|p|: S~ J üsna Položen temeljni kam« Otvoritev galerije Tržišče ZDA - novi izzivi Remont G peči Opal- izhodišča za leto 20| Opal- tržne razmere Opal - kontrola kvalitete Stedek - poslovanje v letu ■■ i • Stedek- prenovljena satiniri Novi sodelavci - Mojca Perno\ Sistem ravnanja z okoljem Požar v skladišču Kadrovske novice Iz zapiskov MISLI UREDNIKA... Letošnja praznovanja v okviru občinskega praznika imajo za prebivalce hrastniške doline še poseben pomen. Med številnimi pridobitvami, ki so dobile svoj epilog v teh dneh ima še posebno pomembnost ne samo za občane Hrastnik temveč tudi širše okolice položitev temeljnega kamna za postavitev nove tovarne za izdelavo posebne embalaže. S tem simbolnim dejanjem, ki se ga je udeležil tudi predsednik vlade mag. Anton Rop se tudi uradno pričenjajo dela. Človek skoraj ne more verjeti, da bo v dobrem letu dni na tem mestu zrasla ena najsodobnejših steklarn v Evropi. V teh dneh je dobila svojo novo obleko tudi naša "stara steklarna ", ki je poleg ureditve zunanjosti bila v tem letu deležna številnih posodobitvenih del in obnov med katere vsekakor sodi tudi izgradnja nove peči. O vsem tem in še kakšno malenkost več boste izvedeli v vsebini današnje številke steklarja. Naj vas s temi optimističnimi predstavitvami in z željo po prijetnih dopustniških dneh pospremimo na bližajoče poletne dopuste. Glavni urednik Soniboj Knežak Načrti za prihodnost Letošnje leto je za dolgoročno perspektivno Steklarne Hrastnik prelomno. V zaključni fazi so vsa pripravljalna dela za pričetek izgradnje nove steklarne za posebno stekleno embalažo. Projekti za izvedbo investicije so v izdelavi, prihajajo zadnja soglasja za pričetek gradnje objekta, izbrali smo že banko, ki bo finančno podprla projekt, izbrani so že prvi dobavitelji opreme in projektant steklarske peči. Po terminskem planu naj bi se gradnja pričela v mesecu juliju tega leta, s proizvodnjo pa bomo začeli v mesecu juliju naslednjega leta. Ob tej priložnosti bi se rad javno zahvalil vsem v občini Hrastnik z županom gospodom Jeričem na čelu in ostalim v tem okolju za izjemno pomoč in razumevanje pri razreševanju naših problemov vezanih na izgradnjo nove tovarne. To okolje se očitno več kot zaveda pomena te naše poslovne odločitve, saj gre za novo tovarno, kjer se bo zaposlilo okoli 200 delavcev. Nova delovna mesta in zmanjševanje brezposelnosti v občini Hrastnik pa so tisti temeljni pogoj, ki zagotavljajo višjo stopnjo socialne varnosti in kvaliteto življ enj a v tem okolju. Poleg priprav na novo tovarno pa smo v tem času zaključili z remontnimi deli na naši drugi največji steklarski peči s tremi proizvodnimi linijami. Sama organizacija dela je potekala brezhibno, upam, da bodo tudi proizvodni rezultati po remontu temu primerni. Izvedli smo kup izboljšav, ki naj bi prispevali k dvigu produktivnosti in kvaliteti stekla in steklenih izdelkov. To so pričakovanja naših kupcev, saj s proizvodnjo in trženjem cenenih steklenih izdelkov ne bomo mogli preživeti. Steklarna Hrastnik je danes ena najbolj dinamično razvijajočih se podjetij v Evropi in to je razlog za dobre perspektive na prodajnem področju tudi v bodoče. Obnova zunanjega izgleda podjetja se nadaljuje tudi v tem letu. Fasada tovarniške hale ob glavni cesti je v celoti obnovljena, tudi s tem ukrepom si naše podjetje izboljšuje ugled tako doma kot v svetu. Tovrstna dela bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju usmerili tudi v notranjost podjetja. Želimo izboljšati delovne pogoje, sanitarne prostore, delav-niške prostore, itd.. Zelo sem vesel, da smo letos zelo uspešno obnovili celotno remontno delavnico. Tudi Stedek d.o.o. se dinamično prebuja, novo vodstvo in nove tržne možnosti dajejo temu podjetju nove perspektive, nova delovna mesta. Resno razmišljamo o nabavi dodatne proizvodne linije za strojno dekoriranje steklenih izdelkov. Moja želja je, da Stedek d.o.o postane v naslednjih letih najpomembnejši kupec podjetja Steklarna Hrastnik-Vitrum d.o.o.. Opal Hrastnik d.o.o. je tudi pred izjemnimi izzivi. Razmere v Evropi silijo marsikaterega proizvajalca opalnih stekel iz Zahodne Evrope v selitev svoje proizvodnje. Iščejo se vrhunski proizvajalci tovrstnih produktov in marsikdo vidi takšnega partnerja v podjetju Opal Hrastnik d.o.o.. Z osvajanjem teh produktov in izboljševanjem celotnega servisa se nudi temu podjetju tudi dolgoročna perspektiva. Bistveni premiki v kvaliteti in produktivnosti v tej sredini so garant, da bomo tudi tem izzivom kos ter s tem postali najelitnejša tovarna v Evropi za proizvodnjo opalnih stekel. Seveda pa ti rezultati in te perspektive niso same po sebi umevne. Za njimi stoji izjemen napor in trud nas vseh, tako bo moralo biti tudi jutri. Z dograditvijo nove tovarne za proizvodnjo posebne steklene embalaže bo Majda Krošlin zapustila direktorsko mesto v podjetju Steklarna Hrastnik - Vitram d.o.o. ter prevzela vodenje novega podjetja. Prednjo je izjemen izziv, saj se bo proizvodnja, in s tem tudi prodaja teh izdelkov povečala za okoli 130% glede na današnji obseg poslovanja. Njene sposobnosti dobro poznam, zato sem prepričan, da ji bo ta projekt ob polni podpori njenih sodelavcev tudi uspel. V teh vročih dneh želim vsem prijeten oddih v okolju, ki si ga boste za svoje dopustovanje sami izbrali. Generalni direktor Steklarne Hrastnik skupina d.d. Mag. Stojan Binder OSREDNJA KNJIŽNICA QIUi Ulli Postavitev temeljnega kamna nove tovarne za proizvodnjo specialne steklene embalaže Poslovni sistema Steklarne Hrastnik ima že več kot 140 letno tradicijo proizvodnje steklenih izdelkov na področju razsvetljave, embalaže in široke potrošnje. Po ocenah zunanjih strokovnjakov sodi poslovni sistem Steklarne Hrastnik v sam svetovni vrh na področju maloserijske proizvodnje tehnološko zahtevnih izdelkov. Zaradi prostorskih omejitev so kapacitete proizvodnje specialnega embalažnega stekla bistveno premajhne za zadovoljevanje potreb na trgu, zato se Steklarna Hrastnik skupina d.d. že kar nekaj časa pripravlja na projekt izgradnje nove steklarne za proizvodnjo specialne steklene embalaže. Po zahtevnih pripravah je bil v petek, 2.7.2004 ob 13.30 narejen odločilen korak naprej. Na sicer deževen dan smo slovesno postavili temeljni kamen za postavitev nove tovarne. Ob tej priložnosti sta nam poleg generalnega direktorja, mag. Stojana Binderja, spregovorila tudi sam predsednik vlade Republike Župan občine Hrastnik Slovenije, mag. Anton Rop ter župan občine Hrastnik, Miran Jerič. Nova tovarna je projekt, ki je eksistenčnega pomena za poslovni sistem Steklarne Hrastnik. Velika stopnja razumevanja in podpore s strani občine Hrastnik ter prisotnost predsednika vlade republike Slovenije priča o tem, kako velik je ta projekt ter da je pomemben ne samo za lokalno okolje, temveč za državo Slovenijo. Steklarna Hrastnik velja v Evropi za eno najdinamičneje razvijajočih se podjetij, povpraševanje po