GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE. glavni in odgovorni urednik ljuban naraks tehnični urednik ivan fijavž 16. DECEMBER 1965 LETO I., ŠT. 17 CENA 30 DIN — POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI S PLENUM OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS Reforma je intenzifikacija celotne družbe O tem je razpravljal plenum občinskega komiteja ZKS Velenje, dne 26. novembra 1965. Poudarek je bil na tem, da je treba usmeriti v razpravo med članstvo ZK in druge družbeno-politične organizacije vsebino reforme. Sedaj ko analiziramo politično dejavnost ob reformi ugotavljamo, da je bilo v prvi fazi pozitivno odobravanje načel reforme. Imamo pa simptome prevelike previdnosti, razočaranja, kritizerstva itd. V ZK manjka zavestne perspektivne orientacije. Izčrpali smo se v kratkoročnih ukrepih (štednja in slično), na račun tega se nam je zelo zmanjšala v nekaterih delovnih organizacijah v občini proizvodnja. Reforma pa ima namen, da se pred vsem poveča proizvodnja in tako tudi potrošnja. Premalo smo govorili o težavah, ki se bodo nujno pojavile. Zlomiti moramo miselnost o zniževanju standarda, ker cilj je — realna rast standarda. Takšno vzdušje demora-lizira ljudi in nam tudi del članstva ostaja pasiven. Vemo nfe, da brez komunistov ne bomo dosegli ciljev reforme, zato moramo aktivirati v sleherni 00 ZK vso članstvo. Večkrat slišimo med članstvom ZK ali bo reforma dosledna? Kaj pa je to doslednost? To je doslednost v povišanju produktivnosti in realni rasti standarda. To pa je dolgoročna naloga, ki je tudi odvisna od kadrov. ki bodo proizvodnjo vodili. Sliši se tudi, da se intelegenca demo-ralizira. V tem smo imeli in je še preveč mezdnih odnosov. Neštetokrat je bilo to postavljeno kot politična naloga, da je nujno izpopolnjevati sistem stimulativnejšega nagrajevanja organizatorjev proizvodnje. Dosledno uveljavljanje reforme pomeni graditev novega^ sistema. Naša naloga je predvsem, da bomo dali novemu sistemu vso podporo. Močne pa so še tendence dela po starem. V ZK moramo razbiti vse nazadnjaške nazore, ki nas vlečejo nazaj. Gospodarstvo še vedno obremenjujemo z velikimi dajatvami, v marsičem pa smo prehiteli naše zmogljivosti. Prišli smo v čas, ko bo ekonomska nuja edino merilo za delovne organizacije. Gre za kruto ekonomsko logiko, kjer ne more več podjetje živeti na račun imaginarne družbe. Ta misel še ni v celoti prodrla med ljudi. Reševalci ugank prihodnja številka za vas! Vse bralce ŠR obveščamo, da bomo v novoletni številki časopisa objavili nagradno križanko. Javno žrebanje bo v nedeljo, dne 8. januarja ob 10. uri v delavskem klubu. Vsi, ki bodo prišli na to žrebanje, bodo lahko, poleg nagradnega žrebanja, dobili tudi eno izmed nagrad, ki so jih do sedaj prispevali: gostinsko podjetje hotel »Paka«, turistično društvo Velenje, rudnik lignita, TGO »Gorenje«, Mladinska knjiga, TP »Velma« in »Bazen« ter delavski klub ... Za reševalce naše nagradne križanke pa je uredništvo ŠR določilo naslednje nagrade: 1. nagrada: brezplačno potovanje in ogled drsalne revije v Celovcu 2. nagrada: 10.000 dinarjev 3. nagrada: 5.000 dinarjev VSE JE PJRIPRAVLJENO - SEZITE PO NOVOLETNI ŠTEVILKI ŠALEŠKEGA RUDARJA, KI BO IZŠLA V ČETRTEK, 30. XII. Dan jugoslovanske ljudske armade 22. december 1941-1965 A UGODNI GOSPODARSKI REZULTATI Gospodarstvo občine Velenje se je letos razvijalo dokaj narmalno in zaradi sprejetih stabilizacijskih ukrepov ni bilo opaziti večjih motenj. Osnovno nasprotje, ki je bilo značilno za predhodno obdobje, to je splošno neskladje med blagovno-de-narnimi odnosi v državi, je obstojalo tudi v obravnavanem obdobju, vendar pa se je neskladje skušalo omiliti z ukrepi kot so: restrikcijska kreditna politika, vezava uvoza za izvoz, zamrznjene cene ipd. Stabilizacijski ukrepi so v prvi fazi povzročili zmedo v gospodarstvu in so v nekaterih gospodarskih organizacijah še zaostrili probleme, kot so pomanjkanje reprodukcijskega materiala (predvsem pri industrijskih podjetjih: TGO »Gorenje«, »Galanteriji«, rudniku lignita, tovarni usnja, lesno industrijskem kombinatu), pomanjkanje obratnih sredstev (predvsem pri rudniku lignita Velenje in TGO »Gorenje« Velenje, ki sta znatno povečala obseg proizvodnje, medtem ko se obratna sredstva niso sorazmerno povečala in pri trgovskih podjetjih, ki dobi- vajo občasne kredite za nabavo blaga), zastoje v prodaji in kopičenje zalog gotovih izdelkov (predvsem pri TGO »Gorenje«, kjer so se zaloge povečale tudi zaradi povečanega obsega proizvodnje). Ti problemi so se pojavljali v večini gospodarskih organizacij, vendar niso več tako pereči, kot so bili v začetni fazi, kajti to so problemi. VPLIVI GOSPODARSKE REFORME NA GOSPODARSKI RAZVOJ OBČINE ki jih morajo rešiti gospodarske organizacije same z boljšo organizacijo dela, z večjo produktivnostjo, skratka z intenzivnejšo proizvodnjo. Kljub omenjenim težavam lahko rečemo, da je gospodarstvo velenjske občine doseglo dokaj ugodne rezultate, predvsem v obdobju pred reformo, medtem ko se v obdobju izvajanja reforme kažejo nekoliko slabši rezultati, kar kažejo osnovni pokazatelji gospodarskih gibanj. Obseg industrijske proizvodnje je kljub težavam pri oskrbi z reprodukcijskim materialom in kljub zastoju v prodaji zadovoljivo porasel. Prav tako je porasel izvoz, ki se giblje v okviru planskih predvidevanj za leto 1965. Število zaposlenih je v primerjavi z lanskim letom poraslo, vendar ni doseglo planskih predvidevanj za leto 1965. Industrija izkazuje porast produktivnosti dela za 5,6 odstotkov na osnovi fizičnega obsega proizvodnje po stalnih cenah, medtem ko se je nominalni osebni dohodek na zaposlenega v industriji povečal za 44,9 odstotkov. Ob upoštevanju porasta življenjskih stroškov za 24 %, se je realni osebni dohodek na zaposlenega povečal za 16,8 odstotkov. Na porast osebnih dohodkov v industri-ji vpliva predvsem rudnik lignita, ki je že v družbenem planu za leto 1965 predvideval nekoliko hitrejše naraščanje osebnih dohodkov kot produktivnosti dela, da bi se tako zmanjšala fluktuaclja oziroma, da bi bilo doseženo pravilnejše razmerje v osebnih dohodkih do ostalih dejavnosti. Proizvodnja in menjava INDUSTRIJA Industrijska proizvodnja je bila v desetih mesecih letošnjega leta za 8,3 odstotke večja kot lani v istem obdobju. Letni plan obsega industrijske proizvodnje je izpolnjen z 80,4 odstotki. Dosedanje gibanje industrijske proizvodnje kaže, da planirana industrijska proizvodnja za leto 1965 ne bo dosežena, kajti sedanje zaostajanje za 2,6 odstotkov pod planirano dinamiko je preveliko, da bi ga mogli nadoknaditi do konca leta. Glede na dosedanje gibanje industrijske proizvodnje ni pričakovati, da bi plan dosegli v termoelek- (Nadaljevanje na 2. stran') Razpravljali so o dvainštirideset-urnem delavniki! Delovna skupnost trgovskega podjetja »Vino« iz šmart-na ob Paki je na svoji zadnji seji kolektiva razpravljala o možnostih uvedbe skrajšanega delovnega časa. V ta namen določena komisija že pripravlja ekonomsko finančne analize. Odločili so se, da bodo prešli na skrajšani delovni čas v dveh etapah. Najprej bodo s prvim januarjem pričeli s 45-urnim, pozneje, ko se bodo pokazali prvi rezultati, in če