GLAS LETO XXII. ŠT. 21 (1035) / TRST, GORICA ČETRTEK, 8. JUNIJA 2017 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Papeževe besede Dober kristjan seje upanje “Kristjan je sejalec upanja, Sveti Duh pa nam ne daje samo zmožnosti, da upamo, ampak da smo prav tako 'sejalci upanja', da smo torej tudi mi - kakor On in zaradi Njega - 'parakliti', torej tolažniki in branilci svojih bratov”, je dejal sveti oče Frančišek na Binkošti. Dodal je, da kristjan lahko seje tudi bridkosti, zmedo, a potem ni kristjan. Dober kristjan namreč seje upanje: seje olje upanja, dišave upanja in ne kisa grenkobe in obupanosti. “Naše besede in naši nasveti, naš način delovanja, naš glas, naš pogled bodo zato prijazni in pomirjujoči”, je še dodal. “Predvsem revni, izključeni in neljubljeni potrebujejo nekoga, ki bo zanje postal paraklit, torej tolažnik in zaščitnik. Kakor to počne Sveti Duh za vsakega med nami, tako moramo tudi mi početi za ljudi, ki to potrebujejo, ki najbolj trpijo”! je še poudaril sveti oče, ki je še navedel besede Benedikta XVI.: “Energija, ki je zmožna premikati svet, ni anonimna in slepa sila, ampak je delovanje Božjega Duha, ki veje nad vodami od začetka stvarjenja”. Foto Tamino Petelinšek / STA Volilni poziv Slovenske skupnosti - Gorica Volimo kandidate SSk! lovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, je imela v mandatu, ki se končuje, tri občinske svetnike. Walter Bandelj, Marilka Koršič in Božidar Tabaj so nastopali v opo- ziciji, najprej v sklopu svetniške skupine Demokratske stranke, nato pa so ustanovili samostojno svetniško skupino Slovenske skupnosti. To je pomenilo pre- cejšen zalogaj dodatnega dela, a vsekakor je bil to pomemben si- gnal, da lahko Slovenci samo- stojno nastopamo kot politični subjekt. Volitve, na katere smo poklicani v nedeljo, 11. junija, bodo tokrat izredno pomembna preizkušnja tako za našo stranko kot za celot- no slovensko narodno skupnost v Gorici in Krminu. Slovenska skupnost se je preko goriške sekcije in pokrajinskega tajništva odločila za podporo županskemu kandidatu Robertu Colliniju. Njegove goriške in slo- venske korenine, njegova stro- kovna priprava in zavzetost, da se mesto izvleče iz dolgoletnega mrtvila, so nas prepričale, da je prava oseba za nov začetek. In to še predvsem, ker se je odločno zavzel za obnovitev rajonskih svetov, ki jih je ravno ta desno- sredinska politična opcija zaprla in pustila teritorij na cedilu. / str. 3 S www.noviglas.eu Spominska svečanost v Kočevskem rogu V občinah, kjer se izvaja zaščitni zakon za Slovence Upravne volitve 2017 pravne volitve v nedeljo, 11. junija 2017, bodo na vsedržavni ravni zajele nekaj več kot tisoč občin, od teh jih je 27 v naši deželi, potekale bodo sočasno po vsej državi, saj se je Furlanija Julijska krajina odločila, da bo preizkušnjo izpeljala na isti dan. Spričo svojega avtonomnega statuta bi naša dežela lahko izbrala tudi drugačen datum. V FJk bi lahko le v dveh od 27 občin prišlo do drugega kroga, in sicer da bodo volilni upravičenci poklicani na volišča tudi 25. junija. To bi se zgodilo, če v prvem krogu v nedeljo, 11. junija, nobeden od županskih kandidatov ne bo prejel več kot 50 odstotkov glasov tistih, ki se bodo udeležili volitev. Omenjeni občini, ki to premoreta, ker štejeta več kot 15 tisoč prebivalcev, sta Gorica, ki ima nekaj manj kot 35 tisoč prebivalcev, in Azzano Decimo na Pordenonskem, ki jih ima nekaj več kot 15 tisoč. V resnici v Azzanu Decimu drugega kroga ne bo, saj bodo volilci že v prvem krogu izbirali le med dvema kandidatoma. Poglejmo, kako bomo volili po pokrajinah oz. v občinah, ki spadajo v seznam 32 uprav, kjer se izvaja zaščitni zakon za slovensko narodno skupnost. / str. 3 U Svet okrog nas8. junija 20172 Povejmo na glas Za čimveč dobrih odločitev V dolinah Fassa in Badia večjezično šolstvo že obstaja in se razvija Tako se Ladinci v šoli učijo treh jezikov rizadevanja za ustanavljanje trijezičnega šolskega sistema v Kanalski dolini se nadaljujejo. Od torka, 9., do četrtka, 11. maja, so predstavniki ustanov, ki so januarja v Beneški palači v Naborjetu podpisale skupno resolucijo o večjezičnem šolstvu, bili vabljeni na izlet v dolini Fassa in Badia, da bi bolje spoznali tamkajšnja večjezična šolska sistema. Zanimanje zanju je sicer vzbujal novembra lani poseg Rolanda Verre, ladinskega šolskega skrbnika v pokrajini Bocen, v okviru posveta, ki sta ga organizirali Združenje Don Eugenio Blanchini in Združenje Don Mario Cernet. V dolinah Fassa in Badia se pouk odvija v italijanščini, ladinščini in nemščini. Ladinščina je manjšinski jezik, ki je zelo podoben furlanščini in retoromanščini, s katerima sestavlja skupino retoromanskih jezikov. Ladinščino govorijo v pokrajinah Trident (v dolini Fassa), Bocen (v dolinah Gardena in Badia) in Belluno (v občinah Livinallongo del Col di Lana in Colle Santa Lucia). Izleta v dolini Fassa in Badia so se udeležili župan Boris Preschern za Občino Naborjet- Ovčja vas; odbornica za kulturo Nadia Campana za Občino Trbiž, predsednica Anna Wedam za Združenje Cernet in Svet slovenskih organizacij v videnski pokrajini in predsednik Giorgio Banchig za Združenje Blanchini. Zaradi drugih obveznosti se izleta nista udeležila predstavnika društva P nemško govorečih KanalčanovKanaltaler Kulturverein in SksPlanika. S pisno noto je vsekakor predsednik društva Kanaltaler Kulturverein, Alfredo Sandrini, izrazil podporo vsem pobudam v prid ustanavljanju trijezične šole. Delegacija je tako v sredo, 10. maja, najprej bila na ladinskem večstopenjskem zavodu Scuola ladina di Fassa v kraju Pozza di Fassa/Poza. V okviru omenjenega zavoda delujejo vsi otroški vrtci, osnovne, srednje in višje šole v (dvojezični) dolini Fassa. Obiskovalcem je značilnosti in razvoj krajevnega šolskega sistema predstavilo samo učno osebje s šolsko ravnateljico Mirello Florian na čelu. Udeleženci so si med drugim lahko ogledali potek pouka v posameznih razredih. Za obiskovalce je bil še posebej zanimiv potek pouka v tamkajšnjih osnovnih šolah, kjer obstajata dve različni smeri. Ob navadni – v okviru katere prevladuje italijanščina, a je ladinščina vsekakor prisotna – je še druga večjezična smer, v kateri poučujejo več predmetov v ladinščini, nemščini in, od tretjega razreda naprej, angleščini. Od šolskega leta 2015/2016 so namreč šolsko ponudbo prilagodili smernicam pokrajinske šolske reforme, ki stavi na trijezičnost v italijanščini, nemščini in angleščini. Pobudo za to reformo je dal sam pokrajinski predsednik Ugo Rossi. V dolini Fassa so jo prilagodili svojim potrebam z večjezičnim modelom, v okviru katerega italijanščino, matematiko in verouk poučujejo v italijanščini, ostale predmete pa v ladinščini ali nemščini v prvem in drugem razredu ali še v angleščini od tretjega razreda naprej. V razredih so učenci zelo ustvarjalni. V četrtek, 11. maja, je delegacija obiskala šole v dolini Badia, ki se nahaja v pokrajini Bocen in kjer Ladinci uživajo verjetno najvišjo stopnjo zaščite v Italiji. Obiskovalci so si ogledali višje in srednje šole v kraju La Villa/La Ila/Stern, kjer sta jih sprejeli ravnateljici Monica Moroder in Claudia Canins. S tem, da srednje in osnovne šole v dolini Badia delujejo v okviru istega večstopenjskega zavoda, je Caninsova obiskovalce spremljala še v osnovno šolo Badia. Popoldne je delegacija obiskala še otroški vrtec Badia/Badia/Abtei, kjer jo je sprejela Ingrid Mussner, koordinatorka za otroške vrtce. V pokrajini Bocen je za šolsko ponudbo pristojna sama pokrajina, ki uživa višjo stopnjo avtonomije v primerjavi s pokrajino Trident. V šolah, ki se nahajajo na naselitvenem območju ladinske manjšine, se poučevanje predmetov odvija paritetno. Tako nekatere predmete poučujejo v nemščini in nekatere v italijanščini. Ladinščina je vsekakor prisotna od otroškega vrtca do višjih šol, bodisi kot predmet bodisi kot učni ali pomočni jezik. Še posebej zanimivo je za delegacijo bilo obiskati enega izmed otroških vrtcev, kjer se pouk odvija en teden v italijanščini, en teden v nemščini in en teden v ladinščini izmenično. enehno se odločamo in sprejemanje odločitev je ena temeljnih značilnosti našega življenja. Odločamo se osebno, se pravi, kar se tiče naših odnosov z bližnjimi in to tudi tedaj, kadar ničesar ne spremenimo, saj to pomeni, da smo odklonili druge smeri. Odločamo se toliko bolj v kolektivnem smi- slu, ko se kot družba, država, narod opredel- jujemo med tem ali onim skupnim stališčem, oziroma smo poklicani na volilno izbiro. Te- daj oddamo glas svojega prepričanja zase in za vse skupaj, za vse skupaj in zase. In prav te dni bo teh klicev kar nekaj, še prej pa nikakor ne moremo mimo odločitve Združenih držav Amerike, ki v osebi predsednika Donalda Trumpa izstopa iz obveznosti Pariškega pod- nebnega sporazuma. V tem primeru smo bili postavljeni pred dejstvo osupli, kako se lahko ena od najvplivnejših držav sveta, če že ne najvplivnejša, odreče soodgovornosti za zdravje našega planeta in s tem vseh ljudi. To je gotovo zelo slaba odločitev. Tu je treba do- dati, da je Trump jasno razkril značaj velikih kapitalov, ki jih predstavlja - slednje zanima le dobiček, varstvo okolja je potrata denarja. Volitve pa so v Veliki Britaniji, kjer naj bi vo- lilci dodatno podprli izstop iz Evropske unije. Več kot zaželen bi bil preobrat, saj je brexit za- nesljivo ena najbolj škodljivih odločitev, ki so se zgodile v novem obdobju. Ena najbolj ško- dljivih zato, ker izhaja iz vse bolj nenaklonje- nega odnosa dela angleškega prebivalstva ne samo do pribežnikov, ampak tudi do prisel- jencev iz še posebej vzhodnoevropskih držav. Volitve so nadalje v Franciji, ki bodo ugodne in s tem dobre le v primeru, če bo predsednik Macron skupaj s somišljeniki utrdil ali vsaj obdržal prepričljivo prednost. V nasprotnem primeru bo spet dvignil glavo zelo grob po- pulizem, ki se sklicuje na ljubezen do domo- vine, v imenu katere želi rušiti Evropsko unijo. To je sploh najslabši možni namen, saj je Evropska unija prijateljstvo med njenimi na- rodi, ki ga je stara celina iskala stoletja. Izid volitev, ki bi spet odprl vrata rušenju Evrope, bi bil škodljiva odločitev. Volitve so slednjič še v Italiji in kar je dodatno pomembno - v Gorici. Enako kot kjer koli drugje si želimo, da bi se kolektivna izbira opredelila za takšno prihodnost, ki bo koristna za vse. V primeru Gorice na srečo ne moremo govoriti o nevar- nosti te ali one odločitve, razmere so politično razvejane, a daleč od skrajnosti. Prav umirjeno stanje v mestu ob Soči je zato lahko botrovalo močni razpršitvi kandidatov naše narodne skupnosti, kar ni dobro in zahteva globljo ana- lizo. Pač pa si kot narodna skupnost, ki je vpli- ven del goriške stvarnosti, med drugim želimo še večjega sodelovanja z bližnjo Novo Gorico, saj je neuradni pretok med mestoma vse večji. Želimo si tudi ponovne oživitve rajonskih sve- tov, ki so bili pomembni za celotno prebival- stvo. Pri tem verjamemo, da bodo naši volilci dali svoj glas tistim svojim kandidatom, ki za imenovanimi željami zares trdno stojijo. Janez Povše N V otroškem vrtcu v kraju Badia Giorgio Banchig, Anna Wedam, Nadia Campana, Claudia Canins in Boris Preschern V osnovni šoli v kraju Pozza di Fassa Krovni organizacij i SKGZ in SSO bosta deželnemu odborniku Torrentiju predložili skupni predlog popravkov kriter i jev financiranja slovenskih primarnih ustanov. Dokument upošteva tudi predloge, ki so jih iznesle same primarne ustanove v usklajevalnih delovnih skupinah. Na srečanju deželnih vodstev krovnih organizacij, ki je potekalo v KB centru v Gorici, so poleg teme financiranja obravnaval i tudi druge argumente, ki so na dnevnem redu naslednje seje deželne posvetovalne komisije, ki se bo sestala 9. junija v Trstu. Predsednika Rudi Pavšič in Walter Bandelj sta poročala o pobudah, ki sta jih sprožila glede vprašanja uvedbe večjezičnega šolanja v Kanalski dolini, in o srečanju z odgovornim pri Deželnem uradu za slovenske šole Igorjem Giacominijem. Potrebno je izdelati čimbolj enovit predlog, ki mora sloneti na izhodiščih zaščitnega zakona, zato se bo na to temo moralo sestati manjšinsko zastopstvo. Vodstvi krovnih organizacij podpirata prizadevanja za obnovo stadiona Prvi maj, ki mora dobiti vsemanjšinsko razsežnost in postati osrednje slovensko športno središče v Trstu. Strokovnjakom bo zaupana naloga, da preučijo tudi najprimernejšo rešitev lastninskega vprašanja nepremičnine, ki bo predmet investicije nekaj milijonov evrov. Sredstva naj bi črpali iz rezerv, ki so nastale v zadnjih letih zaradi neuporabljenih sredstev iz nekaterih členov zaščitnega zakona. Kadrovska in vsebinska vprašanja Slovenskega stalnega gledališča je treba reševati z dialogom in dogovarjanjem. Novo vodstvo SSG bo moralo izdelati srednjeročno razvojno strategijo naše osrednje kulturne ustanove, ki naj vsebuje tako finančne kot umetniško-vsebinske rešitve, ki bodo privabile v gledališče čimveč obiskovalcev in bodo okrepile zasidranost teatra v obmejnem prostoru. Tu bo odigralo pomembno vlogo tudi Društvo slovensko gledališče, ki je eden od ustanovnih članov SSG. Na srečanju deželnih vodstev SKGZ in SSO so se dogovorili, da bodo v kratkem predstavil i skupni servis za uveljavljanje pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji. Šlo bo za svetovalnico, ki bo posebej pozorna pri uveljavljanju pravic posameznikov, za utrjevanje jezika v javnosti ter za vidno dvojezičnost tako v javnem kot v zasebnem sektorju. SKGZ in SSO bosta jeseni izdal i skupno brošuro, v kateri bo predstavljena bogata stvarnost manjšinskega organiziranega sveta. SSO - SKGZ Na fotografiji, ki je bila posneta v Gorici konec minulega tedna na priložnostnem nogometnem igrišču, so fantje klasičnega liceja Primož Trubar iz Gorice in nekdanji dijaki te goriške šole, ki so se srečali na že 21. nogometni tekmi med nekdanjimi licejci in sedanjimi. To je najlepši primer, da ima klasični licej Primož Trubar močno, prepoznavno identiteto, saj gre za lepo druženje, pri katerem ni toliko pomemben izid nogometne tekme, kot je pomembno dejstvo, da se "klasiki" radi srečujejo tudi izven šolskih, obveznih dejavnosti. Ker je danes v "vsegliharskih" odnosih, tudi v šolstvu, vse premalo iskanja identitete posameznih šol, z veseljem povemo, da na Goriškem "klasiki" še vztrajajo in je vsako leto ob koncu šolskega leta prijetno, ko priredijo nogometno tekmo, ki ji pravijo kar "li- cejci-exlicejci". Po tekmi imajo vsi skupaj piknik in druženje. Tako je bilo tudi letos. Čestitamo! Aktualno 8. junija 2017 3 S 1. strani Upravne volitve 2017 ... Na Tržaškem: Devin Na- brežina Na Tržaškem bodo obnavljali le eno občino, ki je ena izmed naših zgodovinskih sloven- skih uprav, slovenska narod- na skupnost je tu zgodovin- sko prisotna in daje občinske- mu ozemlju svoj pečat. Občina Devin Nabrežina šteje 8.500 prebivalcev, občinska stavba domuje v Nabrežini, občinsko ozemlje premore več vasi, ki se razprostirajo med Krasom in morjem, od Sesljana, Križa in Ribiškega naselja do Cerovelj, Medje va- si, Prečnika, Praprota, Štiva- na, Trnovce, Vižovelj in novo- nastalega turističnega naselja Portopiccolo. Leta 2012 je na volitvah zmagal predstavnik leve sredine Vladimir Kukan- ja, ki se je po enem mandatu odpovedal kandidaturi, nje- govega imena ni niti med kandidati za občinski svet, medtem ko nastopajo nekate- ri njegovi odborniki in občin- ski svetniki. Za župansko me- sto se tokrat poteguje pet kan- didatov oz. kandidatk, ki jih podpira 13 list, na katerih je 173 kandidatov za občinski svet, ki premore 16 mest. Poglejmo podrobneje: Federi- co Barbieri je kandidat treh list, in sicer Liste za zaliv, Združeni za Devin Nabrežina in Zelenih; Martina Svetlič je kandidatka občanske liste Za Kras; Daniela Pallotta je kan- didatka enotne desne sredi- ne, podpira jo pet list, in sicer Forza Duino Aurisina, Rivolta Duino Aurisina, Fratelli d'Ita- lia-Alleanza nazionale, Sever- na liga in Liste Ret-Autono- mia responsabile; Mitja Ozbič je kandidat leve sredine, v podporo ima tri liste, in sicer liste Skupaj, Stranke Komuni- stične prenove Evropska levi- ca in Demokratske stranke; Lorenzo Celic je kandidat Gi- banja petih zvezd. Na Goriškem: Gorica V goriški pokrajini bodo na volišča šli volilni upravičenci štirih občin, med katerimi je Gorica tista, ki bo v deželnih političnih krogih najbolj od- mevala. V vsakem primeru bo posoško mesto junija imelo novega župana, saj desnosre- dinski Ettore Romoli po dveh mandatih ne more več kandi- dirati. Za njegovo mesto se ponuja kar devet županskih kandidatov. Na prvem mestu na glasovnici bo kandidat Združene levice Roberto Cri- scitiello, stranka je tudi edina lista, ki ima slovensko-itali- janski naziv. Na drugem me- stu je edina ženska županska kandidatka Ilaria Cecot, ki jo podpira lista Articolo 3 Gori- zia sociale, tretji na seznamu je Giancarlo Maraz, kandidat Gibanja petih zvezd, nakar je tu kandidat desnice, Movi- mento popolare degli italiani Gorizia, Franco Bertin, na pe- tem mestu je Federico Portel- li, ki ga podpirata dve občasnki listi, in sicer Borghi in Gorizie, Andrea Picco je kandidat goriškega Foruma, za njim je kandidat desne sre- dine Rodolfo Ziberna, ki ima ob sebi kar osem list, stran- karskih in občanskih: Aiutia- mo Gorizia, Unione di cen- tro, Severna liga, Forza Italia, Fratelli d’Italia, Popolo di Go- rizia, Stranka upokojencev in Autonomia responsabile; Sil- vano Gaggioli je kandidat občanske liste Gorizia c’e’; na devetem mestu je še kandidat leve sredine Roberto Collini, ki ga podpirajo štiri liste, tudi v tem primeru strankarske in občanske, in sicer Demokrat- ska stranka, ki ima tudi troje- zični naziv Guriza Gorizia Gorica, Percorsi goriziani, Gorizia e’ tua in Gorizia 100 sogni. Vsega skupaj torej 20 list, ki premore kar 665 kandidatov za občinski svet, na razpolago pa je 40 mest občinskih svet- nikov. Krmin Ob Gorici bo zanimivo poli- tično soočenje tudi v Krminu. Občina šteje 7.400 prebival- cev, ob glavnem naselju je za Slovence zanimiv Bračan, kjer domuje slovenska osnov- na šola, ob njem pa predvsem slovenska zaselka Plešivo in Ceglo. Na Krminskem se pre- pletata furlanski in slovenski jezik, občina je vključena v območje zaščite za Furlane in Slovence. Občino je dva man- data vodil levičar Luciano Pa- tat, zgodovinar in šolnik, av- tor številnih monografij predvsem o fašizmu, po dveh mandatih ne more več kandi- dirati. Za njegovo mesto se potegujejo trije kandidati, ki jih podpira pet list, na nobeni od teh ne nastopajo strankar- ski simboli. Kontinuiteto z dosedanjo upravo predstavlja dosedanja podžupanja Lucia Toros, ki jo podpirata dve občanski listi, in sicer Uniti per Cormons in Progetto per Cormons, na ka- terih nastopajo tudi Patat in nekateri nekdanji odborniki; na drugem mestu je Simone Bressan, ki ga podpira občan- ska lista SiAmo Cormons in je s političnega vidika nov obraz, protikandidat desne sredine, ki se tokrat prvič predstavja enotno, pa je opo- zicijski občinski svetnik Ro- berto Felcaro, ki ga ravno ta- ko podpirata dve listi, in sicer Direzione Cormons in Start. Zagraj Na Goriškem bodo volilni upravičenci obnavljali še dru- go upravo, ki je s slovenskega gledišča zanimiva, in sicer občino Zagraj. Ta šteje pri- bližno 2.200 prebivalcev in premore nekaj slovenskih za- selkov, točneje Petovlje, Zdravščine in Ušje, kjer se iz- vaja vidna dvojezičnost, za kar je občina vključena v sez- nam 32 občin, kjer se izvaja zakon 38/01. Dosedanja županja, Slovencem naklon- jena predstavnica Demokrat- ske stranke Elisabetta Pian, ne more več kandidirati. Zani- mivost tokratnih volitev je v tem, da dva županska kandi- data izhajata iz leve sredine, tretji pa je blizu Gibanju pe- tih zvezd, kar pomeni, da de- sne sredine tokrat ni, stran- karskih simbolov niti. Poglej- mo podrobneje imena: Bar- bara Perazzi je kandidatka li- ste Orizzonti comuni in jo je predlagala sama Pianova, ki je tudi na listi, na 12. mestu nastopa tudi glasbenik Pa- trick Quaggiato; na drugem mestu je Marco Vittori, ki je kandidat liste Agire comune in je bil v Pianovi upravi podžupan, na tretjem mestu pa je Annarella Birri z listo Ri- nascere Sagrado. V nedeljo bodo na Goriškem volitve tudi v posoškem Škoc- janu. Na Videmskem: Sovodnja Na Videmskem bodo v nedel- jo imeli največ novih župa- nov, in sicer 13. Nas pobliže zanimajo tri občine, in sicer Sovodnja v Nadiških dolinah, Tipana v Karnajski dolini in Trbiž v Kanalski dolini. Najprej se bomo mudili v So- vodnji, ki šteje nekaj več kot 400 prebivalcev, pred enim stoletjem jih je premogla 2.000. Gre za gorsko občino, ki je vključena v nadiško me- dobčinsko zvezo, pod njeno upravo spada tudi 1641 me- trov visok beneški očak Mata- jur. Ob sami vasi, ki daje občini ime, je več večjih ali manjših zaselkov od Trinko- vega Trčmuna do Mašer, Čeplešišča, vasi Matajur, Strmice, Ložaca in Polave, kjer že 25 let deluje budistični center. Občino Sovodnja upravlja levosredinska uprava Germana Cendoua, ki je bil izvoljen leta 2012 z občansko listo, ki je v tej občini nastala v devetdesetih letih. Germa- no Cendou se bo v nedeljo potegoval za drugi mandat, na občanski listi kandidirajo tudi dosedanji podžupan in odbornik. Njegov protikandi- dat je Roberto Trinco, ki ga podpira lista Quota 1641, na kateri so štiri imena, ki so na- stopala pred petimi leti na li- sti, ki je podpirala kandidata Paola Cariolo. V Sovodnji je torej slika enostavna: dva županska kandidata in dve li- sti, ki ju podpirata z 21 imeni za občinski svet, ki v Sovodnji šteje 12 mest. Tipana Čisto drugačna zgodba se piše v Tipani, občini, ki šteje nekaj več kot 600 prebivalcev, pred enim stoletjem jih je premo- gla 3.700. Med vasmi in zasel- ki so na tem koncu še Viškorša, Prosnid, Brezje in Plestišča. V Tipani bi moralo do volitev priti leta 2019, a se je med upravno potjo levosre- dinskega župana Claudia Grassata v politični večini zapletlo, župan in odbor sta morala odstopiti, avgu- sta lani pa je na županstvo prišel komisar, ki ga je ime- novala dežela. Med kamni spotike politične debate je bilo tudi vključevanje občine v medobčinsko zve- zo, o kateri je nato odločal komisar. Volilni upravičenci v Tipa- ni bodo imeli na voljo tri županske kandidate. Alan Cecutti je bil pred priho- dom komisarja podžupan, je predsednik Kmečke zve- ze za videmsko pokrajino, podpira ga lista Noi il fiu- me e la montagna; stran- karski kandidat Luca Ploz- ner z listo Fratelli d’Italia - Alleanza nazionale se je v volilno areno prikazal ne- napovedano, za župansko mesto se poteguje tudi Na- tascia Comelli, ki je bila doslej opozicijska občinska svetnica, podpira pa jo lista Gente nuova per ricomin- ciare. Trbiž Poglejmo še v