izdelkih je večje, kot so naše proizvodne kapacitete. Vzpodbudne in optimistične besede vseh govornikov pričajo o tem, da nihče ne dvomi, da bi bila uresničitev dolgoročne vizije našega podjetja napačna. Ravno nasprotno. Zato trdno verjamem, daje deževen dan znamenje popolnega uspeha ter "plodnosti" nove investicije. Naj več povedo fotografije s svečanega dogodka. Mojca Lavrič Temeljni kamen Sprejem predsednika vlade RS, mag. Antona Ropa in župana občine Hrastnik Mhrana Jeriča ob zvokih steklarske godbe. Predsednik vlade RS, mag. Anton Rop, nam je namenil nekaj pohvalnih in vzpodbudnih besed. Glavno dejanje svečanega dogodka - odkritje temeljnega kamna nove tovarne za proizvodnjo specialne steklene embalaže. ■■■ Q'TTPI/T 4 "P________________ ÜilJVLAlV Otvoritev galerije Steklarne Hrastnik - skupina d.d. Umetnost in gospodarstvo hodita redko z roko v roki. Zato je bil četrtek, 27.maj, za naše podjetje pomemben dan. Ne zgodi se ravno pogosto, da imamo v proizvodno naravnanem podjetju možnost odpreti umetniško razstavo. Toda umetnost v svetu, ki govori in razume govorico številk, pri nas najde prav posebno mesto. Umetnost je posebna govorica. Ni tako natančna in povedana kot jezik, pa vendar lahko njeno sporočilo preseže govor. Že od nekdaj izraža najgloblje in za človeka najpomembnejše stvari. Nič ni lepšega od umetnosti glasbe, slikarstva, poezije, pisane besede. Tudi steklarstvo je umetnost, saj pod trdim delom človeških rok steklo dobiva obliko. Razstava del z naslovom Čas izgubljene nežnosti slikarke, dramske igralke, pevke (ne nujno v tem vrstnem redu), cenjene gospe Mete Vranič, je tako poskus Steklarne Hrastnik približati umetnost poslovnemu svetu, hkrati pa poslovni svet približati umetnosti. Je način podpore razvoju in promociji slovenske likovne umetnosti v gospodarskem ter lokalnem okolju. Je način promocije poslovnega sistema Steklarne Hrastnik kot uglednega, uspešnega podjetja, kar nedvomno je. V Evropi cenjeno podjetje se trudi graditi prepoznavnost tudi v domačem okolju. In dogodki, kot je umetniška razstava likovnih del, k temu nedvomno pripomorejo. Ni nenavadno ali neobičajno, da pesniki prirejajo slikarske razstave, da pisatelji igrajo skladbe likovnikov. Umetnost pač ponuja neskončno paleto možnosti. Umetnost v vseh podobah. In oblikah. Razstava, s katero smo tudi uradno otvorili galerijo Steklarne Hrastnik skupina d.d., je imela rdečo nit - poezijo Bine Štampe Žmavc. Spretno naslikane besede je slikarka sama še podkrepila s pevsko interpretacijo njenih besedil. Uglasbene pesmi Bine Štampe Žmavc z naslovom Čas izgubljene nežnosti gospa Vranič izvaja ob spremljavi pianista Jožija Šaleja. Z vedno iskrenimi besedami in v njemu lastnem, iskrivem in gostobesednem slogu pa nam je umetnico in njeno življenje čudovito predstavil literarni in likovni kritik, gospod Jože Hudeček. Da smo lahko uživali v druženju z umetnostjo, gre ob koncu zahvala tudi galeriji Krvina iz Gorenje vasi v Poljanski dolini, kjer imajo prekrasno zbirko umetniških del slovenskih in tujih umetnikov (slikarjev, kiparjev, rezbarjev in drugo). Razstava je na ogled v 4. nadstropju upravne zgradbe. Pa lep pozdrav do naslednjega kulturnega dogodka. Mojca Lavrič Tržišče ZDA je velik potencial in izziv za Steklarno Hrastnik-Vitram V sklop priprav na širitev kapacitet na namiznem programu sodi tudi iskanje novih trgov in kupcev. V mesecu maju smo obiskali ZDA, kjer smo imeli nekaj obetajočih razgovorov z nekaterimi trgovci, in sicer v New Yorku v t.i. GIFT DISTRICTU, kjer imajo vsi pomembnejši trgovci in proizvajalci svoje razstavne prostore, in v Chicagu na sejmu gostinstva, kjer je naš kupec JUDEL razstavljal nekaj naših izdelkov namenjenih gostinskim odjemalcem. Splošni pregled trga ZDA ZDA imajo 280 mio prebivalcev in so zato izziv za vse proizvajalce stekla na svetu, zato je konkurenca na trgu zelo velika. Njihov največji proizvajalec stekla avtomatske proizvodnje je LIBBEY, ki je na tem trgu tudi najmočnejši predvsem v gostinstvu in industriji pijač in deluje pod močno zaščiteno gospodarsko politiko, saj je predpisana carina na steklene izdelke iz EU 29%. Kljub vsemu so na tem trgu prisotni vsi znani proizvajalci iz EU. Na trgu široke potrošnje delujejo proizvajalci, trgovci-grosisti (specializirani za distribucijo verigam trgovin), verige supermarketov (hrana in ostalo- kot npr. Mercator), verige "department stores" (verige trgovin z nepre-hrano kot npr. Kaufhaus v Nemčiji), specializirane verige trgovin z izdelki za dom (pohištvo, steklo, tekstil kot Ikea). Distribucijski tokovi so različni, ponavadi večji proizvajalci distribuirajo direktno v verige trgovin in imajo svoje distribucijske centre, manjši pa preko grosistov, le-ti pa naprej zalagajo verige trgovin. Na trgu gostinstva (food servis) pa delujejo trgovci-grosisti, ki kupujejo različne vrste izdelkov (steklo, porcelan...) in zalagajo tržišče ali pa proizvajalci (npr. stekla), ki dopolnjujejo svoj program z nabavami pri drugih proizvajalcih. To je zelo velik trg, sem spadajo restavracije, verige hotelov, casinoji, ostali gostinski lokali. Kupna moč trga ZDA je vsaj 5 krat večja, kot je na nemškem trgu, saj imajo 3,5 krat več prebivalcev in 50% večji BDP na prebivalca. Tableware, tabletop in gift district Večina posla se sklene v New Yorku v t.i. "TABLEWARE in GIFT DISTRICTU", to so tri poslovne stavbe v južnem delu MANHATANA, kjer imajo vsi pomembni proizvajalci in trgovci svoje razstavne prostore. Tam predstavljajo svoj prodajni program in sklepajo posle. Dvakrat na leto (februarja in avgusta) pa priredijo na teh lokacijah sejme, kjer se zberejo vsi potencialni ponudniki in kupci za "tableware in gift" program (steklo, porcelan, keramika, tekstil...), kamor spadajo vsi izdelki za dom in gospodinjstvo ter gostinstvo. Vsi ponudniki, ki na trgu ZDA kaj pomenijo, imajo svoje razstavne prostore, čeprav niso iz New Yorka, ker sem prihajajo tudi vsi potencialni kupci, saj imajo vso pondbo na enem mesti, to je kot stalni sejem v malem (podobno kot v Frankfurtu hala 10 s stalnimi štanti). Poslovne zgradbe imajo različno vsebino: Stavba 41 MADISON: najbolj prestižni ponudniki TABLETOP programa z lastnimi blagovnimi znamkami kot so: Lenox, Waterfor, Rosenthal, Oneida, Vileroy&Boch, Hoya, Mikasa, Bormioli Rocco, Bomboli Luigi, Arc, Pasabahce (ravnokar odprto), Libbey... Stavba 225~5~ avenue: srednji razred ponudnikov TABLEWARE, bolj trgovci z manj znanimi blagovnimi znamkami: Zrike, Home Essentials, Scaindia, Belfor... Stavba 230 5111 avenue: ponudniki HOUSE WARES dodatki za dom, najnižji nivo ponudbe: med drugimi tudi CIRCLE IMPORTS, s katerim smo v preteklosti že sodelovali. Trg široke potrošnje Naj večji odjemalci steklenih izdelkov na trgu ZDA so verige supermarketov, "department stores", prodajalne pohištva in dodatkov za dom, ki imajo vse po več sto prodajaln po vsej ZDA. Vse imajo standardno