bodo ti ugodni, pa z 42-urnim delovnim tednikom. Vsekakor pa morajo posrbeti za izboljšanje organizacije poslovanja, da ne bo trpel promet. P/L. i i Stran 2 ŠALEŠKI RUDAR 16. december 1965 UGODNI GOSPODARSKI REZULTATI (Nadaljevanje s 1. strani) trarni Šoštanj, »Galanteriji« Šoštanj in tovarni usnja Šoštanj. število zaposlenih v industriji je v desetih mesecih poraslo za 2,5 odstotkov. Medtem ko je število zaposlenih v industriji do avgusta stallno naraščalo, kažejio podatki za september in oktober tendenco padanja. Tako je konkretno v oktobru 1965 v odnosu na oktober 1964 število zaposlenih nižje za 0,6 odstotka. Produktivnost računana na osnovi fizičnega obsega industrijske proizvodnje na zaposlenega, je v desetih mesecih letos v primerjavi z stim obdobjem lani porasla za 5,6 odstotka. Nižjo produktivnost kot v letu 1964 izkazujejo termoelektrarna Šoštanj, »Galanterija« Šoštanj in tovarna usnja Šoštanj. Visoka produktivnost pri TGO »Gorenje« Velenje izhaja iz komercialnega efekta uvoženih pralnih strojev. Zaloge gotovih izdelkov, ki so bile ob koncu julija za več kot enkrat večje kot koncem julija 1964 (predvsem pri TGO »Gorenje« in »Galanteriji« Šoštanj), so se ob koncu oktobra znižale in predstavljajo le še 69,4 odstotke v primerjave z zalogami oktobra 1964. Zaloge so se zmanjšale predvsem zaradi konjuk-ture- na tržišču oziroma zaradi sezone za štedilnike in peči. Termoelektrarna Šoštanj je v desetih mesecih dosegla za 12,1 odstotka nižjo proizvodnjo kot v istem obdobju leta 1964. Vzrok za nižjo proizvodnjo je predvsem v tem, da sta bila letošnja pomlad in poletje mokra ter zaradi tega ni bilo potrebe po termo-energiji. Poleg tega je k zmanjšanju proizvodnje pripomogel tudi uvoz električne energije iz Avstrije. Pogodba o uvozu je bila sklenjena v začetku leta ter je ni mogoče preklicati, kljub temu, da je ta energija za okrog 6,5 din/kWh višja od prodajne cene k\Vh šošta-njske elektrarne. Elektrarna je dobro založena s premogom. V rudniku lignita Velenje so v letošnjih desetih mesecih dosegli za 8,4 odstotke večjo proizvodnjo kot v lanskih desetih mesecih. Kljub ugodnim proizvodnim rezultatom ovirajo proizvodnjo težke odkopne prilike na vzhodnem odkopnem polju. Občutno primanjkuje elektro opreme za jamo, jeklenega oporja, rudarskih kablov, betonskega železa, cementa, raznovrstnega železa in pločevine. Posebne težave povzroča pomanjkanje deviznih sredstev za reprodukcijski material, posebno še za jekleno oporje, ki _ga ne morejo dobiti v domačih tovarnah. Velike težave imajo tudi z obratnimi sredstvi za železno pregrado v jami, ki se smatra kot reprodukcijski material. Neodpisani del pod-grade, ki je v eksploataciji, mora biti pokrit s kreditom (v obliki stalnega kredita), da je pokrita s tem tudi vsakovrstna nova nabava, ki je potrebna za stalno in kontinuirano proizvodnjo. Na .krfrtično Situacijo obratnih sredstev vplivajo povišane cene za reprodukcijski material in višje prodajne cene za premog, kar oboje terja skladno povečanje obratnih sredstev. Tovarna gospodinjske opreme «Gorerij'e« je v letošnjem letu zelo povečala proizvodnjo, saj znaša indeks povečanja kar 85 v odnosu na deset mesecev leta 1964. Proizvodnja je kljub nekaterim težavam, ki se kažejo zlasti v oskrbi s pločevino in električnim materialom, potekala brez zastojev. Tudi TGO »Gore- nje ima velike težave glede obratnih sredstev, ki se kažejo kot posledica velikega povečanja obsega proizvodnje, kateremu adekvatno ni sledilo tudi povečanje obratnih sredstev. V času izvajanja reforme je opaziti tendenco padanja proizvodnje. Medtem ko so bile zaloge v avgustu za šestkrat večje kot avgusta 1964, so se do konca oktobra znatno znižale, vendar so bile še vedno za enkrat večje kot oktobra 1964. Na zmanjšanje zaloge v sep-temrbu in oktobru je vplivala ko-njuktura na tržišču oziroma -sezona za te proizvode. V naivedenih zalogah pa niso upoštevani pralni stroji, za katere zvezni zavod do danes še ni odobril cene. Proizvodnja »Galanterijo Šoštanj je letos mnogo nižja kot je bila lani. Na nižjo proizvodnjo vpliva predvsem pomanjkanje naročil za pohištveno okovje ter neenakomerna naročila za gumbe, kar je posledica velike konkurence na tržišču tako v pogledu količine, kvalitete in cene, pa tudi slaba organizacija v delovnem kolektivu. Zaradi ne-konikurenčnih cen je moralo podjetje prvotno povišane cene spet znižati na nivo cen iz leta 1964. Druga podjetja so mnogo boljše mehanizirana. Avtomatski stroji za izdelovanje gumbov, ki jih je podjetje nabavilo v letošnjem letu, so izkoriščeni le,okrog 30 odstotkov, na kar vpliva pomanjkanje uvoženih surovin in tudi strokovni kader. Komercialna služba s trgovskimi potniki bi morala v večji meri odigrati svojo vlogo, da proizvodnja ne bi bila odvsina le od naročil in da bi se tudi zaloge gotovih proizvodov Tudi obrtne dejavnosti v naši občini se dobro uveljavljajo. zmanjšale. Zastajanje proizvodnje povzroča tudi finančne težave v podjetju, ker so precejšnje količine gotovih vrst reprodukcijskega materiala na zalogi. Ker se je stanje v podjetju v času izvajanja reforme precej poslabšalo, bi bilo prav, da bi celotno situacijo v podjetju bolj podrobno analizirali od proizvodnega procesa do finančnega stanja. Pri lesno industrijskem kombinatu Šoštanj se letos giblje proizvodnja na lanskoletnem nivoju. Podjetje nima posebnih težav, ki bi vplivale na proizvodnjo, Tovarna usnja Šoštanj je v desetih mesecih letošnjega leta dosegla za 32,8 odstotkov nižjo proizvodnjo kot v letu 1964. Splošna tržna situacija se je zelo zaostrila z izpadom domače surovine, ki jo je podjetje zaradi pretirano visokih cen kupovalo le v manjšem obsegu (579 ton). Iz uvoza je podjetje nabavilo 1.173 ton surovih kož. Kapaciteta tovarne zanša 16 ton dnevnega namoka. Zaradi pomanjkanja surovih kož, podjetje že v začetku leta ni namakalo 40 delovnih dni, pa tudi pozneje je prišlo do izpadov, ki so trajali po več dni. Povprečni namok je bil v letošnjem letu 8 ton dnevno, kar pomeni, da so bile kapacitete izkoriščene le za 50 odstotkov. Delovna organizacija je imela v začetku leta 675 zaposlenih, koncem oktobta pa le še 402 zaposlena, kar je še vedno preveč glede na majhno izkoriščane kapacitete. Zaradi pomanjkanja surovih kož je podjetje naredilo rebalans plana, tako, da je prvotni plan znižalo za 34 odstotkov. Vegetabilni oddelek je izdeloval v glavnem svoje standardne proizvode (tehnično, podplatno in gornje usnje) vendar ta proizvodnja ne dosega niti polovico tega, kar bi foi-lo glede na zmogljivost strojnega parka in delovne sile mogoče. V rudniku Velenje so do novembra Kromov obrat je imel vseskozi proizvedli za 8,4 % več kot lansko težave s surovinami tako domačimi leto v istem obdobju. kot uvoženin)i. Tudi tu so ostale kapacitete neizkoriščene, zaradi česar se zmanjšuje storilnost, ker določene faze dela zahtevajo ravno tako zasedbo kot pri večjem namo-ku. Težave nastajajo tudi zaradi nepopolnega strojnega parka. Po podatkih zvezne tržne inšpekcije je! ugotovljeno, da se je kvaliteta izdelkov toVarne usnja precej izboljšala v primerja/vi s stanjem, ugotovljenim v aprilu 1964. Današnja kvaliteta za vse proizvode je popolnoma zadovoljiva, nadpovprečna