If.huju vsak četrtek. Cona mu jo :i K m leto (Za Nemčijo 4 K. ža Amoriko in drugo tujo državo (i K.) — Ponamezno številke so prodajajo - 1'0 10 vinarjev. - : S prilogama: = Naš kmečki dom" m „Haša gospodinja i. l\ui ui HJII.I, i iflinuui. ,1 at.i pa ; Vpravništvu .Domoljuba". - Ljubljana, Kopitarjeva ulica.- Štev. 24. V Ljubljani, dne 11. junija 1914. Leto XXVII. Bukve se odpirajo. iBukve bodo prinesene, Dela bodeš bral storjene.« Žc nekaj let sem ne dela liberalna stranka drugega na Kranjskem kakor to, da neprestano laže in obrekuje može, ki vodijo upravo kranjske dežele. Kakor goba ki raste ob zidu, tako se drži teh ljudi kleveta in obrekovanje. Naše najboljše može in poštenjake, ki žrtvujejo vse svoje moči in sile v blagor in prid naše dežele in našega rodu, je že neštetokrat proglasila za tatove, sleparje, goljufe, cigane, ki jim je treba zaviti vratove in obesiti na obcestne svetilke. S takimi psovkami obkladajo že leta in leta naše najboljše ljudi in jih sumničijo najprostaških dejanj. Če bi to delal kdo iz nevednosti, je kazni vredna njegova nevednost. Liberalci pa to delajo iz same zlobe, iz samega sovraštva in maščevanja. Kakšna brezvestnost in hudobija od teh ljudi, ki ne morejo niti enemu naših političnih voditeljev dokazati niti enega samega krivičnega vinarja! Kaj vsega si niso že izmislili o našem deželnem gospodarstvu! Da je vse zapravljeno, vse izgubljeno, da se tisoči, ja milijoni kar v škafih in korcih preč mečejo, da je deželno gospodarstvo zavoženo in bo dežela kmalu prišla na kant! Laži, na cente težke in dolge na vatle bruhajo dan na dan in mečejo v obliki papirja med kranjsko prebivalstvo, Kadar pa pride deželni zbor in je treba vse te laži dokazati, takrat pa vsi one-mc in okamene kakor Lotova žena, ker se boje, da bi jih kdo prijel za jezike in jih poklical na odgovor vpričo cele Kranjske dežele. Drugače tudi delati ne morejo, ker dobro vedo, da je deželno gospodarstvo v čistih rokah, ker vedo, da vlada v deželni upravi tak red, da je vsak vinar zapisan, vsak vinar oreračunieu in so vsak dan de- želne bukve odprte! Tako gospodarijo možje S. L. S, Ampak vsake laži je enkrat konec in vsaka pesem se enkrat izpoje in tako se je tudi ta o deželnem gospodarstvu, Lažniku stoji kazen za hrbtom in danes stoji liberalna stranka pred celo kranjsko deželo osramočena in ponižana do tal. Dokazalo se je namreč ravno te dni in ravno toliko obrekovani deželni odbor je dokazal, da imata mesti Ljubljana in Postojna, kjer gospodarijo najbrihtnejše in najbolj zagrizene liberalne glave, najslabše mestno gospodarstvo, da stojita na robu gospodarskega prepada in da vlada taka strašna zanikarnost, da stoje liberalcem samim kar lasje pokonci. Človek kar ostrmi in sam lastnim ušesom ne veruje, da je mogoče tako škandalozno in brezvestno gospodarstvo, da se javno imetje in premoženje tako upravlja, kakor bi se šlo za par starih hlač, ko se gre vendar za milijone in stotisoče denarja, nabranega iz žepov davkoplačevalcev. Revizija občinskega gospodarstva je spravila na dan prav gorostasne stvari. Mesto Ljubljana s svojimi 44.000 prebivalci ima 11 milijonov 884 tisoč 660 kron dolga. Samih obresti za te dolgove morajo plačevati na leto čez 350.000 kron. Izposojevali so si kar na stotisoče, ne da bi imeli dovoljenja za to od deželnega odbora in metali so ven kar stotisoče za stvari, za katere niso imeli nobene oblastvene potrditve. Koliko računskih sklepov je potvorje-nih in izmišljenih, prefarbanih: računske knjige so sestavljali možje, ki nimajo pravega pojma o takih stvareh in koliko je računov, ki jih sploh ni nikjer dobiti! Pri mestni plinarni so vrgli proč 32.289 kron. Namesto da bi čakali in plinarno s poslopji in stroji vred leta 1928. zastonj v roke dobili, so kupovali delnice po 800 K in čisto po nepotrebnem omenjeno vsoto proč vrgli. Plinarno so pa za tako drag denar kupili, da se jim obrestuje kapital, v njo vtaknjen, komaj po 2'9%. Sezidali so Mestni dom za 200.000 K, od katerega nimajo nobenega dohodka, pač pa imajo vsako leto do 9000 kron zgube, ako računimo, da bi se ta denar obrestoval po 41/2%. Sezidali so hotel Tivoli za 245.184 K; dohodka ni nobenega, pač pa vsako leto do 11.000 kron zgube, ako računamo, da bi ta denar nesel po 4l/>%. Hišnim posestnikom so zaračunali 52.880 kron preveč pri doneskih za vojaško nastanitev. Vodo računajo predrago za 30 do 35%, kakor bi bilo prav. Meslna zastavljalnica ima dosedaj 24.597 kron 51 vinarjev zgube! Od države in deželnega odbora so do-biii 834.600 kron potresnega posojila, da ga razdeie med hišne posestnike, ki jim je potres hiše razrušil. Od tega denarja manjka 74.600 kron, o katerih se ne ve, za kaj so jih porabili in kam so šli! Ja, še ubožce so prikrajševali! Namesto da bi vlagali denar, za ubožce namenjen, v ubožni zaklad, iz katerega se reveži podpirajo, so ga pa uporabljali za čisto druge namene! Torej tudi ta denar ni bil svet! Da so lažje svetu prikrivali žalostno in obupno stanje mestnega gospodarstva in javnost farbali, so stavili v račune kot premoženje stvari, na katere jim ne da noben človek niti enega vinarja na posodo. Tako stoje v njihovih računih kot premoženje: ceste, ulice, trgi, drevoredi, mostovi stra« nišča itd. Deželna komisija, ki je več mesecev sedela na ljubljanskem magistratu in vse te reči preiskovala, je napisala cele bukve, ki štejejo 335 strani, v katerih se odkrivajo te velikanske nerednosti. Nič boljše ni gospodarstvo mestne občine Postojna! Tam je tudi odkrila deželna revizija neverjetne stvari. Občina ima dolga do 650.000 kron, Ta vsota je za tako majhno občino s tako majhno davčno močjo naravnost ogromna. Kdo bo vse to plačal in kdaj bo vse to plačano. Najbolj preprost župan v naših gorah, v zadnji občini na Kranjskem ima bolj urejeno svoje občinsko gospodarstvo, kakor pa prosvitljena glava postojnskega župana. Ubogi kmetje in ubogi meščani, koliko denarja bodo znosili ti reveži v mestno blagajno. Že zdaj morajo plačevati po 120 'fo občinsko doklado. Gospodarstvo gospodarskega odseka v Postojni je bilo naravnost gorostasno. Izposodili so si 61.000 kron brez vsakega dovoljenja! Manjka vse polno knjig! Obresti so pa tako odrajtovali, da so morali plačati 265S kron zamudnih obresti. Namesto da bi najeli posojila po 4]/o%, so jih najemali po T Nekemu Josipu Dekleva so plačali za njegovo zemljo 23.174 kron namesto 11.587 kron, kakor govori kupna pogodba. Nadalje so prodali mestnega zemljišča in lesa za 25.397 kron, pa živa duša ne ve, kam so ta denar dali, ker ni o njih nobenih računov! fn tako naprej! Liberalna stranka je imela v Ljubljani in Postojni v mestnih zastopstvih svoje prvake, svoje strankine voditelje. Tukaj naj bi pokazali svoje gospodarske talente, tukaj so imeli najlepšo priliko svetu pokazati, kaj znajo in premorejo; Zares, zelo so se skazali! Skazali so se, da znajo zabavljati, nergati, v lažeh so mojstri. Kadar pa pride do resnega dela, da je treba kaj sezidati, takrat se pokaže, da so čisto navadne gospodarske ničle. Kranjsko ljudstvo pa lahko na teh zgledih vidi, kam pripelje liberalno gospodarstvo. Iz tega se lahko uči, kako ničevo, prazno in goljufivo je pisanje in zadiranje v kranjski deželni odbor. Gorje deželi, če bi prišli na vrh taki možje, ki so spravili mesti Ljubljano in Postojno na rob gospodarskega propada. Političen pregled Bil DRŽAVNI PRORAČUN za leto 1914. Dunajska vlada je izdala te dni državni proračun, v katerem so izkazani vsi stroški in dohodki za leto 191 i. Proračun izkazuje za tekoče leto 3460 milijonov 726.156 kron izdatkov in 3460 milijonov 987.902 kron dohodkov. Na ta način bo 261.746 kron prebitka. Na kranjsko deželo pridejo od teh sledeče podpore; Na ljubljansko državno policijo za opravo policijskega poslopja 25.000 K. — Za povzdigo glasbe, umetnosti, književnosti 4000 K. — Potrebščine za gozde in posestva verskega zaklada 41.400 kron. — Za potrebščine srednjih šol 5300 K. Za agrarne operacije 75.000 kron, za pospeševanje obrtne izobrazbe 20.500 K za nove ceste 288.660 K, za vodne zgradbe 1 o.j.450 K, za rudnik v Idriji 158.500 Potrebščine za nove državne zgradbe 72.000 K, pospeševanje šolstva 26.459 ■iron, v poljedelske namene 90.000 K. Za državne vpokojence (penzioiu-ste) bo šlo letos 140,018.371 K. Za vzdrževanje armade, zunanjega ministrstva in čolnih uradnikov bo prispevala država z 537,212.370 K. Od državnih železnic upa dobiti država 910,091.210 K. Kar se tiče davkov, je pripomniti sledeče: dohodninski davek, davek na žganje, carina, pridobninski davek, hišni davek, davek na sladkor se bo zvišal, kakor govori proračun, pada pa davek na pivo, vino in sol. Izdatki sc bodo v primeri z letom 1913. zvišali za 318,545.014 K, dohodki pa za 318,496.363 K. Direktni davki se bodo zvišali za 50 milijonov, indirektni davki za 66 milijonov. ŠTAJERSKI SLOVENCI PRODIRAJO. V občini Laški trg na Spodnjem Šta-jerrkem, ki je biia dosedaj vedno v nemških rokah, so prvič zmagali pri občinskih volitvah v 3. razredu slovenski kandidatie. Štajerski Slovenci so te zmage zelo veseli. VOLITVE V ISTRSKI DEŽELNI ZBOR. Preteklo nedeljo so bile volitve v Istri. Volili so v splošni kuriji za deželni zbor. Izvoljeni so med slovanskimi poslanci sledeči hrvatski kandidatje: Dr. Mat-ko Laginja, dr. Ivan Miličič in profesor Ve-koslav Spinčič. V mestu Pulju bo pa ožja volitev med laškim liberalcem in socialnim demokratom. V drugih okrajih so zmagali laški liberalci, razen v okrajih Piran, Isola, Koper, Milje in Omag, kjer se bodo še enkrat udarili krščanski in liberalni Lahi. ALBANCI SE PRIPRAVLJAJO NA VOJSKO. V Albaniji je čimdalje huje in kaže se, da bo prišlo med katoliškimi in mohamedanskimi Albanci do vojske. Katoličani in pravoslavni drže s knezom, mohamedanci pa rujejo proti njemu in pravijo, da ne odnehajo, dokler ne izgine iz dežele. Pravijo, da prej ne bo miru, dokler nc zasede albanskega prestola kak turški paša. Knez zbira svoje čete in čaka pripravnega časa, da udari na mohame-danske vstaše. Njegove čete se zbirajo na severu okoli Skadra; po večini so inalisorskega in miriditskega rodu. Vstaši imajo pa svoje središče v srednji Albaniji. Zasedli so celo ozemlje okoli Drača in se pripravljajo na naskok mesta. V Draču samem jc razglašeno obsedno stanje. Okoli in okoli mesta kopljejo knezovi pristaši jarke, delajo okope in postavljajo topove na nasipe. Kneza stražijo evropski mornarji, da se mu nc pripeti kaka nesreča. Pravi, da se ne uda in bo poskusil s silo zatreti punt. Pred Dračem pa čakajo bojne ladje raznih evropskih držav in so na vse pripravljene, ako bi bilo treba udreti v Albanijo in z orožjem Albance do pameti pripraviti. Dom in svet. Iz seje deželnega odbora dne 6. ju. nija. Vodna preskrba vipavske doline se uredi na ta način, na se predvsem že obstoječi vodovod Vrhpolje — Duplje okrepi z novimi dotoki in podaljša (]0 Vipave. Dudanje, Severska vas in Dolenje dobe posebne vodovode. Za ostalo dolino pa je projektovano zajetje močnega studenca ob državni cesti pod |j:iz. drtim, vendar sc o tem projeklu poizvo še mnenje prizadetih občin. Fasad« deželnega gledališča se popolnoma obnovi ter streho temeljito popravi. Do-tični stroški, približno 20.000 kron, se pokrijejo začasno iz blagajniških preostankov. — V svrho povzdige lončarske obrti sc dovoli za zgradbo moderne peči v Mlaki pri Komendi polovica stroškov, to je najvišji znesek 4000 K, ako ostalo polovico prispeva država. Zmaga S. L. S. Dne 4. junija so se v mestu Višnjigori vršile volitve v občinski zastop. V vseh treh razredih so izvoljeni somišljeniki S. L. S. Frančiškan P. Salezij Vodušek umrl. Po dolgi mučni bolezni je izdihnil svojo blago dušo g. I'. Salezij Vodušek v Kandiji pri Novem mestu v soboto, dne 30. maja, zvečer ob pol 7. uri. Naj mu sveti večna luč! Smrtna kosa. Na 1'remu na Notranjskem je umrl posestnik in bivši župan Anton Dekleva, star 58 let. Bil je prava kraška korenina in zvest pristaš katoliškega gibanja. — Na Igu pri Ljubljani je umrl Anton Mezel, občinski svetova lec. — V Leonišču v Ljubljani jo umrl 79'etni trgovec Matija Kraje i/. Grahovega na Notranjskem. Gospodinjsko društvo. Dne 14. t. m. sc ustanovi prvi gospodinjski odsek na Kranjskem, in sicer na Vrhniki, kot odsek S. K. I. D. V odsek se sprejmejo bivše go-jenke gospodinjske šole, kot podporne članice pa vse gospodinje in dekleta. Namen tega odseka bo: gojiti napredek v gospodinjstvu kakor v gospodarstvu sploh. Dekleta in žene, ki so dobile primerno izobrazbo na gospodinjski šoli, morajo gojiti to znanje naprej, podpirati z nasveti in zgledi svoje sosedinje. Delokrog tega odseka je zelo hvaležen. Nadalje sc okrepi vez med bivšimi učenkami med seboj in med šolo. Dosedaj je dovršilo vrhniško gospodinjsko šolo 240 deklet; ako vse pristopijo društvu, bo isto silno močno. Dne 14. t, m. je ob pol 9. uri zjutraj najprej sv. maša pri Sv. Trojici, nato ogled šole Ob 11. uri zborovanje, pri katerem govori dr. Krek. Ob 3. uri popoldne vrtna veselita v Društvenem domu. Gostje dobro došli. Pet rudarjev podsntih. Iz Zagorja ob Savi poročajo: V soboto, dne 30. maja, je v kisovškem premogokopu pod-sulo pet rudarjev, ki pa so jih po tri-urnem kopanju srečno še žive rešili. Kopali so do njih v daljavi 30 metrov. Dva sta bila popolnoma podsuta, le glave sta imela proste, in ta dva bi ne bila vec dolgo živela, če bi sc tako hitra rešitev ne bila posrečila. Ostali trije pa so bili podsuti na ta način, da so imeli krog sobe precej prostora in bi po mnenju tozadevnih vešeakov lahko živeli, da bi lakoto pomrli. Vzrok predstoječe nesreče, ki bi bila lahko postala usode-poltoa, je baje neprestano deževje. Iz deželnega odbora. Deželni odbornik dr. E. Lampe ima odslej uradne dni za stranke vsak petek (cel dan) in v soboi.o od 10. do pol 1. ure. Nevarno je obolel preč. gospod stolni kanonik Tomaž K a j d i ž. Romarski vlak na Sv. Goro. Ker ravnateljstvo c. kr. državne železnice v Trstu v času od 15. junija do 15. septembra ob dnevih dveh piaznikov posebnih vlakov za znižano ceno ne more dostaviti, zato se je inoral za 28. junij že naročeni vlak preložiti do septembra. Dan odhoda se bo pravočasno naznanil. Sprejemajo se samo še izletniki, ki vstopijo v Ljubljani. Cena III. razreda 7, II. razreda 10 kron tja in nazaj. Vestnik Slovenske krščansko socialne zveze« jc pričel izhajati v Ljubljani kot skupno glasilo vseh »Slovenskih krščansko socialnih zvez«. Izšli ste 1. in 2. številka, ki obsegala 74 strani. Na »Vestnik S. K. S. Z.« mora biti naročeno vsako naše izobraževalno društvo, vsak naš organizator, vsak naj pa tudi duševno sodeluje! V »Vestni-!kaj naj jaz počnem? Kako morem živeti brez njega?« Duhovnik jo je strogo pogledal. Ljubiš ga in sebe ljubiš v njem? jo je vprašal. »Ali ti ga je žal dati Bogu? Ali bi rajši videla njegovo čisto življenje, katero ima biti darovano Bogu, omadeževano od gorja in bede. potrto vsled izgubljenih nad in trpljenja, kako bi umiralo brez slave in koristi?« »Tamkaj ga mučijo in mi ga bodo ubili! Komu bo njegova smrt prinesla kakšno korist?« Bog hoče žrtev, da se utolaži njegova jeza. Vsaka žrtev, posebno pa še nedolžna, primakne človeštvo bližje k Bogu in mu za-dobi odpuščenje, je velik utež na tehtnici pravice .., To je volja božja ,.. To je daritev za rešenje mnogih ...« Za čas je bilo v sobi tiho. »Vem vse to,« je končno tiho začela moja mati. »Vem, da Bog hoče od mene žrtve in da jo moram dati, da nič ne pomaga, se braniti. Toda ko je to tako težko, da mi srce krvavi. Rada bi dejala: Zgodi se Tvoja volja, ali ko ne morem, ne mo-•«?m .. »Toda meraš,« pravi duhovnik. »Krist-larka si.« 41 Sem. Toda tukaj gre za mojega otroka, za mojega Stanka.« »On tudi moli v tem času. Pater Osmolski je pri njem, kakor sem jaz pri tebi. Toda on gotovo ne obupuje, kakor ti.« On? Moj Stanko? Nikdar! On je pogumen. On je vedno govoril, da hoče umreti v boju proti Rusom. In zares: umrl bo, toda ne v boju, ampak na morišču .,. O Bog, o Bog!« »Obrni se k temu Bogu, h kateremu zdaj on moli. Združi se z njim. On se je vdal v voljo božjo in gre poslušno po svetli cesti k svojemu Bogu. Ti pa se mu upiraš, žena, polna malodušnosti? On izgovarja besede Gospodove molitve, ti pa se ne moreš toliko zbrati, da bi ga posnemala?« To rekoč je pokleknil, še vedno držeč njeno roko v svoji. V gluhi, grobni tišini se je veličastno glasil njegov stari, počasni glas. Spremljali so ga ženski glasovi. »Oče naš, kateri si v nebesih ...