ponudbo, torej v vsaki se pojavljajo enaki izdelki. Najbolj znane so: Crate&Barel, Pottery Bam, Pier Imports, Macy's, Bloomingdale... Verige prodajaln nabavljajo steklene izdelke pri distributerjih, ki imajo svoja skladišča in organizirajo nabavo pri proizvajalcih in distribuirajo blago po vsej ZDA ali pa direktno pri proizvajalcih, v dmgem primem so proizvajalci ponavadi večji in imajo svoje distribucijske centre ter lastno distribucijo. V New Yorku smo obiskali nekaj trgovcev, ki zalagajo omenjene verige trgovin. Predstavili smo jim naš prodajni program, ki jim po kakovosti ustreza, pripombe so imeli le na širino programa. Razgovori so bili zelo obetajoči, v naslednjih tednih in mesecih bomo nadaljevali s kontakti in poskušali pridobiti prva naročila. Trg gostinstva "Restaurant, hotel and motel show" v Chicagu Od 22.5. in 25.5. se je v Chicagu odvijal sejem gostinstva-Restaurant, Hotel and Motel show. To je sejem, na katerem je razstavljeno vse za gostinstvo (od priprave do konzumiranja hrane ter uporabe gostinskih in hotelirskih storitev), med drugim tudi steklo, porcelan in keramika. Povabil nas je naš kupec JUDEL, s katerim smo pred kratkim začeli sodelovati. Show room Pasabahce (41 Madison) Štant je bil dobro obiskan JUDEL je ročna steklarna (glej www.judelproducts.com), ki izdeluje prestižne izdelke, prvenstveno za največjo draguljarno Tiffany's, kije hkrati lastnik Judela. Del proizvodnje pa je namenjen ekskluzivnim izdelkom za gostinstvo in hotelirstvo (predvsem kelihi). Tako je JUDEL tudi distributer steklenih izdelkov za gostinstvo in hotelirstvo. V svojo ponudbo vključuje tudi izdelke drugih steklarn. Do sedaj je prodajal izdelke DUROBOR, vendar so se zaradi prodajne politike DUROBORA odločili zamenjati dobavitelja. Povabili so nas na predstavitev novosti njihovim zastopnikom iz celotne ZDA, kjer so predstavili SHV kot novega dobavitelja iz Evrope in nas predstavili v zelo pozitivnem smislu. Zelo so zainteresirano za sodelovanje s Steklarno Hrastnik-Vitrum. Naša kvaliteta izdelkov jim ustreza, tudi oblike, največ pripomb imajo na velikosti izdelkov in zelo pomanjkljive serije, zato pričakujejo, da bomo naše serije izdelkov (predvsem kozarcev) dopolnili, da bodo lahko svojim kupcem ponudili kompleten program. Od kupca JUDEL smo že dobili prvo naročilo, ki je bolj poskusne narave, da bodo lahko naše izdelke predstavili svojim kupcem. Konkurenca in možnosti Steklarne Hrastnik -Vitrum na trgu ZDA Ocenjujemo, da konkurenca na trgu ni nič močnejša kot v EU. Na trgu so prisotne tri največje svetovne steklarne in tudi vse manjše. Libbey, Arc in Pasabahce distribuirajo in kontrolirajo trg samostojno, ostali, manjši proizvajalci pa distribuirajo svoje izdelke preko trgovcev. Na področju standardnih izdelkov so cene zelo nizke in dolgoročno ne moremo konkurirati velikim proizvajalcem, z izdelki bolj zahtevnih oblik in z manjšimi serijami pa bi lahko našli svoje mesto na tem trgu. Zanimivo je, da ni bilo v prodajalnah nikjer videti izdelkov iz avtomatske proizvodnje, kot jih ponuja Glaskoch na nemškem trgu (vaze, svečniki...), čeprav so prodajalne (department store) podobno organizirane kot v Nemčiji (Kaufhaus), kjer ima Glaskoch svoja prodajna mesta. Prisotni so le standardni izdelki nižjega cenovnega nivoja in ročni izdelki ali kristalni izdelki, torej ni vmesnega segmenta. Tu vidimo največjo priložnost za Steklarno Hrastnik Vitrum, ki bi lahko ameriškemu trgu ponudila zahtevnejše izdelke iz avtomatske proizvodnje z večjo dodano vrednostjo. Največjo težavo trenutno predstavlja tečaj dolarja, kije 20% pod EUR-jem in ni nikakršnih znakov za izboljšanje. Mnenje Američanov je, da nižje naj ne bi padel, torej lahko pričakujemo samo rast. Torej možnosti Steklarne Hrastnik - Vitrum na ameriškem trgu so velike, potrebno je pripraviti ustrezen prodajni program in pa predvsem poiskati kupce, ki bi bili nami pri-pravljeni sodelovati dolgoročno. Matjaž Žolnir REMONT G PEČI maj-junij 2004 Po dveh uspešnih opravljenih remontih smo končali tudi z remontom G peči, kije bil zaradi dotrajanosti peči najbolj nujen in pomemben, ne samo s proizvodnega, ampak tudi s prodajnega vidika. V zadnjem času smo imeli kar nekaj težav s kvaliteto stekla in posledično tudi z reklamacijami, ki pa vsekakor niso dobrodošle. Sama organizacija remonta, je po besedah sogovornikov, potekala brezhibno. Prav tako smo uvedli kopico izboljšav, ki nam bodo v prihodnosti pripomogle k še boljši kvaliteti izdelkov, večji produktivnosti in boljšemu servisu kupcem. Naši kupci z nestrpnostjo pričakujejo povečanje kapacitet, katere se nam obetajo že v naslednjem letu. Z njihovo pomočjo in z našim trdim delom pa bomo pripomogli k še večji uspešnosti podjetja. mag. Marjan Polak Kako bi vi ocenili 8-letno delovanje peči? Stara G-peč je bila v uporabi od sredine marca 1996 inje obratovala do izpusta stekla iz peči 8. maja 2004, tako da je bila njena življenjska doba za dober mesec daljša od 8 let. Ekonomiko tako dolge življenjske dobe je vsekakor vprašljiva oziroma nesporno je, da zadnji meseci obratovanja niso bili ekonomični, ob upoštevanju stroškov vzdrževanja, predvsem pa nižj ega izplena iz peči. Ali smo pri remontu upoštevali dejstvo, da seje v preteklosti velikokrat pojavil problem "premajhnosti kapacitete peči"? Pri projektiranju- rekonstrukciji stare peči se je upoštevala predvsem stara bolezen Steklarne Hrastnik, to je da je kapaciteta steklarskih strojev večja od kapacitete peči, zato se je peč znotraj danih možnosti povečala od prejšnih 18m2 talilne površine oz. maksimalnega odvzema 45t/dan na 20,5m2 talilne površine, oziroma na maksimalno 50 t stekla/dan. Pri čemer je potrebno poudariti, da je izplen pri maksimalnih odvzemih vedno slab oziroma, da pri maksimalnih odvzemih proizvodnja dosega slabe rezultate kljub navidezno dobremu steklu (zbistrenost..). Na podlagi česa ste postavili terminski plan, po katerem se je odvijal remont? Istočasno z zahtevami po rekonstrukciji peči pri projektantu firmi SORG iz Nemčije se je začela Vlaganje tuljav v komore odvijati zgodba z novo steklarno na Kranjskem, vprašanje strojnega parka in postavitve strojev na H-peči. Kako to vpliva na postavitev strojev na G-peči? 13 februarja 2004 je bil s strani direktorja Binderja, vodje proizvodnje Srečka Medveška in mene podpisan končni layout strojev na G-peči, kar pa je pomenilo premik vseh steklarskih strojev, premik vseh feeder-ov in hladilnih peči in posledično vse infrastrukture, kar nam je bila potem tudi osnova za pripravo terminskega plana remonta. Terminski plan je bil pripravljen na makro nivoju, kjer so bila zajeta vsa dela vseh izvajalcev, posamezne enote pa so imele še podroben lasten terminski plan. Poudariti moram, da dober terminski plan, vsakodnevno spremljanje doseženega in po potrebi prilagajanje le tega novi situaciji in organizacija del na makro in mikro nivoju vodi k