Kanalsko doli- no, kjer bodo obnavljali glav- no upravo tega območja, in sicer Trbiž. Občino na trome- ji, ki šteje približno 4.300 pre- bivalcev, že tradicionalno vo- di desna sredina, kar velja tu- di za sedanjega župana Rena- ta Carlantonija, ki zaključuje svoj drugi mandat in ne more več kandidirati. V desni sredi- ni tokrat niso našli skupnega jezika, Forza Italia in Fratelli d’Italia se volilcem ponujata z dvema kandidatoma, Sever- na liga pa se je dogovorila s Forza Italia in svojega kandi- data nima. Poglejmo podrob- neje: Franco Baritussio je med leti 1997-2007 bil dva mandata trbiški župan, dva mandata je bil tudi deželni svetnik, podpira ga lista Fra- telli d'Italia - Alleanza nazio- nale Vivi Tarvisio; predsednik deželne smučarske zveze Franco Fontana je bil član trbiške uprave v osemdesetih letih, podpira ga občanska li- sta Rilanciamo Tarvisio, zanj se je izrekla tudi leva sredina; Renzo Zanette je trbiški podžupan, njegovo kandida- turo podpira Carlantoni, na- stopa torej v luči kontinuitete upravljanja, podpirata ga dve listi, in sicer Forza Italia in Se- verna liga. Delež Slovencev in Nemcev je danes na Trbižu znatno manjši kot pred enim stolet- jem, za Slovence so v občini pomembne predvsem Žabni- ce s Svetimi Višarjami, ob njih so še vasi Rabelj, Kokovo, Bela Peč, Rute. V 6. členu sta- tuta občina priznava prisot- nost slovenske in nemške manjšine in rabo nemškega, slovenskega in furlanskega je- zika. Če ostajamo na Videmskem, bodo volitve tudi v Linjanu in Červinjanu, Buji in Taržizmu, če omenimo le večje realno- sti. Na Pordenonskem pa bo- do obnavljali 9 uprav, med te- mi so Aviano, Casarsa, Mania- go in Prata. S 1. strani Volimo kandidate SSk! upan Ettore Romoli je skle- nil svoj drugi mandat in ne more več kandidirati. To pa je prava priložnost, da v Gorici obrnemo stran in začnemo zno- va. Ponovno pa smo torej tudi pokli- cani, da z vsemi našimi glasovi iz- volimo predstavnike Slovenske skupnosti v goriški občinski svet, ki se bodo zavzemali za dobro vseh občanov, za povečanje števi- la rojstev in prijazno družinsko politiko, za socialni in gospodar- ski razvoj, za vsem dostopno in čezmejno zdravstvo, za spoštljivo upravljanje s teritorijem, za kultu- ro sožitja. Pri vsem tem pa bodo še posebno pozorni do spošto- vanja in uveljavljanja pravic, ki so nam zakonsko zagotovljene: ena- kopravnost slovenskega jezika v javnosti in javni upravi. Kandidati SSk Walter Bandelj, Marilka Koršič in Marko Zavadlav pa bodo nastopili na občanski li- Ž sti Gorizia 100 sogni, ki ima v vo-lilnem znamenju tudi simbol li-pove vejice. Lista se predstavlja Goričanom kot konkretna možnost, preko katere se lahko uresničijo vse tiste nji- hove potrebe, želje in, zakaj ne, tudi sanje, da se bo naše mesto spre- menilo v prostor, kjer je naš resnični dom. Zmaga na volitvah pa je mogoča, če volimo mo- dro ter pametno in ne razpršujemo glasov. Ne dajmo se zavesti od ve- likega števila županskih kandidatov in še večje- ga števila kandidatov za občinski svet, med ka- terimi je tudi precejšnje število Slovencev. Mest na razpolago v go- riškem občinskem sve- tu je le 40 in Slovenci bomo v njem zastopani, če bomo glasove in preference koncentrirali na kandidate in liste, ki imajo realno možnost zmage in izvolitve. Za SSk je to lista GORIZIA 100 SO- GNI in trije kandidati Walter Ban- delj, Marilka Koršič in Marko Za- vadlav. Pri tem izkoristimo možnost, da oddamo dve po spo- lu različni preferenci: BANDELJ / KORŠIČ v Madonnina del Fante, v Ločniku, v Pod- gori in v Pevmi-Oslavju- Štmavru; KORŠIČ / BANDELJ v Stražcah, v Placuti-Sveti Go- ri, v Gorici center in Pod- turn-Sv. Ana; ZAVADLAV / KORŠIČ v Štan- drežu in v Rojcah. V Krminu pa se je SSk odločila, da podpre sloven- skega rojaka in priznanega vinogradinka Davida Buzzi- nellija, ki kandidira na občanski listi Direzione Cor- mons v podporo županske- mu kandidatu Robertu Fel- caru. Davida Buzzinellija je potrebno odločno podpreti, ker predstavlja slovensko stvar- nost na Krminskem. Marilka Koršič Walter Bandelj Marko Zavadlav Kristjani in družba8. junija 20174 ogled laika proti oltarju je včasih malce drugačen od tistega z one strani, ki gleda proti cerkvenim klopem. Pogovor o tem pa včasih rodi kaj zanimi- vega. S soprogo sva si vsako leto želela otroke voziti k šmarnicam, česar nama praktično nikoli v petnaj- stih letih ni uspelo. Vzrokov je bi- lo veliko: sedem kilometrov vožnje od Manžana do Kopra, pol- na in plačljiva parkirišča, pozna ura glede na družinski urnik. V najinem otroštvu teh proble- mov ni bilo: k šmarnicam smo hodili peš, ker smo živeli tako bli- zu cerkve. Vsako leto se spomin- java najinih šmarnic in zato nama je žal, da najini otroci te- ga niso doživeli. Nepozabni so bili obšmar- nični rožni ven- ci na terasah vi- pavskega male- ga semenišča, ko smo molili ravno v času pa- letno barvitih sončnih zato- nov. Kar dolgo je tra- jalo, da sva z ženo našla rešitev za šmarnice. Na našem vrtu sredi sta- re vasi, v kateri je kar precej ve- roučencev, sva sklenila narediti nekakšne “zasebne” šmarnice. Župnik Primož Krečič je to takoj sprejel. Uro smo postavili 30 mi- nut pred mašo, da še vedno omo- gočimo obisk večerne maše. Po zgledu papeževega srečanja z mladimi v Postojni sva se odločila, da bo program povsem prilagojen otrokom. Če pride kdo od odra- slih, to mora sprejeti. Zato sva že na začetku ustavila pobudo gospe, ki je želela šmarnicam in litani- jam dodati večerne avemarije. Za otroke, ki doma redko molijo, so namreč že litanije velikokrat pre- dolge. Zato sva raje pobožnosti dodala tri pesmi ob kitari. Otroci so bili nad petjem najbolj nav- dušeni, bolj kot nad litanijami in šmarničnim branjem. Imeli smo šest različnih pesmi, natisnjenih tudi na listih. Izbrala sva bolj di- namične (Poletel bom) ali take, ki P se pojejo v dveh zborih (Prihajamk tebi). Samo en dan kitare ni bilo.Učinek je bil viden, zato tega za nobeno ceno nisva ponovila. Za nakup posterja in nalepk se ni- sva odločila. Ne toliko zaradi cene kot zaradi tega, ker nisva videla smisla, da bi plakat do konca po- lepil le otrok ali dva. Če bi dajala nalepke tudi za odsotnost, pa vse skupaj nima smisla. Namesto tega sva vsakič po koncu vsakemu dala po en bonbon. Tudi tu sva, na po- dlagi izkušenj, vztrajala pri enem bonbonu in pri tem, da bonbo- nov nismo pošiljali odsotnim bratcem in sestricam. Otroci, ki imajo sicer doma gotovo na kilo- grame sladkarij, so po koncu šmarnic kar planili k delivcu bon- bonov. Neverjetno se je zdelo. Opazila sva, da otroci nimajo prav veliko znanja s področja vere in je- zika. Zato sva med litanije uvrstila tudi svetnike prisotnih otrok, ki so jih morali sami povedati. Tako zdaj vsi manžanski otroci vedo za svoje patrone. Litanije smo tudi prirejali. Dodani vzkliki so bili: Kraljica manžanskih otrok, Kralji- ca Istre, Kraljica Slovenije... Prve dni sem to delal jaz, naslednje pa kar otroci sami. Načrtno smo do- dajali tudi vzklike v slogu Mati Ti- nova, Mati Tinina, Mati Lukova, Mati Lukasova... Tudi tu otroci namreč niso znali pravilno sesta- vili svojilnosti, a so se tretji dan že vsi navadili vseh oblik. Tako so ne- kateri prvič izvedeli, da se ne reče “Mati od Mojce”, ampak Mati Mojčina. To seveda ni bilo nič drugega kot dobra stara formula primorskih duhovnikov, ki so naše dede pri verouku na skrivaj učili - slovenščine. Litanije so delno vodili sa- mi otroci, po dva in dva. Nekateri jih danes že znajo na pamet. Naučili so se jih mimogrede. Za šmarnice sva izbrala knjigo le- tošnjih šmarnic, saj so pripovedo- vale zgodbo o nastanku primor- ske Svete Gore. Zgodba Kristine Tičar je lepo napisana in v njej kot glavna junaka in lep zgled nasto- pata slepi Jan in Urška Ferligojeva. A otroci med branjem niso po- slušali pozorno. Stavki so namreč predolgi, vsebina pa je primerna za otroke višjih razredov osnovne šole. Prihodnje leto bova izbrala izključno šmarnice, ki bodo za otroke zanimive in primerne za glasno branje. Pa čeprav bova zato posegla po kakih šmarnicah iz- pred več let. Želiva si, da bi tako razmišlja- li tudi katehe- ti, ki odločajo o šmarnicah za naslednje leto. Tudi nad vsa- kodnevno na- logo ob vsa- kem poglavju šmarnic nisva bila vedno navdušena. Vi- diva jih veliko- krat preveč po- dobne druga drugi in me- stoma pretežke. Zato sva jih poe- nostavila ali spremenila. “Napiši tri stavke o Urški Ferligoj. ” Ali: “Nariši risbico, ki jo bomo poslali uredništvu Pastirčka. ” Upam, da najina kritika letošnjih šmarnic pri katehetih in založniku ne bo vzeta slabonamerno. Povsem do- bronamerno poveva svoje mnen- je, saj si želiva le, da bi otroci šmar- nice čimbolj vzljubili. Šmarnice smo imeli vsak dan, tu- di ob nedeljah. Vedno ob isti uri, saj si otroci sicer težko zapomnijo spremembe. Kakih ducat otrok je prihajalo. V času obhajila je bilo tudi samo pet otrok, od tega štirje najini. A nisva obupala. Vseh imen otrok bi našteli okoli 25. Tu- di kak musliman in neveren se je našel. Za sklep šmarnic je prišel tudi žup- nik. Spekli smo perutničke in čevapčiče. Bilo je resnično lepo. Vsekakor bomo šmarnice prihod- nje leto ponovili. Tino Mamić Cerkveni in družbeni antislovar (37b) K kot KARMA (2) adaljujemo, kjer smo končali. Splošno rečeno, naj bi karma razložila lo- giko reinkarnacij kot neko pot osvoboditve in dojemanja (muk- ti). Duše naj bi se tako razvijale oz. evolvirale na višjo raven po nekih slučajnih preskokih. Glede na orientalsko modo in zanimanje šestdesetih in sedemdesetih let in z New Agem, je zadeva postala tu- di statistično relevantna, namreč sprejemanje takšnih idej, ki pošte- no povedano nimajo kaj dosti z izvirnimi orientalnimi nauki, ampak tu nimamo namena razvi- jati še te dodatne teme. Zdi se, da se želi s karmo poskusiti, da se je mogoče osvoboditi svetopisem- skih in evangeljskih zapovedi ter »ozke poti«, ki jo je oznanil lju- dem Gospod Jezus. Imamo nam- reč dvojno zanikanje odgovorno- sti. Najprej zaradi tega, ker se trdi, da bo vedno še ena možnost za očiščenje v enem od prihodnjih življenj, torej se lahko še počaka na to, da bi živeli moralno in od- N govorno – za to bo že enkrat čas,zaenkrat pa uživajmo. Po drugistrani pa imamo zanikanje oseb- ne odgovornosti posameznika za dejanja – če namreč zadeve ne gredo dobro, je za to kriva karma, ne pa posameznik, ki je neko de- janje storil. Vzročno-posledično pravilo se, če ga gledamo v smi- slu, kakor ga razumejo zahod- njaški zagovorniki karme, pravza- prav močno zrelativizira. Po drugi strani imamo tudi neke vrste de- terminizem, torej neke vrste ob- sodbo, da pač ne more biti dru- gače, da se proti usodi ne da bori- ti, se ne da nič storiti. Koliko je po- tem sploh po tem gledanju posa- meznik še vreden? Posamezniko- va edinstvenost je povsem izničena. Karma tudi izničuje smisel za greh – če je konec kon- cev usoda vseh, tako dobrih kot slabih, enaka, saj se enkrat vsi na neki način “odrešimo”, potem greha in individualne odgovor- nosti ni več. To seveda koristi so- dobni miselnosti, ki jo tako pro- pagirajo svetovni mediji, ko je po- tem vse dovoljeno in zakaj bi si sploh obremenjevali vest... Najbrž je odveč poudarjati, kako ne takšnega ne podobnega koncep- ta, da gre namreč vzročno-posle- dično pravilo onkraj smrti (rein- karnacija, metempsihoza, tran- smigracija duš...), ne najdemo ne v Svetem pismu ne pri cerkvenih očetih, v izročilu, kakor tudi ne v nauku Cerkve, niti prvotne ne. Krščansko učenje in učenje Cer- kve je učenje Jezusa samega, ki pravi, da posledice našega rav- nanja pridejo takoj, ko umremo, četudi ostaja na neki način dina- mična za duše, ki so še potrebne očiščevanja, vendar je hkrati tudi res, da so slednje že namenjene večni nebeški sreči. Pravzaprav pa so posledice takojšnje tudi v življenju samem, če ga gledamo v duhovnem smislu, a to bi potre- bovalo posebno obravnavo. Jezus pogosto opozarja k budnosti, da ne pride do neprijetnega prese- nečenja, to pa zato, ker je očitno življenjska priložnost ena sama. Na koncu je torej tako, kot pravi Toto', da kdor je dobil, je dobil, kdor je dal, je dal. Andrej Vončina Krščeni v Jezusovo smrt Sveti Pavel piše v Pismu Rimljanom, da smo bili krščeni v Jezusovo smrt, da bi mogli z njim vstati v novo življenje. (Rim 6, 3-4) V prvih sto- letjih so krščevali odrasle ljudi. V času priprave so se morali odpovedati hudobiji in poganskim navadam. Tudi sam krst je s trikratno potopit- vijo predstavljal smrt staremu človeku in vsta- jenje v novo življenje. S tem so se krščenci okle- nili Jezusa, ki je prehodil pot bolečine, trpljenja in smrti, v katero ga je pripel- jala človeška hudobija. Mnogi ljudje životarijo, dopuščajo, da jih vodi zlo, postajajo nasilni, kradejo užitke, so kot živi mrtveci. Njihovo umiranje ostaja prazno, samo in brez izhoda, če se ne poveže z Jezu- sovim trpljenjem in umiran- jem. Umreti v Jezusovi smrti pomeni umreti lažni samoza- dostnosti in grehu, prekiniti z njegovo vsemogočnostjo in sladkostjo. Krst je odločitev za polno življenje v milosti in ne več za življenje na pol, malo z milostjo, malo z zlom, sploh pa prekinitev z ravnodušnostjo, ki postaja vse bolj razširjena. Cilj krstne odpovedi ni smrt in omejitev, am- pak izkušnja Očetove ljubezni, ki nas vleče iz starega v novo življenje, kjer se podarjamo dru- gim, jim služimo ter se zavzemamo za resnico in pravico. S krstom stopimo iz Babilona, ki je mesto greha, laži, korupcije, hinavščine in egoizma, v Sveto mesto, v katerem vladata lju- bezen in spoštovanje. To ne pomeni, da se od- daljimo od ljudi, s katerimi živimo, ampak da se odpovemo grešnemu mišljenju in delovan- ju. Kar je povezano z zlom, mora umreti in se ne množiti pri posameznikih in v družbi. Zato je potrebna sodba križa, ki je v razkritju hudo- bije in njenih posledic. Sveti Frančišek je vabil ljudi, da si na čelo narišejo znamenje spokor- nega križa. To znamenje je bilo izraz odločitve za resnično križarsko vojno, ki ni bila usmerje- na proti nevernikom in Saracenom, ampak proti vernikom, da bi odpravili svojo nevero in hudobna dela, se skesa- li in spreobrnili. Po križu je Jezus stopil v naš greh, ga vzel nase in pretrpel do njegovih globin. Podobno je bil tudi sveti Pavel pripra- vljen iti v pekel in biti ločen od Kristusa, da bi mogel rešiti brate po krvi. Ta pekel oddalje- nosti od Boga živijo in živimo v današnji kul- turi in javnem življenju. Vse je prežeto z gla- snim, še bolj pa s tihim uporništvom do Boga in Kristusa, ki prehaja v veliko morje ravno- dušnosti. Krščeni smo v Jezusovo smrt, da bi umrli tej smrti in neživljenju ter sprejeli dar njegove ljubezni. V moči velikonočne obuditve nam bodo odpadle spone, hudobije, nered, odlašanja. Naša srca bodo postala odprta za od- puščanje in izhod, opazili bomo ljudi ob sebi in delili z njimi svoje življenje. Zato nas sveti Pavel vabi, naj se ne hvalimo z drugim kot s križem našega Gospoda. Tam smo vedno na trdnem in zdravem začetku. ZNAMENJE KRIŽA PRIMOŽ KREČIČPogled iz klopi Šmarnice zasebno Trst / Katinara Zakramenta sv. obhajila in sv. birme, v nedeljo pa še farni praznik upnijska dejavnost na Katinari je letos dosegla svoj višek s prvim sv. obhajilom (14. maja) in sv. birmo (21. maja), ki jo je podelil tržaški škof, nadškof Giampaolo Crepaldi. Na Katinari sta osnovna in srednja šola s slovenskim učnim jezikom, ki jo obiskujejo učenci in dijaki iz mesta in okolice, saj je zaradi Ž bolnišnice povezana sštevilnimi avtobusnimiprogami. Na farni praznik Svete Trojice, 11. junija, pa bo “likof” bogatega dogajanja. Občestvo je sklenilo tudi prvi niz obiskov številnih cerkvenih poslikav Toneta Kralja s potovanjem v Kostanjevico na Krki na stalno razstavo bratov Kraljev, Goršeta, Jakca in drugih. Pomen teh poslikav odkriva sedaj tudi širša javnost ob nedavnem izidu knjige, ki odkriva del te ustvarjalne dejavnosti. Pričetek svete maše na Katinari ob 9.15. Katinaro povezuje kar sedem prog. V senci košatih lip bodo narodne noše po maši in pred bogato družabnostjo delile tradicionalne blagoslovljene kolače. Prvoobhajanci: Ilenia, Jakob, Ema, Giacomo, Francesca, Sofia, Marko, Petra, Thomas, Pamela Birmanci: Paola, Erik, Samantha, Emil, Francesca, Massimiliano, Sophie Kristjani in družba 8. junija 2017 5 Ob prazniku obiskanja Device Marije Dan za Magnificat na Sveti Gori olitvena revija Magnicat® si je na trgu verskega tiska, v štirih letih izhajanja, zgledno utrla pot med naročnike. Ob prazniku Obiskanja Device Marije, založba Družina vsako leto organizira Dan za Magnificat, s poudarkom, da gre za molitveni dan po zgledu Device Marije. Tako kakor se je ona odpravila v gore k sorodnici Elizabeti in tam izpovedala svoj Magnificat, tako tudi molivci, ki jih povezuje molitvena revija Magnificat, skupaj poromajo na eno od slovenskih Marijinih svetišč in preživijo dan v molitvi in češčenju Gospoda. Letos jih je pretegnila Sveta Gora z jubilejno 300-letnico kronanja milostne podobe. Najprej so se srečali s koprskim škofom msgr. dr. Jurijem Bizjakom, ki jim je ob likih M svetopisemske žene Judite inbožje Matere Marijespregovoril o držah molivca, ki posvečuje Boga. Popoldan so lahko izbirali med štirimi izobraževalnimi delavnicami in poglobili posamezen element molitvene revije. Molitev na način Lectio divina je vodil dr. Primož Krečič. Muzikologinja dr. Katarina Šter je predstavila bogato liturgično dediščino koralnega petja ter udeležence delavnice naučila Marijansko koralno antifono Exsurgens Maria – Marija je vstala, s katero so uvedli sveto mašo. Patrist dr. Miran Špelič je vodil delavnico o cerkvenih očetih. Namesto napovedanega Renata Podbersiča, pa je delavnico o zgodovini Svete Gore vodil Jurij Rosa. Odgovorni urednik molitvene revije Magnificat, dr. Miran Špelič, je med mašo nagovarjal romarje: “Revija nas uči Marijinih drž, kakšni naj bomo pred Gospodom – odprti za delovanje Svetega Duha. Iščimo gore, kamor se bomo vzpenjali in slavili Gospoda. Kadar slavimo Gospoda, se v nas dogaja odrešenje. V ta svet rojevamo veselje in dejanja, ki so del odrešenjske zgodovine. Pustimo delovati Svetemu duhu in bodimo obrobni prinašalci evangelija, izražajmo veselje, ker smo odrešeni”. Sveže in ubrano je donelo s kora, ki so ga napolnili pevci CePZ Zvon in OPZ Zvonček pod vodstvom Damjane Kinkela iz župnije Ilirska Bistrica. Tradicionalno praznovanje sv. Socerba, ki goduje 23. maja, je tudi letos privabilo v podružnico v Socerb zveste vernike. Bogoslužje sta skupaj obhajala župnik Metod Lampe iz Doline, kamor je Socerb spadal v starih časih, in klanški župnik Iztok Mozetič, h kateremu Socerb spada danes. Z lepo ubranim petjem je sodeloval Združeni zbor ZCPZ iz Trsta, ki ga je vodil zborovodja Edi Race, ob orglah pa spremljala mlada organistka Alenka Cergol. Prepevali so Marijine pesmi, sklenili pa z zahvalno pesmijo za vse milosti, ki so jih bili v Socerbu deležni v preteklem letu. Obnovitvena dela potekajo počasi, a vztrajno napredujejo. Duhovno izkustvo, ki ga je obiskovalec doživel z obiskom bogoslužja, se je lepo podoživljalo tudi zunaj v vaškem jedru pred cerkvijo, od koder pogled seže daleč v tržaški zaliv, kjer se stikata morje in nebo. / jba Socerb Molitveni dan so sklenili s procesijo do Frančiškovega hriba in slovesnimi petimi večernicami. Celodnevnega programa so se udeležili mnogi romarji iz vse Slovenije. Zvesta obiskovalca Dneva za Magnificat sta tudi Majda Cibic in Sandi Cergol iz Trsta. Molitvena revija Magnificat jima je zelo dragocena in nadvse uporabna v vsakdanjem življenju. Ocenjujeta, da je slovenskim vernikom v mestu dragocena pomoč pri spremljanju bogoslužja v slovenskem jeziku, saj med tednom pretežno ni slovenskih maš. Ob Magnificatu lahko v domačem jeziku sledijo maši v italijanskem jeziku. Izpostavila sta še rubriko “Duhovne drobtinice”, ki so bralcu v spodbudo za bolj polno življenje iz vere. Gre za kratke drobce iz življenja že razglašenih svetnikov, ki so polni modrosti ali pa jih prispevajo verni kristjani s pričevanjem o tem, kaj Bog dela danes v njihovem življenju. Jba Narodna galerija v Ljubljani razstavlja zaklade evropske zgodovinske dediščine Ave crux alba! 800 let Malteškega reda na Slovenskem 23. okt. 1217 je datira- na listina, v kateri pa- pežev legat in sal- zburški nadškof Eberhard II. (1200-1246) poroča, da se njegov vazal Friderik III. Ptujski (u. 1220) odpoveduje dajatvam špitala v Melju pri Ma- riboru (pripadal bra- tom sv. Janeza), ki si jih je prilaščal kljub privilegiju o dajatvah, ki ga je bratom sv. Ja- neza podelil že papež Inocenc II. (1130- 1143). Listina dokazuje pri- sotnost Malteškega vi- teškega reda na Slo- venskem že častitljivih 800 let! Redovni bratje sv. Janeza so imeli pri nas skupno 3 komen- de, kakor so imenovali svoje gospodarske po- sesti - v Melju pri Ma- riboru, na Polzeli in pri Sv. Petru na Kran- jskem (danes imen. Komenda pri Kamni- ku). Kdo so bili Redovni bratje sv. Janeza in kakšno povezavo imajo z Malteškim viteškim redom? Malteški viteški red, z urad- nim nazivom Suvereni vo- jaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte (SMVR) je znan pod različnimi imeni, in sicer kot red sv. Janeza, ivanovci in hospitalci. Njegovi začetki segajo v 2. pol. 9. stol., ko so trgovci iz Amalfija z dovol- jenjem egiptovskega kalifa v Jeruzalemu ustanovili ho- S spic, ki je oskrboval bolne,gostoljubje pa je nudil tudiromarjem. Sprva je deloval pod okriljem benediktincev, 1080 pa ga je prevzela na no- vo ustanovljena Bratovščina sv. Janeza. Ustanovnik, bl. Gerard (ok. 1040-1120), je bil verjetno benediktinski brat laik, predstojnik hospi- ca. Kmalu po 1099, ko so kri- stjani v 1. križarski vojni osvojili Jeruzalem, je Bra- tovščina sv. Janeza postala vojaški red; skrb za bolne je zamenjala z vojskovanjem za obrambo Svete dežele. 