in tako preprečimo nadaljno hiranje in umiranje še preživelega naroda. Preglejte Vaše shrambe in podarite kar lahko pogrešate. Če ne morete sami prinesti na zbirališče, pokličite Madison 2864 ali sporočite po dopisnici tajnici SANSa (1205
Lawrenceville Chapter. Ta seja je bila v precej obilnem številu obiskana in vsi prisotni so bili zelo interesirani, kar so imeli govorniki za povedati. Upamo, da bo rezultat uspešen.
da bodo pomagali v to svrho. Vsi ti rojaki bodo obiskani tekom par dni in se jih bo napro-
siloi da pomagajo, kakor so ob-	„	.
ljubili. Nekateri so obljubili'skrbimo, da bo_nasa kvota ^z
sedaj naprej vsake tri tedne biti 700 ton blaga v glavnem
parnik odhajal v Jugoslavijo, ali v njeno bližino. Torej po-
stra Mrs. Johanna Artach si je[nom American Committe for
DRUŠTVO SV. MIHAUA ODSJ. 163, PITTSBURGH, PA.
Javljam članstvu našeg društva, da je prošla sjednica 11. febr. bila dobro posječena in to samo od onih, koji su uvjek na sjednici. A, što je sa Vami, drugima, kojih ne vidim po 5 i 6 mjeseci? Pak ste" vi isti, koji i tako radi zaboravite upla-titi svoje društvene asesmente; a znate, da Jednota ne čeka vas, nego vas čeka i zalaže Brozenič. Za sve drugo imate brigu, posje-čate salune, "showe," bankete itd., ali za društvo nemate skrbi i novaca! U. slučaju bolesti ili smrti imali boste slabe posledice kada bute vsled lastne krivnje črtanim iz društva i Jednote!
Stoga bračo i sestre opet vas opominjam, da se pobrinute i Na zad- j držite društvo sa rednim upla-
njo prireditev je vseeno prišel j čivanjem.
celo sam Škof iz daljnega Le-! A isto več sam puno puta onidasa. in Kralj Peter je tudi vas opomenil, plačajte duge
iskl sreče s svojo koruzo.
; društvene i Jednotine, jer ako
Sedaj bomo šli pa malo v Jo- i taj dug ne platiš sada, hočeš liet, 111. Na včerajšnji seji — ga na tesni vrati. (11. februarja) — je sobrat Drugo. Isto nosimo dugove Šukle poročal, da je jedel prav božje; treba, da i nje platimo okusne klobase v Jolietu; po-'Bogu. Sada je vreme nastalo vedal je celo, da tiste klobase j sv. Korizme, vreme, da očisti-so bile darovane po nekem do- mo svoju dušu. ,Zato vas opo-bre i rojaku brezplačno za J. minjam da izvršite svoju vjer-
pa skoro nogo zlomila ker je tako nesrečno padla, da ji je počila kost v nogi. Obema želimo zopet ljubega zdravja.
S pozdravom do vseh,
Maru Gosar., taj niča.
».» «l /ll|<II j '
DRUŠTVO SV. CIRILA IN
METODA ŠT. 191, CLEVELAND, OHIO
O naši minuli zabavi. Zahvala.
Naša kartna zabava je minula; udeležba od strani članov je bila precej pičla, prišli so pa naši drugi prijatelji tako, da je bilo prav prijetno. Tudi društvena blagajna se je za en stotak opomogla, to pa vsled naših vedno dobrih članov, ker so kupili vstopnice, ob enem pa še darovali jestvine in pijačo. Zato je naša dolžnost, da se vsem tistim prav iskreno zahvalimo. Zahvala tudi Mr. Cigoju, gostilničarju na 200. cesti za dar, akoravno ni naš član.
Naši člani in članice so pa sledeči, ki so darovali za uspeh te prireditve povodom 20 letnice društva: Mr. in Mrs. Joseph Plevnik sta se udeležila zabave in ob enem še darovala $2.00 v gotovini. Nadalje: Mrs. Klaus, Mrs. Močilnikar, Mrs. Setina in Mrs. Strukel, vsi z 185. ceste potem: Mrs. Globokar, Mrs. Gercman, Mrs. Korošec, Tony Tekaučič, Mrs. Troha, Mrs. Kuhar, Mrs. M. Skufca, Mrs. Govze, Mrs. Derganc, Mrs. Ser-pan, Mrs. J. Skufca in Mrs. Antonija Svetek.
Lepa hvala tudi nekaterim pevskim pevcem zbora Slovan, ki so nas posetili in nas razveselili z lepim petjem tako, da je čas kar prehitro potekal, tako tudi hvala za poset uradnikom društva št. 219 KSKJ.
Dolžni smo tudi zahvalo vodstvu Slovenskega društ. doma na Recher Ave., za vso postrežbo in pomoč, ki smo je bili deležni; dalje hvala vsem članom ki so se udeležili, ter s tem pokazali, da se zanimajo za društveno življenje, Hvala vsem, ki so ta večer pomagali na en ali drugi način, bodisi v kuhinji ali pri bari. Hvala tudi muzikantu Jos. Najnigarju.
Upam, da nisem izpustila nobenega imena darovalcev, ako pa sem, naj se me opozori, kaj-
Ta odbor ima namen pomagati razne "relief - in - kind", dru-našim ljudem v Jugoslaviji. V j gi so obljubili svojo pomoč z tem American Committee so j nabiranjem raznih darov itd. j
Le vedite, da vsaka pomoč od vaše strani bo v korist vsemu ! narodu v stari domovini in nam v Ameriki pa v ponos. Ko bo- . do videli Amerikanci in ljudje, drugih narodnosti, da Slovani j delajo skupno za pomoč Jugo-i
združeni vsi Jugoslovani—Hr vati, Slovenci in Srbi — in vse, kar bodo te skupine zbrale, bo poslano v domovino pod ime-
Jugoslav Relief. ' Glavni uradniki tega odbora v New Yorku so nam sporočili, da se je že odposlalo veliko
polnjena na vsakem parniku.
(Miss) Frances Lokar, tajnica Lawrenceville Chapter A .C. J. R. 4908 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
--o-
AKTIVNOSTI DETROIT-SKE PODRUŽNICE SANSa
skladišču v New Yorku za Jugoslavijo. Detroit in okolica mora prispevati svoj delež, zato je potrebno, da v dveh tednih naberemo kar največ mogoče. Obiščite svoje sosede druge narodnosti. Jugoslovane sedaj pozna cel svet, lahko s ponosom poveste, da nabirate za narod, ki je sicer mal, a silno velik v svojem junaštvu. Vsak Vam bo rad dal, če se potrudimo vsi, bo naš uspeh zagotovljen.
V soboto 24. februarja ob 8. zvečer priredi Ženski odsek Slo-
Detroit, Mich. — Sledeči da-slovanom v stari domovini, se' rovalci za WRFASSD še niso
bodo tudi oni pridružili in nam bili priobčeni: Frank Strnisha venskega Narod. Doma družab-množino obleke, zdravil, blaga j pomagali. To ni samo naša1 $20.00, Mike Marinch $10.00. nj večer za naše vojake. Pri-v kantah itd.vy Jugoslavijo in j borba, am pak jejbo^ba vseh na-: Po $5: Frank Baloh, Stanley ! dite vsi, da pokažete, kako ce-da so tudi že dobili nazaj infor- rodnosti in'faf "Štifti se vedno Baloh, Mary Schafer, Rose ( njte velike žrtve naših sinov,
nazaj
macije, da je vse blago srečno i dospelo v Jugoslavijo.
Kakor vano je gotovo tudi že znano, se naši ljudje v Jugoslaviji borijo že dolgo časa in so tudi zelo veliko pripomogli k uspehu, katerega imajo dose-daj zavezniki v tej vojni. Vse
borili za svobodo in mir, kakor! Klarich, John in Ana Haisan, nam določuje naš predsednik I Ciril Kocjan, Frank Kastelc, Roosevelt.	: Frank in Mary Vihtelič. Na-
Začenši od 25. februarja do': orala Mary Rant. Darovali so
bratov in zaročencev, da nam ostane najboljše, osebna svoboda.
Seja podružnice št. 1 SANSa
28. februarja bomo imeli pose-] tudi: Stanley in Mary Menton bo v nedeljo 4. marca ob 2. po-ben "Drive" za Jugoslav Relief $20, John Vihtelič $5, Joe Grum poldne v Slov. del. domu, 437
ml. $5.00. V seznamu decembr- g. Livernois.
in vaša pomoč je nujno potreb-
Zastopniki dru-
narodnosti to^ priznajo, moramo mi Slovani dokazati, da tudi mi to priznamo in da jim hočemo pomagati. Prosijo nas za obleko, "canned goods," zdravila in razne druge potrebščine in z vašo pomočjo jim bomo pomagali.
Na seji v nedeljo je bil Mr. Mathew Cvetic, eksekutiv. tajnik Pittsburške podružnice o-menjene organizacije, ki je vodil sejo. Uradniki Lawrenceville Chapter so sledeči: Mr. Frank Trampus, Chairman; — Mr. Paul Klun, Vice Chairman, Miss Frances Lokar, tajnica; Mr. Frank Ferentchak, blagajnik. Govorniki so bili: Rev. Matthew Kebe od cerkve Marije Vnebovzete na 7. cesti in Butler St.,; Mr. Joseph Goney, ki je zastopal United Steel or-kers; Mr. John D. Butkovich, predsednik Hrvatske bratske zajednice; Mr. Harry Davenport, tajnik East Liberty Chamber- of Commerce; Reverend Drencrvac, srbski svečenik; Mr. E. O'Brien, predsednik Allegh. Valley banke; Mr. Frank J. Lokar, glavni nadzornik KSKJ; Mr. Jacob Mance; Hon. Louis Mary McBride, okrajni sodnik; Magistrate Anthony Lucas, Acting Chairman, Pittsburgh podružnice, A. C. for J. R. Vsi ti govorniki so obljubili svojo pomoč in kooperacijo ter so in-dorsirali ta Ameriški pomožni odbor. Telegrame smo tudi prejeli od Louis Adamiča, in Zlatko Balokoviča, pridruženega predsednika in predsednika American Committee for Jugoslav Relief v New Yorku.
Dekleta od pevskega društva
na za uspeh. Imeli bomo po- ske prireditve je bil izpuščen^ štev, klubov in drugih ustanov
zato I sebne postaje, kjer se bo lahko ' John Kirar $5.00
sprejelo vse, kar boste darova-1 V januarju so darovali
se prosijo, da se gotovo udele-P° že. Pridobite nove člane. Vsak
li. Nekatere te postaje so sle-'$5: Jos. Črne st., Nick Kostelc,; Slovenec in Slovenka bi morala
. _ ..	__ m________o__i i ■ t •	i ___i___ 1
deče: Na Stanton Ave., — Fire Engine House — kjer je naš sobrat John Rogina captain; Dvorana "Slovenski orel," 51st St., in Carnegie St.; Le Marie Beauty Shop, 4106 Butler St.; Order of Ancient Hibernians dvorana na 52nd in Carnegie St.; Klun Beauty Shop, 51 St. in Butler St.; Frank Trempus establishments, 34 — 48 St.; Storerooms na 5145 Butler St. (kar nam je bilo preskrbljeno po Mr. E. O'Brien); razne cerkvene »dvorane v naselbini so nam tudi na razpolago.
Ako ni nobenega prostora v vaši bližini, prosim obrnite se na člane odbora, ki vam bodo radevolje povedali, kje in kako se bo vaše darilo lahko sprejelo.
Nekateri naši Slovani, Amerikanci in druge narodnosti, so nam že priskočili na pomoč, in upamo in želimo, da boste v prihodnjem tednu VSI pomagali na en ali drugi način.' Vsi ne moremo eno in isto delo vršiti, ampak so različne stvari, katere morajo biti rešene, da bo vse uspešno; torej vsaka pomoč od vaše strani bo pomagala do velikega uspeha.
Poročano nam je, da nam je dano 10,000 funtov prostora (5 ton) na vsakem parniku, ki bo plul v Jugoslavijo od zdaj naprej.
Če živite v drugi okolici, kjer še ni bila organizirana podružnica tega odbora, prosim delajte skupno z nami. Saj naši pomoči potrebni ljudje v Ju-
Mary Kostelc, Sophie Kostelc, Jos. Millek. Po $3 dva. Po $2
Junko.
Največji bahač v nasi nasel-
materjalno in moralno podpreti največje zgodovinsko delo
dva. Eden $1. Nabrala Kat. ameriških Slovencev, ker le z
našo skupno pomočjo, bo naš hrabri v junaškem boju preiz-
bini je podaril za pomoč našim j kušen narod zrl v boljšo bodoč-
bednem narodu EDEN CEL DOLAR. V nesreči in potrebi pokažemo svojo moraino vrednost in obsojanja vredno sebičnost.
Herman Grebene, je dal na obljubljeni stotak $10, Frank Kuhovski $10, John in Mary i Volk $5. Po $2 dva, ena $1.00.
nost na lastni zemlji v okvirju svobodne federativne Jugoslavije.
Lia Menton, tajnica, podružnice št. 1 SANSa --o-
Prešeren so zapela ameriško1 goslavi j i ne vprašajo, iz katere kakor tudi slovensko narodno' naselbine prihaja pomoč, naj-
MORNAR1CA STRICA SAM-A
Odkar je izbruhnila druga V jugoslovanskem centru so; svetovna vojna, se je moč ali delale v januarju Slovenke: sila naše ameriške mornarice Mary Rant, Lia Menton, Mary j potrojila, kajti število naših* Jurca, Mary Naprudnik, Ursu- j bojnih ladij je naraslo že na la Grum, Kat. Kraintz, Mary j 1,162. Te ladje se deli sledeče: Lapajne, skupno 92 ur. V zad- Bojnih ladij 10, nosilci 25, njem seznamu je-bila pomoto- spremljevalci nošileev 102, kri-ma izpuščena Agnes Rezišnik. j žark navadnih 2, križark več-Obleko je darovalo v janu-; jih 6, križark manjših 27, rušil-arju 9 družin: Frank Nagel,!cev 309, spremljevalci rušilcev Bendick Breitner, Frances j 503 in podmornic 178.
Bozich, Louise Bozich, Hribal, i	-o-.
Naprudnik-Bobrey, K 1 a r i c h J PREBITEK U. S. POŠTE John Volk. Trgovec Thomas j Washington. — Dne 17. jan. Besenich je zopet poklonil 144 j je poštni department izročil kosov nove obleke. Vse je teh-j državnemu zakladničarju ček talo 400 funtov. Vsem prisrčna za $47,000,000 kot čisti prebi-
hvala! Nabiranje obleke in denarnih prispevkov se nadaljuje.
Rad transportnih težkoč je pobiranje po hišah skoro nemogoče. Radio in novinstvo dnevno poroča potrebo pomoči narodom, ki jih je vojna prizadela. Slovenci z ozirom na število naroda so jo občutili najhujše. Prilik je nešteto, da vsak na primeren način pomaga svojemu narodu. Čast onim, ki se spominajo sami z velikodušnem darom v obleki ali de-
tek pri poštnem poslovanju za minulo fiskalno leto. Kakor znano, je imela pošta prejšnja leta vedno izgubo, toda zdaj pa donaša prebitek.
-o-
LEPA NAGRADA Lansing, Mich. — Ker se ne more nikakor priti na sled morilcu državnega senatorja Warren G. Hooperja, je država Michigan v ta namen razpisala $25,000 nagrade; neki dnevnik je pa k temu dodal še $5,-000.
Truplo velikega Slovenca v neapeljski grobnici
Letos dne 13. aprila bo poteklo 87 let, odkar je umrl veliki slovenski misijonar in znanstvenik dr. Ignacij Knoblehar. Malokateri slovenski mož iz sredine preteklega stoletja je bil tako znan in priznan ne samo v domovini ,ampak po vsej Evropi kot Knoblehar. Dasi je umrl star šele 38 let, je veljal za pravo avtoriteto v misij on-stvu in za enega najboljših tedanjih poznavalcev Afrike. Njegovo nenadno smrt so sprejeli po vsej Evropi z obžalovanjem.
Slovenci smo znani, da svojih velikih mož ne znamo ceniti, kakor bi zaslužili. To se je zgodilo tudi s Konbleharjem. Dasi so ga tedanji Slovenci priznavali za enega največjih Slovencev, kateremu so hoteli postaviti spomenik in prepeljati njegovo truplo v domovino, in se ga še danes spominja s spoštovanjem evropski učeni svet, je bil kmalu nato pri nas popolnoma pozabljen. Še danes nima ta veliki mož dostojnega spomenika, niti nimamo življenjepisa, ki bi ga pokazal v pravi luči in v pravem pomenu, tako da mnogokod še danes velja za Avstrijca in Nemca . . .
Naj v 87. letni spomin Knob-leharjeve smrti sledi nekaj zanimivih, po večini še neznanih drobcev, ki bi mogli služiti kot skromna dopolnitev Knoblehar-jevega življenjepisa. Svetniško življenje in svetniška
smrt , ■ Januarja 1858 se je Knoblehar odpravil iz Afrike v Evropo, kjer je nameraval urediti več nujnih zadev "svojega misijonskega področja in si nekoliko popraviti močno zrahljano zdravje. V Neaplju se je močno bolan naselil v neki gostilni in tam ga je nael tedanji avstrijski poslanik v Neaplju in ga spravil v samostan bosono-
spomenik.
Že nekako dva mesca po Kno-bleharjevi smrti je objavila Zgodnja Danica članek, v katerem pravi, da je splošna želja vse Slovenije in še posebej naše kranjske dežele, da bi se častitljivi telesni ostanki našega preljubega in visoko zaslužnega rojaka dr. Ignacija Knoblehar-ja prenesli v domovino. Pravi, da je sicer to zadeva Marijine (misijonske) zveze na Dunaju, toda če rojaki ne bomo nič storili, bo ostalo vse, kot je. Zato predlaga:
1.	naj se nabira denar 2a prevoz in spomenik:
2.	pa naj se pošljejo pismene prošnje posameznikov, občin, župnij in dekani j, da res želijo imeti Knobleharjevo telo v domovini. —- Če bi se denarja ne nabralo dovolj, naj bi se postavil samo spomenik pri Sv. Krištofu, ali v cerkvi ali na pokopališču. Oboje, denar in dopise, zbira Zgodnja Dani-ca.