uspešno izvedenem projektu. Po terminskem planu smo pričeli z remontom 8.maj a 04, planiran zagon strojev, to je steklo v feeder- ih, je bil 19. junija 2004, dejansko pa smo imeli steklo v feeder-ih 16. junija 04, proizvodnja pa je stekla 17 junija 2004. Na kratko... kaj vse smo naredili v času remonta, sodelujoči in zahvala... V peč smo vgradili cca. 750t ognjevzdržnih materialov, cca 70t kovinske konstrukcije in cel kup elektromateriala, cevovodov, potresnega materiala,... Pri remontu so sodelovali številni tuji izvajalci, delavci sektorja ZMV, delavci iz proizvodnje in posamezni viliča-risti SZK in VRS, ne nazadnje je bilo pomembno dobro sodelovanje z nabavno službo. Delo se je potekalo dvoizmensko (2x12 ur), nedelje so bile rezervirane za nadoknadenje eventuelnih zamud med tednom. Delo je bilo fizično in umsko naporno, kljub vsemu je bil remont dobro opravljen 3 dni pred rokom. Ob tej priložnosti bi se vsem udeležencem-sodelavcem na remontu zahvalil za dobro delo, se opravičil za eventuelno "sitnarjenje", a brez usklajenega dela na tako velikem projektu, ni uspeha. Izkušnje zadnjih dveh remontov nam bodo prišle še kako prav pri uresničevanju novega projekta na Kranjskem in projekta Vitram 2005. Srečko Medvešek Tudi Srečka Medveška smo povprašali, kako je potekal letošnji remont... Od stare G peči smo se dokončno poslovili 8. maja 2004 zjutraj, ko se je začel izpust steklene mase iz talilnega prostora. Remont peči bi moral biti že v lanskem letu, vendar smo ga zaradi kritičnega stanja in nujnosti remonta na H peči prestavili na leto 2004. Tako je bila peč v obratovanju celih osem let in nam jev zadnjih mesecih povzročala že veliko težav. Katera je največja sprememba, ki je bila narejena pri remontu na G peči? Pri sami pripravi na remont smo upoštevali tudi dejstvo, da se IS program seli na novo lokacijo in da bodo pod H pečjo nameščene tri linije stiskalnic. Zaradi tega smo morali na G peči spremeniti tloris postavitev linij, da smo pridobili potrebni prostor pri IS2 za možnost postavitve avtomatske stiskalnice in obžigalnega stroja. To je pomenilo prestavitev vseh strojev in inštalacij ter novo postavitev vseh kovinskih konstrukcij kanalov in podestov. Največja sprememba je bila narejena na H28, ko smo prestavili hladilno peč na drago stran betonskega stebra nad stopnišče dotedanjega vhoda v proizvodnjo. Tako se je stopnišče moralo prestaviti in sedaj vodi direktno iz vhodne avle glavnega vratarja v proizvodno halo. Znatno 'V « ta »»a8 22 \2 • . I 61 62 I***®-«. Ekipa na pregledu notranjosti peči ob koncu šamoterskih del Remont je končan. nH ‘ wMà Ir JMj „ j» j i 1 j jsgBf - 1 mi ii 1! .] 1 -1*1 M J.- : ami gg ; n*! * , \y seje podaljšal tudi kanal feedra, kar bo prav gotovo pripomoglo k bolj homogeni stekleni masi, kar je za pihane kozarce zelo pomembno. Nam lahko na kratko opišete pridobitve remonta? Same linije so ostale iste, posodabljale so se le elektro-omare in nadzorni sistem za linijo H28. Po strojni plati se se izvedla temeljita vzdrževalna dela. Dela so opravljali delavci iz vzdrževanja in iz proizvodnje. Naše aktivnosti smo morali nenehno usklajevati in prilagajati s termini ostalih skupin (električarji, ključavničarji, IMO Straža...), daje delo potekalo tekoče in po planu. Seveda pa brez težav tudi ni šlo. Reševali smo jih sproti oziroma na jutranjih sestankih, ki jih je vodil mag. Marjan Polak. Tako nam je uspelo izvesti zagon s steklom že 17.6.2004, to je dva dni pred rokom. S tem remontom smo poleg večje peči pridobili tudi ogromno prostora okrog strojev, kar pomeni boljše prezračevanje, boljšo osvetlitev in s tem bolj prijazno delovno okolje za proizvodne delavce. Srečko Medvešek Za vsakim projektom stoji uspešen team. Vsaka izboljšava, vsaka nova dodana vrednost, še povečuje uspešnost našega podjetja, ki nastopa na globalnem trgu, kjer vlada hud konkurenčni boj za vsakodnevno preživetje. Pred nami so novi izzivi. Zato Želim vsem zaposlenim, da čimbolj izkoristite prijetne poletne dni za zaslužen dopust, kije pred Vami. Simona Rugelj Poslovanje družbe Stedek d.o.o. v letu 2004 Poslovanje družbe Stedek v prvih petih mesecih poslovnega leta 2004 presega poslovni načrt, ki smo ga zastavili ob koncu prejšnjega poslovnega leta; kosmati donos iz poslovanja je večji za 25%, temu ustrezen je tudi celotni dobiček. Glede na potrebe in želje kupcev je bilo nujno potrebno uvesti štiri-izmensko delo na liniji za strojni sitotisk, kar smo storili s 1. aprilom in bo predvidoma trajalo do konca meseca septembra. Prav tako smo v mesecu maju pričeli z obratovanjem posodobljene satinimice na lokaciji v Hrastniku, kjer pa trenutno še ne dosegamo zastavljenih ciljev, kar je deloma tudi posledica "otroških bolezni" - odpravljanje pomanjkljivosti iz strani izvajalcev ter tudi spremenjen način dela v samem postopku satiniranja. V zadnjem obdobju nam je v proizvodnji uspelo preusmeriti večino izdelkov za kupca Glaskoch iz linije ročnega brizganja na linijo strojnega brizganja, kar povečuje naše kapacitete pri dekoraciji posameznih izdelkov, hkrati pa povečuje naše možnosti pri pridobivanju novih projektov za tega kupca. Pomemben korak naprej smo naredili tudi na sami kakovosti dekoriranja, predvsem v povezavi z zmanjšanjem izmeta na posameznih linijah, ki je v letošnjem letu povprečno manjši od 4%, kar je tudi eden od pomembnih ciljev v letošnjem poslovnem letu. Pri tem želim posebej omeniti pomemben napredek pri liniji strojnega brizganja na področju zmanjšanja izmeta v odnosu na rezultate prejšnjega leta. Žal pa se še vedno srečujemo s problematiko bolniških izostankov, ki v primerjavi s preteklim poslovnim letom ne kaže znakov zmanjševanja povprečno znašajo bolniški izostanki v letošnjem letu 11,49% vseh delovnih ur, kar pomeni, daje vsakodnevno zaradi bolezni odsotno najmanj 9 zaposlenih. Poslovni obeti za preostali del poslovnega leta so dobri, pri čemer pa ne smemo prezreti dejstva, da se v jesenskih in zimskih mesecih močno zmanjšajo naročila za industrijo pijač, kar pomeni, da že sedaj izvajamo ustrezne tržne aktivnosti za zapolnitev naših kapacitet. mag. Janez Golež Novi sodelavci MOJCA PERNOVŠEK vodja komerciale Dobro kadri so za podjetje, kot je naše, ki zelo hitro raste in se razvija, zelo pomembni. Zaradi hitrih sprememb in razvoja potrebujemo izvirno znanje. Potrebujemo posameznike, kot je naša nova sodelavka na delovnem mestu vodje komerciale v Steklarni Hrastnik - Stedek d.o.o, Mojca Pernovšek. Pa jo spoznajmo malce bolj od blizu. Prosim za krajši učbenik vaše osebne zgodovine. Po poklicu sem diplomirani ekonomist. Študirala sem v Ljubljani, tudi svojo prvo zaposlitev sem našla v glavnem mestu. Kasneje sem se zaposlila v domačem kraju, v podjetju Stilles. Vseskozi sem opravljala delo na področju prodaje, marketinga in nabave. Prihajam iz Sevnice, kjer živim še danes. Vsakodnevna vožnja - je težko? Ne. Vožnjo na delo