« Besede so se glasile druga za drugo. Naenkrat pa je moja mati obstala. »Zgodi se Tvoja volja!« je ponovil duhovnik.« Moja mati je sklonila glavo k tlom in molčala nekaj časa težko dihajoč. Končno je vzdignila kvišku svoje bledo obličje, na katerem je vladal čudovit mir. III. Sveče so gorele in metale v temne kote sobe svoj migljajoči blesk. Bila je še noč, ali skoz okno, raz katero so bili spuščeiii zastori, je prodirala neizrazna siva svetloba jutra. Včasi je vstala kakšna žena, ki je klečala poleg oltarčka in je liki senca s počasnim, negotovim korakom šla skoz sobo, ki je bila polna črnih senc. Povsod je vladala tihota. Samo včasi se je slišal šepet molitve ali pa je priletelo na uho skoz priprta vrata iz sosednjega salona polglasno govorjenje. Prebudil sem se bil pred nekoliko minutami. Utrujen in objokan sem bil zaspal kmalu po polnoči v kotu "na divanu in zdaj, na pol bedeč, sem čudeč se gledal okol> sebe, preden sem mogel razumeti položaj: Gledal sem smrtnobledo obličje svoje matere. Ležala je razprostrta na golih tleh, s sklenjenimi rokami; Poleg nje sta klečali teta Angela in gospa Felicija. Moja stara mati Justina je še vedno, kakor včeraj, sedela mirno v svojem naslanjaču poleg oltarčka, z obličjem, nabranim in zgubanim kakor pergament in s široko odprtimi očmi, brez leska in življenja, podobna prej figuri iz voska kakor pa živemu bitju. Samo roke, ki niso bile mrtvoudne, so se nalahko pregibale, meha nično prebirajoč jagode rožnega venca; od časa do časa se je razlegal v tišini noči njen medli, raztrgani glas, ki se je trgal iz globine njenih prsi kakor iz podzemeljskega prepada in skoz sobo je trepetala žalostna, zamolkla pesem psalma. Bilo je nekaj ganljivega in strašnega obenem poslušati to starko, za katero so na vekomaj prenehali zveneti vsi zemeljski zvoki, kako je s svetopisemskim prerokom molila h Gospodu vojnih trum zdaj za usmiljenje, zdaj za maščevanje: »Kako dolgo, o Gospod, se me ne boš spomnil in ne boš obrnil Svojega obličja k nuni? Kako dolgo bo sovražnik gospodj. val nad menoj? Njegova usta so polna hudobnosti m laži in skrivaj je sklenil zavezo z močni,n, da bi umoril nedolžnega. Zakaj, Gospod bo pogledal z višine svojega svetišča, da bi slišal vzdihovanji vjetnikov in rešil sinove umorjenih. Njegove besede je čakala moja duša, upala je moja duša v Gospoda.« O, gorje! Za Stanka ni bilo več nobenega upanja na tem svetu . . . Iz tega polumraka, ki je bil le tu ,ja tam osvetljen od tresočih sc plamenov sveč, je stegal svoje koščene in ledene to-ke strah . . . Prišlo mi je na misel, da so le temne postave, sklonjene k zemlji, le vrsta mrtvecev, oblečenih v črno mrtvaško obleko, in da je stara mati Justina s svojim voščenim, negibnim obrazom prav takn mrtvo truplo in njena glasna molitev da je nek groze poln glas, prihajajoč iz groba. Vstal sem in tipajoč v tem polumraku oko-h sebe, sem se zadeval ob pohištvo ter sem ihteč bežal v salon. Na pragu me je ustavila Leonija.^ »Ali je gospa Felicija tamkaj? jo vprašala v šepetu. . »Je . . . Ni . . . Ne vem . . . Jaz se i in bojim . . . Jaz nočem . . .« In stisnil sem se k njej. »Glej, da mi izgineš s poti!« je zaklicala z nestrpnim glasom. ;Taka nesreča, a on hoče, da bi ga nosili na rokah. Lep čas si si izbral za to!« Odrinila me je in skoz odprta vrata tiho poklicala gospo Felicijo. V salonu je gorelo nekoliko sveč in na veliki mizi svetilka, kjer je stal tudi kadeči se samovar z vso čajno pripravo. Nekoliko oseb se je zbr?lo v prednjem koncu salor.a okrog strica Ksavera, ki je bil od nekod prišel, zakaj imel je na sebi mokro suknjo in klobuk v roki. Gospa Felicija je hitela naravnost k njemu. »Ali je prišel telegram iz Petrograda?. je zaklicala. »Je kaj upanja?« Stric Ksaver je bil videti jako rcsčn in bled kakor platno, on, čigar rdeče, veselo obličje se je po navadi vedno smejalo. Brki so mu bili povešeni in roka se mu je tresla, ko je podal gospej Feliciji nek zmečkan papir, ne da bi rekel kakšno besf\io. Razgrnila ga je in ga skušala prebiati. »Ne morem!« je zaklicala končno. »Solze mi zalivajo oči.« »Daj, da jaz preberem!« je rekla teta Sigrr.undova. In tiho šepetaje, toda razumljivo je prebrala nekoliko besed. Danes se več ne morem spomniti teli besed — a kaj zato? Samo to vem, da jc poslanikova gospa v tem brzojavu naznanila, da je vse njeno prizadevanje zaman in da je avdijenca pri carju, ko je hotela prositi za pomilostitev, odložena na četrtek popoldne. Četrtek pa je bil danes. In danes takoj za rana se je imela razsodba izvršiti. (Konec prih.) Gorenjske novice ololo(oWo(o( n i k za 1 i b e r a 1 c e. Bivši župnik Borce, ki ne mašujo in piše v »Slovenski Dom«, je v tesni zvezi z našimi liberalnimi agitatorji. To se je pokazalo zopet na binkoštni ponedeljek. V liberalnih časopisih sc je vabilo tako-zvane »častilce« sv. Cirila in Metoda na Bercetov sestanek v št. Lamport. Domačemu ljudstvu na čast povdarjarno, da naših kmetov ni bilo blizu. Berce in zagorski Taufer sta morala udeležence s. seboj pripeljati. Pridružilo se je še par zagrizenih nasprotnikov cerkve. Vsi so potem delali govoranee in na-pitnice v Vrtačnikovi utici. Pokazala pa je ta družbica, da bodo liberalci zopet tajno rovali in hujskali. Liberalci pišejo, da je bil Berce radi napit-nice tako ginjen, da ni mogel odgovoriti; ne povedo pa, ali je bil ginjen od »grenkega ali od »sladkega«. rnmmmmmmmn ^ Dolenjske novice $ d Boštanj. Na binkoštni ponedeljek ss je vršila velika slavnost v Salezijanskem zavodu na Radni. Slavnost se je vršila v časi Brezmadežni in je bilo k njej povabljeno tudi ljudstvo iz okolice, ki se je odzvalo v obilnem številu. Potem se je vršila na vrtu javna telovadba, pri kateri so gojene: zelo lepo izvajali razne proste vaje. Zvečer je bil ves zavod čarobno razsvetljen, v parku pa je svirala mlada saiezi- janska godba ter pel boštanjski pevski zbor. — Letina nam kaže letos prijaznejše |jcJ kakor lani. Mraz je sicer sempatje oplazi! kak oreh ali brajdo, tudi sadje se je ztio obrilo, ali v goricah se nam trta še vodna veselo smehlja, obetajoč nas jeseni razve-seliti. Ohrani Bog te v cvetju! — Prejšnjo nedeljo je imela pri nas vajo sevniška p,), žarna bramba. Spomnili smo se ob lcj pij. liki, kako bi bilo v Boštanju ali Dolenji vasi potrebno gasilno društvo. Toda od naših bošianjskih naprednjakov seveda nc moremo pričakovati kake koristne naprave! — V kratkem se zopet prične z delom pri f.gradbi vile Loiz«. Ta mogočna st;<\-bo bo viden dokaz boštanjske naprednosti. Čuje se, da se bo del poslopja priredil v mu?ej, kjer se bodo hranile boštanjske zna-nenitosti, na primer fotografije naših vzor-nih cesi, sklep o odkupnini bire, reku ni in pritožbe zaradi organistove plače in z njo v zvezi 80odstotne občinske doklade, pitd vsem pa slavnoznana Lojzetova zibka. d Cerkveni shod na Gorjancih. Pni shod na visokih Gorjancih bo prihodnjo nedeljo dne 14. t. m. ob 10. uri. d Iz Cerkelj na Dolenjskem. Dne 25. maja 1914. jc bil občni zbor kmetijske podružnice in volitev novega ocibora. Za načelnika je bil izvoljen g. Jože Račečic, odločen pristaš katoliške stranke. Tudi drugi odborniki so naši somišljeniki, raz<;n enega, ki ima pa zmisel za gospodarstvo. Liberalci kot taki se volitev niso udeležili, čeprav so imeli podružnico dosedaj v rokah. Najbrž jih je bilo sram, ker so tako imenitno gospodarili, da še inventarja ni bilo mogoče sestaviti. Zasluga prejšnje^ paciučitelja Bohinca! Upamo, da bodo nusi možje vse popravili. — Proti sklepu občinskega odbora, da se ne da nobeni osebi licenca za godbo in ples, so vložili nekateri pritožbo. Da bo imel ta protest uspeli, je razvidno iz tega. ker je vzel v roke c'Ao zadevo znani Hanži. Ravno pravega so si izbrali! Ta protest ima pa to zanimivost, da nosi podpise občinskih odbornikov, ki so podpisani tudi na zapisniku takratne občinske seje! Čudne glave! d Kal pri Št. Janžu. V nedeljo, dne 14. jiinija, je shod sv. Antona. Ob 6. uri in ob 10, uri sveta maša. Popoldne ob pol 3 ari litanije. Spovedovalo sc bo že v soboto zvečer od 5. ure naprej; proti večeru iiU-nijc.. ob 8. uri. V nedeljo v jutro se bo i^o-veoovalo od 4. ure naprej. Za postrežba daljnim udeležencem shoda sv. Antona bo v gostilni gosp. Alojzija Podlogarja k:!:or