Kakor je razvidno iz Zgodnje Danice, je bil odziv na to izredno velik in splošen. Dopisi so prihajali iz vse Slovenije, prav tako denar. Poleg skoraj vseh kranjskih župnij in deka-nij so prihajali dopisi in denar tudi iz Gorice, Pazina, Reke, Sent Andraža itd. Vsi dopisniki z veseljem pozdravljajo misel, da se nekaj stori v spomin velikega slovenskega misijonarja. Glede predlogov, ki jih je stavila Zgodnja Danica, pa so bili mnogi drugačnega mnenjj. Veliko jih je brez pridržka sprejelo predlog, da se truplo prepelje v domovino in postavi primeren spomenik. Nekateri so celo poudarjali, da naj se, če ni mogoče prepeljati vsega trupla, spravi v domovino vsaj kak del, n. pr. glava. Drugi pa so menili, da trupla ne kaže gih avguštincev. Tam je pre- j prevažati, naj v miru počiva v stal hudo bolezen, a je vendar j Neaplju, pač pa naj se postavi toliko okreval ,da so bili on in ! primeren spomenik. Če bi pa vsi okrog njega prepričani, da i kaj od nabranega denarja osta-je vsaka nevarnost mimo. Tako (lo, naj se pošlje misijonom v poroča po njegovem pismu kan. I Afriki, ali pa naj se ustanovi Novaku tudi Zgodnja Danica 1.! posebna Knobleharjeva ustano-aprila 1858, češ da je na poti1 va. Tudi glede kraja, kam naj popolnega okrevanja in da bo se truplo položi in se postavi že po veliki noči odpotoval v spomenik, so bila mnenja delje-Rim in nato v domovino. Toda na. Nekateri so sprejeli pred-bolezen se je vrnila z vso silo log Zgodnje Danice, naj se to in mu prinesla smrt.	j zgodi pri Sv. Krištofu na poko-
Knoblehar ni bil velik samo pališču ali pa v cerkvi. Drugi v življenju, ampak tudi v smrti, pa so dokazovali, da je najbolj Dasi je poln načrtov za bodoč- primeren prostor za takega mo-nosf nestrpno pričakoval po- ža v ljubljanski stolni cerkvi, polnega ozdravljenja, je .spre- Zopet drugi pa so menili, da jel novico, da bo treba umreti, mora biti truplo pokopano v čisto mirno. Njegova smrt je Škocijanu, kjer je bil Knoble-bila smrt svetnika. O tem nam har rojen in krščen, ali pa v Af-pripoveduje njegov prvi živ- riki, kjer je deloval. Po dalj-ljenjepisec dr. Mitterrutzner šem prerekanju se je pojavil sledeče:	nov predlog: Knobleharjevo te-
"Ko so ga nekako 40 ur pred lo naj se pokoplje v kapeli sv. smrtjo pustili za nekaj trenut- Frančiška Ksaverija v cerkvi
kov samega v bolniški sobi, je porabil to priložnost, da je legel na tla, da bi tako po zgledu svetnikov prejšnjih stoletij čakal na svojo smrt. Ropot, ki je pri tem nastal, je opozoril strežnike. Ti so prihiteli in spravili bolnika zopet v posteljo, češ naj se mirno vda v božjo •<j>>ljo. V noči pred smrtjo je dal poklicati p. prior j a. V nedopovedljivih bolečinah ga je prosil, naj vzame svečo, ki jo je hranil med svojimi rečmi, in naj jo prižge". Sam je vzel v roke križ in tako s krepkim glasom daroval Bogu Stvarniku svoje življenje kot žrtev za svoje grehe. Te besede je govoril s tako iskrenostjo in toplino, da p. prior in okoli stoječi redovniki niso mogli zadržati solz."
Tako je umrl Knoblehar 13. aprila 1858 v Neaplju ,sredi med Afriko in domovino. Truplo so nameravali prepeljati v domovino—Spomenik so hoteli postaviti
Kako so Knoblehar j a cenili njegovi rojaki, najbolj razvidi-mo iz tega, koliko so si prizadevali, da bi prepeljali njegovo truplo iz Neaplja v domovino in da bi mu postavili dostojen
sv. Jakoba v Ljubljani, češ da je v tej cerkvi stara jezuitska grobnica, poleg tega je sv. Frančišek patron misij onov, tamje tudi Knoblehar najraje molil, ko se je poslednjič mudil, v Ljubljani. Neki dobrotnik je obljubil 100 goldinarjev, če se ta predlog sprejme. Nekateri so se zavzemali tudi za to, da bi bil spomenik postavljen na kakem javnem kraju v Ljubljani. V ta namen so predlagali Šentjakobski trg. Šolski trg ali pa Zvezdo. Nekaj dopisnikov je predlagalo, naj bi se tudi v ljubljanskem bogoslovju, kjer je Knoblehar začel svoje bogoslovne nauke, postavila spominska plošča.
iTemu velikemu zanimanju primerno je naglo naraščala tudi denarna zbirka za prevoz trupla in za spomenik. Do konca leta 1858 je narasla na okrog 900 goldinarjev.
V začetku leta 1869 pa je navdušenje in izbiranje darov močno ponehalo. Ljubljanski škofijski ordinariat je namreč o tem izdal svojo odločbo, v kateri pravi, da sicer ne uvidi posebnih razlogov za prevoz trupla, vendar pa temu ne mara nasprotovati, toda v tem prime-
ru se mora telo pokopati na kakem pokopališču, najbolje pri Sv. Krištofu, ker pokopavanje v grobnice po cerkvah je že od leta 1788 odpravljeno , . .
Marijina družba na Dunaju je bila v začetku pripravljena pomagati, da se ta želja Slovencev izpolni, po odloku ljubljanskega ordinariata pa se je postavila na isto stališče kot 1 j ubij naško škofij stvo, češ da ni posebno tehtnih razlogov za prevoz, posebno, ker bi stvar naletela na velike težave v zdravni-ško-policijskem oziru.
Uredništvo Zgodnje Danice je vzelo te odločitve z obžalovanjem na znanje in pripominja, da ne ve, če kljub temu ni večina Knoblehar j evih častilcev za prevoz, vendar se je s tem vprašanje o prevozu Knoblehar j evih telesnih ostanikov končalo. Tudi o nameravanem spomeniku v Ljubljani ni več govora. Glede- nabranega denarja poroča Zgodnja Danica 28. aprila 1859, da so ga-večji del (737 gld.) dali v hranilnico, z ostalim pa da bodo poskrbeli za "dušni" spomenik rajnemu provikarju in njegovim tovarišem. V ta namen da so že poslali 100 gld. župniku v Škoci-jan za maše. Dogovorjeno je tudi, da se bo pri krstnem kamnu ondotne cerkve vdelala plošča s primernim napisom. Zgodnja Danica pripominja, da so naročili, naj se tudi v Neaplju napravi obletnica in napis v grobnici ob Knoblehar-jevi krsti.
12. aprila 1860 poroča v Zgodnji Danici Knobleharjev naslednik, provikar Kirchner, da namerava postaviti v misijonski cerkvi v Hartumu v Afriki Knoblehar ju spomenik. Stroški naj se pokrijejo z nabranim denarjem. Ta spomenik je bil res postavljen v har-tumsko cerkev ob glavnem oltarju. Uničili so ga pa poznejši divji Mahdijevci, ko so napadli misijon.
Ker v Ljubljani do nameravanega spomenika ni prišlo, je leta 1861 omenila Zgodnja Danica, naj se postavi Knoblehar-ju vsaj "slovstveni" spomenik na ta način, da se razpiše nagrada za epsko* pesnitev o junaškem življenju misijonarja Knobleharja v Afriki. Tako je nastal znani "Abuna Solman," ki ga je spesnil Umek-Okiški in je izšel v tisku leta 1863. Leta 1868 so postavili končno tudi spominsko ploščo v župno cerkev v Škocijanu pri Mokronogu, kjer j£ bil Knoblehar krščen.
Na Knobleharjevem grobu
Marsikoga zanima, kaj je danes s Knobleharjevim grobom m truplom, ki je povzročilo pri tedanjih Slovencih toliko zanimanja in prizadevanja. Neki odličen gospod se je pred leti izrazil, da bi se spodobilo, da bi vsaj zdaj prepeljali Knoblehar-jeve telesne ostanke v domovino. Zanimivo bi bilo vedeti, ali je kdo izmed Slovencev obiskal v preteklih desetletjih Knobleharjev grob. Meni je znano samo, da je obiskal grob urednik Danice in Knobleharjev prijatelj Luka Jeran. Z groba je prinesel v domovino križec iz oljčnega lesa, katerega je potem podaril nekemu avstrijskemu misijonarju, ki o tem poroča v nekem svojem spisu.
Leta 1935 sem se mudil več mesecev v Rimu. To priložnost sem porabil, da obiščem Knobleharjev grob v Neaplju.
Toda zadeva ni bila tako preprosta, kot bi si kdo mislil. Težave sem imel že z iskanjem samostana, kjer je Knoblehar pokopan. Knoblehar je bil pokopan s posebnim dovoljenjem teden jega neapeljskega kralja v bosonogih avguštincev v Neaplju, v katerih samostanu je preživel zadnje mesece svojega življenja. Toda, kje se nahaja ta samostan, ni nikjer zabeleženo. Le Zgodnja Danica mimogrede omenja, da se nahaja v bližini tako imenovane "Capo di Monte." To sem z lahkoto našel,
saj je "Capo di Monte" še da* nes ime veliki cesfi, ki vodi od Museo Nazionale do podnožja nekega griča. S povpraševanjem sem končno našel tudi samostan bosonogih avguštincev. V samostanu sem takoj vprašal, če imajo grobnico. Rekli so, da jo imajo, in sicer v cerkvi. Takoj nato sem pa hotel vedeti, če jim je znano, da je v njej pokopan neki avstrijski misijonar, ki je umrl v samostanu 1. 1858. Tega ni vedel nihče, tudi najstarejši pater ne. Vprašal sem, ali imajo vsaj kaj zapisanega o tem. Dobil sem odgovor, da nič, kajti okrog leta 1870 je divjala po Neaplju revolucija, ki je odstavil^ dotedanjega neapeljskega kralja in pridružila neaipeljsko kraljestvo Italiji. Ob tej priliki so bili pregnani tudi menihi iz tega samostana. V samostan so vdrle tolpe in ga izropale. Menihi so se šele po daljši dobi vrnili v samostan in ga našli popolnoma razdejanega. Tolpe so bile vdrle tudi v grobnico in vse razmetale. Šele pred kratkim so jo zopet uredili novodo-šli menihi. "Ali nimate vsaj kakega seznama ali beležke, kje je kdo pokopan?" sem vprašal. "Ne, tudi tega ni," so mi odgovorili. "Tudi nam je žal, ker se med mrliči nahaja tudi neki naš redovni sobrat, ki je umrl v sluhu svetosti, a ne vemo, katero je njegovo truplo." Nič čudnega, če me je obšla žalost. Torej telo, katero je bilo Slovencem nekdaj tako dragoceno, naj bi bilo izgubljeno!
Neki frater me je spremljal iz samostana v cerkev, kjer se nahaja grobnica. Cerkev je krasna baročna stavba s sijajno notranjostjo. Po tleh in po stenah je polno marmornatih plošč z imeni odličnih umrlih. Hodil sem od plošče do plošče in iskal, ali ni morda katera posvečena našemu rojaku, tod^ nič nisem našel. Šla sva nato s fratrom v grobnico, katere vhod je v tleh sredi cerkve. Dvignila sva kovinska mrežasta vrata in prišla po nekaj kamnitih stopnciah do grobnice. Ko je frater napravil luč, sem se zdrznil. V grobnici sem videl prizore, ki so znani iz kapucinske grobnice v Rimu, kjer so človeške kosti in cela okostja zložena v razne podobe. Tudi v tej avguštinski grobnici se ti režijo nasproti mrtvaške glave in cela okostja, oblečena v me-niške halje. S temi okostnjaki so zastavljeni koti in police po stenah. Po tleh pa so lepo nasuti grobi, kot kje na pokopališču. Vidi se, da so bili na novo urejeni v zadnjem času. Kje leži torej naš Knoblehar? To je bilo vprašanje, katero sem zastonj skušal rešiti. Nikjer nobenega imena ali znamenja, četudi poroča Zgodnja Danica, da so naročili, naj se postavi h Knoblehar j evi krsti plošča z napisom. Pregledoval sem z vso skrbnostjo vse grobove in vsa okostja, toda vse zaman!
Milo se mi je storilo, ko sem stal na kraju, kjer leže Knoblehar j evi telesni ostanki, toda zapuščeni in pomešani s kostmi drugih mrličev. Zgodiljo se je ravno narobe od tega, kar je zapisal 1859 v Zgodnji Danici kaplan Jožef Partel: "Ce že škofij stvo ne dovoli pokopa v grobnici, je bolje, da truplo umrlega počiva v cerkveni grobnici v Neaplju, kot pa, da bi ga pri Sv. Krištofu pokopali v zemljo in morda kdaj v časih, od božje Previdnosti določenih, z negotovostjo iskali v zemlji njegove častitljive ostanke." Čudno naključje je hotelo, da se'je Knobleharjevo telo izgubilo ravno, ker je ostalo v grobnici v Neaplju.
Še je treba iskati!
Toliko sem jaz ugotovil glede Knoblehar j evega trupla. Morda stvar ni tako brezupna, kot se zdi na prvi pogled. Ce bi se kdo dovolj zavzel za to, bi bilo morda mogoče še ugotoviti Knobleharjev grob, oziroma najti njegove kosti.: Knoblehar
bi vsekakor to zaslužil ...
In spomenik mu postavimot
Za zaključek bi predlagal, da damo vsaj malo priznanja velikemu slovenskemu možu ob 87. obletnici njegove smrti, tole dvoje: 1. poišče naj se v Neaplju Knobleharjevo telo, če ga je mogoče še najti, in naj se napravi primeren grob z napisom; 2. naj se postavi v Ljubljani končno Knobleharjev spomenik ali vsaj spominska plošča in naj dobi tudi Knoblehar streho v častnem domu naših velik mož, ki se snuje pri Sv. Krištofu v Ljubljani, zakaj prav gotovo je tudi Knoblehar med tistimi velmožmi, ki so s svojim genijem in osebnimi žrtvami pripomogli, da tudi naš narod kot pravi kulturni narod s svojim duhovnim obiljem bogati druge narode.
Dr. J. Gracar.
Rev. Julij Slapšak:
"Strogo zaupno!"
Katoliškim krogom v Londonu je prišla proti koncu preteklega leta v roke zanimiva okrožnica vodstva n a c i j s k e stranke v Nemčiji. Razposlana je bila na najbolj zaupne naciste na frontah. To se je zgodilo v juliju leta 1943. Očividno so nacisti razpošiljali podobne orožnice precej redno, najbrž vsak mesec, toda ni jih lahko izslediti, zakaj prejemniki so morali skrbeti za to, da te o-krožnice niso prišle v neprave roke. Ta okrožnica, ki jo imamo v mislih, ima posebno označbo v naslednjih besedah: Strogo zaupno in pod osebno odgovornostjo!
Ta okrožnica govori o razmerju nacijske stranke do katoliške cerkve. Peča se z vprašanjem, kakšne politične smernice zasleduje Vatikan v tej vojni. Razprava se nanaša na namere in namene katoliške cerkve v Nemčiji in drugod po svetu. Zanimivo je brati, kako nacisti sodijo o tej stvari.
Razprava na strani 12 tega nacijskega buletina ali okrožnice ima naslov: Versko premirje v Nemčiji. Zaključek razprave je, da je vojna izbruhnila nekoliko prehitro in so morali naciji na vojno, preden so mogli obračunati s Cerkvijo tako, kot so imeli v svojih načrtih. Primorani so bili, da so prekinili svojo borbo zoper Cerkev in je bilo treba napraviti s Cerkvijo nekako premirje.
Nadalje poudarja, da je bu-letin to premirje samo v škodo nacijem, nasprotno pa v veliko korist Cerkvi. V dokaz te svoje trditve navaja več zgledov, kako katoliška Cerkev izrablja napričakovano ugodno stanje zanjo, dela v svoj prid, nacijski stranki pa izpodkopa-va tla. Obtožuje Cerkev podtalnega delovanja in naroča svojim naoijskim zaupnikom, naj pazijo na to delo Cerkve in skušajo po svojih močeh zavirati njeno delovanje.
V podrobnostih se okrožnica posebej peča z naslednjimi točkami glede "pogubnega" dela Cerkve:
1.Vojna	je in nemški narod jo živo čuti. Išče tolažbe in je postal dostopen zanjo. In ravno katoliška Cerkev ima na razpolago celo mašinerijo, da deli narodu tolažbo. In to je nevarno, zakaj Hitler ne more na tak način tekmovati s Cerkvijo med narodom. Nevarno je za narodovo moralo, ko Cerkev imenuje vojno "šibo božjo"! Istotako je nevarno, ko Cerkev pripoveduje narodu, da ima krščanstvo najboljša načela za trojni mir! Ce se nemški narod naleze takih misli in začne verjeti, bo vedno manj navdušen za Hitlerjevo vojskovanje . . .
2.	Katoliška cerkev je iznašla v teh časih geslo, ki ni privlačno samo za katoličane, ampak tudi za luterane. Vrgla je med narod besedo,.da morajo vsi, ki verujejo v Boga, potegniti skupaj, da se obvarujejo "novega
poganstva," ki ga širi narodni socializem. Pod to pretvezo, toži okrožnica, se je katoliška Cerkev zeol zbližala z evangelijsko—in narobe! Zelo nev&rno je torej nacistom, ako razne krščanske cerkve, ki so bile doslej v medsebojnem boju, na tak način skupaj potegnejo . . .
3.	Kako grdo politiko uganja katoliška Cerkev med milijoni delavcev ki so jih naciji prignali skupaj v Nemčijo iz vseh mogočih evropskih dežel! Med njimi je seveda mnogo katoličanov. In kaj dela z njimi nemška katoliška 'duhovščina! Prav nič se ne brani delovati med njimi in jim naklanjati versko in duhovno pomoč! Celo hvalijo nemški duhovniki, pa kar javno! — te delavce, kako so globoko verni in za zgled domačinom ! Razume se, da je to jako nevarna reč za naciste! Katoliška duhovščina ima preveč prilike, da ustvarja kar na nemških tleh neko katoliško in-ternacionalo!
4.	Ravno tako opravlja Cerkev jzven Raj ha svoje organizirano <}elo v tem smislu. Kakor hitro zajde nacijska stranka v kako težavo, takoj Cerkev izrabi nastalo stanje v tujem svetu! Rim posebno dobro ve, da je nemški Rajh po okoliščinah primoran iti katoličanom tu pa tam v podjarmljenih .deželah na roke. Ni to sicer v njegovem programu, pa si dostikrat ne more pomagati, zato začasno popušča katoličanom tu in tam. Iz tega Vatikan kuje svoj kapital in se še smeje v pest, češ da bo morala Nemčija prej ali slej tudi na domačih tleh odnehati od svojega boja zoper katoličanstvo!