in ustreza predpisom JUS. Prav tako je zvezna tržna inšpekcija ugotovila, da podjetje izkori-žča surovine zelo racionalno in da manj vredne delo kož predeluje v kvalitetnejše in najdražje finalne proizvode. Tovarna usnja izvaža od celotnega družbenega bruto proizvoda 12 odstotkov, od tega 40 odstotkov na zahod in 60 odstotkov na vzhod. KMETIJSTVO Plan kmetijske proizvodnje za leto 1965 predvideva, da se bo kmetijska proizvodnja povečala v odnosu na leto 1964 za 5,7 odstotkov in sicer predvsem na račun povečane proizvodnje v družbenem sektorju. Na podlagi kmetijske statistične slubže je ocenjeno, da je poljedelska proizvodnja z upoštevanjem manjših premikov med posevki dosegla planirani obseg proizvodnje. V sadjarstvu plan proizvodnje ne bo dosežen zaradi slabe letine. Razen tega so na našem območju predvsem stari sadovnjaki. Obnovi se ni posvečalo dovolj pažnje. V zaščiti proti boleznim in škodljivcem pa so se izvajala v,glavnem zimska škropljenja, dočjm se letnemu škropljenju, ki najbolj vpliva na donos, ni posvečalo dovolj skrbi. V živinorejski proizvodnji so bili doseženi dobri rezultati.' Predvsem se je povečal stalež živine v pitanju v lastni proizvodnji družbenega sektorja in v kooperacijski proizvodnji. Povečal pa se je tudi stalež plemenske živine zaradi izvedbe akcije nabave živine in regresiranja nabave. Družbeni plan predvideva podru-žbljanje površin v ravninskem predelu. Akcija podružbljanja zemljišč se je sicer izvajala, vendar brez večjega uspeha. Arondacija je bila izvedena le na manjših kompleksih. Proizvodno sodelovanje in. usmerjanje proizvodnje v zasebrfem sektorju. kjer podružbljanje ne pride v poštev, je skoraj popolnoma urejeno v obrobnih predelih. Potrebno pa je na podlagi proučitve pravilno pristopiti k reševanju problemov v najbolj hribovitih predelih naše občine. Razen tega je bila jesenska setev izvršena preko predvidenega plana zaradi izredno ugodnih vremenskih razmer. Kmetijska zadruga je bila na setev zelo dobro pripravljena, tako, da je bilo na razpolago dovolj kvalitetnih semen, predvsem pšenice, umetnih gnojil in mehanizacije. Plan v kooperacijski proizvodnji za ozimna žita je bil dosežen. GRADBENIŠTVO Po družbenem planu za leto 1965 je predvideno, da se bo vrednostni obseg gradbenih del povečal za 15 odstotkov. Vrednostni obseg gradbenih del se je letos v devetih mesecih povečal za 9 odstotkov, letna predvidevanja pa so izpolnjena s 72,1 odstotka. Od skupna vrednosti opravljenih gradbenih deil odpade na gradbeni obrat RLV 55 odstotkov, »Vegrad« Velenje 41 odstotkov in »Oljka« Šmartno ob Paki 4 odstotke. V obdobju letošnjih devetih mesecih je bilo v gradbeništvu zapo-selnih 1.196 delavcev, od katerega neposredno pri gradnjah 892 delavcev aH za 17 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Ti delavci so opravili 1,3 milijone delovnih ur ali za 23 odstotkov več kot lani. Fizični obseg gradbenih del je letos nižji kot pa je bil lani, čeprav je vrednost teh del večja. Upoštevati moramo povečanje cen v gradbeništvu, ki so znatno višje, kot pa je porast vrednostnega obsega gradbenih del. TRGOVINA V obdobju januar—oktober 1965 je promet v trgovini na drobno porasel za 54,1 odstoflka. Visok porast prometa je posledica nenormalnih pojavov t. j. potrošniške mrzlice in izredno hitre rasti cen. Potrošniška mrzlica se je pojavila v obdobju pred uvedbo gospodarskih ukrepov, ko je bilo znano, da se bodo spremenili odnosi Takšna je bila nekdanja podoba starega rudnika. Stari izvozni jašek so sedaj obnovili in že dvigajo nove tone lignita, ki jih kopljejo uŠenci RŠC. med cenami. Zaradi takšnega stanja trgovina v letošnjem letu ni bila najbolje založena z vsemi vrstami tekstilnega blaga, tehničnim materialom, gradbenim materialom, kar je posledica nevsklajenih bla-govno-denamih odnosov v našem gospodarstvu. V primerjavi z julijem, to je mesecem pred uveljavitvijo reforme, je promet rgovine na drobno v avgustu po tekočih cenah padel za 7,2 odtsotka (po julijskih cenah pa je nižji za 30,0 odstotkov), Običajno promet, trgovine na drobno v septembru poraste tudi po fizičnem obsegu v primerjavi s poletnimi meseci zaradi nabav šolskih potrebščin, ozimnice ter delnq zimskih oblačil in obutve. V septembru je na tržišču na splošno primanjkovalo istih proizvodov kot v prejšnjih mesecih, zaloge ostalega blaga pa so se povečale. Zlasti je primanjkovalo nekaterih tekstilnih izdelkov (kamgarn, svila, podloga za obleko, izdelki sin-tetike, ženske nogavice, kvalitetna trikotaža in podobno), od kovinskih oziroma tehničnih izdelkov pa razne vrste žice, pločevine, betonsko železo, plemenita jekla, medenina, različno orodje, vijaki, emajlirana posoda itd. Trgovina s povrtninami in sadjem je ves čas kritizarana zaradi nezadostnih količin, kakovosti in asorti-menta, v zadnjem času pa zlasti na račun cen. Slabosti izvirajo že iz same proizvodnje, ki ni prilagojena zahtevam trga, delno pa tudi iz nesmotrne ' organizacije trgovskega omrežja in premajhnega sodelovanja med trgovskimi organizacijami. I Trgovske organizacije iste stroke bi morale ustvariti tesnejšo povezavo v okviru poslovnega sodelovanja, da , bi s tem dosegle zmanjšanje stroškov s sikupnimi nabavami, skupnim transportom, racionalnejšo zaposlitvijo kadrov in podobno. f GOSTINSTVO IN TURIZ,EM Promet v gostinstvu se je v letošnjih devetih mesecih (po tekočih cenah) povečal za 44,2 odstotka, medtem ko predvideva družbeni plan 35 odstotkov povečanja. Tudi tako visok porast prometa v gostinstvu je pripisati porastu cen, ki so od septembra lani porasle za okrog 41 odstotkov. Ob upoštevanju lanskoletnih cen pa ugotavljamo, da se dejanski obseg prometa letos giblje na lanskoletni ravni. Vse do uvedbe gospodarske reforme je gostinstvo poslovalo pod vplivom pogostih sprememb na področju obdavščin (spremembe prometnega davka, spreminjanje višine davčne olajšave, razna merila pri določanju prispevkov iz dohodka) in velikih spreminjanj cen artiklom, ki tvorijo materialne stroške v gostinstvu. Zato so cene gostinskim storitvam tudi naraščale, ker so tržni pogoji, predvsem zaradi stalnega povečanja kupne moči domačih gostov to dovoljevali. Vendar pa kl jub rentabilnemu poslovanju finančni rezultat gostinstva ni dovoljeval, da bi osebni dohodki zaposlenih v tej panogi dosegli ustrezno nagrajetvanje kot je bilo mogoče v ostalih panogah gospodarstva (v gostinstvu so še sedaj najnižji povprečni osebni dohodki). Ob uveljavitvi gospodarske reforme so novi gospodarski predpisi zahtevali pospešeno prilagajanje poslovne politike in organizacije-dela tudi v gostinstvu. Povišanje cen prehrambenih artiklov in pijač, zvišanje materialnih stroškov, uvedba novih gospodarskih instrumentov (novi zvezni prometni davek na vino in žgane pijače, ukinitev davčne olajšave od prometa s tujci) so spremenili pogoje poslovanja v go- stinstvu. Zaradi povišanja življenjskih stroškov in varčevanja se bodo vsekakor zmanjšali izdatki domačih gostov za gostinske storitve. Zato bo moralo gostinstvo politiko cen prilagoditi kupni moči domačih gostov s tem, da bo po možnosti izrabilo notranje rezerve (znižanje režije, racionalnejša poraba materala, ustrezna razporeditev zaposlenih