13. feb. 1113 ga je z bulo potrdil papež Pashal II. (1099-1118) in ga priznal kot laično ver- sko inštitucijo s posebno av- tonomijo. Muslimani so 1187 ponovno osvojili Sveto deželo in iva- novci so se umaknili v Akon, od tod pa na Ciper in Rodos; 1523 so se po hudih bojih s Turki umaknili tudi z Rodo- sa. Red sv. Janeza je 1530 sprejel ponudbo cesarja Kar- la V. in prevzel Malto, ki je tedaj imela status vazalne države španskega podkralja Sicilije. Tu so ostali do 1798, ko jih je pregnal Napoleon. Od 1834 dalje ima SMVR svoj sedež v Rimu, kjer v Magistralni palači in Magistral- ni vili z zagotovlje- nimi eksteritorial- nimi pravicami ura- duje še danes. SVMR je ena najsta- rejših ustanov za- hodnokrščanske ci- vilizacije: 4. najsta- rejši cerkveni red, najstarejši križarski red in edini še ob- stoječi suvereni vi- teški red. Sodi med katoliške verske re- dove in je član mnogih mednarod- nih teles: od 1994 ima status stalnega opazovalca v Gene- ralni skupščini ZN, svoje stalne delega- cije ima akreditira- ne v Evropskem centru ZN, Svetu Evrope, EU, Unescu, Mednarodnem inštitutu za človekove pravice in Medna- rodnem odboru Rdečega križa. Red vzdržuje diplo- matske odnose s približno 120 državami (od 1992 tudi z Republiko Slovenijo), ima lastne potne liste, valuto (malteški scudo) in poštne znamke. Za redovno skupnost SMVR je značilno, da njeni pripad- niki nimajo enotne identite- te - med njimi so kleriki in laiki, plemiškega rodu in ne- plemiškega porekla. Delijo se v tri razrede: v prvem so vitezi pravičnosti, ki so se zaobljubili čistosti, uboštvu, pokorščini in so posvečeni; v drugem so laični vitezi in dame, ki so se še posebej za- vezali h krščanskemu načinu življenja in pokorščini; v tretjem so sodelavci. Na svetovni ravni Red danes sestavlja 6 velikih prioratov, 6 podprioratov in 47 nacio- nalnih asociacij (tudi sloven- ska). Red vodi veliki mojster, ki je obvezno vitez pravično- sti stopnje časti in vdanosti, ima naslov kneza ter status papeževega podkralja (po- maga mu v mednarodni di- plomaciji). Veliki mojster vlada skupaj s Suverenim svetom, ki ga sestavljajo 6 predstavnikov članov in 4 najvišji funkcionarji: veliki komendator - verski pred- stojnik posvečenih redovni- kov, veliki kancler - minister za notranje in zunanje zade- ve, veliki hospitalier - mini- ster za humanitarno delo in mednarodno sodelovanje ter prejemnik skupne blagajne - finančni minister. SMVR od izgube Malte (1798) ni več vojaška sila. Red je postal huma- nitarna in verska or- ganizacija; ima mrežo lastnih bol- nišnic, klinik, reševalnih misij in zatočišč po vsem svetu. Pod znamen- jem malteškega križa deluje več kot 20000 zdravstvenih delavcev in več kot 80000 prostovol- jcev, ki ne glede na vero, spol in raso skrbijo za revne, uboge in pregnane - za vse pomoči po- trebne. Crux alba - značilni malteški križ bele barve z osmimi kra- ki - je zaščitni znak pripadnikov Reda že od nekdaj. Kraki križa simbolizirajo 8 evan- geljskih blagrov pa tudi 8 stisk in slabosti sveta (bole- zen, zapuščenost, brezdom- stvo, lakoto, pomanjkanje ljubezni, krivico, ravno- dušnost in nevero). Crux al- ba je obvezni element redov- nih insignij, redovnih oblačil in vsega, kar je pove- zano z Redom in njegovo de- javnostjo. Ave crux alba (Pozdravljen beli križ) so besede, s kateri- mi se začenja himna SMVR, za naslov pa so si jih sposo- dili tudi organizatorji edin- stvene razstave evropskega pomena (prek 200 ekspona- tov, večina zasebna last), ki bo na ogled v ljubljanski Na- rodni galeriji do 3. 9. 2017. Mojca Jenko Bodalo, 13. stoletje - najstarejši eksponat na razstavi; izhaja iz Svete dežele, iz trdnjave Margat, znane po pomembni bitki med vitezi sv. Janeza in muslimanskimi silami. Uniforma dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika pri Svetem sedežu. Tudi po njegovi zaslugi je Vatikan 13. 1. 1992 priznal Republiko Slovenijo in s tem spodbudil države Evropske skupnosti, da so dva dni zatem izpolnile obljubo mednarodnega priznanja mlade države. Furlansko-goriški plemič Jožef Rabatta (1620 - 1683) se je kot malteški vitez bojeval proti Osmanskemu cesarstvu, nato pa stopil v duhovniški stan in svoje poslanstvo končal kot ljubljanski škof (1664 - 1683). Sliko (olje na platno) hrani Nadškofija Ljubljana. Goriška8. junija 20176 Pevma, Oslavje in Štmaver nujno potrebujejo enakovredno internetno povezavo Kandidati Slovenske skupnosti Walter Bandelj, Marilka Koršič in Marko Zavadlav, ki nastopajo na listi Gorizia 100 sogni v podporo županskemu kandidatu Robertu Colliniju, ugotavljajo, da je predvsem prebivalcem Pevme, Oslavja in Štmavra narejena velika krivica, ker nimajo enakovredne internetne povezave, tako kot v ostalem delu občine Gorica. Tako stanje je še posebno krivično za podjetja in kmetije, za katere je to sredstvo temeljnega pomena. Hitra internetna povezava je namreč v gospodarstvu osnovni pogoj za enakovredno nastopanje na državnem in mednarodnem tržišču. Žal, vse do danes se ni našla primerna rešitev s strani telefonskih operaterjev. Občina Gorica, ki je prepoznavna po prvovrstnih vinskih sortah, pa bi morala neprenehoma spodbujati, da se zagotovi goriškemu predelu Brd enakovredna internetna povezava in se tako briškim vinarjem tudi na tem področju zagotovijo enakovredni pogoji. Romjan / Lepo uspel športni dan Na nogometnem igr išču v Romjanu je v organizacij i večstopenjske šole Doberdob in ZSŠDI potekalo zaključno šolsko športno tekmovanje za osnovne šole doberdobskega ravnateljstva. Na prireditvi je sodelovalo 260 učencev šol Prežihov Voranc iz Doberdoba, Ljubka Šorli iz Romjana, Peter Budkovič Domen iz Sovodenj ob Soči in z Vrha. Učenci prvih in drugih razredov so tekmovali v poligonu in v teku na razdalji 150 m; na voljo so imeli tudi tri krožne postaje, na katerih so metali na koš, preizkusili netekmovalni poligon in igrali skupinsko igro napad na trdnjavo (igra, ki sloni na metanju žoge čez odbojkarsko mrežo). Učenci trienija so se preizkusili v metu vortexa, skoku v dalj ino z mesta in v poligonu. Športni dopoldan se je končal s štafetnimi teki, ki jih že tradicionalno spremlja bučno navijanje vseh učencev. Med nastopajočimi šesterkami je zmagala ekipa Doberdoba 1, pred Vrhom 1 in Romjanom 1. Nagrajevanju se je pridružila tudi ravnateljica Sonja Klanjšček, ki je pohvalila vse otroke ter se zahvalila ZSŠDI in vsem učiteljem za pomoč in sodelovanje. Jazbine / Predstavitev steklenice magnum Oman-Komjanc V kleti Aleša Komjanca na Jazbinah bodo 10. junija ob 17. uri predstavili steklenico s posebno umetniško etiketo (ARTichetta Ecce Homo, il valore della pace). V letih, ko se ob meji spominjamo obletnic prve in druge svetovne vojne, želijo, da bi sad dela na daleč naokrog poznani kmetiji bilo tudi izraz vrednote miru. Ob 80. rojstnem dnevu avstrijskega likovnega umetnika Valentina Omana so pripravili 100 steklenic magnum z dragoceno umetniško etiketo, poklonom Omanu, čigar umetniško delo teži k spoštovanju in enakosti. Steklenice za zbiratelje v omenjenem številu in podpisal in oštevilčil umetnik sam. S to pobudo bodo Komjanci tudi podprli delovanje pediatrične bolnišnice Caritas Baby Hospital v Betlehemu. Predstavitvi sledi zdravica. Ker je število mest omejeno, organizatorji prosijo, da zainteresirani potrdijo svojo prisotnost na tel. št. +39 349 6931583 ali na mail: info@komjancalessio. com. Kratke čenci osnovne šole Fran Erjavec iz Štan- dreža so se med šolskim letom ukvarjali tudi s projek- tom o zdravju. Povabili so raz- ne strokovnjake z različnih po- dročij medicine. Zadnjo uro te- ga projekta, v torek, 30. maja, so namenili naravnemu načinu zdravljenja s pomočjo zdravilnih rastlin in drugih na- ravnih pripomočkov. Na šolo je prišla naturopatinja, domačin- ka Erika Brajnik, ki se je specia- lizirala in uspešno deluje na tem področju. Tudi naši bralci jo dobro poznajo, saj je v vsaki številki Novega glasa njen po- globljeni prispevek z nasveti z naturopatskega področja, ki jih bralci zelo cenijo in hranijo časopisne izrezke. Izdala je več publikacij na to temo in rada predava po šolah in društvih. Udeležila se je tudi več medna- rodnih simpozijev. Na šoli je najprej obiskala po- samezne razrede in predstavila nekaj zdravilnih rastlin, ki se najpogosteje uporabljajo v Kneippovem načinu zdravljen- ja. Učenci so tako spoznali rožmarin, kamilico, meto, žaj- belj, sivko in vinsko rutico. Ker je bil govor o Kneippovi šoli zdravja, je povabila tudi dve predstavnici društev Kneipp iz Slovenije, in sicer predsednico društva z Vrhnike Majo Artenjak, ki je štandreški šoli izročila posebno priznanje za kori- sten projekt, in predstavnico društva iz Mari- bora Francko Čuk. Kneippova društva so v Slo- veniji zelo razšir- jena in jih deluje več kot sto. Erika Brajnik je učencem najprej povedala ne- kaj osnovnih pravil o naturo- patiji in o človeškem telesu. S sodelovkama so nato praktično pokazale na otrocih, kako se blažijo bolečine z uporabo ze- lišč in raznih obvez, ki so običajno sestavljene iz treh ra- zličnih tekstilov. Najučinkovi- tejša je obveza iz volne. Upora- bile so tudi razne ovitke, ob- kladke in blazinice. Ker je bilo veliko govora o Kneippu in njegovih meto- dah zdravljenja, naj o njem navedemo nekaj podatkov. Rodil se je na Bavarskem v Nemčiji leta 1821. Bil je duhov- nik, pisatelj, zdravilec in nutri- cionist. Kot študent je zbolel za tuberkolozo, ki je bila takrat skoraj neozdravljiva. Pozimi le- ta 1849 se je večkrat tedensko kopal v Donavi in to mu je okrepilo imunski sistem in je kmalu ozdravel. Po tej izkušnji je začel z raznimi poizkusi s hi- droterapijo. Kneippova terapija sloni na petih stebrih: voda, zdrava in zmerna prehrana, ze- lišča iz domačega okolja, gi- banje na prostem in kakovo- sten način življenja. Po predstavitvi Kneippovih metod v razredih so učenci šli na dvorišče po Kneippovi poti v kotiček, kjer so v gredici za- sadili prej omenjena zdravilna zelišča. Na Kneippovi poti so ob gredici postavili lesen pro- vokoten podolgovat okvir in ga razdelili na šest prede- lov. V posamezne pre- dele so postavili sla- mo, storže, lubje, mivko, žagovino in kamenčke. Otroci so si sezuli čevlje in bosi stopali iz predela v predel. Sledil je obliv nog z mrzlo vodo. To so ponovili nekajkrat. Polivanje z mrzlo vo- do stimulira imunski sistem, vpliva na izločanje stresnih hor- monov in pospešuje cirkulacijo krvi. Učenci so si nato pogasili žejo z napitkom iz zdravilnih rastlin z obilico limonovega soka. Odrasli so lahko okusili Kneip- povo kavo brez sladkorja. Tudi slaščice spadajo v Kneippovo terapijo in so zelo okusne. Od vsega slišanega, videnega in preizkušenega je otrokom in učiteljem gotovo ostalo nekaj koristnih nasvetov za dobro počutje in zdravo življenje. DP U Na kavi s knjigo Več kot samo recepti KATOLIŠKA KNJIGARNA rednik in prevajalec Iz- tok Ilich je avtor števil- nih knjig s področja kulturne in literarne zgodovi- ne, etnologije in domoznan- stva. Maja letos je v zbirki kuli- nArt pri Založništvu tržaškega tiska izšla knjiga 99 kuharic z dušo, ki jo je izvirno ilustriral in opremil Arjan Pregl. V četrtek, 1. junija, so jo predsta- vili na jutranjem srečanju Na kavi s knjigo v Katoliški knjigar- ni v Gorici, kjer se je z avtorjem o receptih, literaturi in še mar- sičem pogovarjala urednica Martina Kafol. V novi knjigi je zbranih in na kratko predstavljenih 99 kuhar- skih knjig oz., krajše, kuharic, takih, ki jih avtor uvršča med tovrstna dela “s presežkom”. Tudi najskromnejše imajo veli- ko povedati o nekdanjih šegah, krajih in okoliščinah, v katerih so nastale. Pripovedujejo zgod- be o ljudeh, ki so po letih nabi- U ranja znanja in izkušenj zapisalirecepte. Kuharice niso man-jvredne knjige, temveč so lahko enakovredne tudi pesniškim zbirkam in romanom, je pre- pričan Ilich. “Velik del teh ku- harskih knjig je bolj pomem- ben, kot se zdi”. To je namreč naša “kulturna zgodovina v malem”, recepti posredno pri- povedujejo o ljudeh in kultur- nem ozadju. Knjiga pokriva do- mala vse slovenske pokrajine, od Benečije in Rezije do Porab- ja, saj se je avtor z raziskovalno strastjo lotil tudi kuharic iz za- kotnih krajev Slovenije. Med drugimi je omenjen npr. roko- pis Angele Piskernik z recepti, zbranimi v taborišču smrti Ra- vensbrück (“Mogoče je tudi to komu pomagalo preživeti”...). Zanimivo je, da so bile tudi ku- harice “izpostavljene ideologi- jam”, tiste “preveč gosposke” so “revidirali”. Zanimiv pa je tudi podatek, da so kuharice “kot hišna dota, ki je ljudje ne dajo od rok, podobno kot molitveni- ke”. Zgodb je še in še! O prid- nih gospodinjah, pa o župni- kih, ki znajo biti v kuhinji pravi mojstri, itd. V pogovoru z avtor- jem na res prijetnem srečanju, na katerem so udeleženci lahko okusili kavo PrimoAroma, je bil govor o tem, da je marsikatera nekdanja jed revnih danes po- stala specialiteta, o gensko spre- menjeni hrani in drugih zablo- dah našega časa. Avtor je pre- pričan, da spričo vsega tega lah- ko storimo edinole to, da se na mikronivoju držimo starih na- vad, da ohranjamo stare okuse. “Vsakdo lahko kaj naredi v svo- jem malem”. Katera jed združuje ves slovenski prostor? Posebno mesto ima gotovo kruh. Danes se sicer najde tudi v trafiki in na črpalki, so tudi butične pekarne, ki pa se ne ob- nesejo. Marsikje ljudje pečejo kruh kar doma ali gredo po moko v mlin. Skratka: slovenski prostor je raz- meroma majhen, a po receptih izjemno bogat in raznovrsten, tudi jezikovno. Te dragocenosti so zelo naše in vredne, da jih primerno zaščitimo. / DD lani Prosvetnega društva Štan- drež so s potekom letošnjega petdnevnega Praznika špargljev lahko zadovoljni, saj je potekal, kar se le redkokdaj zgodi, ob lepem in toplem vremenu. Številnemu obisku so prispe- vali tudi raznolik in pester program kulturno zabavnega značaja ter odlični šparglji in druge dobrote na žaru. Po- sebnost letošnjega praznovanja je bila v tem, da je za en dan, 2. junija, po- skrbela društvena mladina in pripravila program ter vse ostale organizacijske zadeve in se množično in zavzeto an- gažirala pri prireditvi večera. Povabili so orkester Mlade gazde, ki ga sestavlja- jo mladi glasbeniki in pevci, večinoma iz Doberdoba. Nastopajoči so zaigrali pretežno slovenske melodije, ki so bile mojstrsko izvedene in prijetne tudi za starejše obiskovalce Praznika špargljev. Nedeljski program je začel MePZ Ciril Silič iz Vrtojbe, ki je pod vodstvom Silvana Zavadla- va lepo odpel vrsto slovenskih melodij. Ko je zbor zaključil svoj program, se je na biciklu pripel- jal pismonoša Ive (Ivan Jedrli- nič), ki je iz svoje poštarske tor- be pričaral več vicev in zabav- nih situacij. Sledilo je nagrajevanje slikarske- ga ekstempora, ki je bil zadnjo soboto v maju. Strokovna komi- sija (učitelj in likovni umetnik Silvan Bevčar ter učiteljici Maj- da Zavadlav in Milenka Zava- dlav) si je ogledala vse risbe in sestavila prednostne lestvice. Posebno pohvalno se je izrazila o izdelkih otrok, ki obiskujejo otroške vrtce, in je prav pri teh risbah imela največ težav pri iz- biri najlepših. Udeleženci ek- stempore so bili razdeljeni v tri skupine: otroški vrtci, prvi in drugi razredi osnovnih šol ter tretji, četrti in peti razredi. Za vrtec je najlepšo risbo izdelala Lisa Morandin, drugo mesto sta si delili Neva Zotti in Mi- la Korsič, tretje mesto je osvojila Martina Nanut. V skupini prvih in drugih razredov je komisija priso- dila prvo nagrado Sari Premrl, dru- go pa Alexu Ambrožiču. V tretji skupini pa je najlepše risala Mar- tina Bo', drugi je bil Matteo Bo', tretje mesto pa je zasedel Jacopo Osso. Vsi zgoraj omenjeni so prejeli lepe pokale, ki so jih darovala razna podjetja in ustanove. Kot je tradicija Praznika špargljev se je kulturni del zaključil z vedrim prizorom Romeo in Julija, ki sta ga v režiji Janeza Starine dovršeno podala člana štandreške dramske skupine Marko Brajnik in Božidar Tabaj. Gre za delovno bese- dilo, ki ga je pripravil Božidar Tabaj in ga dopolnjeval med samo upri- zoritvijo. Romeo in Julija sta junaka Shakespearjeve drame, ki pa ni pri- merna za uprizoritev, in jo je treba, kot vedro igro, na novo napisati. Novo besedilo bo pripravljeno za Praznik špargljev 2018. Številne pri- sotne je dogajanje na odru spravilo v dobro voljo, ki se je nadaljevala ob zvokih ansambla Pika na i. Program je povezovala Majda Zavadlav. Tudi razstava fotografskih del Milana Bressana v spodnjih prostorih župnij- skega doma Anton Gregorčič je bila de- ležna velike udeležbe in občudovanja. DP Č Foto DP Foto DP Osnovna šola F. Erjavec v Štandrežu Kneippova šola zdravja Štandrež Gledališki kotiček sklenil Praznik špargljev foto dd Goriška 8. junija 2017 7 Števerjan / Likof 2017 Bogata enogastronomska in prireditvena ponudba d 2. do 4. junija je bil v Števerjanu tridnevni enogastronomski do- godek Likof 2017, ki ga prireja tradicionalno Vinoteka Štever- janski griči v sodelovanju z vaškima društvoma Briški Grič in SKPD Frančišek Borgia Se- dej pod pokroviteljstvom Občine Števerjan. Kot je že navada, so tudi letos praznik začeli na trgu v Štever- janu pred “Fontano vina gra- du Formentini”. Iz nje je pri- teklo vino, s katerim so prisot- ni nazdravili. Tudi letos so imeli obiskovalci bogato enogastronomsko in prireditveno ponudbo. Na trgu so vinarji, člani Vinoteke Števerjanski griči - Gradis'ciut- ta, Miklus-Draga, Humar, Mu- zic, Skok, Korsič, Vogrič, Si- mon Komjanc - ponujali vrhunska vina, gostilničarji pa svoje specialitete. Vsak dan sta bila prisotna Agriturizem Šte- kar di Pahor Nikolaj in Gostil- na Koršič iz Števerjana, drugi pa so se vrstili. O Tradicionalne večerje ob zato-nu so ponovno razveselile lju-bitelje dobre kuhinje. V suge- stivnem prizorišču vinogradov sta s svojim menijem postregla italijanski šef kuhinje Massi- mo De Belli (Osteria Klande- stina Banqueting, Števerjan) in šef kuhinje Franz Fink (Schirnhofer, Gradec, Avstri- ja). Pravi sprehod skozi čas je bil v nedeljo, ko je Claudio Fabbro vodil udeležence v prostore Formentinijevega gradu, kjer je razkril zgodbo dame Aurore Formentini, plemkinje, ki se je v Števerjanu rodila v prvi po- lovici 17. stoletja. V parku, ovi- tem v spomladansko zelenje, so gostje nato večerjali s ku- hinjskimi dobrotami šefa De- jana Matjašca (Luka Lesar Go- rumet, Ljubljana). Absolutna protagonistka le- tošnjega Likofa pa je bila rebu- la. Vsak večer je bil na sporedu dogodek, povezan s to avtoh- tono briško sorto. V petek je združenje pridelovalcev rebule z Oslavja predstavilo svoja vi- na, izvedenec Stefano Cosma pa orisal zgodovinski razvoj te žlahtne kapljice. V soboto je v vinogradu predstavnica ONAV (Vsedržavno združenje po- kuševalcev vina) Sara Martel- los vodila strokovno degusta- cijo arhivskih rebul. V nedeljo pa je Andrea Valantig vodil de- gustacijo na slepo. Prisotnim je predstavil sveže rebule iz Števerjana (letnik 2016). Vredna omembe je tudi le- tošnja novost, in sicer srečanja in pokušnja z vinarji, ki so čla- ni Vinoteke. Pridelovalci so predstavili svoja vina, razkrili marsikatero zanimivost in od- govarjali na vprašanja zainte- resirane publike. MČ Obvestila Naslednji koncert v nizu Snovanj v organizaciji SCGV Emil Komel bo v soboto, 10. junija, ob 18. uri na sedežu zborov v Devinu. V glasbeni pravljici “Tiki tiki tak” se bodo prepletali petje, instrumentalna glasba in gledališka beseda. Sodelovali bodo tudi mali pevci OPZ Ladjica. Moški pevski zbor Mirko Filej vabi k sveti maši za pokojne pevce in za pok. prof. Mirka Fileja ob 55-letnici njegove smrti. Sv. maša bo v cerkvi sv. Katarine na Peči v soboto, 10. junija, ob 19. uri. Sledi kratek koncert nabožnih pesmi. Toplo vabljeni! SPDG vabi na vsakoletno srečanje planincev 11. junija pri Aljaževem domu v Vratih, pod severno triglavsko steno. Predviden je ogled Planinskega muzeja v Mojstrani, udeležba na krajšem pohodu in ogled reševalne vaje v steni. Prevoz z avtobusom, ki bo odpeljal iz Gorice ob 6. uri. Vrnitev do19.30. Prijave na sedežu društva Verdijev korzo 51/int. ob četrtkih od 19. do 20. ure. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško, v sodelovanju s srednjo šolo Ivan Trinko in Kulturnim domom, vabi v torek, 13. junija, ob 20. uri v Kulturni dom v Gorici na zaključno šolsko prireditev. Ob priložnosti bo predstavitev brošure “Skok v preteklost”. V Mladinskem domu poteka vpis k pošolskemu pouku 2017/18. Informacije na tel. 0481-280857 ali 366-6861441 oz. 331-6936603; e- pošta mladinskidom@libero. it, www. mladinskidom. it Mladinski dom Gorica vabi otroke od 6. do 14. leta na “Poletnosti 2017” z igrami, izleti, videodelavnico, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami: Šala po šoli - dnevno središče (15.6. - 7.7. / 6-13 let); Adrenalinski potepi - dnevno središče (19. - 23.6. / 11- 14 let); Avanture - igrivo letovanje v koči (19. - 23.6. / 8-11 let); Zelenizziv - pustolovsko letovanje v koči (25. - 30.6. / 11-14 let); Šola za šalo - igriva priprava na začetek pouka (28.8. – 8.9. / 6-13 let); 1, 2, 3: Srednja! - uvod v srednjo šolo (4. – 8. 9. / 11-12 let). Informacije na tel. 0481-280857 ali 366-6861441 oz. 331-6936603; e-pošta mladinskidom@libero. it, www. mladinskidom. it Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo v petek, 30. junija, ob 17. uri v Tumovi dvorani na korzu Verdi 51 v Gorici predavanje o povezavi med telesom in umom za zdravo in srečno življenje. Predavali bosta psihologinja Ester Ferletič in športna pedagoginja in psihomotricistka Loredana Kralj. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vabi članice in prijateljice, da se pridružijo kot pevke društvenemu Ženskemu pevskemu zboru. Prijavijo naj se po tel.: 0481 531093 (Majda M.) ali 0481 532092 (Emil D.). Prav tako so članice in prijateljice vabljene, da se vključijo v ekipo balinark in se prijavijo na tel. št.: 0481 882213 (Ana T.). Društvo slovenskih upokojencev za Goriško obvešča člane in prijatelje, da bo po sklepu občnega zbora od meseca junija 2017 dalje društveni sedež odprt od 10. do 11. ure samo prvo sredo v mesecu; v primeru praznika bo odprt naslednjo sredo. Za morebitne informacije kličite na tel. št.: 0481 532092 (Emil D.), 0481 531383 (Ingrid N.), 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.). 0481 78138 (Sonja Š.). V ulici San Giovanni 9 v drugem nadstropju, zraven cerkve sv. Ivana, dajemo v najem trisobno stanovanje. Za informacije tel. 0039 347 6921591. Zgodovinska stavba na Placuti (št. 18) je že štirinajst let prazna in zapuščena. Razpada in ustvarja samo stroške za najnujnejša dela za vzdrževanje in bremeni lastnika z raznimi davki in zavarovanjem. Ker do danes nobena slovenska organizacija ali posamezniki niso pokazali zanimanja za uporabo, je odbor Katoliškega tiskovnega društva sklenil, da objavi poziv za nakup morebitnim interesentom, tako ustanovam kot posameznikom. Za pojasnila: tel. 0039 0481 531445 ali e-mail societatipografica@legalmail. it. Kulturni center Lojze Bratuž v okviru Festivala Kogojevi dnevi in v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravlja za jesen 2017 spominsko razstavo o slikarju Albertu Sirku ob njegovi 130-letnici rojstva in 70- letnici smrti. Zato se obrača na zasebnike, ki imajo v lasti dela Alberta Sirka, s prošnjo, da bi jih dali na razpolago za obdobje razstave. Informacije na tel. (+39) 0481 531445, pon. - pet. od 8.30 do 12.30 ali po e-pošti info@centerbratuz. org. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 9. 6. 2017 do 15. 6. 