5.	Nadalje okrožnica kar naravnost dolži tudi sam Vatikan, da med drugimi krščanskimi cerkvami izšče zaveznikov zoper nacizem. Posebno z anglikansko cerkvijo je Vatikan že takorekoč sklenil prijateljstvo! Dosegel je veliko tudi že med protestanti v Belgiji, Ho-landiji in v skandinavskih deželah ... Iz vsega tega se vidi, da je Vatikan že obdal nacijsko trdnjavo z jako nevarnim zidom, ki je sicer samo idejnega pomena, pa vendar se bo težko boriti zoper njega . . .
To* so torej poglavitne točke, ki jih polaga na srce okrožnica tistim nacijskim zaupnikom, katerim je bila poslana. Naj vse "strogo zaupno" vzamejo na znanje, premislijo do dna in skušajo po svojih močeh uporabiti, da bodo med nemškimi vojaki in civilisti zavirali to silno agitacijo Vatikana . . .
Zanimivo je, da okrožnica nikjer ne dotakne vprašanja vere same. V vsem tem delovanju Vatikana, ki ga tako na drobno opisuje in v marsičem seveda tudi pretirano predstavijo nacisti samo čisto—POLITIKO! V vsem tem delovanju po trditvah nacistov Cerkvi ne gre za verske ideale, ampak vero samo izrablja za širen je sovraštva proti nacijem in njihovi stranki! Vatikan je torej nacizmu prav posebno nevaren in nacisti morajo biti napram njemu prav tako na straži kakor napram vsem drugim svojim sovražnikom! Politična moč Vatikana je postala premočna, da bi nacizem mogel ostati radi nje miren!
Posebno zanimivo je naslednje. Okrožnica obtožuje Vatikan in ž njim vso Cerkev, da je "posredovalka za politično svetovno moč judovstva." Sicer se samo po sebi razume, da nacist ne bo zinil niti enega celega stavka, ne da bi zarohnel na Jude. Ko pa trdi okrožnica, da je vse to delovanje Vatikana zgolj "komoflaža za utrditev svetovnega judovstva," je pa še nekoliko preneumno.
Tako torej sodi nacizem o Vatikanu in Cerkvi s svojega stališča. Eden največjih sovražnikov mu je, oziroma sta! Ali ni to zanimivo ? Morda nacizem tega še ni javno povedal — zaradi tega pač, ker je moral v
svetovno vojno preden je dokončal svoj boj s Cerkvijo. Toliko bolj zgovorno pa to pove v "strogo zaupnih" okrožnicah na svoje eksponente na odločnih mestih. Da, tudi tem je treba "pouka," da se ne bi pozabilo na nacijski program boja zoper Cerkev!
Zanimivo je vse to toliko bolj, ker se na naši strani, namreč v zavezniškem svetu, od časa do časa kaka usta na široko odpro in naznanjajo svetu nekaj čisto drugega, namreč da je Vatikan eden najbolj zvestih sodelavcev nacizma. Če je kdo na svetu, ki mora dobivati klofute po obeh licih, je to pač papež in Cerkev ž njim. Toda če Cerkve niti najhujši kanoni niso podrli, le verjemimo, da je tudi klofute ne bodo! --—o-
ŽALOSTNA SLIKA IZ BERLINA
V	Malmoe na Švedskem je dospelo iz Berlina 23 Švedov, prepadenih obrazov in plahih pogledov. Na njih obrazih je bilo mogoče brati, kako strahoto so preživeli ob času zračnega napada na Berlin. — Švedsko poslaništvo poživlja Švede, da odpotujejo iz Berlina, pre-dno se bodo pričeli pouličnih boji, ko bodo Rusi vdrli v mesto. Podpredsednik švedskega Rdečega križa, grof Folke Ber-nardoite, nečak kralja Gustava, je z aeroplanom odpotoval v BeriIji, da vidi, kako bi bilo mogoče rešiti kaj več švedskih, podanikov, predno bo prepozno.
O vsakem vlaku, ki odpelje iz Berlina, mislijo, da je zadnji in z vlakom se zaradi pomanjkanja prostora ne more odpeljati več kot 25 Švedov.
V	Berlinu je bilo ubitih toliko ljudi, da hodijc posamezni oddelki in pobirajo mrliče od vrat do vrat in po ulicah, kjer so padli. Mrliče, ne da bi jih skušali spoznati, peljejo na prvi prazen prostor, kjer so že izkopane jame, kamor jih nato pokopljejo. Včasih pa jih nalože na kupe, jih polijejo s petrolejem in jih zažgo, "Izgleda, kot da je konec sveta," je rekel nek švedski begunec.
Vse je bilo uničeno iz dobe , kajzerja Viljema in tudi iz na^ cijske dobe, ko so bile porušene nacijske vladne palače.
Velika kanclerjeva palača, ki jo je Hitler zgradil, da bi stala najmanj tisoč let, je Samo še kup razvalin. Vsa vladna poslopja so porušena, lc malo-datero poslopje ima še kako sobo, v kateri je mogoče stanovati.
Nek švedski inžinir je rekel, da so tako velikanske žrtve v soboto zahtevale silno močne bombe, tako da so ljudje bili ubiti že samo vsled velikega zračnega pritiska. In v Berlinu ni bilo še nikdar tako velike za-mešnjave, kot je bila preteklo soboto.
Berlinčani so prepričani, da je nacijska država obsojena na razpad in da je nespametno nadaljevati z vojno. Berlinčani se preživljajo samo še s tem, da v javnih kuhinjah dobivajo krompirjevo in zelenjadno juho. Čevlje so že vse raztrgali, ali pa so jih izgubili pri zračnem bombardiranju. Zato si noge ovijajo s papirjem. -o- .
Čedna knjižniha
Daknikov Tone je imel velik kup knjig. Nazadnje jih je le uredil in si naredil čedno knjiž-nicee
"No, po kakšnem vidiku si uredil knjige," ga je vprašal gospod Senica, ko mu je Daknikov Tone razkazoval svojo knjižnico.
"Tako že ne, kakor imajo drugod navado. Ja hočem biti izviren. Uredil sem jih v skupine po barvah platnic." -o-
168. naslednik sv .Petra, papež Adrijan IV. (1154-1159) je bil edini papež angleškega po-kolenja.
GLASILO K. S. K.JEDNOTE, FEBRUARY 21, 1945
"tirno K. S. R. JEMOTE"
I OHIO
Vsi rokopisi in oglasi moraje biti v našem uradu naj poznejše do s&bote opoldne za priobčitev v številki nastopnega tedna.
m Ms
JSOM
m iwftir
JSJUO
J$U>o
official organ or and ptjblmhmp pt
ORAND OARNIOLIAN SLOV1NIAN OATHOUO UNION d u.»- a
m tu« tammi « tt
OFFICI: CUT 0T GLAIR ABENDS
GUVMjAND A OHIO
Far uMUilig*. mrty. ., For Tvimwnhw» tP U. S. A. Foreign Ooastrtaa,..... i

JSJOO
.4&00
POLLETNI RAČUN "GLASILA K. S. K. J."
OD 1. JULIJA DO 31. DECEMBRA, 1944
DOHODKI
Mesec	Gl. urad
Julij ................$	1,941.24
Avgust ........................1,942.64
September ............1,944.32
Oktober ....................1,945.09
November ............1,948.10
December ............1,953.63
"Skupaj ..........$11,675.02
Oglasi Naročnina Skupaj
$ 45.00 83.65 76.00 82.20 89.35 74.00
2.00 3.00 2.00
$ 1,986.24 . 2,026.29 2,022.32 2,030.29 2,039.45 2,027.63
$450.20 $ 7.00 $12,132.22
IZDATKI
Mesec Plača Tisk lista Poštnina Razno Skupaj
Julij
Avg*
Sept.
Okt.
Nov.
Dec.
-$
300.00 300.00 300.00 300.00 300.00 300.00
$1,768.00 1,647.50 1,314.00 1,314.00 1,640.00 1,312.00
$500.00 $200.00
370.00 100.00
60.00
$ 2,768.00 1,947.50 1,614.00 2,084.00 1,940.00 1,672.00
Skupaj $1,800.00 $8,995.50 $870.00 $360.00 Odračunjeno, depozit pošte in ročna blagajna.
$12,025.50 18.03
Skupaj..............................$12,007.47
Rekapitulacija
Skupni dohodki 6 mesecev ............$12,132.22
Skupni izdatki 6 mesecev .............. 12,007.47
čisti prebitek II. semestra ..........$ 124.75
Prebitek I. semestra ........................ 656.39
Celoletni prebitek .......................$ 781.14
Imetje Jednote pri Glasilu 31. dec. 1944
Depozit na pošti ....................................$ 16.57 <
Ročna blagajna .................................... 1-46
Kredit neplačanih oglasov ..............— 101.00
Inventar v pisarni ................................ 200.00
Skupaj ...............-.............................$319.03
Nadzornemu odboru predloženo v pregled.
Ivan Zupan, upravnik.
Knjige in računi pregledani 29. januarja 1945 ter v redu pronajdeni.
Nadzorniki K. S. K. Jedfaote: Geo. J. Brince, Mary E. Polutnik, Frank Lokar, John Pezdirtz, Mary Hochevar.
Zapriseženo in podpisano v moji prisotnosti 29. jan. 1945.
VIDA ZALAR, Javni notar.
(Pečat)	My commission expires April 17, 1948.
POSTRANSKI ZASLUŽEK ZA NASE TAJNIKE(CE)
Gotovo ste že culi znani slovenski pregovor ki pravi: "Denar je dober, četudi ga pes na repu prinese." Seveda, denar je denar, samo da ima pravo vrednost! Pri tem pa nastane glavno vprašanje: Kako priti do njega?
Do denarja pridemo z delom naših rok, v trgovini obrti ali pri kupčiji itd. Morate pa namreč vršiti predpisano delo v gotovi meri, času in po predpisu, četudi lahko ali težko, da boste dobili v soboto zalepko z Vašo plačo. Dandanes so res take za-lepke bolj polne in debele kakor v mirnem času; v obče pa koncem tedna ne preostane dosti vsled visoke draginje in po odbitku 20'/i vojnega davka. Vseeno je pa vsak vesel čim večjega zneska, kar je že naravno, tako mu bo pa tudi dobrodošel postrani zaslužen petak.
S temi vrsticami dajemo tajnikom in tajnicam društev naše Jednote skromen nasvet, kako bi si lahko nekaj dolarčkov postrani in na lahek način zaslužili. Kakor smo čitali v zadnjem polletnem poročilu našega brata gl. tajnika, spada k Jednoti še vedno 44% odraslega članstva spadajočega v stari razred A in B (12,765). Tem se že leta in leta priporoča, da naj premenijo svoje certifikate v certifikate nove vrste razreda C, D, E, F, G, OC, DD ,itd. Seveda ne zamerimo že bolj priletnim članom ker se držijo svojih starih razredov vsled razlike pri plačevanju ases. Na vsak način je pa prememba priporočljiva članstvu v nižjih in srednih letih ker imajo ti razredi svoje koristi katerih razred A in B nimata.
Ker vemo, da je baš tajnikom in tajnicam najbolj znan za-varovalninski slučaj ali razred vsakega člana in da ima baš on najlepšo priliko da pregovori člana za premembo certifikata v novi razred, zato je glavni odbor na svoji zadnji polletni seji določil tajnikom $5.00 posebne nagrade za vsak slučaj premembe v znesku $1000.00 zavarovalnine; torej za $250 znaša nagrada $2.50, pri zavarovalni $1,500—$7.50, pri $2000 pa $10.00.
Ce si torej vzame tajnik (ca) kak večer ali ob nedeljah ma-|s predajo konfederirane vojake pod generalom Lee. Takoj so se Lincolnove misli obrnile napram spravi z Jugom in načrtom za gospodarsko rehabilitacijo in socialno izboljšanje. Izdal je najprej proglas amnestije kot prvi korak za "ozdravljenje narodnih ran." Dne 14. aprila 1865, ko je prisostvoval predstavi v Fordovem gledišču v Washingtoqu, pa je bil smrtno ustreljen od morilca John Wilkes Booth-a, fanatičnega privrženca Juga, drugo jutro potem pa je umrl v starosti 56 let.
Od onega dne so zgodovinarji, življenjepisci, ptsniki in dramatiki po vsem svetu, poveličevali Abrahama Lincolna kot voditelja človeštva, velikana preprostega rojstva, katerega brezmejna udanost je bila za preproste, zatirane in zapostavljene ljudi.
Njegov gettysbursi govor 19. novembra 1863, kratka poslanica in tako jedrnata in vzvišena v mislih in čustvu, pa je postala klasičen umotvor ameriške literature, z njenimi besedami o "vladi naroda, po narodu in za narod, ki nikdar ne izgine s sveta," je dandanes ravno tako na mestu kakor je bila pred 81 leti.
-o-
lo času in stopi do dotičncga člana zaradi premembo certifikata, se mu bo to lahko delo izplačalo. Za deset takih prememb po $1,000 bo dobil iz glavnega urada ček za $50.00. To bo njegov lahek postranski zaslužek. Torej tajniki(ce) na delo!
MOJE DODATNO POJASNILO IN ZAGOVOR
Ko sem dne 27. januarja poslal na glavni urad svoje običajno polletno poročilo, sem imel pred seboj tudi originalno protestno izjavo društva sv. Magdalene št. 162 v Clevelandu, sprejeto na zadnji letni seji tega društva.
Ravno isti dan sem torej naredil in odposlal tudi kratko pojasnilo na ta protest sestavljeno v dva odstavka (I. II.). To moje pojasnilo publikacijskemu odboru se nahaja v zapisniku tretje seje, ki je bil objavljen na 4. strani Glasila zadnji teden.
Nikakor pa nisem tedaj znal, da je tudi Zveza slovenskih društev Najsv. Imena, tudi v Clevelandu, Ohio, poslala na glavni urad brzojavni protest, ki je bil označen tudi v zapisniku navedene seje. Še manj sem pa vedel še o enem protestu tudi iz države Ohio, Rev. Matt A. Jagra, župnika cerkve sv. Srca Jezusovega v Barbertonu, O. Poroča se mi, da sta navedena protesta dospela v glavni urad šele 29. januarja. Dobro!
Ker mi je pa dana prilika, da se lahko tudi na ta protesta zagovarjam kakor v zapisaiku razvidno, naj služijo še dvema zadnjima označenima strankama nastopne vrstice v pojasnilo in zagovor:
O propagandi
Najsi bo že v mirnem ali v vojnem času, je vedno ves svet prežet kake propagande. Razni narodi skušajo z isto v ospredje, seveda v lastno korist. To velja še tem bolj tekom vojne. Tako je še za časa prve svetovne vojne Italija izdala v Ameriki raznim listom nad dvesto milijonov dol. da so pisali v njen prid. Propaganda se vrši v listih, na zborovanjih in potom radio naznanil.
Nikakor si ne morem misliti, da more kak ameriški list delati na primer komunistično propagando za kako deželo ali narod v starem kraju, saj je naš ameriški komunizem postal že brezpomemben v javnosti. Prepričan sem, da naš list ni dose-daj pretvoril še nobenega katoličana v komunista in da ga tudi v bodoče ne bo.
Ce se pa v tem slučaju jemlje vse starokrajske partizane kot razširjevalce komunizma, tako tudi hrabre Ruse, katerim se največ komunizma pripisuje, moramo pa v tem slučaju vpo-števati sledeče važno dejstvo:
Vsi zavezniki, torej tudi naše Združene države se borijo ob strani teh partizanov in Rusov, katerih edini namen je premagati sovražnike. Torej smo tudi mi, člani KSKJ indirekt-no na strani teh bojevnikov, ker naša vlada podpira z orožjem in živežem tudi rusko armado in partizane. Cemu niso bili ti protesti poslani na pravo in odločilno mesto, da ne sme Amerika več Rusov in partizanov podpirati? Glasilo je v tem oziru prava ničla. Tudi naša Jednota se bori indirektno ob strani zaveznikov, saj imamo približno 4,000 naših članov na raznih bojnih frontah. Ti člani se ne borijo za komunizem, pač pa za dosego svetovnega miru in demokracije; 70 izmed teh je dalo v ta namen že svoje življenje!
Važna pisma iz stare domovine
Res je, da sem zadnji čas v listu objavil nekaj zanimivih pisem iz starega kraja, kjer je bilo mimogrede označeno tudi gibanje in borba našega ljudstva za dosego svobode. Prepričan sem, da je vsak izmed naših čitateljev navedena pisma prečital z največjim zanimanjem, kajti šele potom tega pisma je zvedel, da je njegova rojstna vas kup razvalin, da je ta ali oni njegov sorodnik umrl itd. In ker mi pravila Jednote določujejo poročati tudi stvari, ki zanimajo članstvo, zato sem ona pisma objavil, edino zato, ne pa iz kakega drugega namena.
Ker pa člen 15, točka b) Jednotinih glede urejevanja Glasila določa, da list ne sme prinašati političnih komentarjev, in ker smatra tiskovni odbor Glasila ona, nedavno objavljena pisma iz Slovenije za starokrajsko "politiko," zato se v bodoče takih pisem in poročil iz starega kraja v tem listu ne bo več priobčevalo.
Ivan Zupan, urednik. -o--
ABRAHAM LINCOLN
Letos dne 12. februarja je minilo 136 let, odkar se je rodil Abraham Lincoln v zagozdju Kentuckija. Dandanes, morda še bolj kakor v njegovem času, v drugi veliki krizi ameriškega naroda, je ono, kar je on zastopal, v mislih Amerikancev
Lincoln je bil v vsakem pogledu mož ljudstva. Veroval je, da je človeška enakost prak tično mogoča. Govoril je enostaven jezik. Imel je zdrav čut humorja in bil je toleran ten napram mnenju drugih. A-li nikdar se ni udal naziranju mase, kadar je bil prepričan, da je to naziranje napačno.
Bil je sin preprostih staršev, ki so vodili težko življenje prvotnih ameriških naseljencev ob tedanjih mejah civilizacije Ni imel mnogo.prilike za šolanje. Težko je moral delati žt kot mlad fant, medtem pa st je sam učil, kjerkoli je imel priliko. Ko je dorasel v orjaškega, izredno visokega in močnega mladeniča, je šel s trebuhom za kruhom. Bil je čolnar, drvar, pisar, zemljeme-rec, čital je in se učil istočasno. V starosti 26 let je postal član illinoiške legislature in tedaj se je lotil pravniških študij ter postal odvetnik. Leta 1846 je bil izvoljen v kongres.