sprejemam kot nekaj povsem normalnega. V Sloveniji so razdalje kratke. Sicer pa je delo v komerciali že tako samo sebi dinamično, veliko je službenih potovanj, tako da je vožnja že kar nekakšna rutina in ne nujno zlo. Se privadiš in sprejmeš kot dejstvo. V Stedeku ste slabe tri mesece. Kaj pričakujete od novega delovnega okolja? Pričakovala sem dobre odnose med sodelavci, zaupanje, timsko delo, sodelovanje in izmenjavo mnenj. Informiranost se mi zdi zelo pomemben dejavnik za dobro opravlj anj e dela in zaenkrat j e vse v okvirih pričakovanj. V novem delovnem okolju se počutim prijetno. Sodelavci so me, vsaj mislim, lepo sprejeli. Je pa še vedno veliko novega - vseskozi se učim, tudi po osebni plati odkrivam vedno kaj novega. Cilj moje zaposlitve je širitev trga in razvoja, od podjetja pa pričakujem pogoje za uresničitev skupnih ciljev. Povedati moram, da so ljudje tukaj zelo odprti. kJ Ste me pa presenetili. Za ljudi, ki živimo v Zasavju, pravijo, da smo bolj vase zaprti... Kaj pa vem. Moja izkušnja je drugačna. Verjetno je veliko odvisno od pristopa. Kadar sem želela priti do informacij ali stvari, ki me zanimajo, so mi jih bili ljudje pripravljeni prijazno posredovati. To se je pokazalo tudi prve dni nastopa delovnega mesta, ko se je naš direktor, mag. Janez Golež angažiral, ter mi obrazložil in pokazal, kako poteka delo (od proizvodnje naprej) tako v Stedeku, kot v Poslovnem sistemu Steklarne Hrastnik.. Zakaj ste se odločili za Stedek? V prejšnjem podjetju sem prišla do meje, ko sem začutila, da mi delo ni več v izziv in veselje ter da moram nadgraditi svoje znanje. Steklarna Hrastnik je zdravo, ugledno podjetje. Pritegnila me je širitev poslovnega sistema, usmerjenost v razvoj in Evropsko unijo. Istočasno pa sem želela s svojim znanjem in izkušnjami pripomoči k novim smernicam in razvoju. Zdi se mi, da tukaj vlada neko pozitivno vzdušje. In le v takšnem okolju si lahko ustvarjalen, da daš podjetju doprinos. Kaj je bilo na delovnem mestu drugače od pričakovanega? Način dela je drugačen. Razmišljanje, vizija. Ni napihnjenosti, cilji so postavljeni realno in dosegljivo. Veliko se dela na razvoju. Pomembne so ideje. Zaenkrat se kaže vse bolj pozitivno od začetnih pričakovanj. V katero smer ste si začrtali svoj delavnik? Kakšni so načrti? Delo je zelo dinamično. Vključuje veliko vodenja. Moja želja in vizija je, da tim deluje kot celota, želim izmenjavo mnenj, nove ideje. Je pa v tako majhnem kolektivu vedno dovolj operativnega dela, saj nas ni veliko. V primeru odsotnosti enega človeka moramo delo precej dobro načrtovati, daje dobro in kvalitetno opravljeno, tako da vskočim tudi tu, če je potrebno. Delo se prepleta. Dolgčasno sigurno ni. Pri delu vsi naletimo na takšne ali drugačne ovire. Ste že naleteli na kakšno težavo? Zaenkrat ne. Mogoče me včasih zmoti samo to, daje Stedek fizično oddalj en od ostalih podj etij Poslovnega sistema, tako da se moramo bolj boriti za informacije. Pripravljate kakšne novosti, potekajo kakšne nove aktivnosti na vašem področju? Kapacitete so trenutno polno zasedene do septembra, tako da se zaenkrat bolj ukvarjamo s tem, da razširimo zmogljivosti in povečamo obseg proizvodnje. Letos avgusta se bomo priključili Steklarni Hrastnik-Vitrum na sejmu Tendence v Frankfurtu, da pokažemo tudi naš delež produktov. Radi bi pokazali nekaj novega, svežega, trendovskega, pa čeprav naša osnovna vizija ni razvoj lastnega dekorja, temveč se bolj usmerj amo na industrij o pij ač. S čim mislite, da izstopate v množici? Po čem si vas ljudje zapomnijo? Vztrajnost, organizacijske sposobnosti, komunikacija nasploh. Poskušam zlesti ljudem pod kožo. Si kdaj vzamete delo tudi domov? Bi rajši rekla, da ne, pa ni res. Si ga vzamem, ja. Čeprav se poskušam držati načela, da sem za vikende prosta. Komerciala je takšen posel, da dela nikoli zares ne odložiš. Če že drugega ne, si domov vzamem vsaj kakšno literaturo, da sledim novostim in konkurenci. Vendar je potrebno vsaj zaradi družine potegniti črto. In družina je... Luka, 9 let, partner in jaz. Vedno imam malce slabo vest, da sem čez teden preveč odsotna, zato se poskušam toliko bolj intenzivno družini posvečati v tistih trenutkih, ki ostanejo. Pa vendar ne smem pozabiti niti nase včasih rabim, da malce zadiham, preden se "razdajam" naprej. In zato čisto po žensko ne pozabite na... Kakšno dobro knjigo. Ali pa čisti užitek - 15 minut popolnega lenarjenja in tišine. Dasi spet malce napolnim baterije. Tudi urejenostje pomembna. Ne predstavljam si, da se ne bi vsaj malo naličila. Rada spremljam modo. Pa saj te zgodbe vse poznamo, a ne? In kaj počnete v prostem času vikendi, dopust? Zelo rada igram skupinske igre, predvsem igre z žogo. Pa plavanje, izleti. Pozimi gremo na smučanje, poleti na morje. Pa na vikend mojih staršev. Kakšna dobra knjiga tu in tam j e prav tako prij etna sprostitev. Ker veliko potujete, imate zagotovo kakšen vam še posebej ljub kraj ali vsaj mesto. Ko potujem službeno, za razne oglede ponavadi ni časa. Nimam ravno najljubšega mesta, v vsakem me nekaj pritegne. Če bi že morala, bi si izbrala Dubrovnik, no. Ko gremo na družinska potovanja, imam zelo lepe spomine na Vogel. Najljubši poletni kraj pa je zame Pag. Nanj me vežejo lepi otroški spomini. Za konec povejte še kakšno misel za bralce Steklarja. Želim si, da bi vsi zaposleni v Poslovnem sistemu čutili, da delajo v dobrem delovnem okolju. Da ima podjetje dobro vizijo, da smo ugledni in spoštovani ter da nam ugled tako v slovenskem kot v evropskem prostoru raste. Mojca je živahna, topla odprta in k ljudem usmerjena osebnost. Njen nastop je samozavesten in izžareva ogromno pozitivne energije. Zna zagovarjati svoje mnenje in nastopa z argumenti. Ali če se izrazimo z njenimi besedami zna zlesti pod kožo. Verjamem, da bo s svojimi organizacijskimi sposobnostmi, usmerjenostjo k ljudem ter odkritostjo uspela doseči cilje, tako poslovne kot osebne. Pogovarjala seje Mojca Lavrič ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj bi se rada zahvalila vsem zaposlenim v Stedeku Trbovlje, še posebno pa mojim ožjim sodelavcem iz satinimice. Darila, ki sem jih dobila, me bodo vedno spominjala na vas. Obenem bi se rada zahvalila vsem posrednim sodelavcem od špedicije Opala in Steklarne Hrastnik-Vitrum za dobro in korektno dolgoletno sodelovanje. Želim vam veliko osebne sreče in veliko delovnih uspehov. Silva Centrih Delo v stari satinirnici Prenovljena satinirnica O Večina vas pozna delo v satinirnici in veste, da so tam delovni pogoji precej težki. Ker so bile poleg tega tudi stalne težave s prezasedenostjo kapacitet in z dotrajanostjo opreme, je bila že pred časom sprejeta odločitev, da je potrebno satinir-nico posodobiti. Prvi projekt, kjer naj bi bila proizvodnja v satinirnici avtomatizirana, se ni realiziral, in sicer zaradi tega, ker je za avtomatizacijo spekter izdelkov enostavno preveč raznolik. Avtomatizacija