2017) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan razen ob sobotah od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 9. junija (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 11. junija, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Ponedeljek, 12. junija (v studiu Sanja Vogrič): Večer s knjigo. Torek, 13. junija (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 14. junija (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Ljubitelj sonca, dišeči oleander - Izbor melodij. Četrtek, 15. junija (v studiu Andrej Baucon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA V petek, 9. junija 2017, bo ob 18. uri v galeriji Državne posoške knjižnice v ulici Mameli v Gorici predstavitev nove pesniške zbirke: Claudia Voncina EMOZIONI Srečanje bodo sooblikovale avtorica Claudia Voncina, avtorica spremne besede Tatjana Rojc in urednica knjige Erika Jazbar. Spregovoril bo tudi ravnatelj knjižnice Marco Menato. KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo vabi na kavo s knjigo ACE MERMOLJA ČIVK DUŠE Z avtorjem nove pesniške zbirke, ki je izšla pri založbi Sfera, se bo pogovarjal Jurij Paljk v četrtek, 15. junija 2017, ob 10. uri v prostorih knjigarne na Travniku 25 Pod pokroviteljstvom Kavo bo ponudilo podjetje Pred dnevi je VIDA GABERŠČEK iz Štandreža praznovala 90. življenjski jubilej. Obilo zdravja in veselja ji želijo vsi domači, še posebno pravnuki Nika, Erik in Aleš. V toplem, prvem junijskem večeru je vzklila nežna cvetka, VERONIKA in s svojim prihodom neizmerno razveselila mamico Maido, našo drago kolegico, in očka Mitjo. Srečni družinici iskreno čestitamo in ji želimo veliko sreče v troje. VSI PRI NOVEM GLASU. Pastoralna enota Soča-Vipava vabi osnovnošolce in srednješolce v poletno središče “V kraljestvu živali”. Potekal bo od 19. do 23. junija v župnišču v Sovodnjah in od 21. avgusta do 1. septembra v župnijskem domu v Štandrežu od ponedeljka do petka med 8. in 13. uro. Vpisovanje je možno: - v urah župnijskega urada (od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, ob petkih tudi od 17. do 18. ure; - po mailu parrocchia. andrea@libero. it; - tel. 0481 21849; faks 0481 519217. VPISOVANJE se konča 12. junija za Sovodnje in 28. julija za Štandrež. Tedenski prispevek: 20 evrov za enega otroka v družini, 35 za dva, 50 za tri. V stroške so vključeni zavarovanje, malica, didaktične potrebščine, izleti… Udeleženci plačajo prispevek prvi dan tedna za ves teden. Lanski udeleženci že imajo oranžne majice: naj jih nosijo v središče. Novi lahko kupijo majice ob vpisu. Štandrež / Poletno središče Kultura8. junija 20178 Argentina / Občni zbor SKA Slovenska kulturna akcija novim izzivom naproti emeljna kul- turna ustano- va slovenske skupnosti v Argenti- ni, Slovenska kultur- na akcija, je v zad- njem obdobju doživela kar nekaj težav. Gotovo je bil najhujši udarec ne- nadna smrt predsed- nice, dr. Katice Cuk- jati. Po počitniškem času si je skupina od- bornikov in članov prizadevala, da po- stavi temelje nadal- jnjemu delovanju. V tem smislu je bil glavni korak sklic občnega zbora. Ta je potekal v soboto, 13. maja. Vo- dila ga je članica dotedanjega odbora Andrejka Dolinar. Po pozdravu so sledila posamez- na poročila: za likovni odsek Andrejka Dolinar; delovanje li- terarnega odseka je predstavil Vinko Rode; o kulturni reviji Meddobje je poročal urednik T Tone Mizerit. Ena osrednjih točk je bilo blagajniško po- ročilo, ki ga je v imenu dotedan- je blagajničarke in v svojem po- dal Damijan Ahlin. Ta točka je člane najbolj skrbela, ker je po smrti predsednice nastala praz- nina, predvsem v stiku z Ura- dom RS za Slovence po svetu, ki sofinancira delovanje ustanove. Bistvena za nadaljnji razvoj pa je bila sestava novega odbora, ki naj zagotovi življenje in uspešnost društva. V nadalje Slovensko kulturno akcijo vodi odbor, ki ga sestavljajo: predsed- nik, Damijan Ahlin; podpred- sednik, msgr. dr. Jure Rode; taj- nica Teodora Geržinič; blagaj- ničarka, Marjana Pirc; urednik Meddobja, Tone Mizerit. Posa- mezne sekcije pa vodijo nasled- nji: literarni odsek, Vinko Rode; likovni odsek, Andrejka Doli- nar; teološki odsek, Franci Cuk- jati; zgodovinski odsek, Veroni- ka Kremžar; družbeno-politični odsek, Tone Mi- zerit in Dami- jan Ahlin. Novoizvoljeni predsednik se je zahvalil za izka- zano zaupanje. Poudarjal je, da le s skupnim de- lom lahko ohra- nimo ustanovo in zagotovimo njeno vlogo v slovenskem kul- turnem prosto- ru. Na zboru je bil omenjen tudi namen, da usta- nova obnovi in- formativni bil- ten “Glas SKA”, katerega prva letošnja številka je bila že na razpolago. List se bo razpošiljal po elektronski pošti, ob posebnih priložnostih delo- vanja ustanove pa bo na razpo- lago tudi nekaj tiskanih izvodov. Slovenska kulturna akcija stopa, po 63 letih, novim izzivom na- proti. Trst / Jože Horvat in Carlo Spartaco Capogreco gosta DSI Redna sezona kulturnih večerov Društva slovenskih izobražencev v Trstu se ta mesec postopno bliža koncu. Po poletnem premoru bodo od 1. do 3. septembra na vrsti še 52. Študijski dnevi Draga 2017. V prihodnjem tednu bosta na sporedu kar dve srečanji. Na rednem ponedeljkovem večeru v Peterlinovi dvorani bo 12. junija ob 20.30 gost literarni kritik, urednik in pisatelj Jože Horvat. Razmišljal bo o pojavih “jugonostalgije” v Sloveniji. V sredo, 14. junija, pa bo še izreden večer, in sicer z drugačnim prizoriščem in urnikom. Ob 18. uri bo v Tržaškem knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7 v Trstu okrogla miza “Fašistično interniranje med zgodovinopisjem in spomini”. Osrednji gost srečanja bo profesor sodobne zgodovine na Univerzi Kalabrije Carlo Spartaco Capogreco. Ob njem bodo redna profesorica na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani Marta Verginella, profesorica na Oddelku za tuje jezike in književnosti univerze v Vidmu Natka Badurina in upokojeni višješolski profesor zgodovine in filozofije v Trstu Tristano Matta. Te dni namreč mineva 30 let, kar je prof. Capogreco, ki ima odlične stike z našo skupnostjo, takrat še zdravnik, izdal prvo italijansko znanstveno delo o koncentracijskih taboriščih fašistične Italije. Posvetil ga je taborišču v kraju Ferramonti v Kalabriji, v katerem so bili od junija 1940 do septembra 1943 internirani pretežno Judje, a tudi drugi preganjanci, na primer iz Jugoslavije. Prof. Capogreco je pozneje izdal temeljno študijo o interniranju civilistov v fašistični Italiji (I campi del duce, 2004) in druga dela. Nedavno je poskrbel za kritično izdajo prvega pričevanja kake internirane Judinje v Italiji, Dunajčanke Marie Eisenstein, ki je knjižico L’internata numero 6 (Interniranka št. 6) izdala že oktobra 1944 v Rimu. Na tržaški okrogli mizi bo poleg zgodovinske obravnave fašistične represije tako v ospredju tudi žensko spominsko pisanje. Mohorjeva Celovec / Igor Omerza: Boris Pahor - V žrelu Udbe Mohorjeva družba iz Celovca je izdala knjigo Igorja Omerze “Boris Pahor V žrelu Udbe”. Predstavitev bo v okviru Srečanj pod l ipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici 6. julija ob 20.30 uri. “V 80. letih 20. stoletja je to, kar je Pahor poprej počenjal desetletja v zamejstvu in s tem povzročal bolestno zalezovanje in šikaniranje s strani Udbe in matičnega režima, in kar sem natančno opisal v tej knjigi, z vso silo pljusknilo v matico, v njeno ljubljansko središče, kjer je Nova revija, med drugim, na svoj jambor obesila Borisovo oz. Zalivovo zastavo Kocbeka in slovenskega nacionalnega vprašanja. Tako je Zaliv po letih in letih prepovedi plovbe v matico, v simbolnem pomenu, s kapitanom Borisom Pahorjem ob jamboru zmagoslavno priplul v Ljubljano in tam tudi ostal. To se ni izpričalo samo v posledični demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, v prehodu našega naroda v suvereno in mednarodno priznano nacijo, ampak tudi v posebnem in izjemnem statusu, ki ga je že za svojega življenja dobila osebnost pisatelja Borisa Pahorja v našem in evropskem prostoru, v naši nacionalni biti in nacionalni zgodovini”. 636 strani, trda vezava, 17 x 23 cm, 41 evrov. Mohorjeva Celovec / Stanko Wakounig: Spomin daje času obraz Nova pri Mohorjevi družbi iz Celovca je tudi knjiga z razmišljanji koroškega Slovenca o preteklem in polpreteklem času. “Dandanes je bolj kot kdaj poprej potrebno pomagati otrokom in vnukom pri odkrivanju sveta okoli sebe, pri spoznavanju narave, domačega jezika pa tudi domače zgodovine - t istega preprostega živl jenja, ki je včasih oblikovalo našega človeka. S prenosnim računalnikom ali pametnim telefonom je današnja mladina 24 ur na dan povezana z ogromnim svetom prijateljev. Nevarno pa je, da zamudi spoznati korenine, iz katerih izhaja. Pisanje Stanka Wakouniga je podobno mostu med starodavnimi časi in življenjem v naših krajih in sodobnim svetom, kjer prevladujejo individualizem, hitrost in razdrobljenost. Starejšim greje srce, ker je »staro življenje« opisano z veliko spoštljivostjo in toplino, hkrati pa je brez napačnega idealiziranja in tako mlajšim odpira nove poglede in omogoča nova razmišljanja”. (Hanzi Tomažič, glavni urednik koroškega tednika Nedelja) 238 strani, brošura z zavihki, 14,5 x 21 cm, 23 evrov. Več: zalozba@mohorjeva. at, www. mohorjeva. com Kratke Stoletnica V Tolminu ob obletnici prve svetovne vojne pozivi k miru red nemško kostnico pri Tolminu so se s spomin- sko slovesnostjo poklonili stoti obletnici bojev na soški fronti. Slovesnost, ki jo je prire- dila nemška komisija za vojna grobišča, je povezala predstavni- ke večine narodov, ki so se boje- vali v Posočju, potekala pa je v znamenju spomina na številne žrtve tedanje morije ter pozivov k miru in sožitju. S slovesnostjo pred kostnico, kjer počiva skoraj tisoč nemških vojakov in je edini ohranjeni spomenik nemškim vojakom v dolini Soče, so se poklonili žrtvam vseh narodnosti, ki so se tukaj borili. “To so bili večinoma mladi fantje, katerih življenja, upanja in načrti so se končali mnogo prehitro, nenadno in na- silno. Vsak grob predstavlja čisto P svojo tragedijo staršev in iskrenoljubljenih otrok, ki jih pogostoniso poznali in ki so jih nepro- stovoljno zapustili”, je uvodoma spomnil predstavnik nemške ko- misije Heinz Fromm. V “nepojmljivi moriji” prve svetovne vojne je življenje iz- gubilo 10 milijonov ljudi, skupaj z ranjenimi, poha- bljenimi in pogrešanimi pa je ta številka znašala kar 40 milijonov. Krvavo sled pa je vojna pustila tudi na soški fronti, kjer je skupno število padlih, ranjenih, pogrešanih in ujetih doseglo okoli en milijon, je spomnil svetova- lec v kabinetu slovenske mi- nistrice za obrambo Samo Bevk. Pri slovesnosti gre za izrazito pietetno dejanje, kjer se spomin- jajo vseh žrtev ne glede na na- rodno, versko ali drugo pripad- nost, je dodal Bevk: “Gre za spo- ročilo miru, ki ga danes svet po- trebuje bolj kot kdaj koli prej”. Ob tem je Bevk prisotnim po- ložil na srce, naj bo tragična iz- kušnja vojne “povabilo k razmi- sleku o sedanjosti in prihodnosti človeške civilizacije”. Podobnih misli je bil tudi tol- minski župan Uroš Brežan, ki je misli namenil “vsem padlim in nesmislu vojne, ki se je morala v Evropi ponoviti še enkrat v večjem obsegu, da smo dojeli, da je naša največja skupna vredno- ta, ki nas povezuje, mir”. Zbrane sta pred položitvijo ven- cev med drugi- mi nagovorila še avstrijska ve- leposlanica v Sloveniji Sigrid Berka in nemški veleposlanik v Sloveniji Klaus Riedel. Že zju- traj pa je pred italijansko ko- stnico v Kobari- du in pri avstro- ogrskem vo- jaškem pokopa- lišču Modrejce potekala slove- snost polaganja vencev. Novi odbor: Vinko Rode, dr. Jure Rode, Tone Mizerit, Andrejka Dolinar, Marjana Pirc in Damijan Ahlin; sedi Teodora Geržinič. Na fotografiji manjka Veronika Kremžar poletnih mesecih si lahko v Mestni knjižnici Izola ogledate razstavo članov li- kovnega društva 2002, ki ima se- dež v Škofljici pri Ljubljani. Morda se boste vprašali, odkod ime 2002? Ravno tistega leta se je zbrala skupina zanesenjakov, lju- biteljev slikarstva. Pod vodstvom akademskega slikarja Todorče Ata- nasova so se odpravili slikat na lju- bljansko barje. Zadovoljni s dne- vom so se dogovorili, da se dobijo še kdaj. Turistično društvo Škoflji- ca jim je omogočilo uporabo svo- jih prostorov. Leta 2005 se jim je pridružilo več slikarjev. Vsak me- sec so se redno srečevali na dvod- nevnih likovnih delavnicah, ki jih je vodil Todorče Atanasov. Spom- ladi leta 2006 so organizirali prvo likovno kolonijo v Štanjelu na Kra- su. Bila je tako uspešna, da so se dogovorili za skupinsko razstavo v V razstavišču Stolp na vratih v Štan-jelu. Februarja leta 2007 so v Štan-jelu razstavili 42 likovnih del na temo ljubljansko barje. Odprtje z bo- gatim kulturnim programom je obi- skalo preko sto go- stov. O razstavi so pisali številni lokal- ni mediji. “S tem je bila likovna skupi- na izstreljena v or- bito”, pove sedanji mentor, akademski slikar Matjaž Sto- par. Zaradi večje prepoznavnosti so si člani nadeli ime Likovna skupina 2002. Uspešno so delovali do leta 2010, ko so se registrirali kot društvo, ki nadaljuje tradicijo in usmeritev likovne skupine 2002. So edino samostojno likovno društvo v območni izpostavi JSKD Ljubljana okolica. Do zdaj so organizirali 10 likov- nih kolonij po Sloveniji in v tujini, preko 50 skupinskih razstav po Sloveniji ter 3 dobrodel- ne razstave. Vsako leto decembra postavljajo letno pregledno razsta- vo, praviloma v knjižnici Škofljica. Čla- ni sodelujejo na tematskih razstavah, ki jih razpisuje JSKD, na ex temporih in na lokalnih prireditvah. Organizirajo in izvajajo tu- di otroške de- lavnice (velikonočna, miklavževa) v občini Škofljica. Nekateri člani društva razstavljajo tudi samostoj- no, prejemajo nagrade in priznan- ja na ex temporih ter se uvrščajo na državni nivo tematskih razstav JSKD. Nekateri delujejo tudi v dru- gih likovnih društvih ali likovnih sekcijah kulturno umetniških društev. Ker se zavedajo, da je kva- liteta pomembna tudi pri ljubitel- jski dejavnosti, organizirajo izo- braževanja in mesečne delavnice, ki jih v zadnjem času vodi Matjaž Stopar, eden od ustanoviteljev društva. Dosedanji mentorji in vodje delavnic so bili poleg To- dorče Atanasova še Barbara Kaste- lec, Žiga Bratoš, Meta Kastelic, Pe- tar Lazarević, Ana Sluga, in Veljko Toman. Za razstavo v Mestni knjižnici Izo- la so člani društva pripravili izbor črno belih grafik ter mestnih ve- dut, krajin, tihožitij, rastlinskih in živalskih motivov v različnih sli- karskih tehnikah. Sicer pa si likovne stvaritve članov društva lahko ogledate na FB stra- ni www. facebook. com/likovno- drustvo2002, svoje vtise ali vprašanja pa jim pošljete na elektronski naslov li- kovno. drustvo. 2002@gmail. com MS in ŠP Nova likovna razstava v Mestni knjižnici Izola Likovna skupina 2002 Foto Nataša Hostnik Kultura 8. junija 2017 9 Ljubljana / Razstava V Narodni galeriji risbe Giambattista Tiepola Narodni galeriji so 31. ma- ja odprli razstavo risb ita- lijanskega slikarja Giam- battista Tiepola (1696-1770). Kot so zapisali, je prav v risbah zaob- jeta najbolj neposredna misel umetnika, ki je bil vplivna oseb- nost na velikem prizorišču likovne ustvarjalnosti 18. stoletja in eden najpomembnejših poznoba- ročnih slikar- jev. Tiepolo je širši javnosti danes poznan predv- sem po ve- ličastnih ilu- zionističnih upodobitvah, ki z barvitostjo ter številčno- stjo in raz- košnostjo figur spominjajo na gledališko predstavo. Večina njego- vih del je na- stala v Benet- kah in okolici, izjemne so njegove poslikave ple- miških palač in cerkva v severni Italiji, deloval pa je tudi na dvorih v Nemčiji in Španiji. S svojim de- lom je vplival na sodobnike in na naslednje generacije, saj je, kot je zapisal umetnostni zgodovinar Luc Menaše, “povezal razkošje ba- roka, eleganco rokokoja in hlad- nost počasi napredujočega neo- klasicizma”. Za boljše razumevanje njegovega ustvarjanja si je poleg monumen- talnih umetnin treba pogledati tu- di manjša in navidezno neznatna dela. V dozdevni preprostosti risb se namreč skrivata celotni ustvar- jalni proces in umetnikova misel. Risbe pa omogočajo tudi vpogled v zakulisje družinske delavnice, ki jo je Tiepolo vodil skupaj s sino- V voma Giandomenicom in Loren-zom. Bile so pomembne kot no-silke posameznih ikonografskih motivov, kompozicijskih rešitev in kot predloge pri delu ter so ostale družinska skrivnost, so ob razstavi zapisali v galeriji. Danes je ohranjenih nekaj tisoč Tiepolovih listov s skicami v ra- zličnih risarskih tehnikah. Iz njih so razvidne prve ideje, ki jih je umetnik postopoma preučeval skozi vselej izvirne rešitve ter prek kom- pozicijskih in svetlob- nih razme- rij, ki jih je preverjal vse do končnega izdelka. Eno najpomembnejših zbirk umetnikovih risb hrani Mestni muzej Sartorio v Trstu, in sicer kar 254 risb, ki jih je leta 1910 mestu Trst zapustil baron Giu- seppe Sartorio. Zgodovina tržaške zbirke pa je povezana tudi z Ljubljano, kamor so zbir- ko leta 1916 umaknili pred ne- varnostmi prve svetovne vojne in kjer je ostala 25 let. Po zaple- tih, ki so bili posledica nove po- litične ureditve po koncu av- stro-ogrske monarhije, so bile leta 1941 vrnjene v Trst. V razstavo Giambattista Tiepolo - risbe je vključenih 77 risb iz zbirke tržaškega muzeja, ki zaobjemajo vso raznolikost Tiepolovega risar- skega opusa, pa tudi njegovo neiz- merno domišljijo in pronicljivost pri opazovanju vsakdanjega življenja. Med drugim bo mogoče videti študije figur - letečih angelov, an- tičnih vojščakov ter alegoričnih in mitoloških podob, študije na- tančno določenih človeških tipov, krajinske izreze ter natančno izri- sane študije psov, elegantnih hrtov, ki, kot so zapisali v galeriji, dajejo vtis gibanja. Videti bo mogoče tudi dekorativ- ne in ornamentalne motive, ka- kor so vaze antičnega videza, čela- de, maskeroni in detajli orožja, s katerimi je umetnik zapolnjeval svoje poslikave, ter fantazijske mo- tive. Ob razstavi, ki bo na ogled do 3. septembra, pa so se v Narodni ga- leriji povezali tudi z zagrebškim Muzejem za umetnost in obrt, kjer skoraj istočasno predstavljajo likovna dela Tiepola in njegovih sodob- nikov. Z vstopnico Narodne galerije obiskovalcem omo- gočajo 50-odstotni popust pri nakupu vstopnice za zagrebško razstavo. Postavitev z naslovom Baročni blišč Benetk - Tiepolo in njegovi sodobniki je v hrvaški pre- stolnici na ogled od 3. junija do 1. oktobra. JEZIKOVNICAVladka Tucovič Kdaj sva se prvič spoznala? Pred kratkim sem bila priča pogovoru, v kate- rem je mlajši sogovornik obujal spomine na prvo srečanje z znamenitim pisateljem, ki mu je v tistem trenutku sedel nasproti. Želel je poudariti, kako dobro se spomni podrobnosti, čeprav je bil še otrok, in hote ali nehote mu je ušla izjava: “Dobro se spominjam časa, ko sva se prvič spoznala …” Hudomušno sem pomisli- la, ali se spomni tudi časa, ko sta se spoznala drugič ali tretjič … Se je mogoče spoznati večkrat? Načeloma ne, razen, če se v različnih situacijah predstavljamo kot različne osebe, vendar pustimo takšne špekulacije in se raje vrnimo k logičnemu in jasnemu izražanju. Spoznamo se takrat, ko se prvič vidimo oz. srečamo. To, da je glagol spoznati dovršni gla- gol, da se je nekaj že dokončalo oz. po starem: dovršilo (zato dovršni glagol), nam pove, da te- ga dejanja ne moremo ponoviti še drugič, tret- jič ali desetič. Res je, da lahko kaj vedno znova spoznavamo, vendar je to nedovršni glagol spoznavati, v navedenem primeru pa smo ime- li glagol spoznati, kar seveda ni isto. Mladi mož bi bil lahko rekel, da se dobro spominja, kako se je s pisateljem prvič srečal ali kako ga je prvič videl in ga slišal govoriti ali se je nemara z njim celo pogovarjal, žal pa ni logično izraziti se, da sta se spoznala prvič. No, včeraj pa sem prebrala še besedno zvezo di- plomirani študent. Hm, kje pa študirajo taki di- plomirani študentje in čemu to počnejo, če so že diplomirali?! Če so namreč študentje, jih di- ploma kot poslednje študijsko dejanje še čaka; če pa so že diplomirali, nimajo več statusa štu- denta, torej niso študentje, temveč diplomanti oz. diplomantje. Diplomant je namreč tisti, ki je študij dokončal z diplomiranjem, je napisal diplomsko nalogo oz. diplomsko delo in je pre- jel diplomo oz. diplomsko listino. V sobesedilu sem naletela še na eno cvetko, namreč na be- sedno zvezo magisterijska naloga. Študij druge bolonjske stopnje se res imenuje magisterij, na- ziv magistrskega študenta, ko bo diplomiral, pa bo magister, od tod tudi zveza magistrska nalo- ga oz. magistrsko delo. Navezuje se na magi- stra, ne na magisterij. Seveda se piše magi- strsko, ne magistersko delo (kot tudi: metrsko, ne metersko blago in decembrski, ne decem- berski prazniki). Po drugi strani je prav recen- zijski, ne recenzentski izvod knjige, saj je na- menjena recenziji, ne recenzentu, čeprav bi se o tem vsekakor dalo še razpravljati … Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za sloveni- stiko Fakultete za humanistične študije Univer- ze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e- naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na ured- ništvo Novega glasu. 13 Poklon okronanemu Pulcinelli (Gnoccolata, Kralj njokov), ok. 1750-1760 Naša sodelavka Špela Pahor je po ljudski legendi in virih priredila pripoved - slikanico Čudež v Pi- ranu Il miracolo a Pirano, za ilu- stracije je poskrbela Laura Ličer, prevod pa je poskrbela Polona Vrabec. Lepo oblikovana knjiga večjega formata je barvna slikanica, ki se naslanja na resnične dogodke, ki jih nekatere danes imenujejo tu- di legende, predvsem pa je lepa pripoved o mestu Piran in prebi- valcih, ribičih, navadah. 