V Lincolnovem času je bilo veliko vprašanje Amerike su-
dela sužnjev. Suženjstvo ni bilo nič novega v ameriški politiki. Že desetletja so pristaši odprave suženjstva, takozvani abolicionisti, vodili propagando proti suženjstvu. Ali s priho dom Lincolna je stvar protisu-ženjstva našla prvič velikega voditelja in zagovornika.
Zlasti nujno je bilo tedaj /prašanje, da-li bi nove pokrajine na zapadu prevzele sistem suženjstva ali ne. Leta 1858 ie Lincoln kandidiral za sena-orja v državi Illinois proti S V. Douglasu. Slednji, kot mno-?i političarji vseh časov in kra-ev, se ni hotel odločno izjav-jati ne za eno ne za drugo ran. Lincoln ga je pozval na avno debato, ki je vzbudila ve-iko zanimanje naroda. Dasi i bil poražen v volitvah, je zalo vel o njegovo ime povsod. In :ako je postal predsedn. kan-iidat nove republikanske stran-ce in je bil izvoljen leta 1860 -a predsednika.
Pet tednov po njegovi izvo-itvi so suženjsk^ južne države jresničile, kar so grozile po-' prej: izstopile so iz Unije in začela se je civilna vojna. Lincoln, mož miru in propovednik socialne pravičnosti, je šiloma postal vojskovodja in organiziral odločen odpor proti poskusom, da se Unija razbije. Proglasil je osvobojenje sužnjev.
GEORGE WASHINGTON
Vsako leto se dan 22. februarja obletnica rojstva George Washingtona proslavlja kot narodni praznik. Jutri bo torej 213, spominski dan njegovega rojstva.-
Ameriški narod časti Washingtona in Lincolna kot svoja največja predsednika. Ker pa je Lincoln nam toliko bližji v zgodovini, imamo o njem mnogo jasnejšo sliko kot o Wash ingtonu. Washington je bil po rojstvu in vzgoji popolnoma različen od Lincolna,• kajti on se je rodil med bogatimi vele posestniki Virginije. Divja narava in pragozd je za onih ča sov segel prav do naselbin in plantaž. Zveze z drugimi kolonijami so bile skoraj nemogoče razun po vodi. Angleški naseljenci so živeli v oddaljenih na selbinah in polagoma so obogateli z izvažanjem tobaka v inozemstvo. Nasproti angleškim naseljencem na severu (v New England) so virginijski naseljenci prišli prav malo v dotiko s puritanskim vplivom. Življenje tam je bilo prosto od moralne strogosti Puritancev in podnebje je bilo milo. Angleški način življenja in anglikanska cerkev je bila tam odloče-valna.
Wsahington se je rodil 11. februarja 1932. Ker je bil gre-gorijanski koledar vpeljan v angleških kolonijah še le dvajset kasneje, ko je bil datum pomaknjen za 11 dni naprej, je v tej okolščini razlog, zakaj pra znujemo dan 22. februarja kot rojstni dan Washingtona. Washington je pohajal šolo do 16. leta in dobival je tudi privatni poduk. Tri leta je potem delal kot zemljemerec, kateri poklic je bil velikega pomena v novi deželi. Pri tem se je tudi učil vojaške taktike in prakse, kakor vsak grajščak one dobe! Njegov dnevnik v mladosti odseva sliko popolnega virginij-skega plemiča.
Da je bil Washington značaj posebne vrste, priznavajo vsi življenjepisci, celo oni, ki si prizadevajo dognati historičijo resnico in iznebiti njegov življenjepis vseh neštetih legend, ki so sčasoma narasle okolo njega. Že za mladih dni je vzrastel do take višine, da je bil najvišji mladenič v šoli, znan v soseščini po svoji telesni sili. Kot vsi Viržinci postal je dober jahač in o tem je mnogo pripove-sti. Njegova hoja je bila veli-častvena, obnašanje je bilo dostojanstveno, mišice na licu bile so vedno v miru, znak samoob-
Ako je bil prepričan, da gre za
dobro stvar, zasledoval je svoj cilj trdno, brez omahovanja in potrpežljivo.
V svoji rani vojaški karijeri je bil Washington major v angleški ekspediciji proti francoskim kolonistom in užival popolno zaupanje Angležev, ali čim je izbruhnil spor. s staro domovino radi kolonij alnih pravic, je bil od zaetka na strani kolonistov in je bil izbran delegatom v prva dva "kontinentalna kongresa." Ne da bi za tre-notek se obotavljal, sprejel je vabilo, da bi poveljeval "kontinentalni vojski," ko so kolonije proglasile odprt upor in neodvisnost od Angleške.
Revolucijonarna vojna pod povelj ništvom George Washingtona ostane za vedno eden izmed pomemfoiiih dogodkov v svetovni zgodovini. Washington je imel pred seboj ogromno nalogo preobraziti oboroženo drhal farmarjev v vojsko, zmožno vojskovati se z izurjenimi vojaki najmočnejše velesile. Dosegel je to s pomočjo nemškega voditelja, generala Von Steuben, in rad je sprejel sodelovanje inozemskih vojskovodij, kot Lafayette, Rocham-beau,de Kalb, Pulaski in Kos-ciuszko. Vojna je trajala več kot šest let in končala je s predajo glavne angleške vojske.
Neodvisnost je bila priborje-na, ali bila je resna nevarnost, da bi Amerika degenerirala v fiekoličino malih, slabih in sovražnih držav. Pravcate vlade ni bilo. Kongres je bil brez moji, ni mogel obdačiti države ni dobivati njihovo pomoč. Vojaki so dobivali plače v papirju, ki je bil tako brez vrednosti, da — kot je nekdo pisal — plača polkovnika ni zadostovala, da oi plačal oves za/svojega konja —." Med častnici nezadovoljne vojske se je govbrilo p progla-šenju monarhije." Skupina častnikov je zares predlagala proglasiti Washingtona za kralja. Ta predlog je Washington o-inačil kot "največjo nesrečo, ki oi mogla zadeti mojo domovino.
Washington, edini vir avtoritete in zakona tedaj, je bil imenovan kandidatom za prvega predsednika in izvoljen. Izbral ii je take voditelje, kot Hamil-■cona, Knoxa, Jeffersona in Ran-Jolpha, da mu pomagajo ustanoviti pravcato centralno vlado republike. Bil je popolnoma nov eksperiment na svetu. Washington je služil dva mandata kot predsednik in vsaj /e kom neke dobe svojega predsedovanja je poskusil grenkobo nepopularnosti. Ostro so ga napadali, ker je hotel ohraniti mir in na vse načine skušal izogniti se preteči vojni z Angleško. Odbil je vojaško intervencijo, ki jo je zahtevala re-volucijonarna vlada na Francoskem, in proglasil politiko proti zavezništvom z evropej-skimi velesilami. Tudi mnogo njegovih odredb v notranji politiki je bilo podvrženih ostri kritiki, zlasti ko je omejil oblast posameznih držav. Izbruhnil je celo upor proti centralni vladi v nekaterih pokrajinah Pennsylvanije, ali je bil kmalu zatrt.
Ko je Washington odbil, da bi bil tretjič izbran predsednikom, je s tem ustanovil precedent, katerega so se Združene države do 1. 1940 vedno držale. Umaknil se je iz javnega življenja v svoje posestvo v Mt. Vernon v Virginiji in prepustil naslednikom trdno osnovano republiko. Čmrl je dne 14. decembra 1799 v starosti 68 let za pljučnico ker se je prehladil ko ji jahal konja.
S pretežno večino je bil vdru-gič izvoljen za predsednika Ze-| vladanja—sploh vsa zunanjost dinjenih držav. Dne 5. aprila J je zrcalila tip gentlemana. Bii 1865 se je civilna vojna končala 1 je moralno in fizično pogumen.
ampak je tudi najbolj perfek-ten ali popolen. V svoji per-fektnosti nam predstavlja sta-rogrški ideal lepote v svojem dostojanstvu; ker je postav- i ljen v obliki obeliska, nam pa tudi predstavlja tajnosti zidarstva starih Egipčanov. S 55 čevljev širokega temelja ali f podstavka, se ta mogočni spomenik dviga v 10 krat toliko višino, ali 550 čevljev in tehta 81,120 ton. Tako nam kaže čist in vzvišen ideal prvega predsednika naših Združenih držav — George Washingtona. Ko je za časa prve svetovne vojne britski ambasador Sir Cecil Spring-Rice prvič videl ta spomenik, je vzkliknil: "To je prst George Washingtona, ki kaže v nebo!"
Od leta 1884 naprej, ko je bila ta mogočna spominska grad-ba dovršena, so imeli razni naši predsedniki v kritičnih časih jasno inspiracijo v tem spomeniku na potrpljenje in pogum onega velikega Američana, katerega predstavlja ta spomenik.
Ko so stari egipčanski kralji ukazali sebi v proslavo graditi velike piramide in obeliske, so to delo vršili sužnji, od katerih jih je med delom na tisoče u-mrlo, toda naš Washingtonov spomenik pa so postavili svobodni ameriški delavci brez kake nezgode.
Ta spomenik je v notranjščini votel in sestoja iz blokov belega marmorja; vsak blok nosi primeren napis in ime darovalca, bodisi dežele ali naroda. Tako je bil kamen, katerega je poslala Grčija, vzet iz ^ starih grških razvalin nekda- v njega templja Panthenona; v napisu pa se Washingtona primerja Perikleju; dalje je za kamen Turčije naredil sultanov dvorni pesnik primerno pesmico; tudi tedanji siamski kralj in brazilski cesar sta poslala svoj kamen za ta spomenik. Druge bloke so podarile razne naše domače države, šole . in organizacije. Leta 1854 je za ta spomenik poslal tudi papež Pij IX. primeren kamen, vzet iz starega rimskega Concord templja. Neko noč je pa maskirana drhal tako zvanih Know-Nothing stranke ta kamen razbila, kar je povzročilo splošno mednarodno nevoljo in obsojanje. Gotovo je zato isto leto predsedniški kandidat te stranke propadel; dandanes je pa ista povsem v pozabljivosti.
Tedanji major L'Enfant je priporočal, naj se Washingtona proslavi z bronastim spomenikom, sedečega na konju, ki naj bi stal na ravno tem mestu; toda tedanji vrhovni sodnik Marshall je pa priporočal marmornato grobnico za Washingtona; glede teh načrtov se kongres ni mogel zediniti, nakar je George Watterson ustanovil Narodno družbo za postavitev Washingtonovega spomenika v obliki obeliska. To družbo je kongres odobril leta 1848, nakar se je pričelo s pobiranjem prostovoljnih prispevkov med ljudstvom.
Temelj ali vogelni kamen 'jo**-5 bil slovesno vložen 4. jul. 1848. Do leta 184 je bilo nabranega šele $300,000, kar ni zadostovalo, zato je bil spomenik zgrajen samo dp višine 150 čevljev. Leta 1850 se je praznovanja 4. julija pri tem spomeniku udeležil tudi tedanji predsednik Zachary Taylor; vsled hude žeje je pa povžil preveč mrzle vode, kar mu je povzročilo pljučnico, da je čez pet dni u-mrl, star 64 let.
(Dalje ha 5 strani*
4
Washingtonov narodni spomenik
Washingtonov narodni spo-' menik, ki stoji v prestol nem i mestu naše velike republike z; njegovim imenom, ni samo naj-^ višji spomenik na celem svetu,
TREBA JE DAROVALCEV KRVI! Plazma RDEČEGA KRlZA rešuje življenja sto in ste ranjenih vojakov in mornarjev. — Toda potrebnih je št na tisoče darovalcev krvi. Dajte pint krvi, da jim rešite življenje!
1		
| K. S. K.	(i	JEDNOTA
1		
GLASILO K. S. K. JEDNOTE, FEBRUARY 21, 1945
!25DD4ŽS£ i?tonia J«fenovec" »-JJ erju, je poročal pretekli teden, I Kosmachu prav iskreno čestita- mesa, celo perutnine?! Se bo-
Urtanovljana f joiiatu. HL, dna S. april«. UK Inkcrpoctran* v JoUf. drftavl minoia. dna 12. janov*. tat.
O LAVNI URAD: »1-859 N. OHICAQO 8T.. JOLDET. ILL. Telefon t gUraem uradu: JoUet 6448: rtanoranja »lavnega tajnika 8448. I
Od ustanovitve do 31. decembra, 1944 znaša skupna izplačana podpora $9,418.150
Bolventnost 128.43% ■I	GLAVNI ODBOKRIK!
Olavnl predsednik: JOHN O KRM, 817 Baat "O" Bt„ Pueblo, Oolo. Prvi podpredsednik: JOHN ZKFRAN, 2723 W. 15tb St., Chicago. HL DrugI podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 47151 Hatfield St. Pittsburgh, Pa Tretji podpredsednik: JOSEPH LEK8AN, 186—22nd BL. N. W., Barberton. O. Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK. P. O. Bok 287. Ely. Minn. Peta podpredsednica: JOHANAMOHAR. 1138 Dillingham Ave.. Sheboygan, Wis. gesti podpredsednik: OEOROE PAVLAKOVICH. 4673 Peart 8L, Denver 18. Goto. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR. 351 N. Chicago 9L. Joliet, ni. Pomožni tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR. 251 N. Chicago St.. Jollet. UL Glavni blagajnik: MATT P. SLANA. 351 N. Chicago Bt, JoUet. DL Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 418 N. Chicago St, JoUet. IlL Vrhovni sdravnlk: DR. JOS E. URSICH. 1801 W. Oermak Rd. Chicago 8. Ill
NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCK, 512 Adams Ave, Eveleth. Minn. Prva nadsoraica: MART E POLUTNIK. 1711 M. 80th St, Lorain, a Drugi nadzornik: PRANK LOKAR. 1353 Hawthorne St, PlttsUngh. Pa. Tretji nadaornlk: JOHN PKZDIRTZ. 14804 Pepper Ave, Clereland. O. Četrta nadsornica: MART HOCHEVAR. 21241 Mlhr Ave. Cleveland. O.
PINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM. 817 East "O" St, Pueblo, Oolo. Tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St, Joliet. UL. Prvi odbornik: FRANK J. GOSPODARICH. 300 Ruby St., Jollet. El. DrugI odbornik: MARTIN SHUKLB. 811 Avenue "A," Eveleth. Minn. Tretji odbornik: RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, WUkinsburg, Pa Četru odbornik: GEORGE J. BRINCE. 512 Adams Ave, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN, 1102 Jancey St, Pittsburgh. Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL 117—5th St, S W, Chlsholm, Minn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS. 1101 E. 8th St.. Pueblo. Colo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK. 215 W Walker St. Milwaukee. Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH. 1847 W. Cermak Rd, Chicago. DL Peti porotnik- JOHN BEVEC. Alexander Ave, Strabane, Pa. Sesti porotnik: LUKA MATANICH. 2524 E. l»th St, South Chicago, m.
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 8117 St Clair Ave, Cleveland. O
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadswarth Ave, North Chicago. PL
NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M. TEŽAK. 457 Indiana St, Joliet HI
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pofiUJaJo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA. 351 N. Chicago St. ^ ^ ^P^' druitvene vesti, rasna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K S. K JEDNOTE. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio.____
E GLAVNEGA URADA K. S. H. JEDNOTE
(Večkrat dobimo vprašanje, kako je treba izpolniti mrliški list in kakšne listine ali dokaze se od strani glavnega urada : ahteva za izplačilo posmrtnine umrlega ČLANA-VOJAKA.
V odgovor in pojasnilo na taka vprašanja naj služi naslednje navodilo:	•
Ko je dognano, da je bil VOJAK ubit pa bojnem polju ali da je na kakšen drug način podlegel smrti, je navada, da vojni department pokojnikove sorodnike o tem obvesti. Kolikor nam je znano, vojni department sporoči sorodnikom smrt vojaka potom bizojava (telegrama) in zatem pa tudi pismenim potom.
Ko so sorodniki o smrti člana-vojaka pismenim potom od vojnega departments obveščeni, naj dotično pismo (ne brzojavko, pač pa pismo) izročijo društvenemu tajniku(ici).
Ko tajnik(ica) te vrste pismo prejme, naj takoj izpolni prvo in drugo stran uradnega mrliškega lista.
Na glavni urad naj se pošlje:
1)	Uradni mrliški list.
2).	Certifikat člana-vojaka.
3)	Pismo, ki so ga pokojnikovi sorodniki od vojnega de-
partmenta prejeli.
Zelo važno je, da je mrliškim listinam priloženo omenjeno pismo. Te vrste pisma vsebujejo gotove podatke, ki jih potrebujemo, ko se piše v Washington, D. C. za uradno potrdilo članove smrti. To pismo je društvenemu tajniku(ici) vrnjeno, ob časi) izplačila posmrtnine.
Tajniki (ice) so naprošeni da to navodilo vpoštevajo in se po njem ravnajo.
Josip Zalar, glavni tajnik.
162 8062 Theresa Menart 5.00 162 1546 Rose Romundeli .. 28.06 162 4985 Josephine Kresse .. 20.71
162 15724 Louis Mejac .......... 20.00
162CC42146 Sophie Baraga ______ 30.00
164 CC389 Anna Smoley ........ 30.00
170 F309 Angela Kulhanek .. 30.00
197 26626 Jacob Rupar ......... 31.00
197 10614 John Trobec .......... 40.00
222 D2706 Rose Slapnichar .. 39.00
225 DDI490 Marie Susak _________20.71
232CC42483 Mary Gracer --------- 29.00
Skupaj ................................$3,763.56
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
U 11 II
Iti Iti Iti 20 23 25 25 25 25 25 25 25 25 30 30 30 30 30 30 40
40
41 41 41 41 41
IZPLAČANA CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA ZA MESEC JANUAR 1943
Dr. Cert. Ime	Svota
3CC43669 Bcrnadine Mutz ....$20.00
3	292 Leopold Planine .... 35.00
4	4874 Stefan Brula ........ 16.00
4	3176 Frank Schweiger.... 11.66
5	DD597 Agnes Kožar
Postula ................ 3C.00
5 551ti Frank Kovacic ...... 35.00
5 13471 Frank Dolanc ........ 39.00
5 3979 Kath. Spitzmiller .. 35.00
5 16=00 Frank Savnik ........ 18.50
5 5ti63 Frank Tolstovrsnik 3^.00 565 Helen Propernick.. 31.03 10737 Frank Propernick.. 13.33 811 Thomas Blazic .... 27.00
333 Frank Perhaj ........ 17.00
8423 Matt Jaksa ............ 35.00
1148 John Simofiich ...... 11.66
10754 Eva Perlich .......... 20.00
3234!) Stanley Matusek .. 17.00
C187ti Louis Medved ........ 20.00
8235 Joseph Marinko 11.33
5443 Anton Krese .......... 28.00
786 Anton Krampel .... 17.50
9658 Joseph Jarc .......... 37.00
1)340 John Vidmar ........ 34.00
D5377 Frank Rade .......... H.00
16494 John Pizem .......... 19.00
28143 Frank Grcgorich .. 35.00 28174 Michael Golobich .. 35.00 D5687 Joseph Jakobcich- 17.00
35016 John Swetish ........ 35.00
1647 Paul Majerle ........ 35.00
12804 John Satushek ...... 31.50
1710 Matt Kramarich .... «.65
I>3440 Anna Mihelich ......21.5C
CC77 Mary Kovacic ........ 14.00
D5816 John Mihelcic ........ 30.00
35210 Anna Rogina ........ 8.66
34246 Anthony Zajac ...... 13.00
12107 Frank Kopar ........ 18.50
45DD42849 Leona Kovich .......: 30.00
45
s,?