in podobno). Povišanje življenjskih stroškov bo vsekakor vplivalo tudi na strukturo gostinskih storitev. Turistični promet znaša v desetih mesecih letošnjega leta 35.343 prenočitev, lani je znašal v enakem obdobju 33.197 prenočitev. Turistični promet je v letošnjem letu dosegel za 6 odstotkov več prenočitev kot lani v obdobju januar — oktober. Letna predvidevanja po družbenem planu so izpolnjena s 73,5 odstotkov. Na zmanjšanje turističnega prometa vplivajo predvsem prenočitve tujih gostov, ki so v letošnjem letu dosegle le 85 odstotkov lanskoletnih prenočitev. Ob uvedbi gospodarske reforme je začelo število prenočitev upadati. Mnogo manjše število prenočitev izkazuje hotel »Paka«, v ostalih gostinskih organizacijah pa je promet nasproti lanskemu letu povsod po-rastel. Za okoli 30 odstotkov je turistični promet nižji tudi v zasebnem sektorju. Mladinski turizem je pofascl sa 34 odstotkov, od tega prenočitve tujih gostov za 176 od-stgfkov. V skupni strukturi turističnega prometa znaša mladinski turizem 21 odstotkov. IZVOZ Skupna vrednost izvoza industrijskih izdelkov je znašala v desetih mesecih 541.608 S ali 677.010.000 dinarjev. V primerjavi z istim obdobjem lani je letošnja vrednost izvoza višja za 242.109 $ aM za 80,8 odstotkov. Letni izvoz je izpolnjen s 74,6 odstotkov. Regionalna usmerjenost izvoza je ugodna. Delež izvoza na konvertibilna področja znaša 83,3 odstotke, v vzhodno evropske države 14,9 odstotkov in na ostala klirinška področja 1,3 odstotke celotnega izvoza. Kmetijska zadruga Šoštanj je neposredno izvozila kmetijske proizvode (predvsem živino, hmelj in ja-godičevje za 272.000 $ oziroma 340 milijonov dinarjev taiko, da znaša skupni izvoz z našega območja 813.608 $. Vrednost izvoza industrijskih izdelkov znaša okrog 4 odstotke vrednosti industrijske proizvodnje. Desetmesečni uvoz reprodukcijskega materiala je dosegel vrednost 747.826 $. Reprodukcijski material je bil v višini 85,2 odstotka nabavljen na področju s konvertibilno valuto v višini 14,8 odstotkov na vzhodno evropskem področju. 16. decembra 1965 f Stran 3 gibanja v potrošnji OSEBNI DOHODKI Struktura osebnih dohodkov se Nasproti povprečju v prvih sed- ie glede na osnovo za njihovo for- mih mesecih so se osebni dohodki miranje letos nasproti lanskemu v avgustu in septembru povečali za letu nekoliko izboljšala. Za gospo- 18,1 odstotek. darstvo je bila struktura naslednja: 1964 1965 julij avgust septer julij avgust sept Izplačani osebni dohodki 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 — za redni de/lovni čas 65,6 69,9 74,7 72,7 , 81,3 82,8 — za nadure 7,3 6,5 5,5 5,6 4,9 4,4 — za neopravljeno delo 21,7 23,6 19,8 21,7 13,8 12,8 Od tega: — za dopust 7,7 9,3 7,4 14,9 9,3 8,2 — za bolezen do 30 dni 3,3 3,3 3,5 2,8 2,1 2,2 — za ostalo 14,1 7,3 6,8 1,3 1,8 1,6 — po periodičnem obračunu 2,0 3,7 2,1 2,7 0,6 0,8 Po podatkih republiškega zavoda ravni v septembru 1964 povečali za . 48 odstotkov. Za posamezne življenjske potrebščine je indeks porasel takole: 0 _ 1964 = 100 za statistiko se so življenjski stroški v septembru 1965 nasproti doseženi IX/64 III IV V VI VII VIIJ IX IX/65 Hrana 125 125 132 128 131 156 151 151 Pijače in tobak 107 109 108 107 108 143 143 141 Obleka in obutev 112 113 113 115 116 133 136 134 Stanovanje 104 105 107 107 107 177 178 178 Kurjava in razsvetljava 117 112 112 112 112 147 194 205 Stanovanjska oprema 106 107 108 108 108 127 128 127 Higiena 109 110 111 111 111 140 147 144 Izobrazba, razvedrilo, oddih 109 120 120 120 120 138 138 136 Promet in PTT 102 110 112 112 112 131 132 131 Skupaj: 116 117 121 119 121 147 148 148 Pod takšnim vplivom gibanja življenjskih stroškov je realni osebni dohodek v obdobju januar — september letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta višji za 15,6 odstotkov. POTROŠNIŠKI KREDITI IN HRANILNE VLOGE Na gibanje potrošniških kreditov in hranilnih vlog vplivajo letos restrikcijski ukrepi iz lanskega leta, ukrepi, sprejeti pred gospodarsko reformo in pa sama gospodarska reforma. Tendenca padanja potrošniških kreditov, ki se je začela lani v novembru se letos nadaljuje. Stanje letos oktobra je nižje od stanja v istem mesecu iani. Tudi hranilne vloge so se v letošnjem prvem polletju nekoliko znižale, v avgustu pa so se ponovno umirile in sedaj počasi naraščajo. Medtem ko so lani v desetih mesecih potrošniški krediti porasli za 299 milijonov dinarjev, so se letos v enakem obdobju znižali za 40 milijonov dinarjev. Hranilne vloge pa so se lani v desetih mesecih zvišale za 78 milijonov dinarjev, letos pa le za 17 milijonov dinarjev. Septembra in oktobra 1964. leta so potrošniški krediti izredno naglo porasli, kar si lahiko razlagamo s potrošniško mrzlico ter zaradi poslabšanja in poostritve kreditnih pogojev. Izreden porast potrošniških kreditov in s tem kupne moči pre-v bivalstva pa je imel dodatni pritisk na razpoložljive blagovne sklade, kar se je odrazilo v porastu cen in večji inflaciji. Letos julija so bile določene dodatne obresti za najete kredite zaradi povečanja življenjskih stroškov po reformi. Vsi ti ukrepi so povzročili manjša najemanja potrošniških kreditov in spremembno strukture le-teh glede na rok trajanja. INVESTICIJSKA POTROŠNJA Na gibanje investicijske potrošnje v letošnjih devetih mesecih so vplivali predvsem restrikcijski ukrepi, ki so bili uvedeni proti koncu lanskega leta in so se letos še poostrili. Močno je. na obseg investicijske - potrošnje vplivalo Judi pomanjkanje reprodukcijskega materiala. Družbeni plan za leto 1965 predvideva večji obseg gospodarskih in- TOVARIŠ PISMONOSA 1 »Zdaj boni pa res naročil ŠALEŠKI RUDAR, saj bom drugo leto plačal samo 7 dinarjev in 50 para celoletne naročnine.« vesticij kot v letu 1964 (indeks povečanja 288,9) in tudi večji obseg negospodarskih investicij (indeks 130,5), zlasti v stanovanj sko-komu-nalno gospodarstvo. Na planirani obseg gospodarskih investicij vplivajo predvsem objekti splošnega pomena, kot/izgradnja I. faze EKK in začetek gradnje nove elektrarne. Gospodarske investicije so v obravnavanem obdobju višje od lanskoletnih za 124,8 odstotkov, ven-/ dar niso dosegle planskih predvidevanj. Negospodarske investicije pa so porasle za 44,3 odstotke in s6 dosegle 62,8 odstotkov letnih predvidevanj. Ce pri strukturi investicijske potrošnje ne upoštevamo investicij za EKK v višini 1.872 milijonov dinarjev se razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami ni prav nič spremenilo v odnosu na leto 1964, ostalo je 61 : 38 v korist gospodarskih investicij. V času gospodarske reforme je postal precej težalk položaj pri izgradnji nekaterih objektov, ki so za bodoči gospodarski razvoj Slovenije bistvenega pomena. Splošna gospodarska banka, preko katere se te investicije financirajo, namreč ni uspela zagotoviti prvotno predvidenih sredstev in je zato znižala letošnje tranše. Za začetek gradnje EKK je bila prvotno odobrena tranša v višini 6.120 milijonov dinarjev, dejanski kredit, ki ga je EKK v letošnjem letu prejel, pa znaša le 1.872 milijonov din. Ta sredstva so bila uporabljena za komunalno ureditev zemljišč, za gradnjo tehnične obrat-..ne stavbe in laboratorije. Do 3. 11. 