je lahko uspešna le, če so si izdelki med seboj podobni. Pri tako različnem obsegu kot ga imamo mi satiniramo praktično vse, kar se da izdelati v SH Vitram in v Opalu pa avtomatizacija ni mogoča. Zaradi tega smo jeseni 2003 začeli z novim projektom, tokrat ročne satinimice. Projekt prenove je financirala Steklarna Hrastnik- skupina d.d., direktor skupine, mag. Stojan Binder pa seje tudi osebno vključil in nadziral pripravo in realizacijo projekta. Poleg povečanja kapacitete je bil pri prenovi eden poglavitnih ciljev izbolj-sanje delovnih pogojev. Za dobavitelja opreme je bilo izbrano podjetje Lastra d.o.o. iz Mengša, gradbena dela pa je prevzelo podjetje GD Hrastnik. Podjetje Lastra je bilo izbrano na osnovi ugodne ponudbe, bilo je edino slovensko podjetje, kije oddalo vse zahtevane podatke, poleg tega pa smo z njimi že sodelovali na področju opreme stare satinimice in čistilne naprave, tako da so tudi oni poznali naš problem in naše zahteve glede prenove. S poskusno proizvodnjo na prenovljeni liniji za satiniranje smo pričeli v začetku maja letos. Z veseljem bi zapisal, daje bilo vse v najlepšem redu, delavci zadovoljni, produktivnost je narasla... vendar temu ni čisto tako. Bilo je kar precej porodnih težav, nekatere smo že odpravili, nekaj pa jih je še ostalo in jih bomo rešili v najkrajšem času. Eden od temeljnih ciljev povečanje produktivnosti še ni izpolnjen. Težavo nam povzroča sušenje izdelkov, saj je bilo predvideno, da bodo izdelki prišli na pakiranje skoraj suhi, tako da bo potrebno minimalno brisanje in s tem tudi manj zaposlenih. Iz tega vidika je prostor za pakiranje tudi manjši (ker naj bi bilo tam manj delavcev), kar še dodatno otežuje manipulacijo z izdelki in logistične povezave v satinirnici. Ker je prenovljena linija za satiniranje zasnovana nekoliko drugače, kot je bila stara, zahteva tudi nekoliko drugačno organizacijo dela. Navada pa je kot vemo, železna srajca in zaposleni se le počasi privajajo na nov način dela, še posebej, ker tudi izmenovodje razmišljajo na način, ki ga je izoblikovalo delo po prejšnjem principu in tolerirajo star način dela, ki pa za novo linijo ni primeren. Z bolj resnim pristopom k delu in nekaterimi logističnimi spremembami pa ne bi smelo biti težav pri povečanju produktivnosti. Tudi z drugim ciljem izboljšanje pogojev dela - smo imeli kar precej težav, ki so v veliki meri že odpravljene. Za odpravljanje tistih, ki so še preostale (gre predvsem za izboljšanje prezrače- vanja), se vsi skupaj trudimo, da bi jih čim hitreje odpravili in upam, da bodo v času, ko bo tale članek objavljen, tudi že odpravljene. Investicija v prenovo satinimice je bila nujno potrebna, sedaj pa se moramo vsi skupaj potruditi, da bomo do konca izkoristili možnosti, ki nam jih prenovljena satinirnica ponuja. Matej Repovž SITUACIJA DRUŽBE OPAL TRŽNE RAZMERE Z IZHODIŠČI ZA LETO 2006 na področju prodaje stekla za razsvetljavno industrijo Opal z novimi kupci kot so Prandina, Murano Due, I-Tre, Rotaliana, Louis Poulsen prestopa iz velikoserijske v maloserijsko proizvodnjo. V proizvodnji je to povzročilo precej težav in vroče krvi, saj seje povečala zahtevnost dela, zvišali pa so se tudi normativi kvalitete. Ocenjujem, daje potrebno vzrok vseh problemov iskati predvsem v načinu razmišljanja, ki se prepočasi spreminja. K reševanju problemov smo pristopili podobno kot doslej pri vsakdanjem delu, kar smatram za osnovno napako. Na izdelkih je predvidenih veliko faz dela in če le na eni od njih pride do napake, je že izgubljen. Zlasti je veliko dodelave. Glede na dejstvo, da so serije, ki jih kupci naročajo, veliko manjše, en slab kos v odstotkih lahko predstavlja tudi desetkrat večjo izgubo, kot pri običajnem naročilu. Ko se na izdelku pojavlja več manjših napak, je nujno izdelek obravnavati v celoti, saj se z zmanjševanjem ene napake lahko povečuje druga. Prav zato morajo biti pri iskanju optimalne rešitve intenzivno udeleženi vsi vpleteni akterji. Tu je naša priložnost in lahko tudi prednost pred konkurenti - združitev individualnih znanj, ki jih v Opalu ni malo, in njihova vgraditev v izdelek kot celoto. Ko govorim o znanju, mislim tudi na spretnost, inovativnost, iznajdlivost, usklajenost, vztrajnost... kajti to je tisto, kar lahko poimenujemo z višjo dodano vrednostjo. Kupci želijo imeti na enem mestu popoln servis, izdelke iz traspa-rentnega, opalnega in tudi barvnega stekla. V letu 2006 bomo imeli remont F-kadne peči. To bo priložnost, da temeljito prenovimo, tako talilne objekte kot same razporeditve delovišč za dosego optimalnejših delovnih pogojev in hkratno prilagoditev na nove kakovostne zahteve predvsem transparentnega stekla. Zaradi dolgih dobavnih rokov ognjeodpomih materialov morajo biti projekti končani do konca leta 2005. Za preizkušanje novitet imamo na razpolago le še eno leto. Dodelava je neodvisna, zato bo do določenih posodobitev v brusilnici prišlo že prej. Kot popoln servis se razume tudi aktiven razvoj novih izdelkov v točno določenem roku. Razvoja novih izdelkov bo vedno več predvsem zaradi krajših življenjskih dob produktov in unikatnosti izdelkov. Da bomo lahko učinkovito sledili razvoju, bomo morali pripravo na vzorčno proizvodnjo še izboljšati. Na osnovi vzorčne proizvodnje je potrebno pridobiti čim več podatkov, v smislu izboljšav za prvo redno proizvodnjo. Čas uvajanja izdelka v proizvodnji, vključno z brusil-nico, moramo bistveno skrajšati in napake hitreje in učinkoviteje odpravljati, kar lahko postane naša strateška prednost. Pri vseh napisanih kvalitetnih kriterijih pa ne smemo pozabiti na praktičnost in varnost izdelka. Predvsem slednje mora biti naš osnovni cilj. Do cilja vedno vodi več poti, pomembno je, da izberemo pravo optimalno. Ta ni vedno tudi najkrajša ali najlažja. Prepričan sem, da bomo s skupnim iskanjem našli najustreznejšo. Franci Zajc Novejši signali iz evropskega okolja kažejo na postopno oživljanje konjukture. Letne napovedi gospodarske rasti za evropske države so razmeroma skromne (od 1,4% do 1,6%) predvsem za trge, na katere OPAL prodaja več kot 60% svoje proizvodnje. V razvitih evropskih državah se nadaljuje proces opuščanja ročne proizvodnje stekla za razsvetljavno industrijo oziroma izdelkov, ki imajo nizko dodano vrednost. V kjer smo zabeležili za 14 % nižjo prodajo kot v primerjalnem obdobju leta 2003. Po letošnjem sejmu Light & Building v Frankfurtu smo intenzivirali sodelovanje z evropskimi steklarnami, ki opuščajo ročno proizvodnjo in iščejo cenovno ugodnejše proizvajalce stekla, da bi bila kvaliteta proizvodov primerlj i va z nj iho vo. V OPALU vidimo v tem sodelovanju kar nekaj nevarnosti, kijih pa lahko z vztrajnim in načrtnim delom obrnemo tudi v naše priložnosti. Na podlagi dogajanj na trgu lahko rečemo, da nas čaka toplo poletje, ki mu bo sledila vroča jesen, kajti v tem obdobju bomo morali intenzivirati procese zniževanja stroškov, vlaganje