36.00 28.00 37.00 10.00
16556 Joseph Sasek ......
D4942 Carolina Stanich
52 D3674 Amelia Gole ......
52 23148 Anton Dugar .... 52 D2036 Valentine
Simonelig ......
52 10156 Mary Qualitza .. 52 2207 Joseph Zevnik .. 52 C2820 Frank' Konechnik
52CC41685 Mary T ram te .......... 'OJ
52DD44316 Rose Marte
Bayt ...............-
e,2 13861 Anton Medvescek
55 20682 Mark Bayuk -----
55 DD74 Anton Težak --------
D4324 Joe Villotti .........
55 12097 Kath. Stariha .....
13.00 46.00 40.00 11.00
14.00 10.66 30.00 28.00 50.00 36.00
POST
Za post imajo mnogokje % navado malo jesti in brez mesa — no, to se ve, vse to se da prenesti.
A ni dovolj, če se posti razvajeni želodec. — "Še jezik naj se pokori," nam pel je vaški godec.
Jeziček ki zabavlja rad, opravlja, obrekuje, razkačen sika kakor gad — vsaj v postu naj miruje.
Posti naj se oko, ki svet le zaničljivo gleda; na drugih najde vsako smet, na sebi ne, seveda.
Uho, naslonjeno na plot kot vrag, ki dušo skuša, vsaj zdaj naj zapusti svoj kot in marnjev ne posluša.
Zapomni si, moj dragi gost," zapel je vaški godec. "Ves človek naj obhaja post, a ne samo želodec."
Domoljub, l. 1940. -o-
Domača fronta
Dr.	Cert. Ime Svota
55	27614 William Kvaternik 17.00
56	D5637 Mary Russ ............ 35.00
56	D5925 Adolph Russ .......... 35.00
57	17246 Joseph Gerguric .... 40.00
57 31663 Louis Kump .......... 40.00
57 D4892 Mary Legisa .......... 40.00
57	D5708 Anton Gerbec ........ 7.00
58	1240 Sebastjan Dolenc .. 37.00
58	19567 Jakob Sabec ........ 10.00
59	20683 Peter Krall ............ 11.00
59 19719 Frank Froll ..........116.00
59 24712 Louis Ahlin .......... 17.00
59 21354 Peter Zubert .......... 31.00
59 8321 John Novlan .......... 19.00
59 385 Anton Ahlin .......... 37.50
59 13471 Ann Benchina ...... 64.00
59	DDI 190 Mary Ann-Zaitz .. 70.00 65DD41831 Joseph Gorenc. Jr. 28.00
65 3838 Joseph Gorsin ...... 20.00
65DD42595 Boleslaus Sawicki.. 46.00
65 21777 Joseph Povsec ...... 22.00
65 6509 Joseph Zore .......... 34.00
65	26326 Frank Koprivetz.... 49.00
65	D4968 John Majstrovich .. 35.00
65	20628 Joseph Chaplak .... 33.00
72 »773 Anton Boitz .......... 27.00
72CČ417I3 Mary Debeltz ........ 35.00
72 FF116 Herbert Akins ...... 84.00
r 72 12152 Matt Cernevec ...... 27.00
75 11002 Anton Barlic ........ 35.00
77	12511 Mathias Kamin .... 74.00
77	12645 Valko Trumbctac .. 38.00
77 18693 Joseph Kotor ........ 35.00
85	14828 Katherine Mlakar.. 30.00
85 10934 Anna Zalar ............ 34.00
85	2473 Agnes Pogorele .... 34.00
86	9486 Catherine Anzelc.... 11.66 93	24274 Louis Strmole .... 93	25458 Joseph Verant .... 93	1142 Matt Kochevar ....
97	15604 Steve Papa ........
98	140 Anton Oberstar .. 98 13117 Louis Pretnar ...... 15.00
101	D995 Catherine Starec .. 40.00
'103	CC153 Edward Benisch
103	17409 Joseph Medves
105	10964 Julia Matson ....
105	FF436G0 Isabelle Bandeil
108	D4109 Ursula Ambrose
108CC42939 Mary Fabian ......
108	34188 Helen Vancina ..
109	D5345 Magdalene Grubic.. 30.00
123 CC329 Mary Perko .......... 30.00
134 D2046 Mary Zupančič...... 30.00
154 DD688 Mary Marchuk ...... 60.00
160 D4373 Mary Chop ............ 28.00
160 CC586 Mary Orendac ...... 30.00
162 r 8032 Mary Modic .......... 28.55
162 9386 Helen Gobec ........ 20.00
162 C847 Jennie Komar ........ 23.55
162	1593 Helen Petkovsek .. 20.71
162 12443 Mary Brimsek ...... 10.71
28.00 17.50 29.50 34.00 15.50
30.00 18.00 40.00 39.00 16.42 30.00 30.00
OPA svari proti ponarejenim znamkam racioniranja
Washington. — V Chicagu je bilo zaplenjenih 50,000,000 ponarejenih rdečih znamk — dovolj za vse goveje meso, prodano v Zedinjenih državah v enem tednu, kar je napotilo administratorja za cene Chester Bo\vles-a, da je posvaril trgovce, gostilničarje in gospodinje naj pazijo na to najnovejše delovanje gangster-jev. "Takojšnja akcija agentov OPA je v kali zadušila zaroto, ki bi bila spravila v nevarnost ves naš sistem racioniranja. To je pi«vi-^tiičaj velikega raketirstva z rdečimi znamkami."—(OWI))
Pet zahtev Strica Sama Wtishington. — Vlada nujno poziva državljane ta teden,
da:
Se odzovejo nujni potrebi za 8,000 zdravniških WACs. Žene od 20 do 50 let so potrebne za nestrokovno zdravniško delo v bolnišnicah.
Pomagajo olajšati pomanjkanje zdravnikov in bolničark s tem, da se vpišejo v tečaj za bolničarke pri Rdečem križu.
Zahtevajte izkaznice od ljudi, ki hočejo vnovčiti čeke ameriške vlade. Lani je bilo 13,439 vladnih čekov ukradenih ali ponarejenih
Kadar zaprosite za dodatne množine bencina, priložite vedno svoj "mileage rationing record," da bo vaša prošnja hitreje rešena in da boste razbremenili z delom preobložene uradnike rationing boardov. Mnogo avtomobilistov je to zanemarilo, kar je povzročilo izgubo časa in napora.
Pomagajte pri produkciji vitalno važne municije.— (OWI)
V februarju bo manj plaščev za avtomobile
Washington. — Office of Price Administraton naznanja, da je predvideti novo omejitev prodaje avtomobilskih plaščev za civilne potrebe. McCullogh, namestnik O. P. A. administratorja za ra-cioniranje, je dejal: "Omejitev kvot za avtomobilske plašče za civilne potrebe naglasa velikansko važnost takojšnjih in pravočasnih popravil obrabljenih plaščev. Vzrok sedanjega pomanjkanja je lahko razložiti — vojaške potrebe. Brigadir Gen. Royal Lord, namestnik načelnika glavnega[ uspešnega "selfmade stana pri generalu Eisenhow
da je največja težava ravno v tem. Plašči se silno brzo obrabijo, a vojna zahteva brzi prevoz, ki je mogoč le z avtomobili. Plaščev nam primanjkuje."—(O WI)
-o-
WASH1NGTONOV NARODNI SPOMENIK
(Nadaljevanje 3 4 strani) • Vsled nekaj let zatem nastale državljanske vojne je delo gradbe tega spomenika zaostalo; šele leta 1876 so nadaljevanje te gradbe prevzeli vojaški inženirji in dovršili gradbo na državne stroške; docela dovršen in odkrit je bil ta spomenik pa šele 22. februarja 1885, na Washingtonov rojstni dan, na ogled javnosti pa izročen dne 9. oktobra 1888. Vrh spomenika stoji mala piramida, visok^ 8.9 palcev in široka 5.6 palcev iz čistega aluminija, ki tehta 100 unč.
Vsako leto je navedeni spomenik prišlo gledat nad milijon oseb, ena desetina izmed njih je stopala po 898 stopnicah do vrha, drugi so se pa poslužili dvigala, ki vas v eni minuti dovede do vrha. Leta 1943 so v notranjščino istega nabavili zvočnik, ki obiskovalcem s fo-nografičnih plošč navaja vse važne podatke in opis tega ko-losalnega spomenika. Od 7. de-cebra (napada na Pearl Harbor), j p pa za časa vojne spomenik zaprt.
-o-
Nas rojak na čelu odličnega denarnega zavoda
Chicaškim Slovencem in mnogim našim rojakom dobroznani g. Frank P. Kosmach, dosedanji tajnik znane "St. Paul Federalne Hranilnice in Posojilnice v Chicago," je bil te dni na letni seji omenjene posojilnice izvoljen za njenega poslovnega predsednika in je zavzel mesto umrlega dosedanjega predsednika omenjenega zavoda g. Emila Basenerja, kateri je dolgo vrsto let vodil omenjeni zavod.
G. Frank P. Kosmach je bil od mladih let drug pokojnemu g. Basenerju, s katerim sta vodila preje dolgo vrsto let reali-tetno in zavarovalninsko pisarno na 22. cesti. Po preuredbi hranilnih in posojilnih društev po Rooseveltovem nastopu, pa je pokojni g. Basener začel posvečati ves čas "St. Paul Hranilnici in Posojilnici," postal njen predsednik, g. Kosmach pa njen tajnik. Pod njunim vodstvom je Hranilnica napredovala in rastla in napredovala v premoženju nad pet milijonov. Slovenci imajo precejšen delež v tem zavodu po zaslugi g. Kosmacha, ki se je zadnja leta veliko trudil ,da je povzdignil ime in aktivnost St. Paul Hranilnice in Posojilnice.
G. Kosmaeh je vrlo aktiven j tuid na društvenem polju. Vedno se živahno udejstvuje zlasti pri mladinskih športnih gibanjih. Kot tak je znan posebno članstvu KSKJ, kjer že več let deluje zlasti pri vodstvu keg-ljarskih tekem vsako leto. Predsednik je tudi trgovske zveze "CermaV-Leavitt Businessmen Association," katera deluje za povzdigo tega dela mesta na razne načine. Preje je bil veliko let tajnik velikega društva "Bishop Ketteler Council" Kolumbovih Vitezov. Udejstvoval se je vedno tudi pri naši slovenski župniji in sodeloval za njen vsestranski napredek.
G. Frank Kosmach je rodom iz Selc nad Škof j o Loko na Gorenjskem. V Ameriko je prišel leta 1901 v prav mladih letih. Bil je nato pri svojem stricu in teti pokojnima John in Ani Kosmaeh, ki sta vodila dolgo let trgovino z železnino in barvami na 22. cesti. Pridno se je šolal in se po vstranjem prizadevanju povspel do pozicije, katero danes zavzema. G. Kosmach je pravi tip ameriškega
moža.
Kotiskrenemu prijatelju g.
mo k njegovemu napredku in
mu želimo v njegovi novi poziciji še več vsestranskega napredka !	A. S.
kPABERKI
Piše urednik
Nekateri fanatični uredniki ogrinjajo boginjo RESNICO z umazanim in raztrganim plaščem.
• » *
Dne 8. februarja sem videl in čul na nekem drevesu E. 120 ceste prvega letošnjega robina, ki je milo čivkal. Malo prezgodaj se je revček vrnil; tedaj smo imeli še vse zamrznjeno in zasneženo; kako se bo revček
preživljal, res ne vem.
• » *
Na našem vrtu doma imamo posebno hišico ali hotel za kričeče vrabce, rdeče kardinale (korarčke) in pisane šoje; slednja dva prav rada zobljeta seme solnčnic, vrabci pa drob-tine kruha. To vam je boj, kdo bo prvi na vrsti! Tudi neka košatorepa veverica prihaja v ta hotel po svoje lešnike in orehe.
*	* e
Pravijo, da se je dunajski pleskar Dolfe Hitler že naveličal svojega sedanjega častnega naslova "Fuehrer" (Voditelj) in da hoče biti "predsednik" nemškega raj ha. Kako dolgo bo lahko nosil ta naslov, bodo pa naši hrabri zavezniki določili.
*	* »
Nedavno sem videl v nekem elevelandskem dnevniku imeniten kartun na uredniški strani. Pri vrhu je stal ruski medved s pipo v gobcu, na levi je v zraku plaval ameriški orel s cigareto v kljunu, na desni je pa ležal angleški ali britski lev, držeč cigaro v svoji taci. Vso to čudno trojico je ves preplašen gledal Hitler, največji zločinec
svetovne zgodovine.
* * *
->\«
Govori se, da ima kralj Peter namen priti za stalno v A-meriko v slučaju, da bi pri plebiscitu izgubil svoje žezlo, prestol in krono. Ce-bo to res, ne vem; trdim pa lahko, da mu v nobenem slučaju ne bo treba delati v kaki jami ali tovarni, ker je z milijoni dobro podkovan.
* * *
Kaj bodo počele letošnje poletje naše slovenske gospodinje, če bo res zmanjkalo vsega
Ar.

\ r
I
V BLAG SPOMIN
druge obletnice smrti našega ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta CHARLES CLEMENT Z a
ki nas je za vedno zapusti^ dne 22. februarja 1943, še vedno objokovan od podpisanih.
Minulo je dve leti dni, odkar počivaš v grobu Ti; v najlepši dobi moških let si moral zapustiti svet!
V grobu hladnem sladko spa-vaj,
rešen truda in skrbi, ljubi mož in dragi oče: Večna luč naj sveti Ti!
Žalujoči ostali:
Mary ClcmeMz, soproga; Charles in Frank v ameriški
armadi; Frances Mesojedec in Agues Morganti, hčere v Clevelandu, Ohio; Jennie, Anna in Edith, hčere, doma.
Homer City, Pa., 20. febr. 1945.
mo morali pa zelja, krompirja, ričeta, zelenjadi in rib privaditi. Slednjih menda ne bo še zmanjkalo, kajti naše Erijsko jezero ob Clevelandu je precej obširno, globoko in polno rib.
Bogata vpokojena učiteljica Suzana Bailey v Los Angeles, Calif., je pred svojo smrtjo v oporoki določila $16,000 za pre-žitek svojim šestim mačkam in štirim pisom. Ce bo sodnija to oporoko odobrila, bodo imele
te živali res fino življenje! • » •
V Parizu so zadnji čas postale mačke posebna delikate-sa. Za veliko in staro mačko se dobi baje 6 dplarjev, polovico za njeno kožo, drugo polovico pa za meso. Polentarji trdijo,, da je mačja pečenka boljša od puranove. Dober tej! Pa kaj te pariške mačke?! V Ameriki se dobi v restavran-tih celo "Hot dogs," dobesedna
prestava "gorki psi."
* * *
Zadnji mesec sem sedel v poulični cestni kari poleg neke gotovo 200 funtov težke zamor-ke, ki je šla na delo. Kako čudno je bila oblečena! Visoke gumijaste čevlje, overalls hlače, kožuh, na glavi pa pisano ruto (babuško).
* * •
Nekatere ženske močne in visoke postave ter dolgih las i-majo bolj kratko pamet, pa tudi dolg jeziček.
-o-
FEBRUARSKA ŠTEVILKA "NOVEGA SVETA"
Tekoči teden je izšla februarska številka "Novega Sveta," s sledečo vsebino:
"Klerikalizem" (uvodni članek). — "Pregled" (političnih dogodkov).—P. Bogomil Tram-puš: "Vihar" (pesem). — Dr. D. Doktorič: "Doba sv. Cirila in Metoda" (zgodovinski opis). — J. M. Trunk: "Strahovi in duhovi na lovu" (lovska črtica). — Iv. Zorman: "Pota" (pesem). — Dr. J. L. Zaplotnik: "Bernard Ločnikar" (življenjepis). — J. M. Trunk: "Tihe ure — izbegavanja" (premišljevanja). — "Dr. Matthew Setničar" (življenjepis). — I. Sašelj: "Dolenjski pregovori in reki." — "Slovenski pijonir" (zgodovinsko opisovanje Slovencev v West Allisu. Wis.).— Dr. J. L. Zaplotnik: "Dodatek k življenjepisu g. Rude Potočnika."—"Dom in zdravje" (nasveti za gospodinjstvo in zdravje). — "Za smeh in zabavo." — Z. O.: "Nevesta z milijoni" (zanimiv roman).
Družinski mesečnik "Novi Svet" izide vsak mesec razen v mesecu avgustu okrog 15. dneva v mesecu. Vsaka števil-
ka je napolnjena z zanimivo
vsebino. "Novi Svet" stane letno samo $2. Za Kanado in ostalo inozemstvo $3. Naročnino je poslati na Upravo "Novi Svet," 1849 W. Cermak Rd., Chicago 8, Illinois.
-o-
KATOLIČANI V AMER.
MESTIH Med vsemi večjimi mesti naših Združenih držav glede prebivalstva katoličanov, prednja-či Boston, Mass., kjer jih živi 74.3%, temu sledi New Orleans, La., z 66'>l, Providence, R. I. z 56.7%, Syracuse, N. Y. z 52.5 -, Jersey City, N. J. 52.2';, Buffalo, N. Y. 52%, Worcester, N. Y. 49';, Detroit, Mich. 46.2%, St. Louis, Mo., 42.9%, Chicago, 111., 40.8%, Philadelphia, Pa. 29.3% in New York 22.3%.