20. julija davnega leta 1343 se je nad pristaniškim mestom v Istri razbesnel pravi vihar, tramonta- na, “vse divje je šumelo, žvižga- lo, bobnelo, hrumelo in rohne- lo,... kot da se bliža konec sveta ali najmanj vesoljni potop”. Dva ribiča sta bila na morju, uje- ta v strašne morske valove, začela sta moliti in sredi na- jhujšega viharja se jima je prika- zal sveti Jurij. “V svojem bleščečem oklepu, pokrit s šlemom in s sulico v ro- kah, je jezdil na iskrem belem konju. Na njegovem ščitu je krvavo žarel Jezusov križ”, piše Špela Pahor. Svetnik na konju je ribičema dejal, da se bo nevihta pomirila, naj se ne bojita in tako se je tudi zgodilo, povedal jima je tudi, da bo s ščitom tudi v pri- hodnje varo- val Piran in njegove pre- bivalce. Pre- srečna ribiča sta hitela z morja v mesto pripo- vedovati o srečanju s svetim Ju- rijem, ki je rešil in obvaroval Pi- ran. Piransi župan se jima je po- smehoval in je zaradi posmeha oslepel, drugi pa so ribičema ver- jeli. Dan kasneje so se zato vsi Pi- rančani zbrali v procesiji in pri- redili bogoslužje v čast in zahva- lo svetemu Juriju. “Zaradi čudežev tiste davne noči in zgodnjega jutra so Pirančani svetega Jurija imenovali za svo- jega zavetnika”, piše Špela Pahor. Prišel je tudi skedsani župan, videl pobožnost prebivalcev me- sta in začel tudi sam verjeti, med procesijo je po- novno spregle- dal, kar je bil drugi čudež sv. Jurija v Piranu. Velikemu svetni- ku so zato na vzpetini nad me- stom zgradili le- po cerkev, ki jo je leta 1344 prav na god velikega svetnika Jurija posvetil in blago- slovil patriarh Bertrand. Od ta- krat ima Piran v svojem grbu na- slikanega svetega Jurija in meščani vsako leto na god sv. Ju- rija prirejajo procesijo v čast rešitelju mesta, prav tako so soli- narji izbrali sv. Jurija za svojega zavetnika. Avtorica Špela Pahor je doma iz Pirana, v Ljubljani je diplomirala in magistrirala iz etnologije in kulturne antropologije, vse življenje pa je zavezana knjigam in svojemu rodnemu mestu, saj je objavila tri knjige življenjskih zgodb Pirančanov s skupnim na- slovom Srečanja v Piranu, prav tako je naredila več prevodov ljudskih in avtorskih pravljic. Kot pravljičarka nadaljuje družinsko tradicijo zbiranja pravljic, bila je tudi urednica knjige Moja no- na pripoveduje - kraške pripo- vedke, ki jih je zbral njen oče Miroslav Pahor. Laura Ličer je slikarka in ilu- stratorka iz Lju- bljane in sode- luje z različnimi slovenskimi av- torji, priredila pa je že več kot 70 samostojnih razstav. Slikanico Čudež v Piranu je delegacija Slovenske Karitas nedavno izročila svete- mu očetu Frančišku med avdien- co na Trgu sv. Petra v Rimu. JUP Dvojezična slikanica Špele Pahor Čudež v Piranu Vila Vipolže / Snovanja Rastemo s pesmijo oncertni cikel Snovanja, ki ga 12 let prireja Sloven- ski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, je s šestim koncertom obiskal Go- riška Brda. V Vili Vipolže so predstavili zgodbo o šolskem zborovskem udejstvovanju, ki se je začela s skupino otrok in da- nes predstavlja jedro Mešanega mladinskega pevskega zbora Emil Komel. Njihova zgodba je čisto resnična, polna ganljivih in globokih sporočil, ki so se spletla ob trdem delu s pesmijo. Petje v zboru otroka bogati na glasbe- nem, čustvenem in kulturnem področju. Bogati pa mu tudi je- zik. Zborovska piramida s štirimi sta- rostno razdeljenimi vokalnimi sestavi, ki jo je Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel zgradil z dirigentoma Damijano Čevdek Jug in Davidom Ban- dljem, predstavlja enega od te- meljev goriške zborovske pri- hodnosti. Pevci prihajajo v ob- segu 40-ih kilometrov iz Gorice, od Kanala do Ogleja, Devina, Deskel, Krasa: “Gledamo čez vse meje: pokrajinske, državne, mentalne”, je povedal David Bandelj. Pevce sta s spodbudni- mi besedami nagovorili Janja Bužinel in Damijana Čevdek Jug, ki jim je zaupala misli nek- danjega ravnatelja Silvana Kerševana. “Silvan Kerševan je v njih spoznal, še ko so bili osnov- nošolci, moč in spodobnosti, s K katerimi se lahko marsikaj nare-di, se ustvari lepe stike in dobropočutje. Silvan bi bil danes po- nosen nanje”, je dejala ravnatel- jica Alessandra Schettino. Damijana Čevdek Jug vodi tri mlajše zbore, otroškega z dvanaj- stimi otroki od sedmega do enaj- stega leta starosti, mladinskega, v katerem je 27 pevcev, starih od deset do štirinajst let. Najmlajši, devetčlanski otroški zbor, združuje pevce v starosti med pet in sedem let. Z ustanovitvijo najmlajše skupine so naredili premišljen pedagoški korak. “Pomembno je, da otrok stopi v svet zborovske glasbe zgodaj, s petimi ali šestimi leti, ko je še ze- lo učljiv”, pravi Damijana Čev- dek Jug. Za zborovski razvoj pa je ključna možnost nadaljevan- ja. “Pri desetih, enajstih letih je bistvena pevska nadgradnja. Za- dovoljni smo, da smo na šoli prišli do piramide, ki omogoča petje do zaključka višje srednje šole”. To zadnjo stopničko, ki je redkost v zamejstvu, predstavlja Mešani mladinski pevski zbor s 27 člani, polovico deklet in po- lovico fantov, v starosti med 16. in 19. letom, ki ga vodi David Bandelj. Vsi zbori so tudi osvojili nagrade v tem šolskem letu. Programi, s katerimi so se pred- stavili zbori v Vili Vipolže, so bili pretežno slovenski. Z deli Janija Goloba, Tomaža Habeta, Patric- ka Quaggiata, Ambroža Čopija, Walterja Lo Nigra, Toma Varla so pokazali, da je slovenskega zbo- rovska literatura široka in kako- vostna. S prelepimi pesmimi omogoča veliko izbire in tudi iz- vajalske izzive, s katerimi so se pevci vseh zborov več kot dobro spoprijeli in pokazali visok in- terpretativni nivo. Mladinski zbori so zapeli tudi nekaj iz tuje literature, saj jih zanimajo novi avtorji in drugačni slogi. Mešani mladinski pevski zbor Emil Ko- mel je nastopil z žarom. S to poustvarjalno močjo, ki je resna in istočasna prežeta s tiho igri- vostjo, je zapel tudi pesmi s tek- movalnega programa: rene- sančno s Thomasom Morleyem, s slovensko ljudsko Zrejlo je žito v priredbi Stojana Kureta in afriško Baba Yetu. Prav tako so s sijajem zazvenele druge pesmi v njegovi izvedbi, tako sodobne in ljudske kot tudi popularne po- pevke. Njihov program je pro- gram zrelih zborov. “Ta večer sva si z Damijano za- mišljala dolgo časa. Pevci so ko- maj čakali ta koncert. Vemo, da mladost je norost. Na vsaki vaji nama poberejo par let življenja. Na odru ta leta tudi vrnejo. Ma- gija, ki jo znajo ustvariti, in gla- sba, ki jo predajo naprej, sta ne- kaj izjemnega. 70 mladih se vzgaja v zborovskem petju, tim- skem delu, poslušanju. To je šola za življenje”, sklene misel David Bandelj, ki ji lahko samo potrdi- mo. MS foto dd Tržaška8. junija 201710 “Za novo pomlad! ” “V tej Občini moji otroci obiskujejo šole, sledijo tečaju klasičnega baleta, so vključeni v skavtske skupine, igrajo nogomet. Tukaj sva tako jaz kot moja žena aktivna člana družbe. Sprejmem ta izziv, ker menim, da lahko nudim svoj tehnični in strokovni doprinos temu teritoriju in prebivalcem te prekrasne občine”. Zelo dobro se spominjam besed, s katerimi mi je Mitja potrdil svojo razpoložljivost za kandidaturo na čelo naše skupnosti v naslednjem petletju. Vel iko sva se nato pogovarjala, t istega večera, o odpr t ih vprašanjih, finančnih in upravnih težavah, neprimernih zakonih, ki bi jih bilo treba spremeniti, neizpolnjenih pričakovanj ih. A pogovarjala sva se predvsem o konkretnih in izvedlj iv ih načr t ih, o možnostih razvoja, ki jih je treba takoj izkoristiti, o čezmejnem sodelovanju, o sredstvih iz evropskih projektov, ki lahko spremenijo naše ozemlje v pravi biser na Krasu blizu morja. In še o podpori malim in srednjim podjetnikom, tolikim trgovcem, ki vztrajno služijo svoj kruh v raznih predelih in skrbijo, da so naše ulice in trgi še živahni. Pogovarjala sva se o aktivni soudeležbi različnih in raznolikih društev in združenj, prave življenjske sile naše družbe. In še o binomu med kmetijstvom in turizmom, ki mora služiti ohranjanju in valorizaciji naravne pokrajine in urbanih predelov. O kulturi in zgodovini, ki se prepletata v enogastronomski ponudbi. Pogovarjala sva se, ne nazadnje, o učinkovitih in koristnih storitvah za prebivalce, za Občino, ki je po meri družin in vsakega posameznika. V Mitjevih očeh sem videl navdušenje in energijo, ki se zrcalita v njegovi osebni zgodbi o pošteni in odgovorni osebi, ljubečem družinskem očetu in cenjenem strokovnjaku. Nimam dvomov: 11. junija bom volil za Mitjo Ozbiča in sem ponosen, da ga lahko podpiram tudi s svojo kandidaturo za občinski svet na listi Insieme Skupaj, ki smo jo sestavili s ciljem, da podpremo in dokažemo naše prizadevanje za … skupno dobro. / Igor Gabrovec Gabrovec: “11. junija bom volil za Ozbiča” ndrej Gosar je bil pomem- ben mislec, slovenski prav- nik, politik, sociolog in pe- dagog, ki je deloval med obema vojnama. Leta 2014 se je odvijal znanstveni simpozij Dr. Andrej Gosar, Krščanstvo in socialno gi- banje. Življenje, delo, pomen, na katerem je sodelovalo več kot 40 predavateljev, naslednje leto pa je pri Mohorjevi družbi izšla znan- stvena monografija Dr. Andrej Gosar (1887-1970). Na simpoziju se je porodila ideja, da bi posneli dokumentarec. Scenarij in režijo so zaupali Jerneju Kastelcu. “Naša vnema za resnico in pravi- co mora biti brezpogojna, se ne sme ravnati po tem, kaj nam je v prid in kaj v škodo. Biti mora po- polnoma neodvisna od kakršnih koli osebnih ali skupinskih, na primer rodbinskih, stanovskih, strankarskih in drugih takih ko- lektivnih interesov in koristi”. S tem citatom iz leta 1943 se začne dokumentarec Andrej Gosar, mi- A slec v prelomnem času, ki so gapredvajali na rednem ponedeljko-vem večeru Društva slovenskih izobražencev. V njem se preko iz- jav številnih pričevalcev izriše osebnost Andreja Gosarja, izjem- no zanimivega slovenskega poli- tika v času med vojnama, ki je pu- stil pomembno sled v slovenski zgodovini. Imajo ga za izumitelja socialne države na Slovenskem. Razvil je podroben kon- cept družbene ureditve, ki bi temeljila na večji ekonomski in socialni pravičnosti. Ukvarjal se je s praktičnimi vprašan- ji – o plačah in sindika- tih, kako reševati stano- vanjsko stisko itd. Po doktoratu na Dunaju med prvo svetovno vojno je mo- ral na rusko fronto, nato v Mün- chen na specializacijo, kjer je po- leg pravnega doktorata razširil še ekonomsko in sociološko znanje. Tako je imel tri poklice: bil je pravnik, sociolog in ekono- mist. Napisal je poziv za krščanski socializem, ki ni bil v smislu marksističnega socia- lizma, bil pa je leva socialna percepcija, v kateri bi delavcem dali več pomena in pravic. Izhajal pa je iz krščanskega nauka. Kot odbornik za socialna vprašanja v začasni vladi za Slovenijo je prevzel socialni re- sor. Njegov najodmevnejši ukrep je bil na področju stano- vanjske politike, tako imenova- na Gosarjeva stanovanjska na- redba, ki je določala, da morajo vsi, ki imajo nad milijon kron premoženja, zapustiti prostore v stavbah, ki niso bile njihova last. Hotel je razbremeniti siromašne sloje, a je vzbudila hudo reakcijo liberalne politične strani – predv- sem ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar mu je očital, da je katoliški komunist, ki ogroža načelo pri- vatne lastnine. Bil je trezen in re- sen, hotel je, da bi se ženske izo- braževale in sodelovale v javnem življenju, hotel pa je tudi reformi- rati SLS. Leta 1928 je postal minister za so- cialno politiko v Jugoslaviji in na- redil veliko za Slovence, a je zara- di svojih strokovnih in etičnih načel ter zvestobe evangeliju ostal osamljen. Proti koncu druge sve- tovne vojne je bil zaprt, poslali so ga v Dachau. Po vojni pa je bil pri- siljen se umakniti v zasebnost. Pi- sal je, a za predal, ker je moral vse skrivati zaradi preiskav. Imel je osem otrok in bil vzoren družin- ski oče. Po pogovoru, ki ga je v Peterlinovi dvorani vodil Tomaž Simčič z režiserjem, je slednji dejal, da mu je Gosar postal zanimiv prav zato, ker je bil na neki način zamolčan. Gosar ni bil črno-bel, a je imel močno moralno in etično zavest, iz katere je deloval. Jernej Kastelec je med drugim dejal, kako smo Slovenci krivični do svojih velikih ljudi. Skozi mozaik sodelavcev je skušal prikazati, da je Gosar nago- varjal različne ljudi. Metka Šinigoj ržaško knjižno središče je bilo v torek, 30. maja, de- ležno krstne predstavitve nove knjige Igorja Omerze z na- slovom Boris Pahor v žrelu Udbe. Upraviteljica Ilde Košuta se je Mo- horjevi družbi iz Celovca zahvalila za izbiro in pozdravila velikega go- sta Borisa Pahorja, ki je s svojo pri- sotnostjo in kot vedno učinkovi- tim in jasnim posegom počastil pogum avtorja in številne prisot- ne. Gre za tretje večje delo tega zbiralca, iz teh, kar je še ostalo od arhivov ene najbolj učinkovitejših in zloglasnih tajnih služb totali- tarnih režimov, saj je ob komin- formu premagala celo NKVD. Po Omerzovih knjigah o Kocbeku in Dragi je sedanja posvečena zalezo- vanju Borisa Pahorja in to vse od 1952. leta, ko je objavil kritiko o Kocbekovem Strahu in pogumu, pa do 1989. leta ob zori osamosvo- jitve in demokratizacije Slovenije. T Knjiga obsega 640 strani, opremljena je z bogato do- kumentacijo, predvsem pa obsežnim imenskim sezna- mom zalezovanih oziroma informiranih oseb. Skupno gre za okrog 600 imen pre- težno iz zamejstva, saj je bilo samo domačih konfidentov okrog 89 in nekaj so morali poročati. Lahko bi rekli torej, da, če niste v enem ali drugem seznamu, ni kaj iz vas. Vseeno pa moramo pri vsem napisanem upoštevati, da gre le za manj pomembne podat- ke, težji in gotovo bolj pomembni so se spremenili v papirnato maso v Vevčah. Jasna pa je obsežna mreža kritja zamejskega prostora. Avtor Igor Omerza je v uvodu posredoval ne- kaj zanimivih podrobnosti. Tako, da so v barkovljanski hiši nastavili Pahorju mikrofone. Takratna teh- nologija pa ja potrebovala tudi zahtevno avtomobilsko kritje v bližini, kar na kontovelskem klan- cu ali na pokrajinski cesti ni bilo lahko. Udba je pri Pahorju izvedla tudi hišno preiskavo. Kodno ime za pisatelja je bilo Jambor, po Odi- seju ob jamboru, oziroma Lju- bljančan. Knjiga je seveda potreb- na in vredna podrobnejše analize. Boris Pahor je imel na večeru kot vedno tehten, strnjen in učinkovit nastop. Ponovil je obsodbo režima, njegovega internacionali- stičnega ideološkega nastopa na škodo slovenske identitete in predvsem narodne zavesti. To se pa odraža še danes, ko obstaja država, a ni narodne zavesti. Pri tem se je Boris Pahor spomnil ve- likana Franca Jeze, ki je danes že skorajda pozabljen. Debato je lepo povezoval Ivo Jev- nikar. Večer pa je imel tudi komični na- stop ponosnega starega mlado- stnika s Koprskega, ki je nastopil v bran delovanja tajne službe, ne da bi razlikoval tajnih služb totalitar- nega režima s 600 grobišči ali službami demokratičnih držav, ki imajo seveda podobne lastnosti, ne pa tolikšnih. Lepo je tudi, da ni prišel sam, ampak v izbrani družbi, ki je pripomogla k uspehu večera. Predvsem pa je v daljšem posegu zelo toplo svetoval avtorju, naj ne objavlja starih stvari, iz ka- terih ostaja zgolj negativni prikaz preteklosti. To v 21. stoletju na Oberdankovem trgu! Snov za Četrto knjigo o žilavosti sistema? SFSN Knjižna predstavitev Boris Pahor v žrelu Udbe Društvo slovenskih izobražencev Andrej Gosar - mislec v prelomnih časih Foto damj@n Spominska sveta maša v Rižarni “Niso bili izbrisani!” raga Mama! Sporočam ti da jast sem danes poklican za me ustrelit. Torej zbogom za vekomaj”. Odlomek pisnega pričevanja tragedije svetovne razsežno- sti, ki se je odvijala pod sčedenskim gričem ob izteku vojne. Nad pet tisoč trupel je bilo sežganih v Tržaški Rižar- ni v letu dni. Od teh tri tisoč štiristo Slovencev. Ne samo trupel, mnogi so bili živi sežgani, ker jih je udarec s ko- lom le omrtvil. Partizank in partizanov, prebivalcev slo- venskih vasi, ki so jih prignali sem iz Notranjske, Brkinov in Krasa. Nemške in italijanske pa tudi kolaboracionistične enote so sodelovale pri uničevalnem stroju. V glavnem so tu morili Slovence in Hrvate pa nekaj “D Italiianov. Nemci so pač redniin točni. Za Jude tako iz Vene-ta, zlasti Benetk in Trsta je bi- lo to prehodno taborišče. Po- klali so jih v za njih predvide- nih taboriščih. Že desetletja se ju- nija tržaški sloven- ski verniki s sveto mašo v Rižarni spomnijo na žrtve. Tudi letos so se zbrali na spo- minskem srečanju v organizaciji Slo- venskega pastoral- nega središča Trst. Mašo je daroval kanonik msgr. Franc Vončina ob asistenci g. Kleme- na Zalarja, rektor- ja SPS Trst. Zveza združenih pev- skih zborov pod vodstvom Edija Raceta je spremljala Alenka Cergol. Msgr. Vončina se je počrtal, da so padli dali svoja življenja za brate po narodnosti, veri in prepričanju. Niso bili izbrisa- ni, sovražna ideologija s skraj- nim nacionalizmom pa je klavrno končala tudi z njiho- vim žrtvovanjem v tem kraju trpljenja. Tako kot novomeški škof msgr. Andrej Glavan v Kočevskem Rogu v soboto, je tudi v Rižarni msgr. Vončina molil za ubijalce z mislijo, da se kaj takega nikoli ne ponovi več. Spomnil se je tudi na po- kojnega msgr. Dušana Jako- mina, ki je uvedel spominske slovenske svete maše v Rižar- ni. Miro Oppelt V spomin Ob smrti Kristjana Debelisa zgubiti prijatelja je vedno težko. Ko gre za človeka v pol- nosti njegovih let, ki ga imaš rad, ker je dober, občutljiv človek, je izguba še toliko bolj boleča. Tak prijatelj, dober človek in občutljiv sogovornik je bil Kristjan Debelis, vrtnar s Kolonkovca. Poznala sva se od otroških let, od skavtskih ta- borov, od časov, ko so skavti na praznem seniku pri Debelisovih imeli skladišče za šotore in lonce ter ostalo opremo, od časov, ko je ob dnevih obiskov v kuhinjski šotor vstopala mogočna postava Lojzeta Debelisa s “kišto” solate, paradižnikov ali druge povrtnine za ves tabor. V noči na zadnji maj- ski dan se je odločil, da odide za vedno. Kristjana, ki bi 1. avgusta dopolnil 47 let, sem zadnjič videl in z njim izmenjal par priložnostnih besed pred kakim tednom, ko sem ga pozdravil v kuhinji kmečkega tu- rizma, kjer je ravno mešal po lon- cu. V kuhinji je rad delal. Tisti dan ni imel časa za klepet, a vsaj par priložnostnih stavkov sva si vendarle izmenjala. Tudi nasme- jala sva se, saj sva se spominjala nekega tabora in 'podvigov' ti- stih dni. Kristjan Debelis je po srednji šoli, ki jo je obiskoval pri Svetem Jako- bu, obiskoval kmetijsko šolo in je bil kmet s srcem. Na vrtnariji, kjer se sicer ukvarjajo tudi z vinograd- ništvom in oljkarstvom, je skupaj z bratom Andrejem skrbel za ob- delovanje in gojenje povrtnin ter trajnih nasadov. Pavel pa je za- dolžen za prodajo pridelka na stojnici, ki je zdaj na trgu pred I Novim Svetim Antonom. Sevedaje na kmetiji vsa družinavprežena v delo in vsi pomagajo, tudi oče Lojze in mama Zorka, saj edino tako, s složnim delom, kmetija napreduje. Zadnja leta so bili Debelisovi močno vpreženi v postavitev in uresničitev kmečke- ga turizma, ki mu je bil pobudnik prav Kristjan in je zdaj v ponos vsem. Še zlasti sta se tega podviga veselila starša, ki sta z zadoščen- jem in veseljem gledala na vpe- tost svojih treh sinov in njihovih družin v domačijo. Kristjan je bil tudi pevec in je so- deloval pri raznih zborih, najbolj redno seveda v domačem, dokler je deloval na Kolonkovcu in zdaj pri Sv. Ani, a tudi v škedenjskem cerkvenem zboru, prav tako je bil zelo angažiran, ko so na Kolon- kovcu v poletnem času prirejali Praznik solate. Večkrat je osvojil prvo mesto v tekmovanju pri sa- jenju solate in bil eden glavnih sodelavcev ekipe, ki je praznik pripravljala. Več let je pomagal tu- di v Mačkoljah. Polje, kdo bo tebe ljubil, kadar bom v grobu spal? se glasi verz znane pesmi in polje odgovarja: Ljubil me bo žar pomladni, ki nad mano bo sijal. Kristjanova ljubezen do domače zemlje in dela na njej ne bo um- rla. Ta ljubezen bo kot seme, ki bo vzklilo in bo rodilo svoj sad! Vsem, ki so ga imeli radi, mami Zorki, očetu Lojzetu, bratoma An- dreju in Pavlu ter ostalim sorod- nikom naj gre naše občuteno sožalje. Marko Tavčar Tržaška 8. junija 2017 11 Obvestila Društvo slovenskih izobražencev in Tržaško knjižno središče prirejata v sredo, 14. junija, ob 18. uri v Tržaškem knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7 v Trstu okroglo mizo Fašistično interniranje med zgodovinopisjem in spomini. Sodelujejo profesorji Carlo Spartaco Capogreco, Marta Verginella, Natka Badurina in Tristano Matta. Darovi V spomin na drago sošolko Sonjo Šolfa Vuga, daruje Pavel Zlobec 50 evrov za Slovensko Vincencijevo Konferenco Trst. Za Marijin dompri Sv. Ivanu v spomin na cenjeno gospo Lio Bak darujeta Magdy in Grazia Baretto 25 evrov. Opčine Šmarnični koncert Marijinih pesmi upnija sv. Jerneja apostola in Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Jernej z Opčin pri Trstu, s sodelovanjem Zveze cer- kvenih pevskih zborov iz Trsta, sta v sredo, 31. maja, že tradicio- nalno priredili koncert Marijinih pesmi ob zaključku šmarničnega meseca, da bi čim slovesneje za- ključili pobožnosti, ki se vsak dan vrstijo v mesecu maju. Koncert na- božnih pesmi prireja- jo na Opčinah ob za- ključku šmarnic že mnoga leta, navadno nastopajo domači zbori in morda kak povabljeni pevski se- stav, tokrat pa so zbrani publiki pripra- vili zelo prijetno pre- senečenje, saj je med zborovskimi nastopi zaigral tudi duo na trobento in orgle. Po- vabili so namreč di- plomirano troben- tačico Živo Komar, ki je z domačim organi- stom Vinkom Skerlavajem prese- netila z nekaterimi res lepimi melodijami. Po prvem preludiju dua trobente in orgel so zborovski koncert začeli otroci Otroškega pevskega zbora Vesela pomlad, ki so pod vodstvom Andreje Štucin Cergol (na orgle je spremljala Alenka Ž Cergol) zares ubrano zapeli dvepesmi, Te rože so zate, ki jo jeuglasbil Dominik Krt, in pesem neznanega avtorja Marija. Za drugo pesem so otroškemu zborčku pomagale tudi pevke Mladinskega pevskega zbora Ve- sela pomlad z Opčin, ki so nato v lastnem sestavu zapele Cacci- nijevo Ave Marijo (ob orgelski spremljavi Alenke Cergol, na prečno flavto pa jih je spremljala Tjaša De Luisa) ter Espinozovo Na poti skozi življenje. Melo- dičnim glasovom deklet, ki so ze- lo prepričljivo zapele svoj pro- gram, je sledil intermezzo tro- bente in orgel: instrumentalista sta zaigrala Mozartovo Andante grazioso. Sledila je priložnostna misel, ki je bila tokrat zaupana urednici pri založbi Mladika in javni kulturni delavki Nadji Ron- celli, ki je navzoče nagovorila o pomenu miru in spoštovanja do bližnjih v današnjem času. Drugi del koncerta so začeli pevci Cer- kvenega pevskega zbora Sv. Flo- rijan od Banov, ki so posebno prepričljivo zapeli tri Marijine pe- smi: ljudsko Taužint krat bodi češčena, ki jo je priredil Spehon- ja, Vodopivčevo Marija, majnik gre čez trate in Krasen majnik, ki jo je uglasbil Ražem. Banovski zbor uspešno vodi Melita Vidau Danieli. Nato so zadoneli moški glasovi Moške komorne skupine Stane Malič. Moška skupina, ka- terih pevci pojejo v različnih pev- skih zborih in se zberejo le pri- ložnostno, da bi zapeli v moškem sestavu na domačih openskih prireditvah, je pod gotovim vod- stvom Janka Bana zapela O Ma- rija, bodi zdrava (napisal Karel Adamič, priredil Gregor Za- fošnik) in Ferjančičevo Večerni zvon. Moškim melodijam je po- novno sledil glasbeni vložek or- gel in trobente (Webberjeva Pie Jesu), nato je nastopil domači mešani cerkveni pevski zbor Sv. Jernej z Opčin, ki je zapel štiri Marijine pesmi domačih sklada- teljev, saj dirigent Janko Ban skrbno zbira take pesmi, ki ovrednotijo bogastvo primorske in zamejske glasbene ustvarjal- nosti. Ljudska pesem Že slavčki žvrgolijo (v priredbi Ubalda Vrab- ca), V duši nam plamen čist gori na besedilo Ljubke Šorli, ki jo je ugla- sbil Lojze Bratuž (katerega obletnico mučeniške smrti smo pravkar obha- jali), Vodopivčeva Glej, o Marija in V sveto mesto naza- reško po napevu Ivana Laharnarja so veličastno zadone- le pred polno open- sko cerkvijo