1965 je EKK prejel 2.272 ton uvožene opreme na osnovi inozemskih komercialnih kreditov. Od celotne opreme v višini vrednosti 32.112 milijonov din je dobava skoraj v celoti zaključena razen za vrednost 1,5 milijarde dinarjev. Obveznosti iz. inozemskega komercialnega kredita bodo začele teči leta 1968 ne glede na to ali bo EKK takrat proizvajal ali ne. Ker bodo ukrepi kreditne politike predvidoma ostali nespremenjeni, bo investicijska potrošnja tudi v prihodnjih, mesecih nizka in ne bodo dosežena planska predvidevanja za letošnje leto. finančno poslovanje Uresničitev ciljev gospodarske reforme je v precejšnji meri odvisna tudi od kreditne politike. Ta naij bo predvsem aktiven činitelj pri varovanju novih razmerij, ki so nastala v gospodarstvu z reformo ter da ne postane vir za novo povečanje kupne moči. V skladu z gorjim načelom in pod vplivom ulkrepov kreditne politike so se kratkoročni krediti iz bančnih, sredstev po stanju 30. 9. 1965 v odnosu na 30. 9. 1964 zmanjšali za 42,4 odstotke, krediti za obratna sredstva pa za 23,1 odstotek. Finančna situacija gospodarskih organizacij ni zadovoljiva. To predvsem ilustrirajo o likvidnosti, med- Sf p II II II i i m n i $ is $ m m te H RES JE. TUDI MI VAM MORAMO SPOROČITI ZADNJO NOVICO! 7 NOVIH DINARJEV IN 50 PARA znaša celolletna naročnina za šaleški rudar v letu 1966. IN ŠE TO! Na »šaleški rudar« se lah ko še ta teden naročite pri »ašem pismonoši. Izpolniti morate samo naročilnico in jo oddati PISMONOŠI pa boste lahko VSAK DRUGI ČETRTEK brali v našem listu: 9 Največ vesti iz vašega kraja • Kaj so sklenili samoupravni organi v vašem kolektivu 6 Roman slovenskega pisatelja Antona Ingoliča »Črni labirinti« — v nadaljevanjih 8 Podlistke — spomini preteklosti, ki jih pišejo preživeli revolucionarji in borci NOB iz velenjske občine • Športne dogodke iz vašega kraja • Brezplačno vam posredujemo PRAVNE NASVETE • Zanimivosti za gospodinje, filateliste.. .Vsak drugi četrtek v »šaleškem rudarju«: ZA VSAKOGAR NEKAJ sil m m m m 'M TM P 0 govodstva je vnovčila 208 sodnih sklepov v breme raznih gospodarskih organizacij in ostalih koristni-kov družbenih sredstev. Iztržni znesek znaša 70 milijonov din, od česar odpade na stroške in obresti 7,7 milijonov din. Med posameznimi gospodarskimi organijacijami je v letošnjem devetmesečnem obdobju najbolj neredno plačevalo upnike SGP »Vegrad« Velenje. Služba družbenega knjigovodstva je mnenja, da je nerednemu plačevanju v mnogih primerih kriv nepravilen odnos tega podjetja do obstoječih dolgov, saj se sodni sklepi v 13 primerih nanašajo na zneske pod 100 tisoč din, v 12 primerih med 100 in 500 tisoč din in v 9 primerih med 500 tisoč do 1 milijona dinarjev in le v lff primerih od 1 do 4 milijone dinarjev, v 26 primerih pa se sodni sklepi nanašajo le na izterjavo obresti od zamujenih in v zvezi z njimi nastalimi pravdnirrfi in izvršilnimi stroški. Ce pogledamo poslovanje gospodarskih organizacij v III. četrtletju 1965 skozi udeležbo elementov delitve v celotnem dohodku v primerjavi s prvim polletjem 1965, pa ugotovimo, da se je gospodarska reforma predvsem pod vplivom sprememb na področju cen negativno, odrazila pri mnogih gospodarskih organizacijah, saj se je v III. četrtletju pri i3 gospodarskih organizacijah dohodek po poravnavi obveznosti znižal v glavnem zaradi povečane udeležbe porabljenih sredstev v celotnem dohodku. V III. četrtletju ustvarjeni dohodek po poravnani obveznosti v 5 primerih (»Galanterija«, »LIK«, tovarna usnja, gradbeni obrat RLV in »Vegrad«) ni zadoščal da bi kril bruto osebne dohodke po poravnavi obveznosti. Naštete gospodarske organizacije izkazujejo tako pri poslovanju v III. četrtletju izgubo iz nekritega ostank^ osebnih dohodkov, medtem ko je v I. polletju letos ustvarjeni dohodek po poravnavi obveznosti ne le samo kril bruto osebne dohodke, temveč so ostala še sredstva za sklade. ZAPOSLENOST sebojni zadolžitvi in vloženih tožbah. V razdobju januar — september 1965 je prišlo 27 krat do blokadi žiro računov v skupnem znesku 345 milijonov din, blokiranja pa so trajala skupno 230 dni. Vprašanje likvidnosti v gospodarstvu se kot posledica nerednega plačevanja medsebojnih terjatev pojavlja še vedno pri nekaterih gospodarskih organizacijah, rešuje pa se z vnovčenjem obveznosti sodniim potom, pri čemer zaradi pogostih sodnih sporov rastejo tudi pravdni in izvršilni stroški in obresti. Stanje v letošnjih devetih mesecih se je v odnosu na isto obdobje lani poslabšalo. Služba družbenega knji- Število zaposlenih se je v devetih mesecih letošnjega leta povečalo v primerjavi z istim obdobjem 1964 za 4,4 odstotke, od tega v gospodarstvu za 37, odstotkov, v negospodarskih dejavnostih pa za 9,2 odstotka, medtem ko je bilo po družbenem planu za leto 1965 predvideno, da bi se obseg zaposlenosti v celoti povečal za 7,9 odstotkov, od tega v gospodarstvu za 5,1 odstotek. Gibanje zaposlenosti se torej giblje izpod planskih predvidevanj, pač pa so zaposleni v negospodarskih dejavnostih porasli za 4,1 odstotek iznad planskih predvidevanj. Število zaposlenih v času izva janja gospodarske reforme se je zmanjšalo predvsem v gospodarskih dejavnostih, pa tudi v času pred reformo kaže zaposlenost tendenco upadanja, pri negospodarskih dejavnostih pa se kaže nasproten pojav, (na kar vpliva predvsem šolstvo. Po podatkih zavoda za zaposlovanje delavcev se zaostajanje v zaposlovanju ne kaže v znatno večjem številu nezaposlenih. V septembru je znašalo število zaposlenih: — leta 1964 182 oseb (160 žensk in 22 moških) ali 1,9 odstotka, — leta 1965 216 zaposlenih (185 žensk in ,31 moških) ali 2,2 odstotka od skupnega števila zaposlenih in nezaposlenih, ki ga štejemo kot delovni potencial v določenem času. Med nezaposlenimi še vedno prevladujejo nekvalificirani delavci, predvsem žensike. Problem zaposlovanja žena rešuje predvsem TGO »Gorenje«, ki zaposluje 472 žensk ali 18 odstotkov zaposlenih žena v občini. Po podatkih zdravstvenega doma Velenje se je povprečje staleža bolnikov v občini od lanskega na letošnji oktober zmanjšalo od 6,1 odstotek na 4,6 odstotkov od skupnega števila zaposlenih. Na splošno je letos v oktobru v vseh delovnih organizacijah nižji stalež bolnikov z izjemo »Topra« in gostinskega podjetja »Sloga« Šoštanj, ki imata letos višji stalež. Frizerji ne bodo podražili uslug Že skoro ustaljena navada je, da ob prestopu v novo leto skoraj povsod zvišajo cene potrošnim dobrinam in obrtniškim uslugam. Pri teh podražitvah tudi frizerski saloni v sklopu komunalno obrtnega centra Velenje niso mogli stati ob strani. Potrebna so jim bila večja denarna sredstva za kritje vseh izdatkov, za dražjo elektriko, najemnino, potroš-ni material in za nešteto drugih izdatkov. Zadnja podražitev gre na račun predpisanega zveznega prometnega davka na frizerski material v višini 30 odstotkov, ker se smatra material, ki ga rabijo frizerji, kot luksuzni artikli. Uvrščanje frizerskega materiala med luksuzne artikle je povsem neupravičeno, saj te usluge že nekaj desetletij niso več luk-suz, temveč kulturna potreba in o-sebna higiena. Več kemičnih preparatov, s katerimi delajo frizerji, bi lahko prej uvrstili med zdravila, saj z njimi zdravijo lase in lasišča. Čeprav se je frizerski