lani poskrbljeno. d Litija. Rudokop, ustanovljen pred jO leii, ki je pa kmalu iz različnih vzrokov u-h .al, se namerava zopet obnoviti; vsaj-la-ko se govori. Na vsak način bo pa rudo-kopna topilnica močno povečala svoj obrai. Prizidavajo se nova poslopja, tudi dva nova dimnika stojita, eden visok nad 60 metrov in drugi nad 40 metrov. Vsa nova naprava bo tako urejena, da dim ne bo ved škodoval sosednim zemljiščem. Dosedaj js imelo kakih 60 delavcev v topilnici zaslužek; po novem letu, ko bodo vsa dela lova, bo pa dobilo zaslužek petkrat totiko delavcev. Zanimivo je dejstvo, da so ravno kmetje prisilili topilnico k temu koraku, da bo povečala in zboljšala tovarno. Vsa leta, kar obstoji topilnica, so se kmetje po so- sednih vaseh pritoževali, da jim dim iz topilnice dela veliko škodo na poljedelstvu. Dasi je bila škoda očitna in leto za letom hujša, se merodajni krogi niso prav nič ozirali na pritožbe kmetov. Gospodje so kmete zavračali s trditvijo, da ima topilnic^ pravico žgati rudo kakor zna in hoče; če komu ni prav, mu je prosta pot tožbe. Tudi prizadeti občini Litija in Hotič nista mogli nič storiti proti temu; za odločen nastop ni bilo dovolj poguma in ne denarja! Topilnica je pa vsem oblastnijam zagiozi-i Ia, da takoj opusti tovarno, če bi se oziralo j na pritožbe kmetovi Prizadeti posestniki so i se obrnili na Kmečko zvezo. Dekan Rihar | je potom Kmečke zveze vložil pritožbo na ? rudarski urad v imenu oškodovanih kme-ji tov. Na to pritožbo se je vršil komisijski f- ogled v tovarni, kamor je dekan na svoje Stroške povabil strokovnjaka, ki je zastopal kmete in dokazal škodo dima. Zdaj so Šele merodajni gospodje videli, da se gre zares. Zastopnik topilnice je zopet grozil in se pritoževal zoper kranjske sovražnike industrije. Voditelj komisije rudarski svetil nik si je pomagal iz zadrege s tem, da je zahteval od pritožnikov gotov znesek za Stroške nadaljne preiskave škode, povzrc-Cene po dimu. Upal je, da denarja ne bo in Se tako izogne neljubi zadevi. Toda pritožniki niso izgubili poguma; zahtevani znesek so kmalu zložili in odposlali rudarskemu Uradu, K preiskovalni komisiji so bili povabljeni poleg prizadetih še različni izvedenci vseh oblastnij; preiskava se je vr-Bila na zemljiščih pritožnikov. Poslanec Povše, ki je že prej posredoval za pritožnike in sploh stal na strani Kmečke zvez«, je, dasi zelo bolan, osebno potrudil pi iti ta dan na pomoč pritožnikom. Kot mož strokovnjak je že na licu mesta, na različnih nasadih dokazoval škodo vsled svinčenega dima in pozneje je z daljšim stro-kovnjaškim govorom, ki se je vzel na zapisnik, celo komisijo prepričal velike ško-Bd? za kmetijstvo! Končno je komisija vzela $6 seboj vršičke različnih nasadov, poškodovanih vsled dima, in celo zemlje iz obližja topilnice, kar se je vse poslalo na Dunaj v kemično preiskavo, ker komisija ni bila v položaju odločilno določiti škodo; to pta-vico ima le po kemični preizkušnji. Ko je kmalu potem res kemična preiskava do-grala svinec na nasadih, v zemlji pa celo "?Keč odstotkov svinca, ki je padal z dimom aa zemljo skoz več let, da, če bi se še nadalje v tem položaju obratovalo v tovarni, bi se izplačalo tovarni vso zemljo okrog tovarne pokupit in prekuhat, toliko je svinca v zemlji; je potemtakem bila škoda vsled dima sijajno dokazana! Topilniški gospodje sc bili tudi prepričani, da imajo po tem | načinu sami zgubo, ker gre toliko svinca v ^ škodo. Niso se pa odločili tovarno opu-•• stili, kakor so prej govorili, ampak tovarno povečati in vse tako opremiti, da Ifce bo mogoča več zguba svinca in da bo Izključena še kaka škoda na kmetijstvu »sled dima! In tako je zdaj vsled odločnega naslopa Kmečke zveze vse zadovoljno! w prvi vrsti kmetje, tovarna sama pa tudi! Litijska okolica je pa še posebno zadovoljna, ker bo s povečanjem tovarne prišlo *eč delavstva, več zaslužka, več proriieta! iVfi kmetje pa, v lastno korist, oklepajmo ®e Kmečke zveze! d Radeče pri Zidanem mostu. Dne 28. maja smo v Goreljcah pokopali Antonijo Kovačič, pošteno in vzgledno dekle. — Trta nam letos prav lepo kaže. Nimamo sicer velikih vinogradov, pa smo vendar veseli, če bo kaj užitka, ko smo imeli več let zaporedoma veliko truda, pa nič sadu! d Škocijan pri Turjaku. Na binkoštni ponedeljek smo imeli lepo uspeli shod. Govoril je deželni poslanec g. Škulj. V daljšem, jedrnatem govoru je razložil novi šolski zakon, ki so ga navzoči z velikim zadovoljstvom odobravali. Nato je pojasnjeval nove deželne naklade, s katerimi so pri nas razni neklerikalci šarili in dvigali ljudstvo k puntu proti S. L. S. V jasni semintja šaljivi obliki je gospod poslanec podal o davkih pravo sliko, iz katere smo izprevideli, da so davki za nas tu nižji, ne pa višji. Podal je tudi sliKo o delu liberalcev, s katero je par navzočih tako zadel, da so takoj izginili s shoda. Živahno odobravanje je spremljalo s krepkimi dovtipi osoljeni govor gospoda Škulja. Nato je poročal državni in deželni poslanec gospod Jaklič o delu v dižavnem zboru, o delegacijah ter o splošnem političnem stanju. Navzoči so z zanimanjem sledili poljudnemu govoru. Na razna vprašanja sta poslanca izdajala pojasnila in odgovore. Sklenilo se je, delati za cesto, ki naj bi našo faro vezala z deželno cesto Turjak — Dobrepolje skoz Ponikve, Med govori je svirala vrla naša orlovska gedba in pel naš moški zbor, Udeležba je bila najboljša. d Od Sv. Trojice. Flajs, naročnik »SI. Doma«, v Dulah, zmerja našega gospoda župnika s »privandravcem«. Jeli pozabil, da je tudi on »privandral« od drugod v našo občino. Pa še hiteti je moral! — Dolži g. župnika slabega gospodarstva, da je nad 2000 kron cerkvenega premoženja zapravil, Koliko je resnice? Sedanji župnik je prejel od prednika 1123 kron (torej ne nad 2000). Flajs se čudi, kam je šel denar. Pogleda naj nove klopi v cerkvi, nove stopnice, novo ograjo, šenturski zvon (stal je 2600 K), popravila v Gabrijelih itd. Ves denar so zložili dobrotniki cerkve prostovoljno. Občinske doklade ni bilo nobene zato. Ali je Flajs kaj globoko segel v žep, nam ni znano. Očita občinsko doklado za organista. Kdo je zahteval večjo plačo? Ali župnik? Ali ne nekdo drugi? Koliko pa znaša doklada za občinskega tajnika? Seveda Flajsu je samo organist odveč. On bi najraje videl, da bi ne bilo nobene cerkve in nobenega duhovnika. Ti so mu trn v peti, — Volilci! Ta možiček je zvit, Irar-bal bo vas na vse pretege. Nič mu ne verjemite! Nobenemu ni pomagal in ne bo, Ako hočete, da bo deželni odbor šel naši občini na roko, volite dobre može brez F lajša. Deželni odbor je storil tržiškim občanom že mnogo dobrega. Letos bo postavil nov vodovod v Tržišču, Mnogi posestniki so dobili razne podpore. Kdo je vse to izposloval? Flajs? Ne, ampak tisti črni kleli kaleč, ki ga Flajs najbolj črti. Zato, volilci, pomislite, katera stranka vam lahko pomaga, katera pa vas samo farba. Volite pametno, in videli boste, da znajo vaši možje gospodariti brez Flajsa in Jelenca. Poglejte Št, Rupert. Prej so gospodarili liberalci, ljudje so plačevali visoke doklade, sedaj so na krmilu možje ljudske stranke, in ti so znižali doklade za 18 vinarjev pri kroni. Naj bo Flajs prepričan, da se ne bo svet podrl, če se podere njegov županski stolček. — Volilci, pridite dne 15, t, m. vsi na volišče in volite te-le može; V prvem razrdeu (bele glasovnice). Odborniki; Fran Prijatelj v Tržišču; Knez Alojzij na Trati; Knez Jožef, Skrovnik; Repovž Simon, Zg. Mladetiče; Pelko Janez, mlajši, Tržišče; Bolenšek Jožef, Gabrijele, Namestniki; Vidmar Jožef, Gabrijele; Virant Jožef, Polje; Grozde Anton, Medvedjek, — Drugi razred (modre glasovnice). Odborniki: Zad-nik Anton, Gabrijele; Cimerman Franc, Medvedjek; Majcen Vincenc; Kapla vas; Orešek Jožef, Vodale; Janežič Jožef, Zg. Mladetiče; Borštnar Alojzij, Bruna vaš. Namestniki: Jereb Janez, Vodale; Stušck Martin, Vrhek; Hočevar Jan., Sp. Mladetiče. — Tretji razred (rdeče glasovnice). Odborniki; Okorn Karel, Tržišče; Stušek Janez, Tržišče; Kobal Fran, Gabrijele; Ren-ko Janez, Pijavce; Markovič Janez, Polje; Lindič Janez, Tržišče. Namestniki; Tratar Anton, Skrovnik; Lenarčič Janez, Gabrijele; Starič Jožef, Sp. Vodale. — Volilci, bodite složni, ne cepite se, in zmaga jc vaša, Morda komu ta ali