Sv. Jer- neja. Pred za- ključkom lepega in občutenega glasbe- nega večera je do- mači župnik Franc Pohajač pozdravil vse navzoče in se zahvalil nasto- pajočim zborom, da so vsem po- nudili priložnost, da so na edin- stven način bolj doživeto za- ključili šmarnični mesec maj. Nato so vsi pevci skupaj zapeli Marijo skoz' življenje ob sprem- ljavi orgel in trobente, duo pa je zaključil glasbeni večer s Purcel- Opčin preko Bazovice in mejnega prehoda Pesek je 2. junija avtobus popeljal pevce in spremljevalce na ro- manje k Žalostni Materi božji na Žalostno goro nad Mokrono- gom. Sončno, prijetno toplo ju- tro ni privabilo pravega razpo- loženja med romarji, v senci žalostnega dogodka pri družini Debelis. Pot se je vlekla do obrobja Ljubljane, kjer je bil krajši postanek v prijetnem go- stišču. In spet smo na avtocesti v smeri Dolenjske in Mokronoga; tu se je pričela pot vzpenjati proti Žalostni gori, kjer nas pričaka Z župnik in dekan Klavdio Peterca,ki s hudomušno pripovedjo o ko-zah in ovcah, (prve se razkropijo na okrog, druge pa sledijo svoje- mu pastirju) nas duševno pripra- vi na strmi vzpon, da mu sledi- mo pri razlagi poslikav od posta- je do postaje v cerkev Žalostne Matere božje, svetišča, zgrajene- ga leta 1697, dokončanega pa le- ta 1735 s freskami Franca Je- rovška. Evharistično daritev, v spomin tragično preminulega Kristjana, je vodil msgr. Franc Vončina, ki v pridigi izpostavi zborovsko pet- je kot povezavo med cerkvijo in verniki, obenem pa oboga- titev daritve same, še poseb- no tam, kjer ni slovenskega duhovnika in se italijanski sobratje trudijo, da prebe- rejo mašo v slovenščini, ta- ko zadobi petje še poseben pomen. Združeni zbor je v uvodu k daritvi zapel Zdrava Ma- rija - Kimovca in Pred Bogom - Vavkna, pod vodstvom Edija Ra- ceta ob orgeljski spremljavi Ma- rije Šturman in nadaljeval s Tret- jo mašo Ubalda Vrabca. Pri bran- ju beril in prošenj so se zvrstili: ga. Alojzija Mozetič, g. Igor Švab in ga. Majda Cibic ter z Marijino pesmijo sklenili daritev. Odzvonil je poldan, ko smo se odpeljali v Mokronog v gostišče Obnova železniške proge Ne le Sveti Andrej in Miramar, v načrtu je tudi obnova poti čez Col rst bo kmalu bogatejši za izjemno turistično vabo. S tem zagotovi- lom se je zaključilo srečanje v deželnem svetu v Trstu, na ka- terem so govorili o obnovi nekdanje železniške infra- strukture med Svetim Andre- jem, Miramarom in Colom na Tržaškem krasu. Sestanka so se udeležili predsednica deželne vlade Debora Serrac- chiani, tržaški župan Roberto Dipiazza in najvišji zastopniki ustanove Fondazione FS, ki neguje zgodovinsko pre- moženje italijanskih železnic. “Zelo natančno smo določili T časovnico načrtovanih del”,je povedala Serracchianijevain pri tem napovedala, da bo- do najprej prenovili želez- niški muzej pri Svetem Andre- ju in spet usposobili tam- kajšnjo železniško postajo. Ta bo povezana z Miramarom, in sicer po rocolski progi, ki jo bodo prav tako obnovili. Toda načrti segajo še dlje, in sicer do meje “s prijatelji Slo- venci”, kot je povedala Serrac- chianijeva. Na sestanku so se namreč strinjali, da je smisel- no obuditi tudi železniško pot čez mejni prehod na Colu. S tem bi Trst na stežaj odprl svo- ja vrata starodobnim vlakom iz Avstrije in Slovenije, s čimer bi se celotnemu mestu odprla nova turistična perspektiva. Celoten načrt, o katerem so razpravljali na sestanku, je vreden 18 milijonov. Podrob- nosti je razkril predsednik Fondazione FS Mauro Moret- ti. S prvim sklopom del, ki ter- ja 4 milijone, bodo začeli že takoj, in sicer po uradni skle- nitvi dogovora z italijanskim ministrstvom za kulturo. Mi- nister Dario Franceschini naj bi sporazum slovesno podpi- sal že čez dober mesec v Trstu. “S temi železniškimi deli, z zgraditvijo morskega parka in selitvijo tržnice bomo popol- noma predrugačili tisti ob- morski del mesta pri Svetem Andreju in ga naredili zanimi- vega za turiste”, se je razvese- lil tržaški župan Roberto Di- piazza. “Celotna turistična ponudba bo zagotovo boga- tejša”. Na srečanju so govorili tudi o drugem podobnem načrtu, za katerega se zavzema dežela, in sicer o obnovi proge med Sa- cilejem in Huminom. Debora Serracchiani je v zvezi s tem dejala, da bi se celotni deželi z uresničitvijo še te zamisli odprle nove možnosti za do- daten razvoj turizma. Iz- boljšala bi se zlasti ponudba za tiste, ki prisegajo na “slow- turism” (počasni turizem), se pravi na preživljanje počitnic brez naglice. ARC/PV Devin Ozbiča je podprlo deželno vodstvo gibanja Cittadini itja Ozbič se je v De- vinu v gostilni Al Pe- scatore pred številni- mi občani srečal z deželnim vodstvom gibanja Cittadini - per una regione migliore, ki s Slovensko skupnostjo in Stranko italijanskih sociali- stov oblikuje zbirno listo In- sieme Skupaj. V njej kandidirata Daria Vi- viani in Alberto Tarlao. Prva ima za sabo že večletno iz- kušnjo v gibanju Cittadini, aktivna je bila že v času občanske liste v podporo Ric- cardu Illyju, naposled ob kan- didaturi Marie Terese Bassa Poropat za predsednico po- krajine. Ob Vivianijevi kandi- dira tudi mladi Alberto Tar- M lao, 25-letni Devinčan in od-vetniški pripravnik, ki se po-nuja kot vezni člen med občinsko upravo in mlajšo ge- neracijo v občini. Njuno kandidaturo in Mitjo Ozbiča sta podprla dva vidna predstavnika gibanja Cittadi- ni: deželni poslanec Emiliano Edera in nekdanja predsedni- ca tržaške pokrajine Maria Te- resa Bassa Poropat. “Dandanes je tehnično znan- je v javni upravi izjemno cen- jeno in nujno potrebno. Prav gotovo je Mitja Ozbič prava oseba, celo najbolj kompeten- tna, ki lahko vodi tako razno- liko občino, kot je devinsko- nabrežinska”, je na srečanju dejala Bassa Poropat. Mitja Ozbič s predstavniki gibanja Cittadini na kosilo. Po okusnem obedu je sledil ogled muzejske zbirke nek- danjega prevoznega sredstva; raz- nih kočij in še drugih elementov, povezanih s to dejavnostjo. Nato sprehod do pokopališča, kjer počiva Pepka Vodopivec, dolgo- letna gospodinja dr. Jožeta Prešerna, ustanovitelja Sloven- skih Tržaških Skavtinj -1959. Na- daljevali smo pot v Stično na ogled samostana in njegovih za- nimivosti, kjer ponujajo razna zdravilna zelišča. Pomudili smo se še v cerkvi Žalostne Matere božje in s pesmima Marija skoz življenje in Marija, Mati ljubljena smo se poslovili od samostana v Stični ter nadaljevali pot proti do- mu. Prijeten romarski izlet (za katerega gre zahvala organizator- jem pri ZCPZ) se je iztekal v zna- menju odsotnosti g. Debelisa, ki je prejšnja leta na teh romanjih, s svojo hudomušno pripovedjo raznih dovtipov znal poživiti vdušje ob vračanju v domače lo- ge. Pavel Vidau Romanje Združeni zbor ZCPZ poromal na Žalostno goro lovo skladbo Trumpet Tune. Vse nastope je povezoval Tomaž Su- sič, vezno besedilo pa je napisala Lučka Peterlin. Slovenci imamo ogromno izred- no lepih Marijinih pesmi, ki so nastajale v stoletjih, zato je lepo in primerno, da s takimi glasbe- nimi večeri oživljamo spomin nanje. Kot vedno so na open- skem šmarničnem zaključku za- pele tri generacije pevcev (otroški in mladinski zbor Vesela pomlad, cerkvena zbora in moška skupi- na), kar je koncertu dalo zanimi- vo razgibanost, glasbeni vložki dua orgel in trobente (presene- tljivo, kako lahko trobilo z vrhunsko izvajalko zveni izredno milo) in priložnostne misli so vsem pustile globok vtis. Res po- srečen zaključek Marijinega me- seca maja. Mitja Petaros Aktualno8. junija 201712 azmeroma redek priimek Karlovini bi na prvi pogled ocenili kot italijanski priimek, ki so mu C spremenili v K. A če pogledamo italijanske telefonske imenike, priimka Carlovini ne najdemo. Če se odpravimo v arhive, najdemo rodbino s tem nenavadnim priimkom v Gorenjem Polju pri Desklah. Rodbini sledimo do sredine 19. stoletja. Potem pa nenadoma priimek izgine. Kot da je prišel od nekod drugod. Po obisku nadškofijskega arhiva v Gorici in župnijskega arhiva v Desklah smo ugotovili, da priimek Karlovini ni nastal v Posočju, ampak je v Gorenje Polje prišel okoli leta 1845. Kovač Matija Berlot in njegova soproga Marija Tinta, ki sta pred 200 leti živela v hiši Gorenje Polje št. 150, nista imela otrok. Zato sta, tako kot je to bilo v navadi pri mnogih premožnejših družinah v tistem času na Kranjskem in Go- riškem, k sebi vzela tržaškega najdenčka. To je bil Karel Karlovini, rojen v Trstu 20. aprila 1842. Ver- jetno je bil sin kakega mladega dekleta, ki kot sa- mohranilka takrat ni mogla preživeti; otroka je morala dati v sirotišnico, od koder so ga dali v primerno družino. Karel je ohranil svoj priimek, kar pomeni, da ga Berlotova ni- sta posvojila. Mogoče je sicer, da sta ga posinovila kasneje. Vsekakor pa je Karel Karlovini postal dedič njune kmetije v Gorenjem Polju 150 in ohranil svoj priimek. Več podatkov o njem pa ni ne v izvirniku krstne knjige ne v pre- pisih krstnih knjig, ki jih hrani- jo v Gorici. Nadaljnje iskanje je bilo videti kot iskanje igle v kupu sena, saj bi bilo treba pregledati več tržaških arhivov, za pregled vseh krstov leta 1842 pa bi potrebovali več dni. Obiskali smo nadško- fijski arhiv v Trstu in mestni arhiv v Trstu. V sled- njem nismo našli nobenih uporabnih podatkov. Pri ponovnem obisku nadškofijskega arhiva pa smo slednjič našli krstno knjigo, v kateri so krščenci iz tržaške sirotišnice. 21. aprila 1842 v latinščini zapisali: “Carlovini Carolus hieri expo- situs”. V prevodu pomeni, da je bil Karel Karlovi- ni (če je bila njegova mama Slovenka) ali Carlo Carlovini (če je šlo za Italijana) krščen 21. apri- la, najden dan prej. Torej je bil rojen verjetno 20. aprila 1842 ali celo kakšen dan prej. Glede na takratno prakso je priimek nastal ta- krat. Ob njem so verjetno našli listek z ime- nom Karel (ali Carlo). Priimek pa so potem tvorili iz imena. Georgius je dobil priimek Giorgini, Cattharina Cattari, Iulius pa Giulia- ni. Kdo sta bila njegova starša, ni zapisano. V ru- brikah oče in mati so potegnili črto. Domne- vamo lahko, da je šlo bodisi za mlajše dekle bodisi žensko, ki zaradi svojega socialnega sta- tusa (denimo služkinja) ni mogla skrbeti za otroka. Kakšna stiska jo je prisilila v to, si težko predstavljamo. Nikakor pa ne gre primerjati njenega položaja z mladoletnicami ali brez- poselnimi dekleti v današnjem času. Sredi 19. sto- letja so ženske v taka dejanja bile velikokrat pri- siljene, saj bi sicer ne preživele. Da socialne izo- liranosti matere in njenega nezakonskega otroka niti ne omenjamo. Danes imamo matere samo- hranilke, takrat pa jih ni bilo. Mater z nezakon- skim otrokom so imenovali ne z ravno lepimi imeni, otroku pa rekli pankrt. O kontracepciji ljudje sredi 19. stoletja niso bili dobro poučeni. Dekleta, ki so zanosila pred po- roko, so bila velikokrat tudi žrtve posilstva ali praznih obljub fantov iz uglednih družin. Veli- kokrat so poroko med stanovsko različnim dekle- tom in fantom preprečili svojci ali starši. Spom- nimo se romana Samorastniki. Ne- zakonske matere v tistem času so bile v veliko večji meri junakinje kot lah- kotna dekleta. Tržaška najdenišnica je bila ustanovljena v jožefinski dobi 1769, nekaj let pred ljubljansko. Cesar Jožef II. je z razsvetljenskim razmišljanjem in željo po povečanju števila prebivalstva s siro- tišnicami zaščitil nezakonske matere in zmanjšal detomore. Sirotišnice so bile hkrati tudi zavetišča za nezakonske matere ali materinske hiše v da- našnjem pomenu besede. Tu imamo na eni strani otroke, ki so dejansko najdeni, na drugi pa odda- ne. Slednji so ohranili priimek po materi ali očetu. Čeprav gre za oddane in najdene otroke pa obojim rečemo najdenčki. Iz Trsta so otroke zelo hitro pošiljali v mesta in vasi v notranjost Slovenije v rejništvo, ki je bilo plačano s strani države. Najdenčke so imenovali tudi kar Tržačani oziroma v nemščini Triester. Najdenčkov je bilo ogromno. V avstrijskih deželah se je poleg Karla Karlovinija rodilo še 60.000 najdenčkov. Posebej veliko je bilo najdenčkov v italijanskih deželah, kjer so poznali celo vrtljive predale za anonimno oddajo dojenčka (t. i. Ruota ali Findelwinde). Matere, ki so otroke oddale (pravilneje bi rekli morale oddati) v sirotišnico, so morale plačati vsaj najnižjo takso. To pa večina mater ni zmogla in je zato sirotišnica takso zahtevala od lokalnih oblasti. Razmeroma visokemu plačilu, najmanj 24 goldinarjem, so se matere lahko izognile tu- di s tem, da so otroka zapustile pred vrati siro- tišnice (oziroma v vrtljivem predalu) in zbežale. To je bilo tudi v našem primeru. Rejniška pogodba je predvidevala državno ren- to, ki sta jo rejnika dobivala do dopolnjenega 8. leta starosti. To je urejeval župnijski urad. Rej- niške družine so imele velikokrat več rejencev, najbolj razvito rejenstvo pa je bilo v Zasavju. V našem primeru ne gre za tako rejniško družino, ampak za neke vrste posvojitev, saj sta bila Ber- lotova brez rodnih otrok. Karel je namreč postal dedič Berlotove kmetije in kovačije. V krstnem vpisu najdemo še imena botrov, ki sta bila za vse najdenčke in v sirotišnico odda- ne otroke ista: Francesco Cagneletti in Theresia Rott. Bila sta uslužbenca v sirotišnici. Otroka je krstil Antonio Santolin v bolnišnični kapeli. Ali je bil Slovenec ali Italijan, je v tem trenutku še nemogoče ugotoviti. Več možnosti bi bilo, da je bil slovenskega rodu ali delno slovenskega ro- du, kot pa da je šlo za Italijana. Večina tržaških najdenčkov je bilo namreč od nezakonskih mater iz tržaške okolice. Mnoge so se v Trst zatekle in rodile v najdenišnici. Leta 1855 je bilo 60% vseh tržaških najdenčkov od mater iz dežele Kranjske in le 6% iz Trsta. Z DNK raziskavami se bo v pri- hodnjih letih verjetno dalo še marsikaj ugotovi- ti. Priimek Karlovini je tako endemičen gorenjepol- jski in primorski priimek, ki si ga je 22. aprila 1842 v Trstu izmislil duhovnik Antonio Santolin. Vsi Karlovini, ki jih danes najdemo na Goriškem na obeh straneh meje, so njegovi potomci. R PRIMORSKI PRIIMKI (42) KARLOVINI Da gre za tržaškega najdenčka, najdemo podatek v poročni knjigi, ki jo danes hrani Škofijski arhiv Koper. Odprtina, danes zazidana, kamor je bil v Trstu kmalu po rojstvu položen Karel Karlovini. Tino M a m ić Unescova dediščina Tudi v Bruslju o čezmejni kandidaturi Brd redlog za uvrstitev Brd na Unescov seznam svetovne dediščine še čaka na odločilne korake, a medtem so zamisel že predstavili v Bruslju. Priložnost za prikaz čezmejne, slovensko- italijanske kandidature je ponudilo sredino odprtje razstave Collio / Brda 1915- 1917 na reprezentančnem sedežu Furlanije Julijske krajine v belgijski prestolnici. Odprtja so se med drugim udeležili predsednik deželnega sveta Franco Iacop, župan občine Dolenje Diego Bernardis, krminski župan Luciano Patat in direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec. “Brda je svojčas delila umetna politična meja, danes pa je to območje P združeno v namenu, daovrednoti svojo zgodovino,svojo naravno lepoto in nenazadnje tudi svojo razvojno perspektivo”, je bruseljsko predstavitev pospremil deželni odbornik za kmetijstvo Cristiano Shaurli, ki je pred dobrim mesecem na seji deželne vlade uspešno predlagal podporo Furlanije Julijske krajine načrtu za uvrstitev Brd na Unescov seznam. “Skupna kandidatura je velik dosežek, ki se seveda lahko obrestuje v turizmu in gospodarstvu, a je predvsem kulturni podvig”, je dodal Shaurli. Zamisel za kandidaturo je pred dvema letoma sprožila občinska uprava Dolenjega, ki je hitro prepričala še Občino Brda na slovenski strani ter občine Gorica, Krmin, Kopriva, Fara, Moša, Števerjan in Šlovrenc v Italiji. Tem, ki so dali zagon pobudi, so se kasneje pridružili še mnogi javni in zasebni partnerji, nenazadnje prav dežela FJK, ki si po Shaurlijevih besedah močno prizadeva za uspeh kandidature. Postopek je sicer še v začetni fazi. Predlagatelji trenutno še pripravljajo dokumentacijo, ki jo je treba predstaviti medministrskemu odboru v Rimu. Ministrstvi za okolje in kulturo sta namreč pristojni za sestavo »Tentative list«, t. j. seznama znamenitosti, ki jih Italija predlaga Unescu. V evidenci italijanske medministrske komisije je trenutno okoli 40 krajev, med temi tudi Palmanova. ARC/PV Vpis v tržaški krstni knjigi. Krstili so ga dan po prihodu v sirotišnico. Pri imenih staršev sta črti. Soča na državnem finalu under 13 3x3 Dečki Soče (združene ekipe slovenskih goriških odbojkarskih društev) so po gladki osvojitvi deželnega naslova naleteli na previsoko kakovostno raven državnega finala under 13 3x3, ki je potekal v Perugii od 26. do 28. maja. Tehnična in f iz ična premoč vrstnikov iz Ravenne, Padove, Taranta, Genove, Cittą di Castello (PG) in Volley Meta (Sorrenta) ni dovolila večjega upanja. Našim pa je uspelo premagati Aosto in Potenzo, tako da so se uvrstili na 25. mesto in izboljšal i lansko in predlansko uvrst i tev prvaka iz Fjk. Na sliki nekdanji trener italijanske ženske državne reprezentance, ki je leta 2002 osvojila naslov svetovnega prvaka, Marco Bonitta z igralci Soče (Nikolaj Černic, Jan Feri, Gabriel Devetta, Andrej Cotič, Francesco Midena, Borut Vižintin) in trenerjem Lucom Miloccom. Nad trideset otrok, ki obiskuje vrtec in osnovno šolo, je končalo sezono pri ŠZ Soča Čez celo leto so najmlajši dvakrat na teden vadili motoriko in osnove odbojke, “večji” pa so se večkrat tudi uspešno pomerili z drugimi vrstniki na turnirjih mikro in minodbojke krajevne odbojkarske zveze. Predsednik Tomsič je na zadnjem treningu najmlajše pohvalil za redno številčno prisotnost na treningih in napredovanje ter jih povabi l , naj septembra ponovno stopijo v telovadnico, da se bodo spet lahko sproščeno razgibavali in igrali. Odbojka Slovenija 8. junija 2017 13 Ta dediščina je bila živa vse do 1. svetovne vojne Vrsta strokovnajkov različnih področij, od goografskega, arheološkega, zgodovinskega, politološkega, arheološkega in etnografskega, so v Gradu Kromberk na dvodnevnem simpoziju v petek 2., in soboto, 3. junija ponudili svoj pogled na temo, ki je zlasti na zahodnem etničnem ozemlju slovenskega prostora izjemno občutena. Gre za temo staroverstva, kar je skupek snovne in nesnovne dedišine, ki je vse do prve svetovne vojne predvsem na obmejnem pasu kovala odnos nekaterih družbenih kategorij do življenja v povezavni z naravo. Ni šlo namreč za skupek zgolj teoških izhodišč, kot bi si lahko pomotoma mislili, temveč za percepcijo navad vsakdana, ki so na podlagi nekdanjega staroslovanskega splošnega duhovnega izročila izoblikovala drugačen odnos do sveta in do družbe. Ta dediščina je bila dalj časa v zatišju, a pridobiva danes, kot potrjuje bogata udeležba predavateljev simpozija, novega zagona tudi v sklopu tako imenovave uradne znanosti. Novogoriško srečanje namreč postavlja to temo v kontekst interdisciplinarnega proučevanja. Prvi dan simpozija je bil namenjen znanstvenim referatom, drugi pa na vrsti novodobne, alternativne raziskave tega izročila, ki je živo tudi v naših krajih, kot na primer dokazuje starodavna tradicija Dolinske Majence. Dogodek v Gradu Kromberk je bil le prvi trenutek celomesečnega vsebinskega niza, ki bo posvečen temi staroverstva. Na poletno muzejsko noč 17-etega junija bo namreč raziskovalec Pavel Medvešček predstavil dopolnjen katalog, v katerem so zbrane vsebine več kot sto novo odkritih predmetov staroverskega izročila, ki dodatno bogatijo že obstoječo razstavo v novogoriški vili Bartolomei. Filmski junij pa bo ponudil gledalcem vrsto dokumentarnih filmov Francija Slaka, v katerih je obravnaval temo tako imenovane nesnovne dediščine. Grad Kromberk / Dvodnevni simpozij na temo staroverstva Nekdanji tajni vojaški objekt v Kočevskem gozdu preurejen Zbranih že več kot 12 tisoč podpisov za referendum o drugem tiru Sloveniji je postalo zelo očitno, da se poglabljajo nestrpnosti, zloba in celo sovraštvo, med strankami in ci- vilnodružbenimi organizacija- mi. Domnevno vse, tudi psovke in žalitve kakšnega ministra, za- radi približevanja volitev. Mani- puliranje z resnico se dogaja v obeh političnih blokih, v tistem na oblasti in v onem v opoziciji. Največ informacijskih in vsebinskih nečednosti se dogaja pri obveščanju o zbiranju podpisov volil- cev, ki podpirajo referen- dum, to je ljudsko opre- deljevanje, o zakonu o drugem tiru železnice Di- vača-Koper. Doslej so zbrali nad dvanajst tisoč podpisov podpore. Med podpisniki so tudi pred- sednik SDS Janez Janša, nepovezani poslanec An- drej Čuš in predsednik Sveta za civilni nadzor projekta Drugi tir, Jože P. Damjan. Prvot- no je glasovanje v podporo refe- renduma obljubil tudi Sindikat vojakov, toda je zaradi posredo- vanja in groženj vlade pozneje moral svojo podporo preklicati. Vladi pa se je uklonila politično levo usmerjena Zveza društev V upokojencev Slovenije, ki torejreferendumu nasprotuje.Zbiranje podpisov za referen- dumsko zahtevo proti zakonu o zgraditvi, upravljanju in gospo- darjenju z drugim tirom želez- niške proge med Divačo in Ko- prom, se je pričelo 19. maja in bo trajalo do 22. junija. Za uspeh zahteve bo potrebno 40.000 gla- sov. Organizatorji zbiranja pod- pisov pa so povedali, da so kot pobudniki izločeni iz demokra- tičnega postopka, saj njihovih obrazcev na nekaterih pristojnih uradih, pa tudi v domovih sta- rejših občanov, ni mogoče dobi- ti. Miha Jazbinšek, ki se ukvarja s skladnostjo prostorskega načrtovanja in izvajanja projek- tov z zakonodajo, je vladni za- kon na novinarski konferenci označil za inženirski zmazek. Jože Duhovnik, profesor na lju- bljanski strojni fakulteti, pa je poudaril, “da vlada noče pove- dati, da je sramota, da se oblast v Sloveniji odloča za 20 let star projekt”. Vili Kovačič, pobudnik in organizator zbiranja podpisov za referendum, je prepričan, “da vlada deluje kot kompakten stroj v duhu Cerarjevih besed, da se referendum ne sme zgoditi”. Dodal je, “da ovire pri zbiranju podpisov tudi dokazujejo, da je Slovenija še daleč od demokra- cije, in da si jo bo treba šele iz- boriti. Če ne drugače, tudi prek državljanskega upora”. V nadaljevanju tega poročanja o dogodkih in razmerah v Slove- niji, omenjam novo knjigo dr. Dimitrija Rupla, politika, pisatel- ja, osamosvojitelja in soustano- vitelja diplomacije v Sloveniji. Vzbuja oceno, da gre za izvirno novo delo o zgodovini Sloven- cev, tudi z natančnim opisom ljudi, dogodkov in možnih alter- nativ našega naroda in države v prihodnosti. Že naslov knjige je pomenljiv in se glasi Železo in žamet ali od kulture do države. V 370 strani obsegajočem delu je tudi zapisal: “Pri nas je bilo ne- kaj časa videti, kot da so sloven- ski problemi skupni vsem evrop- skim ali vsaj bivšim komuni- stičnim vzhodnoevropskim državam. Ta videz se je pokazal kot varljiv: Slovenijo prehitevajo države, ki so nekoč zaostajale. To je hvalevredno, saj