material znatno podražil, frizerske storitve v velenjski občini niso višje kot v drugih mestih, temveč celo nekoliko nižje. Zato so morali frizerski saloni komunalnega obrtnega centra poiskati notranje rezerve in smotrnejše razporediti zaposlene. Ukinili so mesto čistilke, tako, da sedaj čistijo poslovne prostore sami frizerji. Tudi perilo bodo prali sami s strojem in tudi likanje bodo opravili sami. Zaradi teh ukrepov zagotavljajo, da se po novem letu frizerske usluge ne bodo podražile! Celo nasprotnega mnenja so. Odobrene cene bi lahko znižali, če bi v občini zatrli šušmarstvo. HOTEL »RAKA« VELENJE KONCERTNA NARODNA IN PLESNA GLASBA VSAK DAN, RAZEN PONEDEUKn pred vi. kongresom szdl slovenije » DOM »SVOBODE« RAZPADA Kako potrebne so bile za nadaljnje delo SZDL izredne konierence je pokazala konferenca v Pesju. Tu se člani krajevnega odbora SZDL med seboj sploli ne poznajo, zato >ahko brez dvoma ugotovimo, da je ležalo delo le na predsedniku in še nekaterih članih. Kljub temu pa so PREVEČ NA SPLOŠNO NA IZREDNI KONFERENCI V DRUŽMIRJU SO UGOTOVILI, DA JE NJIHOVA KRAJEVNA ORGANIZACIJA SZDL OBRAVNAVALA VSE PROBLEME PREVEČ NA SPLOŠNO. ŠE VEDNO NA VASI NE LOČIJO DOVOLJ KAJ DELA SZDL, KAJ KRAJEVNA SKUPNOST IN KAJ NAJ OBRAVNAVAJO NA ZBORU VOLILCEV. ZATO SO SE DOGOVORILI, DA BO SOCIALISTIČNA ZVEZA KOT NAJŠIRŠA JAVNA POLITIČNA TRIBUNA BOLJ KONKRETNO OBRAVNAVALA DRUŽBENOPOLITIČNE PROBLEME IN AKTIVIRALA VAŠCANE ZA URESNIČITEV SMOTROV NAŠEGA SOCIALISTIČNEGA RAZVOJA. Ko so na izredni konferenci v Družmirju pregledovali delo so ugotavljali, da je bila organizacija SZDL. povsod navzoča. Skupaj zaostalimi krajevnimi organizacijami so dobro pripravili skupščinske volitve, krajevno proslavo ob 20-letni-ci osvoboditve pri spomeniku padlih borcev v Družmirju in vrsto drugih akcij. .Pri kmetijski zadrugi so povedali vlagateljem hranilnih vlog, da bodo tudi vse vloge pri kreditnih odsekih KZ valorizirali. To zagotovitev so vlagatelji sprejeli z zadovoljstvom. Problemi ostajajo nerešeni Člani SZDL so na nedavni izredni konferenci v Škalah ponovno ugotovili, da so precej krajevnih problemov na večjih sestankih že obravnavali, vendar jih kljub prizadevanji! krajevne skupnosti niso mogli rešiti. Njihovi problemi so znani: dogradili bi radi dom družbenih organizacij, popravili nekatere ceste, napeljali nov vodovod in v kraju uredili trgovino. Občina je o-dobrila za zgraditev doma družbenih organizacij 1 milijon dinarjev, vendar so jim zaradi rebalansa proračuna odobrili le 323.000 dinarjev. Vaščani si zelo želijo, da bi imeli svoj dom družbenih organizacij, saj bi se s to pridobitvijo zelo poživela družbena dejavnost. Na večjih skupnih se5tankilyso obravnavali ograjo pri pokopališču, katero bi moral urediti rudnik lignita Velenje. Vendar krajevni skupnosti v Škalah še ni uspelo uveljaviti obveznosti, ki jo je že pred časom prevzel ta kolektiv. KONFERENCA SZDL V GORENJU Pred kratkim je bila v Gorenju izredna konferenca SZDL. Obisk je bil kar številen. Vaščani so živahno razpravljali. Med drugim so govorili tudi o cesti v Skorno. Buldožer je že opravil svoje, potrebna bi bila le še skupna akcija vaščanov, da bi se dela končala. 'Kritično so ocenili tudi kooperacijo v živinoreji, češ da zadruga ne -izpolnjuje svojih ^obveznosti po pogodbi. Tudi s ceno prodane živine niso zadovoljni. Sklenili so tudi, da bodo televizor, ki je last krajevnega odbora SZDL dali v osnovno šolo. Skorno. Razpravljali so še o ureditvi dohoda k pokopališču, ker je ta v zelo kritičnem stanju. Vsekakor je bila to zelo plod na konferenca. P. L. v Pesju le nekaj naredili. Dobili so nov vodovod, novo cesto, dograjen bo nov most preko Pake, reka skozi naselje pa regulirana in adaptirana šola. Že sedaj so sklenili, da bodo prihodnje leto, ko bo povsem obnovljena šola, s prostovoljnim delom uredili njeno okolico. Trenutno je največji problem v samem kraju razpadajoči dom Svobode. Električna napeljava je neuporabna. Uredili pa bi radi klubski prostor s televizorjem in drugo klubsko opremo, kjer se bi naj-češče zbirala mladina. OBČINSKI ODBOR IN KRAJEVNI ODBORI SOCIALISTIČNE ZVEZE SE TEMELJITO PRIPRAVLJAJO NA VI. KONGRES SZDL SLOVENIJE, KI BO 5. APRILA PRIHOD NJE LETO. KRAJEVNI ODBORI SO IMELI IZREDNE KONFERENCE, NA ZADNJI SEJI IZVRŠNEGA ODBORA OBČINSKEGA ODBORA SZDL OBČINE VELENJE PA SO SKLENILI, DA BO REDNA KONFERENCA OBČINSKE ORGANIZACIJE 28. DECEMBRA. IZREDNE KONFERENCE KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL SO PONOVNO OŽIVELE DELO TEH ODBOROV, KI JE V NEKATERIH KRAJIH ZADNJE ČASE NEKOLIKO ZAMRLO. ČLANI PA SO OPOZORILI NA VRSTO KRAJEVNIH PROBLEMOV, KI JIH BODO MORALE ZAČETI REŠEVATI TUDI KRAJEVNE SKUPNOSTI. POLEG TEGA PA SO NA IZREDNIH KONFERENCAH KRAJEVNA VODSTVA POROČALA O ENOLETNEM DELU IN ZAČRTALA DELO PRI UVELJAVLJANJU UKREPOV GOSPODARSKE REFORME. ZAKAJ V VELENJE? Ker sedaj med denarnimi zavodi, ki naj bi valorizirali vloge, ni nikjer omenjenih kreditnih odsekov KZ, zato so na izredni konferenci SZDL v Družmirju člani spregovorili o tem problemu, ki zadeva marsikaterega kmetijksega vlagatelja. Kreditni odseki KZ so denarne .vloge uporabljali v reprodukcijske namene. To je prišlo kmetijski zadrugi tembolj prav, ker kreditov za zasebno kmetijsko proizvodnjo ni mogoče dobiti iz drugih virov. Zato so na konferenci menili, da je upravičeno pričakovati, v kolikor pri valorizaciji obresti za te vloge ne bodo upoštevane, da bodo vlagatelji te vloge dvignili. Predlagali so, da bi bilo potrebno vloge pri hranilnih kreditnih odsekih kmetijskih zadfug izenačiti z vlogami v drugih denarnih zavodih. Zadnje leto so v PLEŠIVCU precej zgradili. Uredili so cesto iz Škal v Plešivec in obnovili šolo. Urejevati so začeli tudi pokopališče, ki so ga le delno uredili. Kljub tolikšnemu uspelemu delu in trudu vseh krajevnih organizacij pa nekateri vaščani niso dovolj zainteresirani, da bi v Plešivcu uredili še druge nerešene komunalne probleme. Kot so ugotovili na izredni konferenci SZDL, se posamezniki odtegujejo skupnim nalogam in skupnemu delu. Prostovoljni prispevki, ki so jih vaščani zbirali za ureditev pokopališča niso bili v celoti pobrani, ker so nekateri odklonili ta prispevek. Upali so tudi, da bodo s prostovoljnim delom uredili okolico nove šole že letos. Večkrat so organizirali delovne akcije, kot po navadi pa so se odzvali le redki vaščani, kot da bi bila šola samo za njihove otroke. V obnovljeno šolo je bilo vloženih 42 milijonov dinarjev, zato ureditev okolice za var ščane ne bi smela predstavljati posebnega problema. To delo bi morali že zdavnaj opraviti z veseljem vsi vaščani skupaj, učenci in tudi učitelji. Na nedavni konferenci v Plešivcu so spregovorili o prešolanju višje skupine otrok na centralni šoli. Nekateri starši se sprašujejo zakaj morajo sedaj, ko so dobili v Plešivcu lepšo in boljšo šolo, učenci višje skupine še vedno na prešolanje v Velenje. Problem postaja očitnejši sedaj, ko je na pragu zima. Proces združevanja okoliških šol s centralno šolo, ni problem samo otrok v velenjski občini, ampak nastaja tudi drugje. Takšno prešolanje je nujno potrebno zaradi predmetnega pouka v višjih razredih osnovne šole in zaradi potreb po velikem številu