oni kandidat ni popolnoma všeč. Toda sedaj mora vladati edinost, da ne zleze Flajs v odbor. d Škocijan pri Mokronogu. Na binkoštni torek smo imeli celodnevno češče-nje presvetega Rešnjega Telesa. Bilo je nad 600 ljudi pri svetem obhajilu. Cel dan so prihajale množice molit v cerkev. Durjava je pa ves dan motil pobožnost z gramofonom. Ljudje so se hudovali. Peter se pa ni zmenil. Misli, če imata s Činkoletom občino v rokah, da sme nage možice obešati po steni in razsajati, kadar ljudje molijo. — Kako so škocijanski liberalci, ki polegajo brez dela, zabavljali čez deželne doklade. Izračunalo se je pa, da daje dežela vsako leto dvakrat toliko za škocijansko občino kakor vsi občani deželi. In vendar znaša deželna doklada samo 55 odstotkov, občinska pa 85 odstotkov. — Liberalci se izgovarjajo na župnišče, češ za popravo moramo prispevati. Za župnišče so res odločili 6 odstotkov, zvišali so pa občinske doklade za 12 odstotkov, kam je šlo potem drugih 6 odstotkov? — Da vsak zve, kako je z župniščem. Vsa poprava je pio-računana na 4800 K, četudi bo v resnici stala manj. Od tega plača občina nekaj, cerkev nekaj in vlada nekaj. Govore pa, kakor da bo dala vse občina. Za župnišče torej in gospodarska poslopja, kjer so bili nekateri deli pred 10 leti popravljeni, nekateri pa že 100 let ne, bo dala občina skoz 4 leta po 6 odstotkov, za šole pa daje že več let in bo še dajala po 50 odstotkov na leto. Samo letos nad 5000 K. Če klerikalci bodisi za župnišče, bodisi za kaj drugega dajo le prostovoljne darove, to liberalci kričijo. Oni pa smejo davke nakladati kakor se jim zdi. d Šmarjeta. Preložitev ceste čez Za-boilt je zdaj čisto gotova stvar. Dne 28, maja ob dveh popoldne sta se deželni odbornik gospod dr. Lampe in gospod liad-svetnik Klinar na licu mesta vpričo članov okrajnega cestnega odbora popolitoma dogovorila in pogodila tako z veleposestnikom g. Ulmom kakor z drugimi gospodarji, po katerih svetu bo nova cesta izpeljana. In ;e jO -ua;a sc iv v >eu dcžvlitvjja odbo-n ssk!e-'tEo sledeč*.* Ko- se i« dose^fl »po-•airt' :a cestno korekturo Zbure oiimi-k" ta. sc naroča stavbnemu odboru, da ciui prvi priredi razpis ;£radbe Ni daiee aaa. ko so bo davna želja prebivalstva Lsptvm-U Kmalu so bo videlo. v.iivo i-vto s1 liberalci 'a^a • kako ueopravtče;to so st petero nekateri '. če« H'ad.'..v Lmu« sta cesto z vpet ja JO iet oo,c\ila Resnica o o a s. a . v .-a v .a dv ,i -.oeia. ca so o a stvar siedruč vea-ivf sreotjo os;.a Ca s: c:. "t v a'o vrb.-.t ' 'com IVbn .judje so ca iopec ta oci- lica pa v zapor- Na ceh notici je resnično samo to. da e brl Anton Což dno 10. maja okrog & uro i \ eeer v resnici napaden in ii,t glavi poškodovan ter so nato orožniki na obdoižitev Antona Čoia Josipa Kaste-Lioa aretirali. na kar so io proti njo mu uvedi- piedpreiskava Josip Kastelic pa te^a L-.ai.vioa a; zakrivil ia j« pri celi stvari po-p.v'.not".a nedolžen. česar mu no bo težko doka jati. ker e btl ob času kritičnega ve- »••v - v .a<\o pevp ,. vo-o N.*va ces.a da bc- a .ce • — - -- -» ■ - »»,-..1 ase - do^az. da S.eve-ska ..oskj 5-.-.>.-»• aoot.v v prodaja1«: <\j$podo ~ o< a EVva a Istega jesla se fad». /avc--•' > -' -e v a,--o b'.= io kakor ct- vošot-o pas .'0 .0 .' sa > r;\i;«o \a;ti precejšen dol ..:.\o £.ocv\o rakopan v ;ro.c ;-v s,-- f o..- K'.: vsakega ve-ca r ."-e'. \ ■ >o ;o•, :■ • . ; tx - s.c"C* ,v>.;-.i tv <. . v . r r - p : t«t:c rcrvia v _ • ese-^tf «: ;i - «;■.•<<» r.a c«. ■ ' •' •iiv :.:r :.) .' • « >-.s ..; -—a ' si. irnjju a« > « i ' Kjikutv -ii.iu : r«xn Lšt; -< »aj^iim. ?•-•!». i-i. 7».m ia. r.; *"•'" •: .•«><« u-iM snar^mjiti L-- 1 ' .'liiL-cn '"tUEflttflUif* a ttnarcaitept Mmu. : ■ n ; - sn-u « Juffiau '..Jinic, « ; -rs»aii 7«i«!nt; --is rr- i .j.icnu. . tnliii snu suuttv« r>.i <• raumi -- -ili; o ii-tm«*.- rtiinuiiuu scau-: »Ulica. I i i 1 i. 7«« .<;. nc-« u »oniiutc r«j'.-ar ;.j i. u- .i/siu tu Vnuu.i ».rca c iiii, 1 7wor ; -if. ao ;;; « ; 31tm auigjin i—"rrain. n-u^i-nm m av« sr-an „ rosauann ra nuiic-ot.-iu n-h; ; se ; •0 \ k-a t ko n; pobi -ala poviružniena 0..1- 1 na- po bišah. spo;nn\u- se prcn\oino'š.i. i da e letos posebej p^vv.entbno leto! — Me- 1 sc. ■. ..-.;. osibrs 14 pa pridite \ Dr.:-Uv«nt Poni is-siuša: o slavni rjfodovini j -. • • p- Ao.ovlov' \ velikih skrbeh so t..-v- ' ' . 0;- st«ts:. .-v- <0 p-.po ra-. - " >".'.o\e :-ooro v ;.:kaiš.n'0> sc .-• .e u med t«|iai eo-j . -' ^ t\>S Boš-;.:, k Ker v ri N. t ■• ■ " m: .-..vralci ratvs •• v .-'- —v tauo norijo v .um- •"" ^v^.-rstv- Notranjski voltloi a.' '■■' s- da ostanejo iv-šAt a' uti. kakevr je lavivuCiO : : K- r- Ki te >i- - j. Naj '.a rvC :*:j.r.->' ^ '..'>• raloi >0 v.-soli. vr: ra , a m " I i-t.š.:-' ra 1 ft 7. T ; >.i"i se.,5 r a : 1 ~ . ■ ia.-a 70. 7'^;,j ri.ts .i w»»fia?rfc fi. a. it' ju.ni; trupuL ««916 -i toou l.rr ia.tr. nt sobi hniriatf. 1 Xašk a t nLaa. •4 lilliwt.il l>;" :,i k: i\e;t(fli. o':0i:- bla- r. Kbe-riWi na » "si.".'. i-7< nutii it FV- v raisv.- - ; • da je oCe LavrenOie. sla- ni ponos Notranjske naprednosti, največji gospodarski talent na Pivki navaden gospodarski čvekač! Župau je. ivdiu^vin je btl. glava cele občine, ud gospodarskega odseka in nazadnje pa taka sramota. Ravno deželni odbor, .'oper katerega je po eeli Notranjski zabavljal iti katerega gospodarstvo je v nič deva!, mu je dokazal, da je po-stonjska občina pod njim in njegovimi naprednjaki prišla čisto na nič' Deželna revizija je pokazala, da je njegova občina najbolj zanikrna na celem Notranjskem. da je njegov gospodarski CKllvr tak. da ga Ki vlada na vse vetrove segnala! Občina je zakopana v take dolgove, da bodo še naših otrok otrovi plačevali, da bodo črni! Pomislite ljudje tnvžji: nad šeststo tisoč krw.' Človek b'. kar okoli padel, ko sliši •e številke. Delali so pa »ako. kakor bi se v »lani valjali, pa še grošev nimajo! In tega moža. ki je kot večletni podžupan in član gospodarskega odseka, soodgovoren za te gospod trske kotla-vatei kandidirali za držav-■ ■ ga vozili okoli kakor v.veda iu ga kazali za mu-• "•-•ga gospodar a. Hvala o vi boru. da je raz kopa l v . da \ ---.n > pri čem. da ir- s vrav '.epe reči so prišle v kateri primerja delovanje naše ra j f-ajznove posojilnice z liberalno hranil-nieo in skuša dokazati, da je liberalna posojilnica boljša od naše kmečke posojilnice. Na tisto razpravo odgovarjamo kmetje to-le: Glavna in edina sigurna varnost za hranilne vloge so člani. Naša posojilnica jih ima 923, liberalna le 728. Kje je torej večja varnost, o kateri vedno kričite? Nadalje dokazuje tudi denarni promet liberalne posojilnice. da teče v njo denar kapitalistov bogaieev, med tem. ko je naš zavod po večini opora malih in srednjih kmetov. Pri nas je kmetov denar, pri onih denar mogotcev, zato imajo nekaj stotisočev kron več vlog. Glavna -'vav pa je. da kmečka posojilnica podpira res dobre in človekoljubne naprave in deli podpore v splošne kcistr.e namene. Naša posojilnica daje vsako leto znamo podpore pogorelcem. km -tovaicem. oškodovanim vsled vr:me: -skih nezgod, podpira koristne gosr -darske in izobraževalne organizacij1. , Od liberalne posojilnice pa uima na-i javnost in naši kmetje ničesar! Ta:. kjer liberalci gospodarijo, nima sp! noben prost človek besede. Vsaka r-. tako uredijo, da je povsod zraven n -kaj -izvoljenih ljudi-, ki imajo po deležev iu ne puste nikogar zrav>: . Denar odločuje, deleži, ne člani! In to bilo vodno tako na Notranjskem. Liberalcem je bil vedno denar vse. Človek, nič. Nam je pa vedno pred očmi človek njegova vrednost in poštenost. — Neka; spominov na zadnje volitve. S kakšnimi surovinami se ima borirt na Krasu S. , L. S. se razvidi iz tega. da sta dva lir-:-i ralna surovaka napol ubila 2 naša mir-i na fanta na To pole u. - Ja klanska občir je bila pohvaljena. Neki poslanec je r -sal našemu možu. da bodo na tak- -. -like gledali skozi veliko okno. Moije razumejo, koga naj voli kni^r K ra zavednost pa bojaJeljnost je pr,- v njih vrste. — Dobro jo je tzkupil n.- . volitve v Vrbovem neki Bistričan. ?■:■''■ no tako trije Kutežev ;:. k: šli ob -taciji za kaplanom v Treuoane d- i ga ovirali- Vsa vas se ;e ifcrala. ta'-litatuje so slišali, da jim • bda r.a: : gotovo težka po\ Kaplan jih je va: . naj gredo še ra r.jioi. po. jim r.i več šalo. Kuteževo naj zdaj t;a gleda, k--mor ie volilo Vrbica ;e r.