-o-
ZADNJE BOZlCNE POSl-
LJATVE VOJAKOM Washington.—Oddelek za vojaško pošto je te dni naznanil, da nekaj božičnih paketov za ameriške vojake, osobito na zli-padni fronti ni dospelo naslov-ljencem v roke ker so se dotične ladje potopile. Vseeno se pa lahko z gotovostjo trdi, da je bilo 90% teh zavitkov še pred Božičem naslovi j encem dostavljenih; skupno število istih je znaašlo 62 milijonov.
-o-
Kupujte vojne bonde!
V BLAG SPOMIN
prve obletnice smrti našega ljubljenega soproga in očeta
JOHN-a KLOBVCHAR
ki nas je tako nepričakovano za vedno zapustil dne 7. febr. 1944 Leto dni je že minilo odkar Te krije hladna zemlja ljubljeni in nepozabni soprog in dragi oče. Ah, kako žalostno je življenje naše odkar si nas zapustil! Ni, ne dneva, ne ure, da nam nisi pred očmi. Spominjamo se Te v molitvi in v žalostnem ter trajnem spominu nam ostaneš dokler se iudi mi ne snidemo s Teboj tamkaj nad zvezdami.
Ljubljeni soprog in nepozabni oče! Večna luč naj Ti sveti! Žalujoči ostali: Mary Klobuchar, soproga, sinovi in hčere.
Calumet, Mich, v feb. 1945.
K. S. K. JEDNOTA
posojuje denar na zemljišča in posestva
PO 4% OBRESTI
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pišite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE |
351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiii^__
48235348534848482323534848232348235348235323234823234848480201
SS5S5S55S5SS533S35S531	_ _____ _	SSSSSSSSSSSS^
sgsgggssgsssssi

LOVRAC
spisal
JAN PLESTENJAK
5S3S5535SSS33SS33: SSSSSSSSiStSSS^
Včeraj sva bila z Marijanico lia Močilniku. Med potjo sem jo izpraševal, zakaj je taka in zakaj me ne mara. In mi je zopet rekla: "Ko si pa tako grd in pu3t!" Vedel sem, da mi bo tako zabrusila, in sem kar molčal.
"Le zakaj si me vzela?" sem jo še pobaral.
"Ne vem," mi je zasolila in me strašno neumno zijala.
Saj bi nič ne rekel, tudi po-trpel bi, ko je pa tako trmasta. Bog ve, če jo bo minilo. Da bi jo vsaj! Ustavila sva se pri Močeradniku in kakor hitro je bila med drugimi ljudmi, je že bila vsa drugačna. Čudna ženska je to. Ne vem, če je sploh kaj ljubezni v njej. Bo več satana. Kakor hitro sva odšla stran, se je pa zopet našobila in zastonj sem jo nagovarjal.
Iz mesta sem ji prinesel novo obleko ifi uro. V hrib proti domu sem kar dirjal, ker sem bil trdno prepričan, da jo bom neizrečeno razveselil. A kaj še! Obleka ji ni bila všeč: preveč preprosta ji je bila. Uro je pa še nekam rada vzela, pristaviti je pa le morala: "Brez nje bi tudi še shajala." Pojedel sem in se ulegel in samo tuhtal. Saj bom še znorel od tuhtanja. Shujšal sem že, čutim v rokah in čez pleča, postaral sem se pa tudi za deset let. Je-ra, zakaj te nisem že od začetka bolj poslušal, vsaj otroci bi bili z menoj! Z Milko bo še mogoče kaj, vsi drugi so pa zame pokopani. Jera, zakaj si morala umreti, da sem dočakal pekel v hiši!
Meni se vse zdi, da Marijanica gleda za drugimi, ne bom rekel, za domačimi, v dolini nekaj sumim, ker najrajši hodi doli. In da bi mi vsaj kdo kaj povedal! Pa ne! Vsak se me ustraši, če me sreča, in nič več mi niso tako prijazni kot nekdaj vedo in mi ne marajo povedati, ali so pa vsi na strani Marijanice. A uklonil se ji jaz ne bom. Pride ura, ko bo vse plesalo na moj migljaj. Iz nje sem že vlekel, pa nisem nič izvedel, je zvita kot lisica, in ko sem ji rekel, naj ne gleda po , drugih dedcih, je planila v jok: 'Se tega me boš dolžil! Kako naj te imam potem rada! Govoriti bom vendar smela, če me kdo kaj vpraša." Taka je, pa naj z njo opravim kaj zlepa. Zgrda bom moral, že vidim. Težko se bom odločil, pa se bom moral. Precej v začetku bi jo moral, no, pa bo morebiti še šlo. Pred dnevi je šla z doma in prišla čez dva dni, strgana in kuštrava, Bog ve kod se je potepala. Rekla je, da je bila pri Mehlički. In še huda je bila, ko sem jo ozmerjal, zakaj ni prej povedala in sem bil v skrbeh. "Kaj, še ganiti se ne bom smela! Še dekla sme na obisk, pa mene ne boš pustil!" Takrat sem pa zrojil. "Moja žena si in jaz sem te vzel zase. Pohajkovala ne boš, kakor boš hotela in kadar se t? bo zl j ubilo!" sem ji rekel, udaril ob mizo in bi bil lopnil tudi po njej, pa sem se le premagal. Seveda je jokala in se od togote tresla, otroke sem pa spodil iz hiše. Nekaj so se obotavljali, šli so pa le. Še se me boje. Drugi dan me ni pogledala, niti mi ni odgovorila. Jaz sem odšel k fari in pil. Ali kaj, opiti se nisem mogel.
Čudno sem spet sanjal o stari materi Ani. Videl sem jo, zbegana in objokana je stopila k meni in roko mi je položila na ramo.
"Lovrenc, kako je s teboj?
Jaz sem jo gledal, bila je prav taka kot nekaj mesecev pred smrtjo.
"Rekla sem ti, da ne boš srečen, povedala sem ti, kako mo-•raš, da boš. Zakaj me nisi po-
slušal?"
Gledal sem jo in se ji čudil, čutil pa njeno težko, mehko roko.
"Samega sebe pokopavaš, če misliš, da se dvigaš. Pozno je, pozno, Lovrenc, ne vem, če boš utegnil popraviti grehe. Pohiti, mogoče je še čas!"
Jaz sem jo gledal in sem jo komaj razumel. V čem sem se izpraševal.
"Nič se ne izprašuj, samo vase poglej in priznaj. Ubil si prvo ženo, ubil si otroke, druga žena in otroci ubijajo sedaj tebe. Nič jim nisi dal kot telo — dušosi jim zatajil in to jih tepe. V njihovih dušah se je zganilo, spoznali so, da si jim lagal, lagal o Bogu, o veri, o svetu in o smrti in o življenju. Morebiti si lagal v zaslepljenosti, ampak otroci vedo samo to, da si lagal. Slab računar si bil, če si mislil, da prikovan suženj ne misli!"
Njene besede so mi zvenele v ušesih in težko udarjale na sr ce. Trepetal sem, oči pa nisem mogel odmakniti od materinih
"Boga si preklinjal, norčeval se iz njega, bojim še zate. Hiti, hiti, da ne bo prepozno!"
Njena roka je spolzela z moje rame in stare matere ni bilo več pred menoj. Rad bi se je bil oklenil in jo vprašal za pot k sreči . . . Prebudil sem se u-trujen in premražen in še ve dno sem trepetal. Noč je bila še gosta, zunaj je požvižgoval veter in stresal okna.
INa čelu sem začutil potne kaplje, mrzle in razlezene Ubil si otroke in ženo in ubijajo te otrocici in druga žena, mi je kot kamen ležalo na srcu in nisem se mogel otresti težke misli. Moliti sem hotel, pa tudi pozabil sem že. V vrtincih se je podila kopica drugih misli in rad bi se jih bil oprijel; toda samo ena: "Ubil si otroke, otroci te ubijajo in žena te ubija!" je ostala kot pribita na srcu.
Ne vem, kaj bi vendar storil, da premagam sebe in da ukrotim druge. Na drugo pot bi rad, pa ne znam ,in kakor se lotim, je narobe. Otroci me ne poslušajo, Marijanica je vedno bolj tuja. Zmerom se me ogib-Ije in če le more, gre v dolino. V delu bi se rad zamotil, pa se ne morem, bral bi rad, pa mi še branje ne gre od rok. Kak-
šen bo konec? V meni silijo na dan moči, da bi razmetal vso drhal, da bi napravil vsemu konec, sebi tudi . ►.
Začel sem na nov način. Njo sem bil vpregel v delo, da je bila upehana kot žival. Godrnjala je, potem se pa vdala in delala. Toda zvečer mi je ušla.
Pet dni je že ni domov. Vsako minuto jo čakam in poslušam, idaj zaškripljejo vrata. Ozmerjal jo bom, še stresel jo bom mogoče, preveč me bo zgrabilo, pa me bo sporekorjena prosila.
sti. Prijel sem jo samo za roke pod4rameni, stisnil, da je krik-nila? iz mojih klešč pa ni mogla.
"Ubij me!" je siknila.
"Ne bom se pregrešil, ne! Ubila bi rada ti mene. Poskušala si že!" sem jo zasmheljivo zavrnil in še močneje stisnil.
"Ne upiraj se, žena si, pa je. Mož ima pravico zahtevati, da si doma. Jaz te ne smem zadrževati!" jo je pregovarjal starejši fant.
"Pa me bo pretepal!"
"Še nikoli te nisem, čeprav bi
Sedmi dan je že, pa je še ni zaslužila!" sem zrojil.
—. Čudno, njo?
Ali naj grem po-
niso mogli pregovoriti.
Okna so bila doma zagrnjena, še skoro nikdar niso bila in šel sem od okna do okna. Skozi vrzel se je po malem sipala met dla svetloba medle luči in skozi orošeno okno sem zapazil Marij anico na peči—in zraven nje—v jneni se je hotelo pretrgati—dedca ... Ne vem, kako sem prišel v čumnato, puško sem držal v roki, ali je bila nabita, nisem gledal, varno sem stopical v hišo in kot pribit obstal. Ne vem, zakaj nisem stre-ljal.
"S peči, če ne, bom streljal!" sem zakrulil, da sem se celo svojega glasu ustrašil. Marijanica se ni ganila, tako sem jo najbrž prestrašil.
"Pravim, spravi se s peči, baraba r
Bil je dolinski Matevž, tisti,
Težko je šla z menfoj, ali šla je vendarle. Vso pot se je cme-Osmi dan sem se napravil, nič rila in mi nekam čudno pretila, nisem povedal, kam grem, po "Saj me ne boš dolgo mučil." Marijanico sem šel. Iskal sem Sklenil sem, da jo spokorim, jo, nihče ni vedel zanjo, ali pa pa naj bo, kar hoče. mi ni hotel povedati. Šimnov Slaba baba je vrag! Gorje, pastir mi je šele povedal, da jo kcior jo mora okušati. Če nisi je videl na poti proti Sv. Kata- jz železa, moraš umreti ob njej. j ki sem ga že enkrat, kmalu po rini. Torej sem jo moral iska- y menj vse utriplje in kljuje, I poroki, vrgel skozi duri. Koba-ti pri Sv. Katarini. Tudi tam jeza> maščevanje, vse, vse . . .|cal se je s peči. Gledal sem n j e-je ni bilo. Hotel sem že do- Kar vroče mi je.	ga in gledal Marijanico, bila
mov, ali šel sem dalje proti Sv. I včeraj sem bil v mestu in po- je bleda kot mrtva, le iz oči ji Marjeti, ne vem, kaj mi je uka-|vedai sem ji, da pridem šele čez'je gorelo, rte vem, ali je bilo so-zalo, šel sem, ker sem moral,dva dni. Ne vem, zakaj sem ji vraštvo ali kaj iti. In sem jo našel. Med fan- j tako rekel, res ne vem. Verjeti. Niaem dobro pazil nanj, okle-ti. Sedela je pri Matevžu. V j je morala, ker drugače bi ne nilse je puške in mene. Poteg-meni je zavrelo in pobil bi jo bji0 tako, kot je bilo.	j nil sem, kopito puške je ostalo
Sinoči sem se vračal že do- v njegovi, cev v moji roki. Ču-mov in nekaj mi je ves čas na-'dno, da ga nisem ubil. Na slepo petati je začela in bledeti in žejrekovalo, da doma ni vse prav.'sem udrihal, niti krvi nisem ču-
ko in nogo in jo potegnil s peči in jo zviška zagnal na posteljo, da je vse zaškripalo.
"Tako delaš za mojim hrbtom! Čedna žena si!"
"Če si ga ubil, ne bo dolgo, ko te bodo gnali žandarji. Da bi te le!"
"Tebe bodo, ne mene!" "Mene že ne, tebe pa lahko. Te bom jaz naznanila, da imaš skrito vojaško puško!"
"Vlačuga, molči!" je zavrelo v meni in nisem se mogel obvladati.
"Bom te . . ."
"Molči!" Pograbil sem jo za roke, da so ji zamrle v mojih in je obmolknila.
Nato sem jo pustil. Legel sem na klop, a nisem zatisnil očesa. Jel sem premišljevati in nisem se mogel preriti do misli, kam naj me privede tako živ-
bil na tla. da se niso v moje oči zapičile njene, zbegane. Tre-
1 j en je. Vse, kar je izven sedanjosti .slutirp le v omotici. Bojim se!
Zjutraj sem šel v strahu pred hišo, našel sem puškino cev, kopito pa poleg skladovnice. Pogledal sem po bregu * Matevža ni bilo več. Ubil ga nisem.
Nimam miru. Milka mi je povedala, da se je Matevž^ komaj splazil na -pot. Dobro sem ga moral. Kmalu bi bil postal razbojnik. O, kako mi zopet zveniš v duši, glas stare matere.
Otroci me danes pomilovalno gledajo. Marijanica hodi kot senca in vem, da jo samo to skrbi, kako je z Matevžem. Milka se suče samo okrog mene, otrok čuti z menoj.
(Dalje prihodnjič.) -o-
AGITIRAJTE ZA MLADI N* <KI ODDELEK!
to mi je bilo dovolj, da je pred menoj trepetala.
"Lepo si začela!" sem jo mirno in zložno ogovoril.
"Zakaj ?"
"Ail te nič ne peče vest?"
"Zakaj ?"
"Saj sva si vendar mož in žena, pa jo kar pobereš z doma!"
Marijanica je molčala.
"Kar nič se mi ne obotavljaj, sedaj greva domov!" sem ji rekel že osorneje.
"Ne grem, ne," je odgovorila kot vedno.
"Ne bom te prosil, zahtevam, če ne . . ." sem ji zapretil surovo, da se je stresla. Od uža-ljenosti je jokala in kričila pe-
Rad bi bil ostal čez noč v dolini, še zadrževali so me, pa me
r4r
DELO DOBI V TISKARNI
"Amer. Slovenca" izu-čen tiskar ali pa vsaj z delno izkušnjo, ki zna delati na tiskarskem stroju "Goss Comet Press."
Sprejme se tudi tak, ki bi se hotel učiti tiskanja. Dela lahko polni ali le delni čas. Vprašajte ali pa pišite na: V pravo Amer. Slovenca, 1849 W. Cermak Rd., Chicago, "iti.
J "
tii, ki mi je curljala po čelu. Dobil sem jo najbrž s kopitom. Kako sva prišla v vežo, pred hišo, ne vem, vem le, da sem ga pied hišo zavihtel in telebnil po strmini. Prisluhnil sem, pa nisem čul stoka. Marijanica je bila še na peči, še vedno bleda in nepremična.
"Še ti s peči!"
Ni se ganila.
"Ali ne slišiš?"
Še se ni ganila. Če bi imel še celo puško, ne vem, če bi je ne bil streljal. Najbrž bi, tak sem bil.
"Vlačuga!" sem ji zabrusil.
"Zverina!" je v tresljajih siknila ona. Pograbil sem jo za ro-
, =
Ig
SKILASTEOtl
uravnamo zanesljivo ln za stalno že pri enem obisku v našem preiskovalnem uradu brez prerezan j a žil ali mišic.
Zglasite se od 10. d op. do 7. zvečer dne 23. in 24. febr. v hotelu Statler.
Cleveland. O. Ali pišite po brezplačno brošurico
OWE 125 in naredite obisk nafte bližnje klinike blizu Vašega mesta. NASVET BREZPPLAČEN
THE MARY RAKE STRAW
LEAGUE za izboljšanje škilavih oči 703 Community Natl Bank Bldg. Pontiac, Mich. TeL: Pontiac 8722
Naročite si
na novo Izdani ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK
Z angleško izgovarjavo. trdo vezan. 273 strani, nad 20,000 besed.
Cena 15.00 s poštnino vred.
Plute na:
DR. F. J. KERN 6232 St. Clair Ave. Cleveland 3. Ohio.
V LOGE
t tej posojilnici
* Um
P. O.
Sprejemamo osebne to društvene vloce
LIBERALNI OBHK8TI
se. CUir Saving. * Loan Co.
cm St. Clair Avenue - HZnd. «71 CLEVELAND h OHIO
Naročite si
SLOVANSKO USMERJEN LIST
"Amerikanski
Slovenec"
Stane letno $4.00: za pol leta $2.00. Za Chicago in inozemstvo $4.50 in za pol leta $2.25.	,
Od 1. februarja do 15. aprila 1945
ima list "Amerikanski Slovenec" posebno kampanjo. Vsak, ki se naroči na list in plača celoletno naročnino dobi lepo nagrado:
GLOBALNI ZEMLJEVID
i < izdan v knjigi 14x10 v 48 straneh. Poslužite se te redke prilike in naročite si list zdaj.
Naročnino pošljite na:	,
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West Cermak Road Chicago 8, DL
$imaftHmnmaniuiuMOi^
—
•i
ata me bo poklical"
"Že dolgo ga nisem videl. Ako nisi v službi, ali bi ne opustil klica na daljavo od 7 do 10, da bo šel njegov klic hitreje skozi?
"Ata in jaz bova zelo hvaležna." Kupite Oojne bonde za zmajol
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
NAZNANILO IN ZAHVALA
V	veliki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je 25. januarja 1945 za vedno na tem svetu po 7 letnem boleha n ju zapustil naš dragi soprog in ljubljeni oče
John Lochiner
Pogreb se je vršil 28. januarja iz cerkve sv. Tomaža na pokopališče sv. Tomaža.