učil v teh razredih. Nižje organizirane šole, takšna je tudi šola v Plešivcu, nikdar ne bi mogle nuditi tako kvalitetnega pouka, kot ga dajo učencem popolne osemletke. Največji problem za šolarje iz Plešivca je prevoz na centralno šolo. Prevoz je zaenkrat organiziran samo do karpnoToma. Ker imajo ne- kateri učenci do avtobusa po celo uro hoda, je šolanje v Velenju za njih precej naporno. Zdaj v zimskem času bi morali urediti pouk na centralni šoli tako, da bi ga imeli prešolani učenci samo V dopoldanskem času in bi prišli domov še ob dnevu. Predlagali pa so še drugo rešitev. Cesto iz škal v Plešivec bi morali usposobiti za avtobusni promet vse do šole. MLADI USTVARJALCI IZ ZAVODNJE Učenci osnovne šole v Zavodnji so pravi mojstri pri izdelovanju raznih likovnih stvaritev. Med njimi so nekateri izredno nadarjeni. Risbe in ostali izdelki Ivana Žlebnika, Andreja Ročnika, Silve Veternik in Franca Stropnika, ki so ra.zobešeni in razstavljeni po šolskih učilnicah, razodevajo nadarjene mlade risarje in likovne ustvarjalce. Material iz katerega delajo si pripravljajo učenci sami. Sami žgejo tudi oglje, ki ga uporabljajo pri risanju. Njihova razstavljena dela kažejo, da se likovno zelo-samostojno izražajo. Izdelki iste tematike so povsem drugačni in različni. Ob koncu šolskega ldta pa pripravijo razstavo najboljših del. Tovariš Jože Svetina, ki na šoli vi prišlo do konkretnih sprememb pri osebnih dohodkih. Ne mimo pravilnikov Delovne organizacije v naši občini so pravilnike o delitvi čistega dohodka sprejele 1962. leta in nekoliko dopolnile kasneje. Pravilnike o delitvi osebnih dohodkov pa so več ali manj sproti dopolnjevale, nikjer pa niso ti pravilniki vsklajeni s statuti. Iz tega je razvidno, da so skoro v vseh delovnih organizacijah nagrajevanje reševali po potrebi in da niso z nagrajevanjem zasledovali dolgoročne smotre. Vemo pa, da bi morali s pomočjo nagrajevanja, ki je urejeno v dobrih pravilnikih, spodbuditi večji delež »razuma v delu« in torej nagraditi visoko strokovno delo (izboljšati organizacijo dela. poslovanje itd.) ter spodbuditi predvsem najuspešnejše delavce« ki bodo pri večjih dohodkih postali glavni nosilci pobud za hitrejšo dinamiko proizvodnje, saj stoje gospodarske organizacije pred nalogo, da morajo skrbeti za svojo razširjeno reprodukcijo, zlasti sedaj ob novem bančnem, sistemu. Vsi ti ukrepi pa nikakor ne morejo mimo samoupravnih organov. Precej zastareli pravilniki o delitvi dohodka se morajo slej ko prej izboljšati tako, da bodo prišli čedalje bolj v veljavo kriteriji, ki omogočajo delitev zavisno od celotnega tržnega uspeha posamezne delovne enote, kakor tu,di celotnega kolektiva. V gradivu, ki ga je v ta namen izdal občinski sindikalni svet je zapisano, da vse sedanje revalorizacije in povišanja osebnih dohodkov ne bi smela obiti pravilnike, unpak bi morala z novim letom že narejena dejstva najti utemeljitev v novih dopolnjenih in spremenjenih pravilnikih o delitvi čistega ter osebnih dohodkov. Novosti za filateliste — Največji planetarij na Balkanu in Bližnjem vzhodu so odprli pred nedavnim v Atenah. Grška poštna uprava je ob tej priložnosti izdala znamko, na kateri je upodobljen Iparhus, ki velja za največjega astronoma antike. Poleg Iparhusa so upodobili tudi njegov astrolabij, merilno napravo za opazovanje zvezd, ki jo je ta antični učenjak iznašel. — V Zagrebu so za dan republike priredili tradicionalno razstavo hrvatskega lilatelističnega društva. Pričakujejo, da bodo ob tej priložnosti izdali tudi kuverto s posebnim žigom. — Gana je pred nedavnim dobila nov denar in poštna administracija te dežele je v tej zvezi izdala serijo štirih znamk z risbami novega denarja. Serijo so izdali v visoki nakladi. Pomagala naj bi prebivalstvu tudi pri izpolnjevanju novega plačilnega sredstva. — V Sovjetski zvezi so sklenili, da bodo sistematično izdajali znamke, posvečene zaslužnim filmskim delavcem. Za zdaj so upoštevali sovjetske režiserje iz drugih držav. Doslej so izšle tri znamke te vrste. — Italija je počastita 400-letnico svojega pesnika Alessandra Tessonija z znamko za 40 lir. Na znamki je pesnikov portret. — Poštna uprava republike Mali je s serijo štirih znamk začela akcijo za širjenje zdravstvene zaščite. Na znamkah so uporabljeni zdravstveni objekti in dejavnost medicinskega osebja. »iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim \rionirsko\ i slavje | V vseh pionirskih odredih so svečano sprejeli cicibane v | 1 pionirsko organizacijo. Rdeče rutice, pionirski znak in iz- i 1 kaznica, so simboli, ki jih je letos prejelo 560 novih pionir- | | jev. Ponekod so hkrati s sprejemom imeli tudi akademijo | v čast dneva republike. Novo sprejeti pionirji so pred pionirsko zastavo svečano zaobljubili. I Na sprejemu pionirjev v "II. osnovni šoli Šoštanj je prvič javno nastopil pionirski pevski zbor. Razvili pa so tudi pionirski prapor. Tovariš Rudi Baje predaja prapor predsednici pionirskega odreda. 94.000 DIN MU JE BILO PREMALO Jgp» f -nj** v * f Pred devetimi meseci se je zaposlil v jami vzhod rudnika lignita Velenje 19-letni mladenič F. S. iz Krapine. Na prvem razgovoru pred sprejemom v delovno razmerje so o njem dobili kar lep vtis. Videti je bilo, da je inteligenten, dober in discipliniran delavec. Res, te lastnosti je imel, samo ne dolgo. Na svojem delovnem mestu je bil kot priučen delavec, zadnje mesece pa je pokazal, da ni vreden, da je član delovne skupnosti rudnika Velenje. Kaj neki je napravil, da se je njegova splošna ocena tako hitro spremenila? F. S. je zapravil svojo poštenost. Čeprav je v jami dobro zaslužil, saj je prejel dne 15. 11. 1965 (po njegovi lastni izjavi) 94.000 dinarjev se je polastil o-sebnega dohodka svojega sotova-riša. Pred nekaj dnevi mu je vzel kar 51.000 dinarjev. Prvo se je branil priznanja, ko pa so na postaji LM predočili, da to nI njegov prvi primer, je končno priznal krajo. Denar je imel skrit v čevljih, kateri so bili v njegovi omari. Ali je ta človek še lahko član delovne skupnosti RLV? Vsak pošten delavec bo odgovoril — NE! Vsak tak ali sličen primer je treba hitro odkrivati, krivce pa predlagati v kaznovanje. Njega v rudniku ne bodo več preganjali. Denar je oškodovancu vrnil in se odločil za takojšnje prenehanje delovnega razmerja. Manjše in tudi večje tatvine na RLV niso redkost, storilci pa so v večini primerov mladi delavci. Dragi bralci, predlagajte kako naj v RLV ukrepajo s takimi nepridipravi. Kaj naj vse delajo, da se bodo tatvine v RLV in samskih stanovanjih zmanjšale? J. V. KAKO NAGRAJEVATI (Nadaljevanje s 7. strani) > '- Nagrajevanje strokovnih služb naj bo diferenciacija tudi med »strokovnjaki« in strokovnjaki Izboljšani sistem nagrajevanja v delovnih organizacijah je sigurno eden izmed tiistih bistvenih elementov, ki bi prispeval k hitrejšemu, ekonomičnejšemu in bolj rentabilnemu naraščanju proizvodnje in na podlagi tega tudi dvigu življenjskega stanarda vseh zaposlenih. Zaradi tega smatrajo sindikati v naši občini, da je potrebno poleg pravilnega nagrajevanja proizvajalcev, ustrezno nagraditi tudi delavce v strokovnih službah. Ni vsak »strokovnjak« zares tudi strokovnjak in dober organizator delovnega procesa. Novo nagrajevanje