-.kaj libera' V Vrivvem hočejo bhi »rije aH štir a skriti liberalci. Ne bo šlo. Kar pokažimo se ' C.e smo ločeni o-b voinvah, če " -lite £ verskimi nasprotniki, imrno t«k j -k av; orali Mi stuo javni io se -jinKv Se bo vihrala zastava z vrtikir-u rv>ž-attm šopom v Vrlvvetr. "sik r > dan volitve. Zdai čaka novih zmag St. Vid pri Vipavi. Veliko v^s ;e .adalo tv.ed našimi Itfceral'.-;. k 1 >0 vkl".d» tolikemu aguiranju anogli t glasov - :tue prt 5.aduj,i drž. zberski voh - \ ''-i'< '»brar.o• so j\Mi-kat-rl po >t. \ tdu po Juvagi. s^-v-da iw toliko zaradi -tnage. pač ya zaradi prs-^bilo Javšit: ia alkvHKHa. Pravdo 11 tat" i»ra rt ko zaradi te zmage, ampak da »•c-.-. '•V«-ri'-.a stranka zr-.t*ati ui.ii Siev. 2i gomoliuK 1914, Stran 377 iri prihodnji občinski volitvi. Občinsko ačelstvo jim baje zato ni všeč, češ, da ih plesat ne pusti. Zadosti žalostno bi lilo za vsakega gospodarja, ako bi se ;aradi takih stvari dal preslepiti. Tudi ladeniči, zlasti starejši, bi že mogli videti, da je ples nepotrebna razvada, ki ne prinaša nikomur najmanjše koristi. Ali bi ne bilo veliko lepše, da bi si ustanovili mladeniči pevsko društvo, pri katerem bi imeli vsak čas pošteno razvedrilo! Kmetje in gospodarji, nikar se ne pustite strašiti od gotovih ljudi, ki trobijo, da naj le propade mlekarna, kakor se je neki liberalec pred kratkim izrazil v neki gostilni, ki je tudi sam član zadruge. Ali ne prinaša našim kmetom poleg vinskega pridelka, največ dohodkov mlekarna? Ali ni ravno earadi mlekarske in živinorejske zadruge živinoreja v zadnjih letih tako lepo napredovala v naši občini? In to je vse delo naših mož in naših poslancev, ki so izvojevali toliko podpor našim zadrugam in posameznikom, ki jim bomo vedno hvaležni. n Žirovske novice. V nedeljo, dne 14. t. m. priredi žirovska šolska mladina predstavo v korist ubogim učencem, da se lahko udeležijo šolskega izleta na Bled. Predstava s petjem, dekla-macijami itd. se vrši v šolski sobi prvega razreda v Mrovcevi hiši. Vabimo zlasti starše, da se udeleže prireditve. — Zadnje čase se je čulo od nekaterih strani, češ, da z Račevsko cesto ne bo nič. Poizvedeli smo na najmerodajnej-šem mestu, da so take govorice neutemeljene. Cesta skozi Račevo se bo gradila, kakor hitro bo le mogoče. — Vsi prav težko pričakujemo gradbe novega mostu čez Soro v Žireh. Most bo kakor čujemo železen, ter bo delan in dodelan še letos. — Nove stavbe rastejo pri nas kakor gobe po dežju. Žal, da deževno vreme letos precej nagaja. — Slomškova zveza ima prihodnji četrtek svoje zborovanje v Žireh. Predavanje bo imel g. šolski vodja L. Hladnik. Povabljeni so vsi prijatelji poštenega učiteljstva. Ker bo 17. t. m. mimo nas dirka avto-mobilistov, katere se udeleže tudi člani cesarske hiše, se poživljajo s tem hišni posestniki ob cesti, da razobesijo zastave ! Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko ccrkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere Jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4%% brez kakega odbitka. Uradne ure od &. ziutra] do i. popoldne. Glej inserat! Romanje li Gospej Sveti z fzlefom na Mo jezero in v Celovec se bo vršilo po dogovoru z nekaterimi našimi organizacijami za Ljubljano, ljubljansko okolico, kamniško okolico, Dolenjsko in Notranjsko že v nedeljo, dne 21. t. m. Člani in članice naših organizacij, dvignite sc na to res lepo romanje! Posebni vlak odpelje iz Ljubljane v nedeljo, dne 21. junija, ob 3. uri 3 minute zjutraj z državnega kolodvora v Šiški. Udeleženci iz Vižmar-jev in iz Medvod lahko tudi na teh postajah vstopijo. Iz Vižmarjev se odpelje posebni vlak ob 3. uri 11 minut, iz Medvod pa ob 3. uri 20 minut. Do Jesenic vlak nato ne obstane. Na Jesenice se pripeljemo ob 4. uri 46 minut, z Jesenic se pa popeljemo naravnost v Gospo Sveto, kamor se pripeljemo ob 6. uri 5 minut zjutraj. V cerkvi pri Gospej Sveti bomo imeli sv. mašo s pridigo (č. p. Teodor Tavčar O. F. M.), ogledamo si prestol, kjer so vstoličevali v slovenskem jeziku koroške kneze, in zajtrku-jemo. Iz Gospe Svete nas popelje naš poseben vlak v Celovec ob 9. uri 51 minut, v Celovec se pa pripeljemo ob 10. uri 3 minute. Ogledamo si nato mesto; ob 12. uri je skupno kosilo. Opozarjamo, da naj se skupnega kosila vsi izletniki in izletnice udeleže, ker ne gre, da bi se potikali v Celovcu. Ob četrt na 1. uro moramo odriniti k Vrbskemu jezeru, da nas bo parnlk pravočasno pripeljal po jezeru na Otok, kjer bodo pete lita-nije. Naš posebni vlak se odpelje iz Celovca glavni kolodvor ob 7. uri 3 minute zvečer. Udeleženci naj pazijo, da vlaka ne zamude, ker če' se kdo pelje z drugim vlakom, bo moral plačati sam celo vožnjo. Na Jesenice se pripeljemo ob 8. uri 27 minut zvečer, z Jesenic se odpeljemo ob 8. uri 34 minut in se pripeljemo v Medvode ob 9. uri 44 minut, v Vižmar-je ob 9. uri 53 in v Ljubljano (Spodnja Šiška) ob 10. uri 2 minuti ponoči. Udeleženci naj naznanijo, če se udeleže skupnega kosila v Celovcu in zajtrka pri Gospej Sveti. Skupno kosilo (juha, meso, prikuha, kruh) bo stalo 80 vinarjev. Kdor se želi udeležiti tega romanja, naj to nemudoma javi na naslov: Slovenska krščanskosocialna zveza v Ljubljani, »Ljudski dom«, kjer se dobč od ponedeljka 8. t. m. naprej v pisarni v I. nadstropju že legitimacije za vožnjo, in sicer skupno za vožnjo z vlakom in parnikom za III. razred tja in nazaj 6 K 50 vili., za II. razred 10 K. Zunanji udeleženci naj pošljejo denar po poštni nakaznici do ponedeljka 15. t. m. nakar takoj dobe legitimacijo. Javite to v vseh naših društvih! Na noge h Gospej Sveti in na divno Vrbsko jezero! Odbor S. K. S. Z. Odbor J. S. Z. Pod naslovom: Odlično bol lajša- joče sredstvo sem bral pred kratkim oglas, v katerem je č. g. M. Stich, župnik, Klein-Schweinbart, p. Drassenho-fen, Nižjeavstr., poročal o nekem izvrstnem bol lajšajočem sredstvu po imenu Salviol. To zdravilo je baje dobro pomagalo g. župniku in nekaterim njegovim prijateljem in se je radi tega odločil opozoriti na imenovano sredstvo. Ker sem i jaz sam imel priliko, spoznati odlične lastnosti Salviol«, me je ta oglas nemalo zanimal in sem se zbog tega odločil, tudi nekaj napisati o Sal-violu in trpeče nanj opozoriti, ker je res želeti, da postane odlično sredstvo splošno znano. Tu se je dogodil sledeči slučaj: Neka gospa, ki je došla sem z Dunaja, se je pritoževala o hudih bolečinah v nogah. Zdravnik je dognal, da trpi na ischias. Navzlic temu, da je uporabila različna sredstva in zdravila, se ji stanje ni zboljšalo in se je začela bati, da ji noge popolnoma ne ohrome. Po uporabi Salviola je pa že čez kratek čas mogla vrniti se na Dunaj. Od tega časa ne manjka tu pri nas Salviol v nobeni hiši. Ljudje jemljo Salviol sabo na delo ali na večja pota, da se varujejo pred utrujenjem. Mnogi so uporabljali Salviol tudi pri notranjih boleznih, kot želodčnih bolečinah, krčih, nezavesti, pomanjkanju teka, z najboljšim uspehom kot kapljice na sladkor. Pri teh boleznih olajša Salviol bolečine. Mene so že večkrat ljudje prosili, naj jim naročim Salviol in sem ob takih prilikah slišal samo dobro. Vem pa tudi iz lastne izkušnje, da je Salviol izvrstno sredstvo ne samo pri revmatičnih bolečinah, temveč tudi pri prehlajenju, protinu, prenapetju in ožuljenju po velikem naporu ali dolgem potu, pri glavo- in zobobolu in ga radi tega priporočam vsem trpečim. Navzlic tem odličnim svojstvom je Salviol v primeri z drugimi zdravili jako cen. Ni ravno potrebno, da se naroči velika steklenica za 2 K 50 h ali taka za 1 K 25 h. Zadošča mala steklenica, ki stane s poštnino vred samo 80 h. Kdor pa naroči šest takih steklenic, ga stanejo iste 4 K s poštnino vred. Zaradi tega je najbolje, ako več oseb skupaj naroči. »S a 1 v i o 1« sc izdeluje v lekarni »Pri dobrem pastirju« v Litvi na M o r a v i, kamor naj se tudi naslavljajo vsa pisma in naročila. Razpošilja se na vse kraje Avstro-Ogrske. — Upam, da bode vsak najbolje zadovoljen, kdorkoli bode naročil Salviol. J o h. H r a n e k , kaplan, Detrekovaralja, požunski kom., Ogrsko. Izobraževalno društvo v HruSlci pri Ljubljani priredi dne 12. julija 1914 celodnevno stav-nost ob priliki btaposlovlienia »NaSesrn doma«. Bratska društva se prosijo, da se kolikor mogoče ozirajo na ta dan in ne prirejajo veselic. Natančen spored se še objavi. V nedeljo, dne 5. julija, pohitimo v Ljubljano! Vse, ki so bili lani na slovenskem katoliškem shodu, pa tudi vse druge somišljenike in somišljenice iz Ljubljane, okolice in bližnjih krajev ob železnici vabimo, v nedeljo, dne 5. julija, pohitite v Ljubljano na veliko narodno in versko proslavo praznika svetega Cirila in Metoda. Naj bo to velik slovenski tabor, ki nas bo zopet navdušil in razvnel. Slovesno hočemo ta dan praznovati spomin na 5001etnico, kar je bil zadnji knez na Gosposvetskem polju na Koroškem ustoličen v slovenskem jeziku. Zato pri hitite ta dan v Ljubljano koroški Slovenci s svojimi pevskimi zbori in v narodnih nošah. Vsa naša društva, vsi naši ljudje, dvignite se, da jih pozdravimo! Koroški Slovenci se bodo pripeljali v Ljubljano v nedeljo okolu 8. ure zjutraj. Na južnem kolodvoru bo slovesen sprejem. Nato bo okolu 9. ure odhod k sv. maši v »Zvezdo«. Al t ar bo napravljen nasproti spomenika Radeckega. Društva in ljudstvo bo razvrščeno po drevoredu v »Zvezdi«. Po sv. maši slavnosten obhod na vrt »Alojzcvišča«, na Poljanski ccsti, kjer so vrši velik ljudski tabor, na katerem govore tudi zastopniki koroških Slovencev. Ob četrt na štiri je v stolnici velika cerkvena slavnost »Apostolstva sv. Cirila in Metoda« s cerkvenim govorom dr. Al. Merharja, našega odličnega pesnika. Ob. pol 5. uri je v veliki dvorani »Uniona« velik ljudski koncert, na katerem nastopijo koroški pevski zbori z koroškimi narodnimi pesmimi, ki so pravi glasbeni biseri. Korošci uprizore tudi ustoličenje kneza, kakor se je vršilo po starih običajih, starih nošah in starih obredih. Tudi to bo nekaj posebnega. Po koncertu sc bo razvila prijateljska zabava v vseh prostorih »Uniona«. Lepa slavnost — na kateri zopet oživimo navdušene prizore zadnjega katoliškega shoda. Zato dne 5. julija v Ljubljano — posebno vse naše narodne. noše! Smešnice. Iz dobrih starih časov. Policaj beraču: »Beračiti jc prepovedano ln se kaznuje z globo £0 krajcarjev.« — Berač: »Tako? Ampak ampak, jaz imam samo osem krajcarjev.« — Policaj: »Potem pa glej, da naberačiš brž še drugo, kar ti manjka, drugače pojdeS z menoj ričet jest.« , . Prva misel. Gospodinja (ko zve, da je njen mož smrtno ranjen) služkinji: »Ana, danes pri-nesi pa samo pol kile govedine!« Advokat. H koncu, gospodje porotniki, bi vas hotel še na nekaj opozoriti, da se je namreč pregrešil moj varovanec samo zoper en paragraf kazenskega zakonika, čeravno jih je 'imel 370 na razpolago. Še enkrat hočemo danes pozornost cenj. bralcev obrniti na nekaj, kar bo njim samim v korist. Poleg množice, največkrat inozemskih sredstev, ki jih kričeče ponujajo proti vsakovrstnim boleznim in bolečinam, imamo k sreči tudi reelna, zdravniško priporočena sredstva. Gotovo so marsikomu ti izvrstni izdelki že znani. Pa ravno ta dobra domača sredstva, kojih zanesljivost se priporoča iz ust do ust, poskušajo mnogi brezvestni ljudje ponarejati. Tako ponarejajo v veliki množini Fellerjev fluid iz blagodišečih rastlinskih esenc, z oblastveno zavarovano znamko „Elza-fluid\ ki ga po pravici hvalijo kot oživljajoče, osvežujoče, živce in mišice okrepčujoče, ter bolečine lajšajoče sredstvo. Ravno tako kakor Fellerjev fluid z znamko ,Elza-fluid" ponarejajo tudi prebavo pospešujoče želodčno sredstvo, Fellerjeve odvajalne rabarbara krogljice, z oblastveno zavarovano znamko „Elza-krogljice". O blagodejni kakovosti obeh preparatov so se mnogi že sami prepričali in se jih splošno hvali; zato svetujemo, da se zavarujete pred ponared-bami s tem, da naročate oboje naravnost pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elza trg štev. 16 (Hrvatsko). 12 malih ali 6 velikih steklenic ali dve specijalni steklenici Fellerjevega fluida stane 5 K franko, 6 škatijic Fellerjevih krogljic pa 4 K franko. y LAK ZA PODE ^ |^POLITURA ZA PARKETE.^ ~£tvcigerL 1 idealno odvajalno sredstvo v obliki sadežnih pastilj, ki gotovo in milo učinkuje in ima najboljši prijeten okus. Izvirna škatlja (20 kosov) L 1-30. Iiobivo so v lekarnah in pri glavni zalogi: C. Brady, Dunaj I. Fleischmarkt 2. Sirolin Svoji k svojim je geslo dandanes Pod tem geslom se priporoča ura raka tvrdka F. Čuden, ki je res domača tvrdka in je njen lastnik domač Slovenec. Ni shoro Slovenca, ki bi ne poznal te stare domače tvrdke, ki je bila ne-kdaj na Mestnem trgu, sedaj pa se nahaja že blizu deset let v Prešernovi ulici št. 1. Lokal na Mestnem trgu je bil svoj čas prevzel gospod H. Suttncr, Cudnov svak, ki se je pozneje preselil v Gradec. Toliko v pojasnilo onim, ki iščejo tvrdko F. Čuden šc vedno na Mestnem trgu. 1916 Steckenulerd - liiijno mlečno milo BEROMANN Jt O O., Tailn ob Lahi je slojkoproj noobhodno potrebno ea raciionuluo negovanje kote in lepote. Veaki dan pohvalnicc. Dobi bo povsod A SO vin. 745 Telesna in duševna moč in zdravje sta tako tesno združena, da so žc stari Rimljani rabili pregovor: »Mens sana in corpore sano«, t. j.: »V zdravem telesu zdrava duša«. Sistematično utrjevanje telesa v mladosti s športom vsake vrste in raznimi igrami nam narekuje gornji stavek, čegar resničnost je splošno pripoznana. Glavni pogoj za trajno telesno zdravje, s kojim stopa dušno zdravje roko ob roki, je izdatno vsakdanje čiščenje in izpraznjenje v črevesu zbranih snovi. Kdor to potrebo zanemarja, naj sam sebi pripiše žalostne, da celo nevarne posledice. S kozarcem grenčice »IIunyadi Janos« pred spanjem dosežete zjutraj zanesljivo in brez bolečin zaželjen uspeh. -65- BIRMA! Botri ln botrioe! Ako hocct« kupiti dobro in po coni. si oglejte mojo jiuj-verjo zalogo ali pa pišite, da Vam pošljem cenik brezplačno. F. tUDBi urar, Ljubljana 250 Prešernova ulico i. Verižice, ure, uhani ln druge zlatnine. Zaneslilvo blago! Nizke cene! LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Dunaj, C. junija: 49, 37, 62, 9, 82. Roche Se dob/ v vseh lekarnah K. t- Prsne boleani, oslovski kašelj, naduha,po influenci. Kdo naj jemlje Sirolin ? trpl na '""ajnem kašlju. lažje |e Obvaroval se bolezni,nego jo zdraviti. t- Osebe s kroničnim ka/arom bronhijev - ki s Sirolinom ozdrave 3. Vpdušljivi,katerim Sirolin znatno olfihca naduho Skrofuzni ofroci,pri kaferih učinkujeSirolin z ugodnim vspehobi na splošni počufek. T^TKochiJ +BA5CL I Trzni cene za 100 leg. Ljubljana, 9. junija 1914. i Cena k Pšenica..... 1(2....... fljdu...... Ječmen..... Oves...... Proso belo . . . froso rumeno . . Koruzi) stara . . Koruza nova . . I.efa..... Grah...... Laueuo seme . . GraSlta..... Uoniiičn deie!jn . . I:ižol Rlbničnn . . I-i2ol 1'rcpelicor . 1-1201 Maiidolon Čebula . . . . Krompir . . . Zelje s veže . . . Zel[el(islobrezsoda Repa gorenjska . . Repa sveža . . Repu kisla brozsod." Brinje...... Kumua..... Orehi...... Gobe suhe. • . . Suhe hruške . . . Suhe češplje . . . |e2ice...... Želod...... Smrekovi storži . Seno...... Slama..... Sleljn...... K v 2(1 - 10 20 _ 10 - 10 IK lil tli 30 24 — 32 - 34 - — 50 5 - 8 1 50 8 - 70 83 _ CO - 7 50 5 — 3 Živina, meso živo vaga: Goveda pitana . Teleta težka . . Teleta mala . , Prašiči . . . . Košlruni . . . K | v Kuretninain drugo: Maslo kulicuo od K iilO — do . . . Maslo surovo od K 270'— do . . . Slanina sveža(špeh) Slanina prekajena . Mast svinjska , . Loj....... Jajca ioo komadov 1'išnnci..... Golobi..... Raca...... Gos...... Kolonijalno blago na debelo: Ri2 Rangon od K 25'— do . . 38 Kava Santos od K 260'— . . . .180 Sladkor od K 84 -do j 83 1'etrolej.....t :<2 Vabilo na redni občni zbor Živinorejske zadruge v Velikih Laščah registr. zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 21. junija 1914 ob pol 3. uri popoldne v dvorani Zadružnega doma v Velikih Laščah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. ;>. Odobritev računskega zaključka za 1. 1913. 1. Slučajnosti. 192b Odbor. J{rojaškega pomočnika dobro izurjenega, sprejme v trajno delo, tudi enega _ _ _ • _ __ _ _ poštenih starišev takoj v \f5iienCr| pouk Franjo S. Hrovat, J organist in krojaški moj- ster, Radeče pri Zidanem moslu. 