Pokojnik je bil rojen 12. julija 1872 v Dornbergu, Avstrija; semkaj v Thomas, W. Va., je prišel pred 45 leti. Spadal je k društvu Kraljica miru št. 167 KSKJ. Kmalu po svojem prihodu semkaj je bil tudi ustanovnik društva sv. Petra št. 69 JSKJ. sedaj ABZ^ nazadnje je spadal k društvu sv. Janeza št. 106 ABZ v Davis, W. Va. Poročil se je L1897 z Gertrude Stucin.
Na tem mestu se vsem društvenim bratom prav lepo zahvaljujemo za tako lepo urejen pogreb; posebna hvala društvenemu predsedniku, tajniku in blagajniku Mr. John Semieh. Mr. Tony Michelitch. Mr. Ernest ZadeU, Mr. Frank Mamich in Mr. Valentine Pun tar, ki so se posebno zavzeli, da je bil lepši pogreb. Vsem ponovna hvala za kar so za nas naredili v tej žalostni uri in za njih tolažbo.
Tukaj zapušča žalostno soprogo, pet hčera in enega sina. Poročene so: Mrs. Mary Bradač h in Mrs. Elsie Lyons v Detroit, Mich, in Mrs. Helen Blach v Washington, D. C. Anna in Marguerite sta pa še samski in doma. Sin Pfc. John Lochiner Jr. se nahaja v Elgin Field, Fla.
V	miru počivaj ljubi soprog in nepozabni oče! Lahka naj Ti bo ameriška gruda! Na zopet no svidenje nad zvezdami!
TVOJI ŽALUJOČI OSTALI Thomas, W .Va.. 15. februarja 1945.
FOR VICTORY
Bmy
INITIO ITATB
BONDS • STAMPS
OUR $ PAGE
The Spirit of a "Rejuvenated KSKJ'9
REMEMBER THE BOYS IN SERVICE Thejr An Counting On You!
PITTSBURGH ORGANIZED TO GIVE RELIEF 10 NEEDY JUGOSLAVS; URGE CO-OPERATION
Pittsburgh, Pa. — On Sunday, Feb. 11, The American Committee for Jugoslav Relief —Lawrenceville Chapter, was organized. This meeting was well attended, and the people constituting the audience were very attentive and seemed to enjoy t'he speakers immensely. Comments after the meeting were very favorable ,and we hope to haVe some very good results. All those present signed pledge cards, some indicating their desire to give relief-in-kind, some donating cash with which to make the purchases, and others indicating their willingness to do whatever is necessary to help the committee in doing what is most necessary for relief to Jugoslavia at this time.
Mr. Matthew Cvetic, Executive Secretary of the Pittsburgh Branch, A.C.J.R., was chairman of the meeting.
The chairman of the Lawrenceville Chapter is Mr. Frank Trempus; vice chairman Mr. Paul Klun, secretary Miss Frances Lokar, treasurer Mr. Frank Farentchak.
The speakers (guests) were Rev. Matthew Kebe, past6r of St. Mary's Assumption church, Mr. Joseph Goney, representing the United Steel Workers, Mr. John D. Butkovich, president of the Croatian Fraternal Union, Mr. Harry £)avenport, secretary of the East Liberty Chamber of Commerce, Fr. Drenovac, Serbian minister, Mr. Edward O'Brien, president of the Allegheny Valley Bank of Pittsburgh, Mr. Frank J. Lokar, Supreme Trustee of the KSKJ, Magistrate Anthony Lucas, acting chairman of the Pittsburgh Branch of A.C.J.R., Mr. Jacob Mance and Hon. Lois Mary McBride, Judge of t'he Allegheny County Court.
Congratulatory telegrams were received from Louis Adamič, Assoc. Chairman American Committee for Jugoslav Relief, New York; and Mr. Zlatko Balokovic, Chairman of the American Committee for Jugoslav Relief, New York.
The Prešeren Singing Society sang the American and the Slovenian national anthem.
The issue at 'hand is, of course, relief to/bur needy in Jugoslavia. From the various articles in the newspapers, and comments on the radio, we know that you are very familiar with what Jugoslavia has done to help in this war. Jugoslavia is not large in number, but it exceeded all expectations in 'her fight for liberty, peace and the pursuit of happiness, which is advocated by every American as well as by President Roosevelt himself. The Americans recognize Jugoslavia as a great nation and are loud in their praise of what our people have done in his war. We, as American born of Slavic descent, must therefore show our appreciation by advocating relief to Jugoslavia—and in turn we will have the co-operation and help of every other nation.
Feb. 25 to 28 has been designated as "Special Drive for Jugoslav Relief." Your help at this time is greatly needed to make the drive a success. We will 'have Relief Depots set up at: Stanton Ave. Fire Engine House where our John Ro-?ina is Captain; The Slovenian Eagles auditorium at 51st and Carnegie St.; Le Marie Beauty Shop, 4106 Butler St.; Ancient Order of Hibernians Hall at 52nd and Carnegie St.;. at the storeroom at 5145 Butler St., which was secured for us through Mr. Edw. O'Brien □resident of the Allegheny Valley Bank; Klun Beauty Shop, 51st and Butler St.; Frank Trempus establishment, 35—48th St.; and various other church auditoriums in the vicinity. If none of these Depots are accessible to you, kindly communicate with any member of the committee who will be glad to give you addi-(tional information and "Sirec-tion.
We have already been given the help M some of our Slavs, Americans, and people of all nationalities and all walks of life, who are willing and anxious to help, but we need ALL of you. This American Com mittee, Lawrenceville Chapter is part of the National Com-
< Continued on
CHICAGO STEVES TRIP JOSEPHS IN INTER-CITY MATCH AT WAUKEGAN
COMMUNION NOTICE
Willard, Wis. — The local Mary of Help Society, No. 174, will receive Holy Communion in a body at the first Mass at 9 a. m. Sunday, March 4th. The Mass will be read for all living and deceased members of our society and the Holy Communion will be our Easter duty.
Confessions will be heard Saturday afternoon and evening.
After Mass we will have have breakfast in the hall. You are kindly asked to donate something for this purpose.
Mrs. Mary Gosar, sec'y.
Two Sons Wounded
Cleveland, O. — Two of the three sons of Mrs. Mary Nago-de, 6425 Spilker Ave., in St. Vitus Parish, have been wounded.
Pfc. Louis F. Nagode, 30, who suffered concussion and 3hock in the Philippines Dec. 30, is recuperating in a hospital in New Guinea. Entering the service in Aug., 1942, he went overseas in Nov. 1943.
Pvt. John J. Nagode, 24, was wounded Nov. 18 in Germany. He went overseas in Sept. His wife, Ann, lives at 2100 Auburn Ave.
A brother, Pvt. Anthony, is with the Third Army.
-o-
Missing in France
Cleveland, O. — Pfc. Antony Prime, Jr., 22, has been missing in France since Jan. 3, according to information received by his wife, Frances. The infantryman is the son of Mr. and Mrs. Anton Prime.
Pfc. Prime entered service last April 27. He arrived in France Dec. 17 and was last heard from Dec. 23. A student of St. Vitus Parochial School and East High School, he was employed by the National Acme Co.
Pfc. Prime received 'his training at Camp Blanding, Fla., and Ft. Leonard Wood, Mo. He has a sister, Miss Jean Prime.
WINTER'S FICKLE WEATHER DEMANDS CAUTION IN DRIVING
From the Bureau of Public Relations, Cleveland Police Department, we received the following letter:
Cleveland, O. — None of us would be heedless enough to ride with a blind man at the wheel of the car. Yet some drivers allow themselves to be blinded by snow, ice and mist on the windshield, rear and side windows of their car.
Motorists are commanded by law to maintain at all times clear vision to the front, sides and rear of their cars. Only a few seconds work will remove this unnecessary hazard to yourself and other users of the streets. Today most of us are hurrying. Through 'haste we fail to exercise our best judgement. We are all willing to admit that driving in traffic is dangerous. We will also admit that of all- faculties needed for safe car operation, our vision is the most important. Realizing this we will still at times procrastinate and permit the existence of handicaps which could be eliminated with a small amount of effort.
The replacing of burned out headlamps and tall lights only requires a few minutes of your time. Windshield wiper repairs may be had without the services of a skilled mechanic.
If vision is permitted to remain unimpaired, the margin of safety will be Noticeably increased and the^liklihood of an accident measurably decreased.
WHAT DO YOU MEAN-SACRIFICE?
We speak of sacrifice here i.i America.
Yet none has the right to unless he lost an arm or a leg or a life—or a son.
Is rationing a sacrifice?
Not until that day when you must leave the table hungry.
Is leaving your car in the garage a sacrifice?
Not until a bomb drops on it and blows it and you and your children to Kingdom Come.
Is buying bonds a sacrifice?
Not until a gilt-edged security can be called a "sacrifice."
Have you bought enough bonds?
Wounded on Leyte Island
Cleveland, O. — Pfc. Lovšin suffered machine gun injuries in his left arm Oct. 28 on Leyte Island, his parents, Mr. and Mrs. Frank Lovsin, 20840 Goller Ave., Euclid, reported.
Now at O'Riley General	'
Hospital, Springfield, Mo.,
CANDIDATE
La* Salle, 111. — Mr. Anton Gergovich, husband of Mrs. Johanna Gergovich, a member of St. Ann's Society, No. 139, is in the race for t'he office of Treasurer of the city of La Salle.
"Tony" as he is known, has the motto, "Everything for a bigger and better La Salle," and would like assistance in the coming elections from the Slovenian class of people.
-o-
Killed in Germany
Cleveland, O. — Sgt. John J. Praznik, 30, an infantryman, was killed Dec. 11 in Germany. He was last 'heard from on Dec. 8.
Entering the service on Oct. 9, 1943, Sgt. Praznik received his training at Camp Blanding, Fla., and went overseas last
Waukegan, 111. — The St. Joe£ KSKJ Lodge team of Waukegan lost out in its match game with the Chicago St. Stephen's KSKJ lodge team by a total of 112 pins in a special bowling match series at the Waukegan Recreation Alleys. The St. Stephens five led by Frank Kosmach rolled a 2686 total against the 2574 series for the 'St. Joes. Frank Bicek carried high series honors for the St. Stephens on his 597 total w'hile Mike Mozina topped the St. Joes scoring with a 542 combine. Frank Bicek and Wally Smyth each had high single games of 221.
The final series will be rolled off at the Chicago alleys on
March 4.
Following Sunday's match
game the bowlers were guests of Frank Merlock's Tavern who is sponsoring the local bowling group. The St. Joes team won the 1944 Midwest KSKJ Bowling championship. The scores follow: St. Stephens—Chicago F. Bicek i...198 221 178 597 S. Kozek ....169 170 170 509 Jeray -.161 138 172 481 ! W. Smvt'h .125 221 192 538 F. Kosmach 183 190 169 541
866 904	880 2686 St. Joes—Waukegan
J. Zorc ......179 177	154	510
M. Mozina 133 200	209	542
J. Slana ....146 165	166	471
M. Svete -165 146	163	474
F Ogrin „..182 201	154	537
835 899 840 2574
His parents are dead and he made his home with his sister, Mrs. Ann Meglich. Sgt. Praznik is also survived by his stepfather, Geo. Plesha, 14515 Darwin Avenue,, a brother, Flight Officer Frank at Dyers-
Pfc. Lovsin, 21, was recently home on a convalescent furlough. A graduate of Collin-wood High School, he was employed by the Reliance Electric Co., prior to enlisting in Jan. 1943. He-was sent overseas bu7g( Tenn.; two half sisters, with the infantry last July, and was returned to the U. S. Dec. 25.
His brother, Cpl. Frank, is at Fort Meade, Md.
-_o-
Hermina and Cadet Nurse Rose Plesha, at Fairview Park Hospital, and a half brother, Sgt. George Plesha, in England.
His sister Mrs. Anna Meglich lives at 6426 St. Clair Ave.
--o-
Wounded in Luxembourg
Cleveland, O. — The War
Wounded in Luxembourg
Cleveland, O. — Cpl. Lud-wig Fink, 32, son of Mr. and Mrs. Louis Fink, Sr., of 14901 Darwin Ave., was wounded Dec. 27 in Luxembourg. He Department notified Mr. and has served two and a half,Mrs. Frank Kastelic, 19300 years overseas.	• ! Shawnee Ave., that their son,
Former member of St. Mary Pvt. Robert Kastelic, was in-Parish, Coll in wood, *he enlist- jured during infantry action ed in the Army Oct. 8, 1940. in Luxembourg Dec. 24. He has two brothers in^ervice, j Pvt. Kastelic, 20, was at-Pfc. Anthony C., who was tending Collin woo d High with him when he was wound- School when he was inducted ed, and Fireman Frank in the in July, 1943. He has been South Pacific.	. i overseas since last July. He
_o__I has a brother, Seaman Frank,
Buy War Bonds and Stamps on duty in California.
Flying Fort Gunner
Waukegan, 111. — Corporal Frank J. Kozina, Jr., the so i of Mr. and Mrs. Frank Kozina, 1532—lOt'h St!, a 21-year-old B-17 ball-turret gunner, has been assigned to a Flying Fortress unit of the 15th Air Force.
Cpl. Kozina, a former employee of Johnson Motors, is a graduate of Waukegan Township High School. He enlisted in the AAF in Nov. 1942 and received his gunnery training at t'he Las Vega 5, Nev. Gunnery School. He wa? sent overseas last December.
Cpl. Kozina is a member of St. Joseph's Society, No. 53, of Waukegan, 111.
-o-
Killed in Germany Cleveland, O. — A memorial service was held in St. Lawrence Church for Cpl. Anton F. Hočevar, 22, who was killed action Jan. 17 in Germany.	^
He wa« the son of Mr. and Mrs. Chafles Hočevar. On Dec. 1, Cpl. Hočevar was wounded in Germany and flown to Paris to recuperate. His brother, Sgt. C*harles Hočevar, visited him.
In his last letter, dated Jan. 12, Cpl. Hočevar wrote that he had rejoined his outfit in Germany. A graduate of Maple Heights, High School, he entered service Nov. 14; 1942, and went overseas in December, 1943.
Cpl. Hočevar worked for the Richman Bros. Co. Sur viving him besides his parents are his brother, Sgt. Charles, now in France,
-o-
Wounded in Belgium Cleveland, O. — 19-year-old Pvt. Tony Sustarsic was wounded Jan 15 in Belgium while fighting with an armor ed unit The youthful soldier has not been-heard from since that date, according to his mother, Mrs Mary Sustarsic
Pvt Sustarsic worked for the National Acme Co. before entering service in Aug. 1943. He has been overseas since last March. A brother, Machinist's Mate Edward is on a destroyer escort in the Pacific.
Pvt. Tony later wrote his mother from a hospital in France, saying "Don't worry, I'm all right." He is a former St. Christ'ne parishioner. His mother lives at 21050 Recher Ave., Euclid.
-o-
Missing in France j Cleveland, O. — Reported ; miss'ng in France Jan. 3, after j he had been overseas only two weeks, is Pfc. Anthony Prime, | son of Mr. and Mrs. Anthony | Prime, 985 Addison Rd., and | husband of Mrs. Frances ! Prime of the same address.
A former St. Vitus parish-! ioner, he enlisted last April. ! He is 22.
OFFICE SUPPLIES FORGE AHEAD TO PUCE IN TIE WITH AVSEC PRINTS IN JOLIET CIRCUIT
Joliet, 111. — In the local K S. K. J. Ladies Bowling League the Joliet Office Supply again caught up with the Avsec Printers and gained a tie for first place the past week.
The Office Supply reached their goal by defeating the Bluth Grocers twice. Betty Martincich was high for the winners getting a 452. High score for the losers was Dot Zlogar's 431.
Under t'he inspired bowling of Rose Carpenter, t'he Tezak Florist quads spilled the Gor-sich Market in two games. Rose took charge in the double win by turning in a 523 seriei with games of 180, 163 and 180. Jo Ramuta of the Gor-^ich Market topped her team with a 492.
t
The Zema Drugs captured a pair of games from the Papesli Tavern. The Zema Drugs were paced by Mary Salesnik with a 476 series. Leading the losers was Lillian Grayhack who chalked up a couple of nice games to total a 461.
The two Printers teams bat-led one another this week. The Peerless team was much
stronger and clipped the Avsec ;wo games. Jo Karl who has been 'hitting good games rec-sntly, kept up her good bowling and topped the winners with a 473. Chris Azman was high for the losers with a 445.
Other high games scored during the evening's session: Betty Martincich 187; Mayme Umek 180; Mary Salesnik 179, 166; Lillian Grayhack 177; Jo Ramuta 169, 173; Jo Karl 169; Vida Zalar 167; Jule Camp 167; Gen Golo-bitsh 165; 'Gen Laurich 164; Marge Dolinshek 164, and Fanny Gursh 163.
Betty Martincich scored high game and Rose Carpenter had high individual series.
Newsy.
-o-
Joliet KSKJ Ladies Bowling League Standings
W. L. Pet.. Avsec s Printers ..38 25 .603 Joliet Off. Sup.'....38 25 .603 Papesh Tavern .„.34 29 .540 Bluth Grocers ... 33 30 .524 Gorsich Market . 30 33 .476
Zema Drugs ........30 33 .476
Peerless Printers 29 34 .460 Tezak Florist .... 20 43 .317
TOMAZIN TAVERNS, GOTTLIEB FLORISTS CLEAN SWEEP IN CHI STEVE PIN LEAGUE
Chicago, 111. — While Tomazin Taverns took three from the Darovic Lawyers, the Gottlieb Florists did likewise to the Zeleznikar Fuels, in la^t week's session of the Chi Steve pin league.
J. R. Tomazin, 575, Victor Mladic and Frank Kovaci % 503, were high for the Taverns. Tony Darovic led his team with a 548, followed by John Terselich and John Sluga, each with 529.
The Florists had Vic Prali, 545, and Frank Gottlieb, 489, as high men, while doing best for t'he Zeleznikars were Lou Rabets, 482, and Frank Ko-porc, 468.
In the other matches, all edges, the Kosmach Boosters
tripped the Monarch Beers, the Jerin Butchers set back the Fidelity Electrics, and the Dr. Grill team took over the Park View Laundry quin£.
High scorers: John Jeray, 659, Louie Zefran, 503, John Zefran, 573, Hank Basco, 549, Frank Bicek, 586, Carl Strupeck, 626, Wally Smyth, 570, Frank Strupeck, 508, Louie Zulich, 518, Louie Zidarich, 493, Vincent Novak, 525, Lou Kovacic, 483.
200 scorers: J. R. Tomazin, 209, Mac Terselich, 206, Victor Prah, 200, John Jeray, 236, 224, Hank Basco, 200, Ken Klaczynski, 202, John Zefran, 221, Frank Bicek, 213, Wally Smyth, 227, Carl Strupeck-248, Louie Zidarich, 221.