strokovnih služb naj pokaže tudi zdravo diferenciacijo med samimi strokovnimi -lelavci. Ne bi se smelo dogajati, da bi strokovni vodja delovne skupine v procesu dela imel razmeroma visok osebni dohodek, vsi ostali proizvajalci v tej delovni skupini pa nizkega. Ravno nizki osebni dohodki zaposlenih v takšni delovni skupini kažejo, da strokovnjak ni napravil dovoli za čimvečji učinek nji->vega dela in s tem doseženih jsebnih dohodkov. Ponekod menijo, da je nemogoče zgraditi tak delitveni sistem osebnih dohodkov, ki bi mogel adekvatno izmeriti in ovrednotiti vsako delo. Res je to tem težje čimbolj je delitev podrejena nekakšni obilici obnih participacij po posameznih merilih namesto tržnemu uspehu delovne enote oziroma kolektiva kot celote. Kaj pomagajo še tako podrobno in skrbno izdelana merila in pravilniki, če je ta enota ali kolektiv navzven na trgu slab. Res je, da nekaterih del ni mogoče natanko izmeriti. Toda tako težko ni ovrednotiti nobenega dela. da bi ga morali nagraditi le s fiksno visoko plačo brez vsake spodbude in delovanja tržnega uspeha. Tudi če ne bi našli vseh podrobnih elementov za merjenje dela strokovnih služb v podjetjih, bi morali nagrajevati posamezne strokovne delavce in službe dokaj spodbudno, saj je navsezadnje vseh strokovnjakov podjetjih komaj 3 do 5 odstotkoT in lahko zavoljo tega njihovo delo pač bolj skrbno obravnavamo. Poiskati enostavna merila V sedanjih pogojih bi morala po iskati enostavnejša in za ekonomiko podjetja v povezavi s trgom učinkovitejša merila, ki bodo realna, z razumevanjem sprejeta pri vseh članih kolektiva ter striktno vidno odvisna od tržnih in ekonomskih učinkov. V ilustracijo navaja-jo v gradivu podatke iz nekaterih domačih izkušenj pri podjetjih velenjske občine. iNajdalje uporabljajo individualni način ocenjevanja posameznega člana kolektiva predvsem pi organizatorjev proizvodnje pri SGP »Vegrad«. Tak način mdividulne- PIONIRJI NAM PIŠEJO ZAKAJ ŽELIM POSTATI UČITELJICA Obiskujem zadnje leto osnovne šole. Stojim pred dolgim izletom svojega življenja. Odločiti se ne morem, kateri poklic bi bil najboljši in najbolj jprimeren, da bi v tem poklicu najbolje preživela svoj dolgi izlet. Že kot učenka prvega raizreda sem si zadala, da bi tudi jaz učila učence. Vendar leta so tekla, moje misli pa so se spreminjale. Ko sem opazovala službe drugih ljudi, me je večkrat raizveselil poklic frizerke, trgovke, mediciinike ..., kar sem pač opazovala. Vendar mi je najbolj všeč in katerega lahko najbolj opazujem, je poklic »učitelj«. Večkrat mislim, kaiko bi bilo, ako bi pred učence v razredu stopila jaz. Opazujem učitelje, kako vsako uro z dnevnikom v rokah prihajajo v razrede. Nekateri radi prihajajo v ndkatere razrede in drugi zopet ne. Ko pride učitelj v razred, vstanemo, to je pozdrav, s katerim sprejmejo učenci učitelja. Nato sedemo in učitelj zapiše, kaj bomo to uro obravnavali. Ko pa povleče redovalnico, nastane tišina. Kdor je za uro pripravljen ga ni strah, drugi pa se tre- semo kot šiba na vodi. Tako poteče čas, s katerim preživimo mnogo lepih ur, saj najlepše ure se prežive ob knjigah in v šolskih klopeh. Stojim pred dolgo dobo šolanja, za katero pa mislim, da bo kmalu potekla. Po temačnih hodnikih se vsak dan sprehajajo dijaki in dijakinje in skupaj se trudijo, da bi dosegli čim boljši uspeh. Tako mislim, da bo tudi meni potekalo to večno šolanje. Ne morem misliti, kako bi bilo prijetno, ko bi stopila jaz v šolo in v razred ne več kot učenka, ampak kot učiteljica. Ako bi se moje sanje uresničile, bi moj izlet potekal skupaj z otroki v šoli. Že kot učenka nižjih razredov sem med letnimi počitnicami zbirala otroke iz naših sosednjih hiš in jim razlagala, kar smo se mi učili v tistih razredih, če je bilo kaj neprijetnega, so mi nagajali. Tako so potekle počitnice »z učenci v šoli«. i Silva Goršek, 8. b razred, II. osnovna šola »Miha Pintar-Toledo« ocenjevanja pa ni pokazal najboljših rezultatov, saj je pogosto prišlo do delovnih sporov med člani kolektiva; pravih rezultatov pa tak sistem na proizvodne efekte in trg tudi ni imel. Najbolj uspešen v naši občini je vsekakor sistem obračunskih enot in obračun po internih prodajnih cenah, ki je uveden uveljavljen pri nudniku lignita Velenje. Gotovo so interne prodajne cene posameznih ekonomskih enot v določenih pogojih najbrž najbolj interesanten činitelj pri razmišljanju o nagrajevanju v kolektivu in strokovnjakov nasploh. Odvisnost osebnega dohodka od interne prodajne cene proizvodov posamezne ekonomske enote vsebuje tudi vse tiste elemente, ki ne vplivajo samo na količinski temveč tudi ekonomski rezultat proizvodnje. V ta način nagrajevanja pa je možno zajeti tudi tehnične in administrativne delavce na principu deleža. Skoro vse delovne ©rganizaci/e industrijskih podjetij, gradbenih* in kmetijstva imajo v velenjski ob. čini formirane ekonomske enote. Vendar je večina teh ekonomskih enot zapisanih le na papirju, malo-kje pa ekonomsko tudi delujejo. Na koncu gradiva o osnovnih značilnostih v razvoju sistema nagrajevanja delavcev in strokovnih služb je rečeno, da je sindikalna organizacija v velenjski občini navedla le nekoliko novih smernic in oroblemov. Nikakor pa nočejo podcenjevati naporov in uspehov, ki so jih na tem področju naše delor-'ne organizacije že dosegle. Zajedajo se, da bi vsako administratir no vmešavanje od ziunaj povzroči veliko škodo, če pri nagrajevanju visak kolektiv ne bo vnesel v svoje nagrajevanje tiste specifičnosti '-•ktiva, ki jih sam najbolje poz Sindikati v naši občini želijo pok niti razvoj nagrajevanja v tej sm ri, da bi osebne dohodke delili najbolj možnem in stimulativne« sistemu, ki mora obenem zagotai ljati tudi najboljše poslovne rezultate, tako znotraj kolektiva kot tudi na domačem trgu in v mednarodni delitvi dela. MALI OGLASI PREKLIC Tovarišu Edvardu Misju se proščam za izrečeno psovko. Rib ter Katarina, Velenje. Preklicujem veljavnost plačilne kartončka RLV številka 522. Rudi Sevčnikar, Lokovica 10. Ugodno prodam ročni pleti stroj MATADOR. Stiplovšek, Sate ška 22 b, Velenje. Na slavje so povabili tudi mater Biba Ročka, po katerem se imenuje pionirski odred na II. osnovni šoli v Šoštanju. iTlIllIllllllIllllllllllllIlItllflllllfllllitllllllllflMIlIBIltllllllllfllftllllllCIlItllllllllttllllllllllllllllllllllllllllklilftllllllllHIlllllll Vzgojno varstvena ustanova Šoštanj RAZPISUJE 'delovno mesto vzgojiteljice v pionirskem klubu v Šoštanju. Pogoj: vzgojiteljica ali učiteljica. Po dogovoru možna tudi 4-urna zaposlitev. aleški Rudar glasilo SOCIALISTIČNE zveze delovnega ljudstva občine velenje Lastnik ln izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Maruša Dolejši, Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, MIlan šterban, Jože Tekavec, Alojz Zavolovšek in Rudi ževart — Časopis Izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna številka stane 30 din — Letna naročnina 700 din in polletna 350 din — Naročnina se vplača vnaprfej na tekočI račun 526-608-43 pri Narodni banki šoštanj — Naslov uredništva: »Šaleški rudar«, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 8-50-87 — Rokopisov ln fotografij ne vračamo — Tisk in klišeji: CP »Celjski tisk« Celje.