1942 P 10,1/296 1911 pa ur; Po c. kr. okrajnem sodišču v Kozjem se bodo na prošnjo zakoncev janeža in josipine Werschetz, veleposestnikov v Olimju, prodala na javni dražbi nastopna zemljišča brez pritiklin in drugih premičnin in sicer: I. domačija s travnikom „na kmetiji in na vrtu", domačim mlinom in hosto „Ticenca" v skupni ka-tastralni izmeri 4 ha 53 a 40 m2; izklicna cena 7000 K; II. Glažula s hišami in travnikom v skupni ka-tastralni izmeri 1 ha 11 a 7t> in2; izklicna cena 1500 K; III. „Proderica" - travnik in njiva - v skupni katastr. izmeri 1 ha 24 a 45 m2; izklicna cena 1400 K; IV. Travniki in njive „Pod Mrazom in pod levšnikom" v skupni katast.alni izmeri 2 ha 91 a 89 m2; izklicna cena 3200 K. Dražba se vrši due 13. junija 1914 do-oldne ob 11. uri na licu mesta v Olimju. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo. Na teh zemljiščih zavarovanim upnikom ostale jo njih zastavne pravice brez ozira na izklicno ceno. Skupilo je položiti pri sodniji, kjer se tudi hko vpogledajo dražbeni pogoji. C.kr.okrajnosodiščevKozjem, oddelek II., dne 26. maja 1914. Deklo pridno in popolnoma pošteno, proti začetni letni plači 100 K, katera ima veselje tudi nekaj svinj opravljati, sprejme do 1. julija Zofija U.šen, Studenec, pošta Radna pri Sevnici. Stajerke imajo prednost, i9£ 'az Koniar Franc, Valburga l£i|(lV(l< pri Smledniku obžalujem vse žaljive besede, ki sem jih govoril proti Pogačar Josipu, čevlj. mojstru v Dornicah pred gostilno Jos. Grajzar V Valburgi, 1923 Smlednik, dne 4. junija 1914. Polni jarmenlk i za žage in vseh vrst stroji za obdelovanje lesa najnovejše izborne konstrukcije in izborne izvršitve. Vsi stroji za mizarje, kolar- X je, sodarje in tesar. )e. Turbine za vse vodne razmere. — Pmlzlj. regulatorji, Naj&oljSa prinn-roCila tu In inozemskih obratov. Tofiasno »delu: Turbinska naprava za I. hran], dežel, elektrarno: 2 turbini po 1600 konj. sil. Svojega denarja je vsakdo sam gospodar zamore ga magari zaigrati v loteriji. Komur je za denar vseeno, ta bo ostal pri loteriji, komur je pa njegov denar drag, ta naj čita današnji oglas »Slovenske Straže", glasom katerega z nakupom dobrih vrednostnih srečk zamore obo-gateti, na vsak način pa mu je zajamčen za vsako srečko po najmanj en dobitek, trajna vrednost srečk in s tem tedaj varnost za srečke izdanega denarja. Ker so za naročnike srečk določene tudi nagrade in premije, je marsikomu dana prilika, dobiti poleg izbornih vrednostnih srečk tudi še velik ali pa ves del zanje izdane kupnine nazaj. Ponudba ie vseskozi poštena ln se tedaj sama od sebe priporoča. Ker se prihodnje žrebanje vrši že v prihodnjih dneh. pišite še danes po pojasnilo, ki vam ga takoj brezplačno pošlje: Valentin Urbančič, Ljubljana J. • • 10 izbornih vrst bo ceno proda. PU3 40 m dobrih ostankov za obleko......K Iv— 40 „ popoi. modernih ostankov za obleke ., 20-— 30 ., „ iinih ostankov sitknn ....." lfi'— 5 komadov težkih, belih, postelj, rjuh .... 10-— 1 dueat dobrih brisač ...........n 2'90 1 , zelo težkih platnenih brisač . . . . „ 4-8q 1 „ iinih brisač iz diunasta ......„ o-— 4 komadi najboljših ženskih srajr s čipkami „ 0 40 4 . solidno baivanih moških srajc . . „ 0-40 50 kom. močnih žepnih robcev belih in barv. „ 8'— Adolf Zucker, Plzen 131 (Češko). Najvočja Izdelovalni?n perila in tkanin. Hazjiošiljam samo po. povzetju. Vzorce no razpošiljam. Neugajajočo vzamem brez obotavljanj nazaj. Zaradi preureditve trgovine vse blago 10 procentov ceneje se pri J Častite gospodinje ! Zahtevajte povsod domačo: lifl v zavil Kili po 10, 20 in 50 vin. Pristna le z imenom „VIKTORIA". - .Razpošilja so tudi v vrečah h li kg proti povzetju za K 4'— franko na vsako postajo s krasnimi darili. Viktorja tovarna havinib surogatov v Ljubljani Vzorci brezplačno! Vzorci brezplačno! _ ^ / to ~ v e Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata I Lepo in belo lice daje, in odstrani v najkrajšem času vsako nečistoto kože, kakor pege, mozole, izpuščaje; obrazu in rokam daje že po kratki uporabi posebno lepo in svežo polt in napravi kožo izredno gladko Olimpija krema rabi se tudi kot najboljše milo (žajfa). Cena malemu lončku K 1-20, velikemu K 2-—. Prodaja se samo v lekarni Trnkoczv v Ljubljani, apoteka zraven rotovža, in po pošti se pošilja poštnine prosto ako se pošle v pismu poštne znamke za mali lonček K 1'40, za veliki K 2-20. Janus kolesa (B letno jamstvo) 1234 so z ozirom na kakovost in cenenost nedosežna! Šivalni stroji in zraven spadajoče, pnevmatike itd. po oka-sijskih etnah. Krasen katalogXI. zastonj ln franko. Ma s Sku-tetzky, Dunaj/l, Stubenring 6. »CAS" znanstvena revija, Izbija lOkrat v letu In etane po 5 K ni leto. Naročnino prejem upravnlitvo v Llabliinl. Sprejme se izurjen g. Antonu Štigl, čevljarski mojster, Zidanmost. za stalno delo pri Proti kašlju, težkočam sopil in nliučnim beleznim celo v najtrdovratnejših slučajih sc vporablio angleški redilni prašek za pljuča CERTOSHN. CERTOSHN, kt sc primeša lahko vsaki jedi in pijači, odstrani hitro temeljito kašelj, težkoče sopll, katar v grlu in pljučni katar ter vse predznake jetlke. Poleg tega povzroči CERTOSHN dober tek, redltev in o)ače-nje. Velika originalna steklenica CEHTOSHNH slane K 5'-. Dobi sc v lekarnah. 1678 Glavna zaloga: Lekarna Josip pl. TttrBk, Budapeit, VI., Klraly-utcza 12/0. 11430954 Dobre matere skrbijo za to, da dobijo njihovi malčki tečno, izdatno in dobro sladko jed za večerjo. Z majhnim trudom, malim denarjem a z velikim uspehom pripravite izvrstne sladke jedi z dr. Oetker-jevimi puding praški. Dobijo v raznih okusih kot: vanilja, malinovec, inandelji, citrone in čokolada, kar imajo otroci prav posebno radi. Pripravite iz enega samega zavitka puding praška a ID vin. ako pri-denetc >/i litrn mleka, jajci in 5 dkg sladkorja izvrstno večerjo za 4—0 otrok. Ker se pudingi servirajo s sadnim sokom ali s smetano, se s temi dodatki okus in redilna vrednost pudingov zviša. šivalni stroji so „PFHFF" 10 letna garancija Ign. lfok Ljubljana. Sodna ulica St7, Edino zastopstvo: Pisch-hcies Ceniti ;ast«nj in pcilntne picsfe Tovarne za flsbestškril) .Zenit' družba z omejeno zavezo Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši krovski materijal. Cflfl V Vam plačam 3UU h čoVniihkur-)lh očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni bolečin no odpravi inot uničoviiloo korenin Rta-balzam. — Cen« lončku t jamstvenim pismom 1 K, 3 lončki K 2*60. KemeBtf.KasebaniRassalf Post.pred. 1! 7H0gr. Dobri fotograflčni aparati ceneje kot kje drugod! Kompletne kamere z r.raven »padajočim od K 1-00 do K GOO — in viSjo. Aparati r.n hitro fotografiranje, anto-mati in novosti. Priložnostni nakupi. 7. državno in zlato kolajno odlikovani. Glavni katalog 200 strani zastonj. Elfr. Btrnbaum, fotoinduatrlja 1834 Hirachberff 644 CeJko. Da bi čimbolj postala ztiana moja tvrdka, razpošiljam čevlje lastnega tovarniškega izdelka iz dobrega materijala in vsakemu primerne, v popolno zadovolistvo vsakega naročnika. Vojaški čevlji za Itribolazce, silno močni iz najmočnejšega surovega usnja z jermeni, posebno pripravni za gorske kraje, neokovani, ducat K 90'—, par K 8—. Isti s podkovanimi podplati in podkvijo ducat K 95'—, par K 9 —. Čevlji iz konjskega usnja Ia kakovosti za gospode, ducat K 114 —, par K 10 —; isti za dame in dečke ducat K 96—, par K 850. Najlepši box-čevlji na zadrgo izvrstne kakovosti, elegantne oblike za gospode ducat K 144-—. par K 15 —; za dame in dečke ducat K 114'—, par K 10 — ; za otroke št. 23 do 25 ducat K 54"—, par K 5 -, št. 26 do 29 ducat K 72 —, par K 6 50, St. 30 do 35 ducat K 90 —, par K 8'—. 1163 Ker pošiljam samo dobro kvaliteto, sem prepričan, da me vsaki noročnik priporoči v krogu svojih znancev. Pri naročilu zadostuje številka ali dolgost stopala v centimetrih. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetju: I. že 30 let obstoječa tovarna čevljev =Jožef Vašatko, Mšsto Ždar, Morava. N.= Najcenejša in najhitrejša vožnja V == ie s cesarskimi brzoparriiki == Kronpr nz Wllhelm. Kaiser Wilhelm derCrosse Ceors Waschinjlon, Frinz Frledrich VMhelm. Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur EDVARD TAVČAR, LJubljana Kolodvorska ulica 5t. 35, nasproti stari TiSlerjevI gostilni. Šivalni slroj najboljši. Jamčim 10 let. Vsaki Oritznorjev stroj krpa (mati) nogavice, perilo in vo«o (Stiku; krogljičen tok. 2