JOLIET KEGLERS STAGE SHUT-OUT NITE; LEADERS HOLD SLIM MARGIN IN STANDINGS
Joliet, 111. — The Joliet K. S. K. J. Men's Bowling loop featured the well known shutout nite last week as the Peerless Printers, Avsec Printers and Eagle Store teams made clean sweeps of their series, and as a result, the league's standings were shuffled, with '.he Peerless Printers team now perched in first place by a margin of two games. Will Kuhar chalked up the high individual series of the evening with his 603 series on games of 211, 201 and 191. and Rudy Ramuta again marked up the nite's'high single game of 212. The Avsec Printers were "red hot," and picked up a 2738 series on games of 935, 904 and 899.
White Fronts ......842 837 748
The Eagle Store 845 917 880
After eking out a three pin win in their first game, the Eagle Store team finished strong to win the three games from the White Front Liquors. This triple win enabled the Eagle team to come out of the cellar. Bob Tezak's 559, Andy Kludo-vich's 550, Marty Slack's 531, and Rudy Pruss' 529 series helped the Eagle victories, and
A1 Juricic's 564 series topped the White Front scores. Peerless Prints 856 870 749 Slcvenic Coals ... 809 822 745
After winning the first two games handily, the Peerless Printers squeezed thru a four pin win in the final game against the Slovenic Coals. The clean sweep gave the Peerless team sole possession of first place and dropped the Slovenics to second place. Iiu-dy Ramuta's 538, Frank Ra-muta's 515, and Larry Zema's 514 series sparkled for the Peerless team, and George Karl's 494 series was tops for the Slovenics. The Slovenics were handicapped by the absence of Roy Keit'h, who had to work overtime. Tezak Florists . 794 871 822 Avsec Print? .....935 904 899
The Tezak Florists withered under the terrific onslaught on the pins by the powerful Avsec Printers, who toppled over 2738 pins to win their three games easily. Captain Will Kuhar's 603, Lou Fabian's 563, Lou Zeleznikar's 559 and John Azman's 527 series scintillated the Avsec at-
4Continued on Pa«* S>	—
	OUR
	PAGE
	WAR
	KITCHEN
	by
	FRANCES
	JANCER
	1110 Third St.
	La Salle. Til
With the holy season of Lent at our door, some meatless dishes are in order.
Vegetable Casserole
6 medium sized potatoes, 1 me; jm head cauliflower, 6 carrots, halved lengthwise, 1 No. 2 can of sifted peas, V& lb grated American cheese, 1 cup evaporated milk, 2 heaping tablespoons flour, 2 table spoons but.er.
Cut potatoes into large pieces, and boil. Cook cauli flower and carrots individual ly until tender. Combine vegetables in layers in buttered casserole.
White Sauce: Melt butter and add flour. Stir smooth Add milk and cook until it is smooth. Sprinkle grated cheese over sauce and stir until melted. Pour over vegetable casserole. Bake in a moderate oven, 375 degrees, for 30 minutes.
Cottage Cheese Cake
3 cups^cottage cheese, 1 cup currants, 1/3 cup sugar, cup sweet milk, 2 eggs, i^xtea-spoon cinnamon, teaspoon salt, 2 pie tins lined with rich pastry.
Put cheese through sieve and add milk. Mix well. And add well beaten eggs. Add salt and cinnamon to sugar and add to the cheese mixture. Add currants. Pour in pie shells. Bake at 425 degrees for 10 minutes, then at 375 degrees until custard is set.
Paradise Pudding
1	package of lemon Jello, 1 pint boiling water, 12 maraschino cherries, coarsely cut, 11 marshmallows cut very fine, Va jcup blanched almonds, 6 v a n >11 a wafers, crushed, J4 cup sugar, teaspoon salt, 1 cup heavy cream, whipped.	-1
Dissolve jello in boiling water. When cold and slightly thickened, beat with rotary egg beater until consistency of whipped cream. Mix and add cherries, nuts, marshmallows, wafers, sugar and salt. Fold in whipped cream. Turn in-.o mold and chill until firm. Serve in slices. Serves 8.
Corn and Tomato Caaserole
2	twelve ounce tins corn tidbits, 1 No. 2 can of tomatoes, 1 teaspoon sugar, 1 teaspoon salt, 2 teaspoons Chilicon or chili powder, Va to 1 cup bread crumbs, 2 tablespoons butter.
* Combine corn and tomatoes together. Add sugar, salt and chilicon. Pour into buttered casserole. Cover with bread crumbs and dot with bits, of butter. Bake in a moderate oven for about 30 minutes, or until the crumbs are nicely browned.
—-o-
Missing in Luxembourg
Cleveland, O. — A 19-year-old infantryman, Pvt. William J. Kostelic, has been missing in Luxembourg since Jan. 14, according to word received by his mother, Mrs. June A. Dor-sak.
In his last letter, written Dec. 18, he indicated he was being transferred from the engineers to the infantry. Pvt. Kostelic attended West High School before his induction in July, 1943. He went overseas last June.
-o-
"Does God reason?"
"Man reasons, because he doubts. He deliberates, he decides. God is omniscient. He never doubts. He, therefore, never reasons."
, JUGOSLAV RELIEF (Continued from case T)
mittee in New York, through whom the reliefs are shipped to Jugoslavia. Large quantities of supplies have already been shipped on our American vessels. We have been allotted 10,000 lbš. of shipping space from now on on each vessel going to Jugoslavia. The supplies that have already been shipped, have also arrived in Jugoslavia as reports indicate.
This Lawrenceville Chapter has been organized for all Slavs, Americans, etc. in all parts of the city. If you do not have a^charter organized in your vicinity, don't hesitate, but join wit'h us and pledge your help. After all, the needy in Jugoslavia will not ask from which vicinity, chapter, city or state the relief came to them, but the main t'hing they are concerned about is that they do get the help, for which we know t'hat they are deeply grateful.
No doubt you have someone in your relationship, perhaps even parents, sisters, and bro-' thers, who are at the present moment somewhere in Jugoslavia, and it is not known to you whether they are still alive or not. But, won't it be a grand feeling for you, after the war, to receive a note from them saying that "we received help from America—from you —when we were in dire need." You can then reply, "I am glad that I helped through the Lawrenceville Chapter—American Committee for Jugoslav Relief, since it was through them that the relief was sent to my people." We must help them all in general now, since we cannot reach them individually.
Therefore, our plea is that we all work together and especially during this "Special Drive—Feb. 25 to 28" and try to secure financial help as well as clothing, canned goods, medical supplies, etc., in such large numbers that it will be unbelieveable. Ships will be leaving New York on an average of every three weeks from now on, so let's help to fill the warehouse in New York so that not one ship will leave the harbor without our quota of shipping space being filled.
Ask all your friends to help and donate, whether they be Americans, Jews, Slavs of any denomination. They will be only too glad to help, since they know what Jugoslavia has done to help all of us in this war and are still continuing to do so.
The secretaries of the various lodges in Pittsburgh and vicinity are requested to make announcements at their lodge meetings to solicit the support and help of the members and the lodges themselves, out of t'heir treasuries, are requested to make donations.
The main headquarters from where all the supplies, etc., will be sent to New York is: Slovenian Auditorium, 57th.
'JOLIET MEN'S LEAGUE
<Conunue<i from dub*- 7 i it
tack, and Frank Gregory's
574 series highlighted the Tezak performances.
Eleventh Frame Musings ...
Early season predictions are coming true . . . the teams are having some hot and some cold nites. . . . with t'he winner In doubt until the last nite . . . it reminds a person of the old Alphonse-Gaston act . . . first one then the other on top . . . the second week in a row with 2700 or better series rolled by a team . . . hats off to t'he Avsec Printers for their nice 2738 series . . . the boys were really on . . . with Lou Železničar pulling off the shot of the nite . . . by picking up the 4-10 split . . . and getting a big hand from the bowlers and spectators . . . t'he weekly
200	honor roll . . . Rudy Ramuta 212, Joe Zalar Sr. 208, Bob Tezak 207, Will Kuhar 211 and 201, Frank Buchar 206, Rudy Pruss 204, Lou Zeleznikar 203, John Azman 202, George Vertin 204, Doc Zalar 202, Frank Gregory 202, and A1 Juricic with 200 and
201	... the bell-weathers of the Peerless team's climb to first place are Eddie Carpenter, Captain; Rudy Ramuta and Larry Zema . . . they have sure been piling up t'he pins for the last six weeks . . . to also raise their averages . . . Rudy Pruss, Joe Zalar Sr. and Marty Slack have been turning in better than average scores to lead the Eagle team out of the cellar . . . hats off to Frank Buchar who chalked up a nice 206 game . . . the revamped line-up Of the Avsec Printers is bringing results . . . they won more games last nite than they won for five weeks before . . . Frank Gregory has been bowling consistent 550 or better series to raise his average to 178-59 for second place in the individual standings . . . only Frank Ramuta wit'h his 192-6 is ahead of him . . . the standings:
W. L. Pet. Peerless Prints .. .39 27 .591 Slovenic Coals ... 37 29 .561 Tezak Florists ....36 30 .545
Avsec Prints ........31 35 .470
The Eagle Store ..28 38 .424 White Fronts ......27 39 .409
MINUTES
ANNUAL MEETING OF THE SUPREME BOA!*D OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION (K. S. K. J.) HHELD JANUARY 29 TO 30, 1945 IN THHE HOME OFFICE, JOLIET, ILLINOIS
(Continuation)
R«port of the First Vice-preaident
Brother John Zefran, First Vice-president remarks that during the past "half year he had participated in several K. S. K. J. celebrations and had in every instance encouraged the members to a greater interest in the Union. Since the greater part of his time is spent in Milwaukee, Wis-, he attends the meetings of St. John the Evangelist Society, No. 65, and commends t'he officers of the society for their alertness and agility in enrolling new members. •
Report of the First Vice-president unanimously accepted.
Report of the Second Vice-preaident
Brother Math Pavlakovich, 2nd \flce-pr€^ident reports that he participated in the Golden Jubilee celebrations of the K. S. K. J. in Strabane, Pa., and in Barberton, Ohio. The for-j mer was sponsored by St. Jerome Society, No. 153, and Queen i of May Society, No. 194, the latter, by ihe combined efforts of the three local societies of Barberton, Ohio. He further states that he sacrifices all of his available time in canvassing for new members for t'ne K. S. K. J- and promises to continue this practice in the future.
Report of the Second Vice-president was unanimously approved.
preme Officers:
My report is rather brief for the correspondence relevant to my office was not copious duripg the past half year but I endeavored to be prompt in all my replies to the Home Office.
A fine spirit of 'harmony and friendship prevails between St. Roch's Society, No- 113, and Mary of Help Society, No. 190, in Denver and the-progress of both is quite satisfactry.
In our community St. Jacob's Society, No. 12, H. B. Z.9 observed its 50th anniversary and I attended as a representative and speaker for the K. S. K. J.
During the past campaign to reach a 40,000 membership goal, I did my utmost to enroll new members; I regret that because of my limited spare time I was not very successful, although I had enrolled a small number. Recently quite a few transfers from the Juvenile to the Adult department were made, and I hope they will all remain as long and as faithful as their Slovene parents.
As in the past, I will continue to work for the benefit and progress of my society and the Union.
George Pavlakovich, Sixt'h Vice-president.
Brother Pavlakovich's report was unanimously approved.
Report of the Third Vice-preaident
Brother President, Rev. Spiritual Director, Brother and Sister Officers:
My report will be brief, for the past six months have not j been so outstanding as to warrant special mention. I had re-I plipd to t'he inquiry from the Supreme Office according to my j best judgement.
Due to the urgency of my work, I regret that I was unable j to accept the invitations of the societies observing the Golden 'jubilee of K. S. K. J.
The 50th anniversary of K. S. K. J. was celebrated in my own community Barberton, Ohio. The success of thc^eelebra-tion we credit first to t'he Supreme Officers who respofiaed to our invitation- The committee in charge and I are aware that it required a sacrifice of valuable time, so please accept my most sincere gratitude.	f
At this time I am not informed as to the result of the "silent" campaign but I earnestly hope it was successful. On the contrary, if we have not yet attained our desired goal, let us return to our task with new courage and exceed not only the wish of our Supreme President but the desire of every one of us.
Let us co-operate for a greater and more powerful K. S. K. J.!
Joseph Leksan, Third Vice-president.
The report of Brother Leksan was unanimously accepted.
and Butler St., Pittsburgh 1, Pa.
Those of you who find it more convenient to mail in your contributions, etc., kindly mail it to the local secretary at the address given below.
Thank you.
Miss Frances Lokar, sec'y., Lawrenceville Chapter, A. C. J. R. 3808 Hatfield St. Pittsburgh 1, Pa. Phone: SC 1723 o
Buy War Bonds and Stamps
MONEY TO LOAN
If you intend to borrow money on your home, borrow it from KS.KJ. The KS.KJ. loans money on improved Real Estate at 4 % interest. Payments on principal in monthly installments.
For additional information write to:
K. S. K. J.
351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS
Report of the Fourth Vice-president
Reverend Spiritual Director Father Butala, Brother Supreme President, Brothers and Sisters of the Supreme Committee:
My most sincere and fraternal greetings to all! We have ga hered at this annual session to report on the progress we have made during the past six mont'hs.
I have not been overburdened with correspondence during the pas! six months, but I had endeavored to be prompt in my replies. The Jubilee is behind us; the Golden Jubilee Campaign for new members in both the adult and juvenile departments had come to a close. A fine number of new members were enrolled although we had hoped for greater success. Doubtless some blame can be placed on conditions at present; however, every effort should be exerted to recompense for lost opportunities. It is my sincere desire that the new year 1945 will be more satisfactory than the past year and above all that our loved ones will soon return from the battlefields victorious and resume their places with their families and friends.
In conclusion, Brothers and Sisters of the Supreme Committee, my best wishes to all with the hope that our meeting ♦will be for the mutual benefit of the K. S. K- J.
Michael Cerkovnik, 4th Supreme Vice-president.
The report of Brother Cerkovnik was unanimously accepted.
Report of the Supreme Secretary
Brother Supreme President, Reverend Spiritual Director, Brothers and Sisters:
T~extend my heartiest greetings to all with a sincere desire that our deliberations will be harmonious and will yield a lasting benefit to the members of our Union-
Since this is the annual meeting of the Supreme Committee, I will report briefly on the business of the past six months then make a complete report for the entire year of 1944.
Please follow my report attentively and do not hesitate to ask for any information or explanation.
ADULT DEP A RTM EXT—FIN A NCE Income:
Received from societies ..................$329,854.34
Interest ............................................ 80,694.49
Rent .............................................- 7,135.00
Profit on bonds sold and matured 14,501.61
Received on written off bonds ...... 11,095.68
Miscellaneous income .................... 13,974.21
Total income for six months .......................
Disbursements:
Paid benefits .................................$203,295.32
Miscellaneous disbursements ........ 75,676.41
.$ 457,255.33
Total disbursements for six mont'hs ..............$ 278,971.73
Jr
Increase in six months ....................................$ 178,283.60 1
Balance July 1, 1944 .................................... 5,359,649.21 '
Balance December 31, 1944 .......................
Annual Report
Income:
Received from societies ..............$659,619.04
Interest and Rent ...j......................... 181,335-88
Transfer from Juvenile Dept....... 14,334.36
Transfer from unpaid death
benefit fund .'................................ 1,000.00
Received on written off bonds ...... 11,095.68
Profit on bonds sold and mature .. 2v.742.65 Increase value of U. S. Treasury
Bonds .......................................... 100.00
Uncashed checks .......................... 27.70
$5,537,932.81
Report of the Fifth Vice-president
Reverend Spiritual Director, Brothers and Sisters, Supreme Officers.
Although the year 1944 has passed on, it will remain a pleasant memory for it has marked t'he 50th anniversary of our Union.
It was a great satisfaction to work during the Golden Jubilee Campaign and after because success was the compensating factor. In preparing my annual report for our local society, I was pleased with the progress we had made, that is fifty new members enrolled in both departments I was amazed at t'he coincidence, fifty new members for the 50th anniversary of our Union. During the coming year, we shall strive to continue the good work for we have resolved to enroll thirty new members for the 30th anniversary of our society At our annual meeting we decided that t'he anniversary will be observed at Holy Mass, for the seriousness of world affairs does not permit any other observance.
My ardent desire is that peace will soon return to the world. Constant anxiety for our loved ones engaged in the bitter strife and anxiety about the immediate future are a daily burden.
To have the strength to bear whatever may be our lot, let us place our faith in God and let prayer be our constant spiritual consolation. Devote every opportunity and all our strength for the lasting victory of our Allies.
Johanna Mohar, Fifth Vice-president. Report of the Fifth Vice-president unanimously approved.
Report of the Sixth Vice-preaident Reverend Spiritual Director, Brother President, all Su-
Total income for 1944 ....................................$ 891,255.31
Disbursements:
Mortuary claims ............................$243,126.27
Operation and Disability benefits..	59,200.00
Sick benefits .......................-....................84,405.13
Old Age settlements ............................................1,639.1)5
Assessments for age 70 members..	22,429.13
Special benefits .............................. 365-00
Maternity benefits ..................................2,525.59
Total benefits paid ................$413,690.17
Payments of reserve on certificotes	9,514.72
Awards for new members ........................10,905.87
Supreme Medical Director ........................1,869.75
Examining Physicians ........................................1,351.50
Salaries of Employes ..........................13,743.00
Salaries of Supreme Officers ................21,500.00
Traveling expenses of Sup. Officers	5,950.92
Insurance Departments ....................................1,375.45
Rent of Home Office ............................................3,600.00
Operating Expense—Home Office	7,542.44
Printing, advertising, Calendars ..	6,810.07 Postage, Express, Telephone and
Telegrams ........................................................................2,030.09
Office Supplies ....................................................435.00
Glasilo .......................}............................................18,902-88
Attorney and legal fees....................................1,913.00
Taxes and Improvement on Real
Estate .........................................-	14,268.20
Athletics ....................................................................................863.44
Investments expense ............................................2,932.32
Contribution for the gas explosion
victims in Cleveland, Ohio ................5,000.00
Loss on matured bonds ....................................3,304.56
Decrease in book value of Real
Estate ....................................................................................3,942.73
Total disbursements for 1944 ........................$ 551,446.11
Increase for the year 1944 ............................$ 339,809.20
Balance January 1, 1944 ................................ 5,198,123.61
Balance December 31, 1944 ........................$5,537,932.81
(To be continued.)