pomanjkanje legitimnosti (upravičenosti) pri nas postaja merljivo in razvidno. Hvala Bogu, da je Slovenija čla- nica EU in da imamo evro”. Dr. Dimitrija Rupla je sedanja oblast grobo in nemara celo surovo od- stranila z vseh položajev v diplo- maciji, ki jo je, tudi v sodelovan- ju z nekdanjim državnim pogla- varjem Milanom Kučanom, sou- stvarjal. “Nekaj časa je bilo pri- dobivanje legitimnosti države podprto z dobrimi rezultati smučarjev in skakalcev. Sloven- ska kultura bo legitimna, ko Mi- nistrstvo za kulturo in slovenske založbe ne bodo odklanjali slo- venskih avtorjev, ampak bodo skrbeli zanje enako ali bolje, (za- radi manjšega jezikovnega trga) kot v sosednjih državah. Sloven- sko zdravstvo in čakalne dobe pa bodo legitimni, ko bodo enaki avstrijskim ali morda tudi itali- janskim. Legitimnost javnih kri- tik v zvezi z migranti/begunci mora biti na enaki ravni, kot je v Avstriji, na Madžarskem ali dru- god v Srednji Evropi”. Omenjeno novo knjigo dr. Di- mitrija Rupla je izdala Založba Slovenska matica. Navajam še napore za pre- prečevanje raznih odvisnosti, ki se v Sloveniji širijo in povzročajo zaskrbljenost v javnosti. Gre za bolezni odvisnosti. Miha Kram- li, terapevt in vodja ambulante za bolezni odvisnosti, v okviru Zdravstvenega doma v Novi Go- rici, ugotavlja, “da je v Sloveniji zaradi različnih odvisnosti, na ti- soče mladih uničenih”. V omen- jeni ambulanti deluje tudi tera- pevt dr. Bernard Špacapan iz Go- rice v Italiji. Zanimive in zagoto- vo tudi uporabne so ugotovitve dr. Sanje Rozman, zdravnice, psi- hoterapevtke in pisateljice. Za- trjuje, “da je to, kar ljudje v glo- bini smo, dano od Boga. V sebi imamo zelo močno potrebo, da živimo skladno s tem. Zato je od- visnost bogokletna. Odvisnik namreč zanika tisto, kar je od Boga dano v njem, in skuša to zamenjati s tem, kar je všečno družbi, zunanjemu svetu. To ne more uspeti. Vrnitev k Bogu po- maga, da človek sploh stopi na pot do iskanja izvirnega načrta, ki ga ima Stvarnik zanj. Tudi sa- ma se pred Bogom počutim od- govorno, da živim svoje sposob- nosti. Na ta način sem z njim v odnosu in ga častim”. Še dve novici, značilni in po- membni za naš čas. Branko Grims, poslanec iz SDS, je spo- ročil, da se je Komisija državnega zbora za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, ki ji pred- seduje, na nujni seji seznanila s primerom, v katerem je bila v le- tih 2009 in 2010 prek Nove lju- bljanske banke oprana milijarda dolarjev. Denar je bil razdeljen na nekaj več kot 9.000 naslovov. Pranje denarja pomeni prikri- vanje izvora denarja, ki je prido- bljen iz nezakonitih poslov ozi- roma dejavnosti, in preusmer- janje (prelivanje) denarja v legal- ne posle. Spomin na zlovešče čase vzbuja novica, da so nekdanji vojaški objekt v kočevskem gozdu, 80 metrov pod zemljo, ki je bil ne- koč namenjen delovanju in za- varovanju vrha slovenske obla- sti, v primeru napada Sovjetske zveze, preuredili in odprli za tu- ristične obiske in muzejske de- javnosti. Navajajo, da bi omen- jeni podzemni objekt Na Škrilju pri Kočevski Reki lahko sprejel celotno vodstvo Slovenije, ki bi v njem lahko delovalo povsem samostojno do sto dni. Marijan Drobež ožje, ki so v breznu pod Krenom izgubili življenje, so vzor ljubezni do domovine, ki jo danes vodijo in uničujejo tisti, ki je niso hoteli, je na spominski slovesnosti v Kočevskem rogu minulo soboto, 3. t. m., dejala osrednja govornica, publicistka Helena Jaklitsch. Dodala je, da nam zgled pobitih nalaga odgovornost do naroda, ki se ji ne smemo izogniti. Kot je na slovesnosti, na kateri se je zbralo nekaj čez tisoč ljudi, po poročanju Slovenske tiskovne agencije dejala Jaklitscheva, na takem kraju ni dovolj molčati, ampak je potrebna beseda. Na tej zemlji je slovenski narod dobil svoje mučence, ki so svojo kri darovali za domovino brez revolucije in brez totalitarizma, da bi lahko bila svobodna. Ob tem se je govornica vprašala, kdo so bili ti možje in fantje, katerih smrt se je vsa ta desetletja, ko nismo imeli svobodne domovine brez totalitarizma, zdela zaman. V njihovem življenju in smrti je po njenih besedah nekaj svetega in drugačnega. Ko je bilo treba, so pokazali pogum in se uprli tistim, ki so za vsako ceno hoteli oblast, “predvsem za ceno naroda, iz katerega so sami izhajali pa vendar jim ni pomenil nič”, je izpostavila. Takrat so fantje in možje pokazali neomajen pogum in se borili za svoj narod. “Vedeli so, da ne vstopajo v enakovreden boj, saj niso bili pripravljeni zahrbtno moriti nedolžnih in lagati preživelim”, je dejala Jaklitscheva. Raje so tvegali svoje življenje, kot da bi se odpovedali svojim M idealom, ki so bili Bog, narod indomovina, je dodala. Tako so ponjenih besedah vsem vzor zvestobe veri, ki je bila najmočnejša takrat, ko so umirali, ter ljubezni do domovine, ki jo sedaj vodijo in uničujejo tisti, ki je niso hoteli. "Ni prijetno gledati, kako jo izčrpavajo, zavirajo njen razvoj ter zabrisujejo meje med totalitarnim in svobodnim, " je poudarila. Dodala je, da je tako moč zgroženo opazovati, kako vrhovno sodišče daje legitimnost nekemu dogajanju, ki mu pravijo kočevski proces, “v resnici pa je šlo za podobna grozodejstva, ki jih izvaja Islamska država”. Po njenem prepričanju je težko imeti rad tako zlorabljeno državo. Danes, ko ni nič več sveto, ko družina ni več družina, ko je ljubezen do domovine le pojem za nestrpnost, je po njenem mnenju potreben njihov zgled. Prav zaradi tega nima nihče pravice reči, da se nič ne da. Njihov vzor nam namreč nalaga odgovornost do naroda in domovine, je še poudarila osrednja govornica. Še pred nagovorom je za vse pobite potekala maša za žrtve revolucionarnega nasilja, ki jo je vodil novomeški škof Andrej Glavan. V nagovoru je poudaril, da so tisti, ki se ne spominjajo zgodovine, obsojeni, da jo ponovno doživijo. Ob tem je izrazil zgroženost in žalost nad izjavo predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Tita Turnška, “da sprave ni, je ne bo in je ne sme biti”. Kot je izpostavil škof Glavan, delitve, ki so jih mnogi drugi narodi uspešno presegli, nas dušijo do te mere, da preprečujejo, da bi prišli do sinergije in sodelovanja, kljub različnim pogledom. Po njegovih besedah je edina prava pot, pot spominjanja in sprave. "Prosimo pa tudi Marijo, naj sprejme v svoje milostno srce vse žrtve in krvnike. Vse, ki so bili pobudniki zločinov in tiste, ki so jih zapeljani in naščuvani izvrševali in so morali pozneje prestajati očitke vesti. Vest se jim je oglašala še zlasti, če so neusmiljeno morili žene, otroke in celo noseče matere. Naj se uresniči to, kar je p. Marko upodobil v mozaiku v tej kapeli, da bi se pri mizi večnega življenja mogla srečati oba, žrtev in zločinec. Prosimo njo, ki je napovedala zaradi molitve rožnega venca celo spreobrnjenje Rusije, ki je povzročila cunami krvavih revolucij, tudi naše, naj nam izprosi čudež in gane srca Helena Jaklitsch na spominski slovesnosti v Kočevskem rogu “Pobiti v breznu so vzor ljubezni do domovine!” vseh, da bi si že tudi tu na zemlji bratsko podali roke, da bi mogli živeti spravljeni in bolj veseli. Amen, " je zaklučil pridigo škof Glavan. Slovesnosti, ki sta jo pripravili župnija Kočevje in Nova slovenska zaveza, so se udeležili tudi nekateri predstavniki slovenskega političnega življenja, ki so ob brezno položili vence. V imenu predsednika republike Boruta Pahorja je to storila garda Slovenske vojske. Med udeleženci so bili tudi predsednikov svetovalec Boštjan Žekš, poslanca SDS Jože Tanko in Branko Grims, generalna sekretarka SDS Alenka Jeraj, poslanca NSi Iva Dimic in Jožef Horvat ter predstavniki SLS. Namen srečanja je molitev za pokojne, spravo in odpuščanje med slovenskim narodom, v Rog pa že skoraj tri desetletja tradicionalno prihajajo svojci pobitih vojnih ujetnikov, ki so jih zavezniške angleške sile leta 1945 vrnile iz avstrijske Koroške. Kot ugotavljajo in predvidevajo zgodovinarji, naj bi v Kočevskem rogu na sedmih grobiščih končalo do 30.000 žrtev medvojnih in povojnih zunajsodnih pobojev, največ, 15.000 do 20.000, pa v breznu pod Krenom. Iz našega prostora je odšel na spominsko bogoslužje poln avtobus iz Tržaške in Goriške. Aktualno8. junija 201714 NATUROPATSKI NASVETI (156)Erika Brajnik Otekanje nog in naturopatija Pogosto se dogaja, da v poletni vročini rade ote- kajo noge, in to ne samo starejšim oziroma no- sečnicam, tudi mlajšim osebam, ženskam, dekle- tom in moškim. Zakaj se to dogaja? Razlog tiči predvsem v upočasnjeni venski in limfni cirkula- ciji. Zjutraj vstanemo, noge so lepe, suhe, elegantne, zvečer pa zatečene, zade- beljene, polne vode kot dve klobasici. Če nosimo noga- vice, se jasno vidi rez elasti- ke. In to se dogaja predv- sem v poletnih mesecih, ko je vroče, zato ne ostane drugega kot pozabiti na elegantne petke in sanda- le! Kako se temu izogniti? Noge nam otekajo predv- sem zaradi venske in lim- fne upočasnjene cirkulaci- je. Zakaj se cirkulacija sploh upočasni? Zaradi dveh ra- zlogov; ker se kakovost žil poslabša in zaradi tok- sinov, ki se v presežku naberejo v krvi in limfi ter delajo telesne tekočine bolj viskozne, goste. Sami vemo, da gosta tekočina teče počasneje kot redka. Ukrepamo lahko predvsem s hrano. Od živil, ki najbolj gostijo našo kri in upočasnju- jejo cirkulacijo, so žita. V prvi vrsti je tu bela moka in vse vrste kruha in testenin. Drugo najpomem- bnejše živilo, ki se ji je priporočljivo izogibati, je mleko in vsi mlečni izdelki živalskega izvora. A ne za vedno, samo za obdobje 3 mesecev, kolikor pač traja poletna vročina. Primer poletnega zajtrka, ki prečisti kri in limfo, je prosena kaša s sadjem, semeni in suhim sadjem. Dopoldne uživajmo sadje, za kosilo solato in ri- be ter lahko kašo, večerja pa naj bo strogo samo zelenjavna in beljako- vinska z veliko svežimi ribami, vsaj 5x na teden. Že Hipokrat, oče medicine, je izrekel: “Hrana naj postane naše zdravilo”! Vsak dan dajemo našemu telesu na- vodila, kako naj deluje, navodila mu dajemo večkrat na dan, in to s hrano. Hranimo se vsak dan sproti, večkrat na dan. Hrana je edini medij, s po- močjo katerega res nadzorujemo naše telo. Z njo lahko popolnoma nadzorujemo delovanje našega tele- sa, hranimo bolezen in gostimo kri, če vsak dan za zajtrk uživamo kruh, maslo in mar- melado, kekse, potice in zavitke. Lahko pa posku- simo (če imamo zadebeljene noge) uživati za zajtrk sadje, semena in proseno kašo. / dalje www. saeka. si ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 6. junija, ob 14. uri Predstavitev botaničnega parka ob slovenskem šolskem središču Zeleni biser, kras in dika GORICA ijaki slovenskih višjih šol v Gorici so vedno bolj ponosni na svoj bota- nični park, ki je iz leta v leto ved- no bogatejši, predvsem pa je nji- hova zavzetost zanj v zadnjih le- tih znatno zrasla in dozorela. V parku, ki je razdeljen na deset po- dročij, danes raste 270 različnih vrst, vseh rastlin pa je skupno nad 600. Letošnja javna predstavitev zelenega bise- ra je bila v četrtek, 1. junija, v avditoriju šolskega centra v ul. Puccini; tokrat so jo - v sklopu izmenjave šola-de- lo - vodili dijakih tretjih let- nikov licejskega pola. Kot so povedali tudi sami, so slovenske višje šole v se- danjem sedežu dobrih 25 let: v tem času so študijske smeri - na licejskem in teh- niškem polu - prešle od 4 na 6. Kmetijske smeri sicer nimajo, se jim je pa zdelo vseeno primerno, da na tako veliki površini zasadi- jo rastlinske vrste, ki odsevajo izredno rastlinsko bogastvo našega teritorija. Veliko dreves so - po zamisli profesorjev naravo- slovja in s pomočjo sponzorjev - zasadili v šolskem letu 1998/1998, ko je center prišel od občine pod pokrajino. Nastal je večletni načrt Šola v zelenju, ka- terega sad je pravi botanični park: zanj skrbijo profesorji nara- voslovja licejskega pola, tehniki in dijaki. Seveda ni dovolj, da skrbijo zgolj za rastline; projekt so nadgradili z dragoceno skrbjo za zunanjo opremo in strukture ter nego okolja ob šolskih stav- bah. Letos so se v okviru izmen- jave šola-delo povezali z družbo Rogos; ta je bila višješolcem ob strani z dragocenimi nasveti in izkušnjami, v soboto, 27. maja, jih je tudi gostila na otoku Cona, v čudovitem naravnem rezerva- tu ob ustju reke Soče. Na velikih zelenih površinah ob treh krilih šolskih stavb je prav- zaprav več parkov. V t. i. parku Cankar so zbrani primerki par- D kovnih okrasnih dreves, ki soznačilna za mestne parke in dre-vorede. V poseben ponos jim je plutovec, saj je eden izmed štirih goriških. Okrasna drevesa so tudi v parku Trubar-Gregorčič, kjer kraljuje črni oreh, starosta in sim- bol šolskega centra. V sredozem- skem kotičku rastejo, med drugi- mi, oljke, lovor, jagodičje in mir- ta. Na meji med slovenskimi šolami in ITI-jem rastejo avtoh- tone kraške rastline. Zraven je predel s floro iz bližnjega okoliša. Na jugozadhodni strani šolskega centra zbirajo rastline hribovite- ga-alpskega predela; hladnoljub- ne rastline zaradi pekočega po- letnega sonca sicer težko rastejo, veliko je izgub, in vendar so z vztrajnostjo dosegli tudi tu dobre rezultate. Po zamisli tehnikov so zasadili tudi pravi sadovnjak (ob predstavitvi je ob češnji z vablji- vimi in hrustljavimi rdečimi sa- deži kar mrgolelo mladih…), zra- ven skrbijo tudi za stara drevesa na parceli nekdanje kmetijske šole, nedaleč imajo tudi dobro urejen zeliščni vrt z dišavnicami, ki jih uporabljajo za frtalje, oma- ke, mineštre in pijače. Dijaki 2. liceja so počistili bližnji kotiček in tam posadili nekaj grmičastih sadnih rastlin: med temi je poleg ribeza, maline in robidnice tudi aronija, katere sadovi imajo veli- ko antioksidantov, zaradi česar ji pripisujejo posebno zdravilno moč. Letos je bilo kar nekaj novosti. Dijaki pete gimnazije so v ze- liščnem vrtu uresničili vrt z zdra- vilnimi rastlinami, ki ga v pri- hodnjem šolskem letu namera- vajo še dopolniti. Dijaki 2. hu- manističnega liceja pa so znotraj tople grede nekdanje kmetijske šole - kot nalogo za kompetence - postavili zelenjavni vrt. Orodje, ki so ga hranili v utici, so pospra- vili v širšo garažo na parceli, ki jo je podarila pokrajinska uprava. Pravo doživetje pa je bilo, ko so 5. maja letos iz Bocna pripel- jali prve tri lesene parkovne mize s klopmi za pouk na pro- stem, za oddih in obiskovalce. Parkovne mize so bile prave sanje; v ta namen so ustvarili tudi notranji sklad, v katerega se stekajo prostovoljni prispev- ki. Mize so nakupili s svojimi močmi, brez podpore javnih ustanov, so poudarili. Dijaki, profesorji in tehniki so tako potrdili, da s skupnimi močmi lahko uresničijo še tako zahtevne projekte, zato za letošnjo jesen že snujejo druge novosti. Bi si pa le želeli, da bi občinska uprava po- skrbela za cvetlične gredice v dveh notranjih okroglih zeleni- cah. To bi bil res lep dar šolskemu centru ob 20-letnici botaničnega vrta, ki pomeni nekaj edinstve- nega v mestu in hkrati dragoce- no obogatitev za celo občino. Predstavitvi v avditoriju je sledil kratek spot o tem, kako dve Go- rici kljubujeta teku zgodovine; pripravil ga je dijak 2. klasičnega liceja Jan Devetak, ki mu je go- riški klub Unesco prejšnji mesec zanj podelil prvo nagrado di- jaških multimedijskih izdelkov. V toplem pomladnem dnevu je nato bil na programu do poznih popoldanskih ur ogled bota- ničnega vrta pod vodstvom dija- kov, ki so gostom opisovali značilnosti posameznih področij in rastlin. Ob koncu ogleda so obiskovalce pogostili in jim na stojnicah ponujali svoje pridelke, že tradicionalni bezgov sirup, sivko za omare, zelišča, sadje in sadike. Prispevke bodo seveda uporabili za uresničevanje nadal- jnjih zamisli in želja. / DD Štandrež Kneippov kotiček v osnovni šoli Fran Erjavec ebastian Kneipp, nemški duhovnik in vodni terapevt, je najbolj znan kot izumitelj Kneippove vodne terapije. Razvil je navadno obliko zdra- vljenja, ki združuje zdrav način prehrane in življenja ter vzdrževanje zdravja z blago delu- jočimi rastlinami in vodo. Zeliščne kopeli, vodni oblivi vpli- vajo na znižanje krvnega tlaka in urejanje srčnega utripa; hladni oblivi krčijo žile, topli pa jih širijo. V vodo lahko vmešamo zdravilne rastline, ki se prek vode vsrkajo v telo in tako zdravilno vplivajo na določen organ v telesu. Kneippov citat: “Če komu pri zdravljenju bolnikov ne zadostu- jejo voda in zelišča, ta že s tem do- kazuje, da teh sredstev ne pozna”! Pri pripravi in sestavi Kneippove- ga kotička v Štandrežu so sodelo- vali Erika Brajnik, naturopatinja in pobudnica za ta projekt, Maja Artenjak, predsednica Kneipp Vrhnika, ki je šoli podelila tudi priznanje za izdelavo Kneippove- ga kotička, in Francka Čuk, pred- stavnica Kneipp Maribor. Kneippa prištevamo med začetni- ke naturopatije in naturopatskega načina razmišljanja. Njegova skrb za zdravje z naravnimi metodami, predvsem terapija z vodo in način življenja, s katerim ohranjamo zdravje, sta osnova naturopatske- ga duha. Zdrav in dosleden način življenja nam zagotavlja trajnost zdravja. Vsak dan moramo zavi- hati rokave in se z določenimi zadržki, omejitvami in dosledno- stjo odločiti, ali bomo hranili svo- je zdravje ali bolezen. Z izdelavo Kneippovega kotička širimo med otroki skrb za zdravje in svoje telo, pomen poslušanja svojega telesa, širimo jim obzorja. V otrocih razvijamo čutne spo- sobnosti – sprehod po Kneippovi stezi, obloge in oblivi zbudijo v otrokovem telesu senzorično pot, ki aktivira, zbudi in prekrvavi ce- lotno telo. Vredno je poizkusiti! Otroci in učitelji so v šoli z nav- dušenjem poizkusili sprehod po Kneippovi stezi iz kamenja, S storžev, lubja, mivke, žagovine inslame, vodne oblive nog, obklad-ke in povoje, ki jih polagamo na obolelo mesto po telesu, to je gla- va, trebuh, pljuča, vrat, noga itd. Gospa Maja Artenjak, ki je tudi predsednica Kneipp Vrhnika, je po poklicu defektologinja, Kneip- pa je spoznala že pred 25 leti in takoj so ji bila všeč Kneippova vo- dila o krepitvi zdravja in življen- jskem slogu. Vsak dan izvaja Kneippove oblive, pozimi tudi v snegu, imela je poškodbo noge in, če je ne bi vsakodnevno krepila tako, kot to počenja vsa ta leta, bi bila že ob njo. Gospa Maja izvaja doma tudi sedeče kopeli in oblo- ge po telesu iz vode, zelišč in vol- ne. Gospa Maja je odprla Kneippov kotiček v vrtcu na Vrhniki in v Bi- stri pri Vrhniki, kjer ima Kneipp Vrhnika v sklopu Tehničnega mu- zeja Slovenije svoj Kneippov ko- tiček za spodbujanje čutne poti v človeku. V Štandrežu je bila tudi gospa Francka Čuk, predstavnica Kneipp Maribor, predavateljica in zagovornica Kneippovih metod že 15 let. Gospa Francka je Kneip- pove metode spoznala že kot otrok, saj je v njihovi vasi soseda, po poklicu porodničarka, krepila in zdravila otroške bolezni in poškodbe z zeliščnimi ovitki in vodo. Gospa Franck je mnenja, da so naravna vlakna zelo pomem- bna; bombaž, konoplja in predv- sem volna so tisti materiali, ki jih pri ovitkih uporabljamo. Volna ima grelno moč in vsebuje lano- lin, ki prepreči, da bi volna vpila vodo. Na ta način so otroci osnovne šole v Štandrežu spoznali pomen šestih najbolj uporabljenih in pril- jubljenih zeliščih naših krajev: ka- milico, vinsko rutico, sivko, meto, rožmarin in žajbelj. Ta zelišča smo tudi posadili v njihov zeliščni vrt in vsak razred mora skrbeti, nego- vati in zalivati svoje zelišče. Poleg teka so otroci lahko poizku- sili Kneippov napitek iz sveže na- brane mete (cela rastlina), limone (razrezana z lupino, biološka) in agavinega sirupa. Omenjene se- stavine postavimo v posodo, do- lijemo vodo, pustimo stati 3 ure in postrežemo. Lahko so tudi poizkusili Kneippo- ve piškote: - 125 g. masla (lahko kokosovo) - 1 dl mleka (lahko rastlinsko) - 300 g. nadomestnega sladkorja (med) - 2 jajci - 450 g pirine moke (polnozrna- te) - 1 pecilni prašek - 1 žlička muškatnega oreška - 1 žlička cimeta v prahu - 1/2 žličke mletih klinčkov - 250 g suhih sliv brez koščic Postopek: 1. Suhe slive narežemo na ma- jhne koščke. 2. V posodi stepemo maslo in sladkor, dodamo še jajci in stepe- mo toliko časa, da nastane enotna zmes. 3. V drugo posodo presejemo mo- ko, pecilni prašek, cimet, muškat- ni orešček in klinčke. V sestavine postopno vmešamo med in po malem dolivamo še mleko. Na- zadnje dodamo še slive. 4. Iz testa z gnetenjem oblikujemo kroglice, velike kot majhen oreh. Damo jih v pekač in pečemo 15– 17 minut na 180 °C. Lahko rečemo, da je Kneippov ko- tiček v Štandrežu popolnoma uspel – otroci, učitelji in starši so bili zelo navdušeni nad projek- tom in kotiček se redno uporablja. To je zapuščina, ki je puščamo otrokom in je vsekakor dodana vrednost šole. Kneippov kotiček služi predvsem v mesecih maj, junij, september in delno oktober, ko je prisotna vročina in so otroci utrujeni. Ta- krat lahko za minuto odložijo šol- ske zvezke, gredo na dvorišče, se sprehodijo po Kneippovi stezi, iz- vedejo obliv in z novo svežino, ki steče po telesu, gredo nazaj v ra- zred. Na mladih svet stoji, vredno je vlagati vanje! EB foto dd Aktualno 8. junija 2017 15 Nadiške doline Zaprta okna sredi robide (1) olina reke Nediže se od Špetra do slovenske me- je vije ob vznožju zele- nih, poraščenih grebenov. Po- bočja Matajurja so tu tako strma, da pelje iz Stupice do vrha celo opremljena plezalna pot, na na- sprotnem desnem bregu pa se odcepita stezi, ki vodita ob reki do državne meje ter v naročje Pradoline do grebenov planine Mija. Gozd se razprostira, do ka- mor seže oko, kdor se le malo spozna na vegetacijo pa takoj ra- zume, da gre za mlajšo rast, ki je osvojila travnike, njive in se- nožeti, potem ko se je prebival- stvo Benečije zdesetkalo. Ravno pred meseci me je prijatelj Giovanni Specogna, ki je sicer doma ravno v tem najtesnejšem in najbolj mrzlem severnem de- lu Nediške doline, povabil na predstavitev svoje knjige o "tre- ninu", vlakcu, ki je za nekaj let vozil iz Čedada v Kobarid. Za vla- kec seveda nisem vedela, progo namreč že dolga leta zaraščata grmovje in robida; zanimivi vo- jaški objekti, vodna zajetja in ostanki mostov ob glavni pro- metnici pa so sredi bujnega ze- lenja, ki je izbrisalo tudi vsako sled ravnice, po kateri so poteka- le tirnice, popolnoma neopazni. A vendar je bila podoba teh kra- jev pred sto leti popolnoma dru- D gačna. Prav zato me je očaralazgodba o vlaku, ki je v času okoliprve svetovne vojne in po njej povezoval kraje, ki sicer spadajo pod širši pojem Benečija in so bi- li pod avstro-ogrsko monarhijo in pred nastankom železne zave- se močno povezani. Pripoved, dnevnik Marije Calgaro, želez- ničarjeve hčerke in slike iz tiste- ga obdobja, so me popeljale v čase, ko je bila ta zelena, za- raščena dolina povsem gola. Ob Nediži je v tistih časih tekla železniška proga, s postajami, vodnim zajetjem na Poljani, ki še vedno oskrbuje nekatere be- neške vasi in sam Čedad, po ce- sti, ki služi zdaj največ turi- stičnim namenom, pa so se vali- le trume vojakov. Giovannija sem med drugim vprašala, kako to, da so bila v tistih letih po- bočja povsem brez zelenja. Niti enega samega drevesa. Zaradi revščine in mraza, je pojasnil. Ljudje so namreč v vojnih letih posekali vse, kar so lahko. In za- radi živinoreje. V Benečiji je bila v tistih letih živinoreja ena iz- med glavnih in edinih virov preživetja. In vsi ti gozdovi, ki jih mi, priseljenci iz mest, tako lju- bimo in nam nudijo sprostitev in zdravje, so beneške grebene prekrili šele v zadnjih desetletjih. Tedaj, ko so začele izginjati njive, ko je terase ob zapuščenih hišah prerasla robida in ko ni bilo več živine, da bi jo vodili na pašnike. A če odkrito priznam in četudi slutim, da se bodo nekateri ob moji izjavi jezili, je Benečija v tej zeleni preobleki lepša, skrivno- stnejša. Zdi se mi celo, da je bilo krivopetam in škratom, ki so tu doma, zelo težko in nerodno v tistih časih, ko ni bilo livad, ze- lenega šelestenja in širokogrud- nih objemov neskončnih ko- stanjevih krošenj. Z možem se peljeva po desnem bregu Nediže, pod strmimi pobočji. Lepa je reka, ki se vije kot sma- ragdna pot sredi buj- no zelenih vzpetin, v pokrajini, ki je tako nežna, da te zaziblje v spokojno tišino, in tako neresnična, kot bi vstopali v pravlji- co. Majhne vasice, obnovljene kamnite hiše. Tu v dolini vi- devava otroke, ki se podijo po dvoriščih, praznih hiš je malo, vrtovi so lepo nego- vani. Cvetje in zelen- je. Življenje. Nežna lepota ob poti, ki je bila pomembna trgovska pro- metnica že v času starih Rimlja- nov in po kateri je v obdobju obeh vojn mrgolelo vojakov. Zdaj je tu pa tam videti posamez- ne avtomobile, ki gredo proti slovenski meji. Skoraj nič pro- meta, le nekaj turistov... Turizem je upanje in prihodnost Be- nečije, pravi prijateljica. Upaj- mo... Vsaj to. Da bo nekaj možnosti za zaposlitev in bodo mladi ostajali. Iz Arbeča, kjer je še nekaj življen- ja, se počasi vzpenjamo po po- bočju proti Čarnemu varhu. Gozd zarašča vsako ped zemlje, kjer so bile nekdaj obdelane površine, je zdaj robida. Videti je, da nihče ne čisti podrasti, grmovje poganja od vsepovsod. Ta rodovitna beneška zemlja. Z možem praviva, da se tu prime čisto vsako seme in je energije toliko, da se poganjek v nekaj le- tih razraste v drevo. Morda zara- di podnebja, ki je, kljub temu da smo v predgorju, čez celo leto dokaj milo. Morda zaradi vlage, ki je je v teh dolinah na pretek. Pripeljeva se do vasi Zapotok, Za- potocco piše na tabli. Nekje v eni izmed teh mnogih zapuščenih v pobočje zaraščenih hiš je bil baje rojen Marko Redelonghi. Parti- zan in beneški narodni heroj, ka- teremu so domačini zadnja leta posvetili spominski pohod, ki gre od rojstne vasi do Breginja, kjer je mladi borec padel med nemškim napadom na zasilno bolnišnico v Breginju. Ti kraji, predvsem pa Čarni varh, Monte- fosca, so bili med drugo svetov- no vojno še bolj odrezani od sve- ta kot danes in partizani so imeli tu tesne stike s prebivalstvom, ki jih je, kljub nezaupljivosti, spre- jelo medse. Don Cuffolo je o njih zapisal, da so prihajali iz na- jrazličnejših slojev. Bili so kmet- je, delavci, odvetniki, zdravniki, študentje, izseljenci in skušali so prebivalcem dopovedati, da ni- majo nič proti njim, niti proti Italiji. Kljub temu je bilo sožitje težko, predvsem ko so čete pobi- rale hrano in živino. Ko se z avtom počasi vzpenjava po ovinkasti cesti, se pobočja širijo in odpirajo proti morju. Slutiti je nižino, zgodnje poletno soparo vasi in obdelanih polj. Pred nami, na nasprotni strani doline, pa se ponosno dviguje Matajur. Danes ima kapo, kot pravijo Benečani, in to pomeni, da bo po vsej verjetnosti nevihta. Gorska nevihta. Dežja sicer ne maram, nikoli ga pravzaprav ne maram. Samo v gorah me naj- večkrat očara. Tu so gozdovi, ki se upogibajo ujeti v silni ob- jem vetra, težke kaplje, ki pa- dajo na senožeti in steze, šepe- tanje gozda ob nalivu, ki počasi narašča v spev, vonj po zelenju in smrekah, ki se ko- pajo v mokroti, in mah. Vonj po mahu, po mokrem mahu, ki poganja, ki mehko vabi, ki je dom škratom in vilam. Pri- zorišče gorskih neviht je nebo in so vrhovi. Je temna grožnja, ki se umirja v pesmi zelenja. Je bobnenje, ki počasi tone v prvih sončnih žarkih. Je pre- kipevanje, ki lahko postane pesem. In so spomini. Dežev- ni nanizani spomini. Na ma- jhna okna lesenih koč, ko se nasljanjam na šipo in strele udarjajo v večnost vrhov. Na tiste neskončne ure v objemu visoke smreke, ki za silo zadržuje naliv in nam daje upati, da nas vendarle ne bo premočilo do kosti. Na beg po kamenju in drsenje v mokrih gojzarjih po grebenu, ki se utaplja v megleno neskončnost dolin. Gore. Vedno lepe. Tudi v neurju. Matajur se živčno spogleduje s spokojno, v zlato obarvano dolino. / dalje Suzi Pertot Po enodejanki Brundibár še sodelovanje s SNG Maribor Veliki finale s Tosco v Verdiju d jutri, 9. do sobote, 17. junija, bo na odru tržaškega gledališča Verdi še zadnja predstava v sezoni: Puccinijevo klasično delo Tosca. Ljubezensko žaloigro v treh dejanjih je priljubljeni skladatelj postavil leta 1900 s pomočjo libretistov Giuseppa Giacose in Luigija Illice v razburkano zgodovinsko obdobje pred italijanskim Risorgimentom. Z razliko od ostalih njegovih uspešnic je tokrat zgodba, ob stopnjevanju značilnih čustvenih zapletov, morda začinjena s pretiranimi krvavimi pripetljaji, v slogu izvirne literarne predloge, veristično obarvane istonaslovljene drame Victoriena Sardouja. Ljubezenski trikotnik sestavljajo zaljubljenca slikar Mario Cavaradossi in pevka Floria Tosca ter baron Scarpia, ki s svojo strastjo usodno zalezuje glavno junakinjo. Prizorišče zgodbe je revolucionarni Rim iz začetka 20. stoletja, ob počasnem zatonu papeške države in prodoru Napoleonovih osvajalnih sil. V slikovitih okoljih še malo obljudenega mesta se ljubezenske pustolovščine mešajo z vojaškimi in političnimi. Liberalno navdahnjeni Cavaradossi brani napredne rodoljube pred biriči šefa papeške policije, barona Scarpie. Rimska ambientacija, ki O bi lahko spominjala napariško bohemsko, je vresnici bolj mrka, a dosega iste vrhunce operne umetnosti in dramaturgije. Vsebuje več znamenitih in priljubljenih arij kot Cavaradossijev “E lucevan le stelle”, Toschin “Vissi d'arte”. Kar bo lahko spet preverilo in uživalo tržaško občinstvo, ob nastopih sopranistk Svetle Vassileve in Francesce Tiburzi (Tosca), tenorjev Massima Giordana in Luciana Gancija (Cavaradossi), baritonov An- gela Veccie in Lea Ana (Baron Scarpia). Orkester vodi Fabri- zio Maria Carminati, zbor je pripravila Francesca Tosi, režiser Hugo de Ana pa je oblikoval še scenografijo, ko- stime in luči. Pri predstavi, ki je nastala v pro- dukciji Občin Bassano del Grappa (Opera Festival) in Pa- dova, bodo sou- deleženi tudi I piccoli cantori della citta' di Trieste. Otroška in mladinska zborovska zasedba, ki jo vodi Cristina Semeraro, je bistveno prispevala tudi k uspehu zadnje operne enodejanke Brundibár češkega skladatelja Hansa Kráse, ki jo je Verdijevo gledališče uprizorilo maja v komorni dvorani Victor De Sabata. Pod taktirko Davideja Casalija je na polno zasedenih šolskih matinejah in nekaj popoldanskih predstavah (tudi za odraslo publiko) zaživela sodobna pravljica libreta Adolfa Hoffmeisterja iz 1938, ki je postala znana, potem ko so jo uprizorili mali glasbeniki v otroškem koncentracijskem taborišču Terezin (Teresienstadt) na Češkem. Od 23. septembra 1943 do konca vojne so jo izvajali vsaj 55-krat, tudi ob inšpekciji delegacije Mednarodnega Rdečega križa, ki se ni mogla načuditi, kako “vzorno” ravnajo nacisti z malimi zaporniki in skrbijo za njihovo umetniško izživljanje. Sam skladatelj in večidel malih glasbenikov pa je izginilo v Auschwitzu... Tržačan Casali se več kot dvajset let ukvarja z ovrednotenjem judovskega glasbenega izročila in dela skladateljev preganjanih med šoah, je direktor Festivala Viktor Ullmann ter je v Verdiju in drugih mestih Evrope in ZDA večkrat predstavil to glasbo. Esencialna režija in scenografija Lorenza Giossija sta dali pravi izraz ganljivi poetični pripovedi o nesrečni sestrici Aninki (Sofie Pfeifer/Elena Fumo) in bratcu Pepičku (Maria Vittoria Capaldo), ki iščeta hrano za bolno mamo in jima pomagajo proti brezsrčnemu potujočemu glasbeniku Brundibárju (Luca Tongiorgi) Vrabec (Irene Morpurgo), Maček (Teresa Fornasaro) in Pes (Marta Halupca/Elisabetta Chelleri). Modernistično, srednjeevropsko obarvano, barvito in mestoma tudi netonalno glasbo iz sredine prejšnjega stoletja, so sugestivno podajali zlasti mlajši omenjeni pevci. V skrbi tržaškega gledališča po pomladitvi in širjenju lastne publike gre pohvaliti tudi prizadevanje za vedno večjo uporabo mladih izvajalcev pri domačih postavitvah, tu pa gre izpostaviti izredno izvajalno kakovost, ki pri nekaterih mladih pevcih dosega že profesionalno raven. Verdijevo gledališče je skupaj z vodilnimi možmi SNG Maribor Opera Balet predstavilo dolgoročno zasnovan sporazum o sodelovanju med obema gledališčema, ki predvideva gostovanji že letos v Trstu: nastop zbora mariborskega gledališča na koncertu nove simfonične sezone in balet Giselle v mariborski produkciji v novembru. Februarja 2018 pa bo orkester tržaškega Verdija nastopil v Mariboru in za leto 2019 se obeta koprodukcija obeh gledališč pri postavitvi opere Andrea Chénier. Kot so razkrili upravnik tržaškega gledališča Stefano Pace, umetniški vodja Paolo Rodda in generalni direktor Antonio Tasca, skupno s slovenskimi kolegi na nedavni predstavitvi nove sezone SNG Maribor Opera Balet v Trstu - direktor SNG Maribor Danilo Rošker, umetniški vodja Opere Simon Krečič ter umetniški vodja Baleta Edward Clug - nameravata obe gledališči tudi udejanjiti zanimivo pobudo zbližanja in povezovanja občinstev s projektom "European subscription", t. j. evropskim abonmajem, ki bo mariborskim ljubiteljem glasbe in plesa nudil možnost obiska tudi tržaških predstav v okviru izbora skupne ponudbe med Trstom, Mariborom in Zagrebom. Davorin Devetak Aktualno8. junija 201716 Denis Novato / Pogovor ob 30-letnici igranja “Izkupiček koncerta bo šel potrebnim otrokom!” riznani harmonikar Denis Novato bo v kratkem glav- ni pobudnik odmevnega dobrodelnega dogodka v Kopru. Na stadionu Bonifika bo 24. ju- nija prijateljska tekma med ekipo Star team for children in Repre- zentanco estradnikov Slovenije (RES). Precejšnje zanimanje vla- da predvsem za prihod ekipe zvezd, ki v svojih vrstah lahko računajo na številne nekdanje vrhunske športnike. Pokrovitelj te zvezdniške reprezentance pa je monaški princ Albert. Novato prireja tekmo ob 30. obletnici svojega delovanja. Od kod ideja za to pobudo? Ekipo “Star team for children” sta ustanovila Mauro Serra in princ Albert iz Monaka. Gre za pravo reprezentanco solidarno- sti, s katero veliko sodelujem. Dogodek sem želel organizirati kot krono praznovanja 30. oblet- nice svojega delovanja. Osebam, kakršne so Serra, zaupam. Pove- dati moram predvsem, da sta de- lovanje in namen sredstev pri ekipi “Team for children” vedno zelo transparentna. Denar gre v pravo smer, za otroke. Kako natančneje bo to ureje- no pri pobudi, ki jo sami or- ganizirate? Ker bo dogodek v Kopru, bo del sredstev ostal na obali. Medijski pokrovitelj Radio Capris bo sode- loval pri izboru oganizacije, ki bo prejela ta del sredstev. Šlo bo vse- kakor za prijateljsko nogometno tekmo na stadionu Bonifika v Kopru. Nasproti si bosta stali “Star team for children” iz Mo- naka in Reprezentanca sloven- skih estradnikov. Pred tekmo bo tudi nekaj glasbenih nastopov, celotno prireditev bo posnela slovenska nacionalna TV. Tekma P bo 24. junija. Pričakujem si inupam, da se bodo ljudje udeležilitekme. Stanje je danes težko, a sem kljub vsemu optimist. Kdo sestavlja ekipo zvezd za otroke? Gre predvsem za nekdanje vrhunske športnike. Težko bi sicer zagotovil pri- sotnost kogarkoli, med bolj znanimi kandidati za nastop v Kopru pa so na pri- mer smučar Kristian Ghedina, kolesar Claudio Chiappuc- ci, nekdanji Milanov napadalec Marco Si- mone in Fiorentinin vratar Sebastian Frey. Njihov koordi- nator Mauro Serra je bil pilot F1 in for- mule Nascar. Na nji- hovi klopi pa naj bi sedel Claudio Ranie- ri. Poleg tega bi lah- ko priklicali tudi ne- kaj še aktivnih no- gometašev pri Inter- ju. Bi lahko bil med njimi tudi Slove- nec Samir Handa- nović? Ne vem. Veseli bi bi- li njegove prisotno- sti, a nimam pojma, ali bo tudi on na tek- mi. O imenih res ne bi rad govoril. Lahko pa povem še, da bomo imeli izvrstnega sod- nika. Tekme se bo udeležil nek- danji tržaški mednarodni nogo- metni sodnik Fabio Baldas. Kje so na voljo vstopnice? Vstopnice bodo v prodaji v om- režju Eventima in na vseh drugih prodajnih mestih. Cena je 12 evrov, zbrana sredstva gredo v dobrodelne namene. Sredstva gredo v Fundacijo Princa Alberta, oni potem z njimi upravljajo. Na- vadno gre za gradnjo bolnišnic ali kaj podobnega. Kako vam je uspelo skleniti dogovor s “Team for children” za to tekmo? Pogojev za vzpostavitev sodelo- vanja je veliko: verodostojnost, dovoljšnja jamstva o resnosti projekta in o tem, da bo dogodek navrgel določeno vsoto sredstev za dobrodelne namene. Bo na tekmi tudi princ Albert iz Monaka? Princ Albert ni potrdil prisotno- sti. Njegov prihod bi namreč po- menil precej več obveznosti za organizacijo. Njegov prihod bi bil že protokolarni obisk, kar je precej bolj zahtevno. Lahko pa bi se zgodilo, da pride zasebno, to- rej mimogrede. On je vsekakor o tem obveščen, zadovoljen je, da bomo izpeljali tekmo. Kako ste sploh prišli v stik s princem Albertom in ekipo Star team for chil- dren? Prvič sem bil z njimi v stiku, ko je “Star te- am” nastopal v Sext- nu. Takrat je bilo na vrsti smučanje. Pova- bili so me na večerjo, da bi jim igral. Po- tem sem bil v Mon- tecarlu, v Val Badii. Skratka srečanj je bi- lo več. Pravkar sem bil tudi na prireditvi World match, prav tako v Montecarlu, v sklopu dirke za For- mulo 1. Tam so igrali prijateljsko nogo- metno tekmo med Star teamom in pilo- ti F1 in me povabili kot glasbenika. Red- no me vabijo in tega sem vesel. Ste bili v osebnem stiku tudi s princem Albertom? Večkrat sem ga srečal, lepo sva se po- govarjala. On govori 6 ali 7 jezikov. Poz- nam ga uradno in poznam ga zasebno. Če je ob uradnih pri- ložnostih nekoliko bolj zadržan, ker to veleva protokol, je zasebno zelo prijetna oseba. Kaj pa drugi dogodki ob tride- seti obletnici vaše kariere? Redno koncertiranje seveda ohranjam, predvsem v nemških državah - v Nemčiji, Avstriji in Švici. Maja sem na povabilo slo- venskega veleposlaništva nasto- pil tudi v Indiji. Hkrati bom letos izdal svoj 33. album. Občasno me vabijo tudi na TV oddaje. Da- nes je vsekakor delo z mediji težje kot nekoč. Pogrešam predv- sem nekdadnje urednike. Danes se v medijih pojavljaš, če odkupiš oglasni prostor. Veliko je komer- cializacije. Katere oddaje in katere ured- nike pogrešate? Rad bi omenil Jožeta Galiča, Smiljo Baranja, pa tudi Natalijo Verboten. Oni so predstavljali ka- kovostno glasbo in kakovostne izvajalce. Na TV so se pojavljali zmagovalci festivalov, skupine s določenim stažem. Danes pa je tega precej manj. V Sloveniji so danes sinonim za narodno-zabavno glasbo Modrijani. Kako jih ocenjuje- te? Modrijani so ljudski fenomen. To ni nič zgrešenega. Spoštujem jih. Obstajajo pa tudi drugi an- sambli, ki so morda aranžmajsko bolj dodelani. Te skupine ne pri- dejo v ospredje, ljudje sprejemajo včeglasno petje in dinamični na- stop, glasbeniki s kakovostno po- nudbo pa ostajajo v ozadju. Od- daj ni, nastopov ni več, ker je kupna moč organizatorjev manjša. Tudi v tujini se dinamike spreminjajo. Tam je zelo velika selekcija. Kako se v teh dinamikah pre- mikate vi? Jaz sem dokaj neobremenjen. Ni- sem ansambel, nisem usmerjen v igranje na veselicah in na zaba- vah. Sem solist, precej sem nare- dil za razpoznavnost diatonične harmonike. Doma sicer manj na- stopam. Občasno se sicer poja- vljam, ciljno pa igram drugje. Moje sodelovanje s fundacijo princa Alberta je precej pomem- bna zadeva. Nastopil sem pri pa- pežu, na raznih športnih dogod- kih. Večkrat sem nastopil na za- prtih dogodkih. Moj namen je diatonično harmoniko pripeljati v nove ambiente. Kakšni so novi ambienti? Harmonika ni več samo ljudski instrument. Glasbeniki čedalje bolj igrajo tudi na harmoniko ze- lo zahtevne skladbe. To, da sem v Indiji predstavil diatonično harmoniko, je precejšnja novost, ki si jo je bilo težko zamisliti še pred desetimi leti. Drugače igram na posameznih večerih. V teh primerih je pomemben pri- stop in repertorar. Ne gre samo za narodno-zabavno glasbo. Har- monika ni samo to in to dejstvo skušam predstaviti svoji publiki. V zadnjih letih pogosto nasto- pam na Kitajskem in v Hong Kongu. Tam jim je harmonika zanimiva, ker ni elektronski in- strument, temveč instrument na zrak. Kako bi se sami opredelili v harmonikarskem smislu? Jaz sem začel s harmoniko pred- stavljati žanre, ki niso bili narod- no-zabavna glasba, pred drugi- mi. Glasba, ki sem jo preigraval pred 15 leti, je danes aktualna. Da ne bo pomote, nisem harmo- nikar, ki bi igral izključno kla- sično glasbo. Nikoli nisem skušal biti prestrogo klasični harmoni- kar, ampak še vedno nekoliko bolj ljudski. Kje je torej srednja pot? Ljudem moraš podajati glasbo, da začutijo energijo. Nekaj moraš pokazati, ne smeš igrati naučeno. Razumeti moraš, kaj želi publika. Pred kratkim sem bil na primer na avdienci pri pa- pežu. Prosil me je, naj mu nekaj zaigram. Ni se mi zdelo primer- no, da bi tam zaigral Golico, ker so še malo pred tem v istem pro- storu igrale orgle. Izbral sem zato priredbo Pastirčka, pesmi, ki jo je za klarinet napisal Vilko Avsenik. Kako je pravzaprav prišlo do tega vašega nastopa? V Vatikan me je povabilo sloven- sko veleposlaništvo pri Svetem sedežu. Udeležil sem se avdien- ce, s papežem sva izmenjala ne- kaj besed. Izročil sem mu darilo. Harmoniko sem s seboj vzel sa- mo simbolično, ker ni bilo pred- videno, da bi igral. K temu me je povabil sam papež. Bilo je visoko nad pričakovanji. kil Komentar Z odgovornostjo v pobudo za referendum o drugem tiru zvezi z izgradnjo drugega tira Divača- Koper smo bili državljani priča pravi demonstraciji zmede, nerazumljivih preobratov in nekompetence slovenskih oblasti. Najprej so pristojni akterji dvajset let razglašali drugi tir za prioritetni strateški projekt Slovenije. Potem je najmanj troje prometnih ministrov požrlo svoje obljube, da se bo izgradnja začela v njihovem mandatu. Sledil je zmeden pristop sedanje vlade k temu projektu desetletja, ko nas je minister Gašperšič šokiral z izjavo, da drugega tira ne bomo potrebovali vsaj še 30 do 40 let. Na kar je čez noč brez kakršnegakoli javnega pojasnila ali opravičila zamenjal ploščo ter sta s Cerarjem celo vezala svoj mandat na skorajšnji začetek gradnje (jeseni 2017). Sledila je ponudba več različnih modelov izgradnje, in sicer v obliki javno-zasebnega partnerstva, prek ustanovitve holdinga Luka Koper– Slovenske železnice in na koncu prek javno-javnega V partnerstva, ki so jih takostroka kot tudi dve imenovanigospodarski organizaciji zavrnili kot neprimerne in nesprejemljive. Vendar je minister vztrajal pri zadnjem modelu, kateremu je bil prilagojen in tudi sprejet ustrezni zakon, ki ga ob stroki ne podpirajo ne Gospodarska zbornica Slovenije ne obrtno podjetniška zbornica, kot tudi ne Luka Koper in številne civilnodružbene organizacije. In, da bo mera polna, je zakon sprožil pobudo o odklonilnem zakonodajnem referendumu. V tej nastali zmešnjavi so ljudje zbegani in ne vedo, kaj narediti. Zahteva po opustitvi sedanje trase in projektiranje nove deluje šokantno. Še zlasti spričo že neštetokrat ponovljene in splošno sprejete ugotovitve, da se z gradnjo mudi, ker postaja sedanja proga zasičena in Luka že zdaj izgublja pomembne tovore, ker jih ni sposobna v primernem času pripeljati do naslovnikov. Pri čemer si ljudje postavljajo tudi vprašanje, kaj časovno pomeni potisniti vso stvar spet na začetek. V javnosti se omenja 5 do 7 let dodatne zamude pri izgradnji. In kolikšna bo gospodarska škoda, ki bo pri tem nastala? To je udarni argument vlade in bo tudi eden resnih zadržkov pri odločanju ljudi, zato jim je treba ponuditi prepričljive odgovore. Ob trditvah, da naj bi bila dosedanja trasa zgrešena, pa se ljudje sprašujejo, kaj so počele projektantske ekipe in vse dosedanje vlade, da so se pri tako pomembni investiciji zaletele v zgrešen projekt, oziroma, kje so bili zagovorniki alternativne trase zadnjih dvajset let, odkar je bila sedanja trasa zarisana. Tudi na to je treba imeti pripravljene jasne odgovore. V tem primeru izpade neodgovorno tudi dejstvo, da je bilo po podatkih medijev v sedanjo traso vloženih že okrog 60 mio evrov (izbor trase, projektiranje, priprava dokumentacije, odkup zemljišč idr.). In še najbolj begajo ljudi trditve, da je dosedanja trasa, čeprav zgolj enotirna, še enkrat dražja od možne alternativne (npr. Duhovnikove) dvotirne trase. To je najtežji argument v korist pobudnikov referenduma in ga je treba temeljito izkoristiti. Motilna in škodljiva za slovensko gospodarstvo je tudi konstrukcija financiranja, ker so nekateri njeni viri (npr. Madžarski vložek) bistveno dražji od trenutne cene kapitala na mednarodnih finančnih trgih. In, končno, ogroža zakon konkurenčnost Luke in slovenskih kamionskih prevoznikov z uzakonitvijo posebnih pribitkov na luško pretovornino in cestnino. Sporna bi naj bila tudi ustanovitev podjetja T2DK idr. Na vsa ta vprašanja in dileme je treba javnosti ponuditi poštene in razumljive odgovore, navesti in soočiti temeljna dejstva in argumente obeh strani. Po anketah sodeč namreč prek 80% ljudi podpira izgradnjo drugega tira in jih bo vlada poskušala naščuvati proti pobudnikom referenduma. Zato jim je treba ponuditi razumljive in tehtne argumente, da se lahko odgovorno in pravilno odločajo. Brez vsega tega bo referendum najmanj razvrednoten in spremenjen v navadno tombolo ali pa kar izgubljen. Ne smemo teh vprašanj in dilem odpraviti z levo roko in loviti glasove s cenenimi populističnimi slogani. Pogosto izražena grožnja, da bo drugi tir ponovitev polomije, imenovane TEŠ6, npr. ni noben argument proti gradnji, ker ljudje vedo, da se bodo pijavke poskušale prisesati na sleherni večji projekt, v kakršnikoli režiji bo že grajen. Vendar bodo lahko uspešne le v primeru, če bomo vodenje projekta in nadzor nad njim zaupali nesposobnim in koruptibilnim ljudem. Zato pristopajmo k pobudi za referendum z vso odgovornostjo, da bo res državotvorni akt, ne pa gostilniško prerekanje. Milan Gregorič