lastnega znanja v proizvodne procese in nove izdelke ter povečevanje realizacije na Vsem aktivnim udeležencem pri sanaciji posledic požara, se iskreno zahvaljujem za njihov trud in prizadevnost. Franci Zajc Novi izdelki za Limburg zaposlenega z uvajanjem novih prodajnih metod in trženja izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Svoj prispevek bi želel končati z mislijo J. C. Pennya: "Storimo vse, kar je v naši moči, da kupcu za Po daljši odsotnosti sem se kar težko vrnila na svoje staro delovno mesto vodje sektorja kontrole kakovosti, saj sem vedela, da je v tem času prišlo do velikih sprememb na področju kvalitete novih kupcev in njihovih zahtev, ISO -standarda. Novi kupci PRANDINA, POULSEN zahtevajo zelo visoko kvaliteto, kar je pravi izziv, tako za pripravo stekla, tehnološko pripravo dela, proizvodnjo samo ter dodelavo s satinirnico. Asortiman PRANDINA je zelo širok od tulpe ol50 mm do razsvetljavnih teles 0450 mm. Steklarji morajo izdelke pihati z velikim občutkom, saj se vsak njihov napačen gib pokaže kot napaka na izdelku. Za lažjo pomoč pri pihanju se jim pripravlja pripomoček za lažje vrtenje pip. Zaradi pravilnega hlajenja in lažje dodelave smo izkoristili možnost, da se izdelki odnašajo v HP-1. Za odpravo loma pa smo se odločili za toplo rezanje izdelkov. Tako se lahko tudi nekateri izdelki preka-librirajo že pred hladilno pečjo. Praksa nam je pokazala, da bi lahko delali izdelke ZERO celo z manjšo odprtino in bi se v brusilnici izognili določenim fazam v izdelavi, njihovim napakam in mogoče celo lažji dodelavi samih izdelkov. V brusilnici se moramo potruditi, da vsak izdelek popravimo in ga pravilno obdelamo. Dober izdelek pomeni zadovolj stvo pri kupcu. Moj prvi stik s kupcem POULSEN je bil ogled reklamacije senčnika, ki pri kupcu predstavlja tradicijo že 180 let. Kupec želi peskan senčnik njegov dolar ponudimo vrednost, kakovost in zadovoljstvo Jože Holešek in ne satiniran (satiniranje je zdravju škodljivo). Njihova miselnost in odnos do izdelka nam oblikuje tudi njihov odnos do stekla in vloženega znanja. Tako sem se seznanila z vsemi napakami na našem izdelku in kupčevimi zahtevami. Senčnik smo delali najprej kot dvojni model. Analizirali smo spodnji in zgornji del. S steklarji smo se dogo valjali o teži, načinu izdelave in jih opozarjali na napake. Preanalizirali smo vsak senčnik posebej, nazadnje smo se odločili za enojni model. KAJ PA TO POMENI ZA NAŠO PROIZVODNJO? Nove izzive in probleme ali novo življenjsko priložnost, iz katere se naučimo nekaj novega? Na MDR se tehnologi trudijo ustvariti gladko površino na zaščitnem steklu, saj tudi tukaj kupec POULSEN zahteva najvišjo kvaliteto izdelkov. KAKŠNA SO NAVODILA ZA SLUŽBO KONTROLE? Predhodne faze- taljenja, tehnologi v proizvodnji, izmenski vodje z brigadirji morajo vedeti, kakšna kvaliteta je potrebna in kakšni kriteriji so dopustni, saj na kontroli na kvaliteto in izdelavo izdelka ne moremo več vplivati. Ko ima izdelek napako, ga kontrola lahko samo izloči. Mislim, da bi morala biti kvaliteta določena že z razvojem novega izdelka oz. z vzorcem. Ko razvijamo nov izdelek, bi bilo potrebno na vsaki fazi opozoriti na napake in probleme, ki se pojavljajo. Opredeliti moramo, kaj lahko in kaj znamo narediti, katero fazo moramo še razviti, do kam seže naše znanje in interesi, da se lahko komerciala dogovarja za ceno in zahtevnost artiklov. Družba OPAL je mlad kolektiv. Zmanjšali smo število zaposlenih, starejši odhajajo v pokoj, mladi pa se trudijo, da bi našli prave možnosti in prijeme ter tehnologijo izdelave, da bi bili še boljši. Vsi napori, kijih vlagamo v svoje delo, so včasih premalo, zato bomo morali vložiti še veliko truda in trdega dela, da bo uspeh viden. Na obzorje prihajajo novi kupci, ki so na nivoju PRANDINE, POULSEN-a, vsi imajo svoje zahteve, vsi so na visokem kvalitetnem nivoju. V življenju lahko razmišljamo na dva načina: ali imamo probleme ali pa jih preoblikujemo v življenjske priložnosti, iz katerih se lahko učimo. Vsak izdelek ima svojo zgodbo, prodajmo svoj trud, izzive, znanje in ljubezen do stekla. Joži Mur Sticher ZAHVALA "Za prijatelje si je treba čas uzet, se poveselit, znat kdaj mal potrpet...................." Čeprav sem si v zadnjem času najbolj želela, da bi že prišel tisti dan, ko bom pretopila v drug staž, vas pogrešam, dragi sodelavci in sodelavke, s katerimi smo dolga leta skupaj delili dobro in slabo, prej v Steklarni, sedaj v Opalu. Drug drugemu smo bili kot malo širša družina. Zahvaljujem se vam za darila in pozornost, izkazano ob mojem slovesu ter vam želim trdnega zdravja, sloge in razumevanja ter dobrih plač. Marjana Ranzinger ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se prav lepo zahvaljujem vsem za darila in izkazano pozornost sodelavcem in sodelavkam na izmeni Lovrič, še posebej tistim, s katerimi smo prebili skupaj največ časa - vsem v brigadi Ljaljič in prav posebno g. Radi Brečko. Ani Predovnik ZAHVALA Precej na hitro sem zapustila našo hladilno peč. Zahvaljujem se sodelavcem in sodelavkam z izmene Doberšek za lepe želje, misli in darila ob mojem odhodu v pokoj. Želim vam veliko sreče, zdravja in medsebojnega razumevanja; pa da se mi kmalu pridružite v mojem stanu. Ema ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka Vinka KURENTA se iskreno zahvaljujemo steklarski godbi, pevcem, gasilskemu društvu, še posebej Andreju Časerju in govorniku Ivanu Gmmu, dmštvu invalidov, sosedom in vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Ljudmila, sin Vinko z družino, hči Joži, Boštjan in Mateja z družino NAŠA DRUŽBA Z VIDIKA KONTROLE KVALITETE -$>m SISTEM RAVNANJA Z OKOLJEM "Narava je bila vedno prijazna z nami, človeštvu je pomagala, da se je pojavilo, se dvignilo in okrepilo. Velikodušno nam je dala vse, kar je nakopičila v milijardah let neživega razvoja. Postali smo močni in mogočni, toda kako smo se odzvali na to dobroto? " (Jurij GLÄZKOV) Zakaj naj bi se ukvarjali z ekološkim managmentom? Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, moramo najprej pogledati, kaj je sploh OKOLJE in kje v njem je mesto nas, človeških bitij. Definicija okolja je povzeta po mednarodnem standardu ISO 14001: Okolje je okolica, v kateri delujemo, ki zajema zrak, vodo, tla, naravne vire, rastlinstvo, živalstvo, človeka in njihove medseboj ne odnose. ISO STANDARDI KOT NUJNOST ZA SODELOVANJE NA ZAHTEVNIH TRGIH V razvitih industrijskih državah so ugotovili, da lahko s temeljitim spremljanjem delovnih postopkov veliko privarčujemo, zato so razvili sisteme ravnanja z okoljem. Rezultat teh sistemov je prihranek pri vložkih (energiji, vodi, surovinah), prihranek v tehnoloških postopkih (manj emisij, tekočih in trdih odpadkov), zmanjševanje škodljivega transporta in posledic, kijih povzroča okolju. Zainteresirani za zmanjševanje onesnaževanja okolja so kupci storitev, ki so svetu in tudi pri nas vedno bolj osveščeni, kar pomeni, da se na osnovi podatkov vedno več ljudi odloča kupovati storitve oz. proizvode od ekološko naravnanih organizacij. Tudi javnost je vedno bolj zainteresirana, kaj se dogaja z okoljem. Ekološko naravnanost podjetij je zelo pomembna za vlagatelje, kajti vlaganje v podjetja, ki nimajo v svoji politiki vodenja vgrajene mehanizme varovanja okolja, so zelo rizična. V mehanizme mednarodnih standardov ISO so vgrajena orodja, s pomočjo katerih podjetja preverjajo svoje partnerje in so na osnovi ugotovitev odločajo za ekološko bolj usmerjena podjetja. Omeniti je treba, da imajo vsi ljudi pravico živeti v čistem in zdravem okolju, zato morajo biti podatki o ekološki dejavnosti podjetij na voljo javnosti, če ta to zahteva. Razlogi za uvedbo varstva «kolja v podjetju Ravnanje z okoljem postaja pomemben dejavnik pri načrtovanju razvoja podjetij. Podjetja bodo morala natančno izpolnjevati zahteve o ravnanju z okoljem. Lahko bi rekli, da je sistem ravnanja z okoljem že postal nujnost. Podjetja, ki se tega ne bodo pravočasno zavedala, so v bližnji prihodnosti obsojena na izgubo sodelovanja na zahtevnih trgih in s tem tudi na propad. Sistem ravnanja podjetja z vidika okolja, ki ga predpisuje standard ISO 14001 je zelo pomemben za čistejše in lepše okolje, vendar pa je tudi pot k večji poslovni uspešnosti. Zaradi vsega naštetega je vodstvo poslovnega sistema Steklarne Hrastnik - skupina sprejelo potrebne ukrepe za pričetek postopkov uvedbe sistema ravnanja z okoljem v mesecu septembru letošnjega leta. Imenovan je bil okoljski tim za izvedbo tega projekta, ki ga vodi Almutasem Assayed. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, dedka Ilije KEKIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo godbi za odigrano Tišino, pevcem ter vsem prijateljem za izrečeno sožalje. Žalujoči sin Bojan, hčeri Blanka in Metka z družinama. 19. maj 2004 je bil najsrečnejši dan v najinem življenju, saj se nama je takrat rodil sin Alex. Izmeni Neškovič se iskreno zahvaljujeva za prelepa darila in dobre želje. Kristijan Ezgeta in Danijela Odžič. Almutasem Assayed GASILSKI KOTIČEK Požar 08.05.2004 1. maj j e za nami in tako smo postali tudi mi člani družbe narodov, ki tvorijo Evropsko skupnost. S tem se nam je ali bo, uresničila marsikatera želja. Kaj koristnega bomo iz tega potegnili, je seveda odvisno od nas samih. V našem društvu smo na dan vstopa v EU organizirali dan odprtih vrat, kateri je bil namenjen predvsem vsem zaposlenim v poslovnem sistemu Steklarne Hrastnik. Tako smo na novem parkirišču pripravili razstavo gasilskih vozil. Najbolj zanimivo je seveda bilo vozilo iz gasilskega zavoda Trbovlje. To je namreč posebno vozilo za reševanje in gašenje iz višin, imenuje pa se "dvižna ploščad". Kot je videti iz fotografij, je bil "dvig" zanimiv, razgled na bližnjo okolico pa lep ob sončnem vremenu. Bili smo povabljeni v Bohinjsko Bistrico na prevzem novega gasilskega vozila, katerega so bili že hudo potrebni, saj je "stara cisterna" puščala in so jo morali neprestano krpati. Mesec maj je bil za nas gasilce zelo naporen, saj smo bili neprestano v nekem pogonu. Imeli so dan odprtih vrat, požar in tudi dva pogreba dveh naših veteranov. Upam, da bomo to po vremenu čudno poletje preživeli kar se da mimo nekje na dopustu ali pa tudi kar doma. Želim vam prijetne "počitnice" in vrnite se polni energije. NA POMOČ! Andrej Časar -r f Nova pridobitev PGD Bohinjska Bistrica Zaposleni v Poslovnem sistemu Steklarne Hrastnik smo bili zgodnjega sobotnega jutra 8.5.2004 zopet postavljeni pred hudo preizkušnjo. Vratar podjetja je dobil ob 3.34 od delavke zaposlene na identu VRS prvo poročilo o dogodku, ko mu je povedala, da se kadi iz smeri prehodnega skladišča kartonske embalaže. Vratarje takoj klical na št. 112 in zahteval pomoč gasilcev Steklarne Hrastnik. Gasilci Steklarne Hrastnik so prejeli obvestilo na pozivnike ob 3.36, na kraj požara so prispeli že ob 3.43. Takoj so pričeli z aktivnostmi za pogasitev požara. Pri samem začetku akcije pa so bili v veliko pomoč zaposleni v nočni izmeni. Ob 4. 05 je padla odločitev, da je potrebno poklicati na pomoč ostale gasilce iz občine Hrastnik zaradi zagotavljanja zadostnega števila opremljenih gasilcev za notranji poseg (usposobljeni in opremljeni gasilci za nošenje in uporabo izolimih dihalnih aparatov). Vzrok temu je bila izredna velika količina dima, katera ni omogočala pristopa do požarišča brez ustrezne opreme. Požarje bil lokaliziran ob 4.39, saj takrat ni bilo več možnosti razširitve v ostale prostore, popolnoma pajebilpogašendo 12.00 ure,koje bil iz prostora odstranjen še zadnji tleč karton, za kar so poskrbeli delavci Opala. Požarna straža je ostala na mestu pogorišča do 18. ure. V sami intervenciji je sodelovalo 25 operativnih gasilcev - uporabnikov izolimih dihalnih aparatov, 20 gasilcev pa je bilo vključenih kot strojniki, vozniki in ostalo. V gasilskih domovih je bilo v pripravljenosti še 60 gasilcev za morebitno pomoč. Na pomoč so nam priskočili gasilci iz Gasilskega zavoda Trbovlje in gasilci iz Zagorja. Pri intrevenciji v majskem požaru se je pokazalo, da vsa vlaganja v samo PIGD Steklarne Hrastnik niso bila zaman, saj je bila nova oprema v veliko pomoč pri gašenju, ker je le dobro opremljen in izurjen gasilec lahko kos takšnemu požaru. Ta trditev se je ponovno pokazala kot pravilna že v slabem tednu, ko je zagorelo v podjetju Sijaj Hrastnik, kjer so gasilci Steklarne Hrastnik prav tako priskočili na pomoč. Na koncu: Hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da majska sobota ni postala katastrofa za Poslovni sistem Steklarne Hrastnik. Andrej Časar Tatjana Vajdič 9.7.2004___________________ßrjnniT/T *"D_____________________stran 15 ijìlMìAIi UTRINKI IZ ZGODOVINE STEKLARNE HRASTNIK... Mačja mast Steklarji so zaradi napornega dela v slabem zraku bolehali na pljučih. Imeli so tudi revmo. Po nasvetih vedeževalk in raznih padrov, ki jih je bilo pri steklarni dosti, so se steklarji zdravili z "mačjo mastjo ". Za ta namen so zaklali mačko, salo in slanino pretopili pa stopili v zdravilno mast. Ugotovili so tudi, da je pečeno meso zelo okusno in tako so začeli nekateri starejši steklarji skrivoma uživati to pečenko. Mačke so pekli v prostem času pri steklarski peči ali v "širluknji ". Doma so skrivaj vzeli ženam kozice in jih potem vrnili. Če so žene posumile, da so možje v njihovi posodi pekli mačka, so v posodo v gnusu vrgle v potok Boben in stresle jezo nad možmi. Ko so rudarji zvedeli, da steklarji pečejo mačke, so jih sponašali: " Klažar fant, svine muč, mačke žrl čelu nučl". Ker so bili stari steklarji nemškega porekla, niso mogli izgovarjati trdih sičnikov. Florianovanie Tega praznika steklarji niso praznovali tako, kakor rudarji Barbaro. Omerzi je povedal, da so včasih steklarji hodili na Florjanovo nedeljo z zastavo k maši, prvotno v Dragi, pozneje tudi na Dolu, seveda brez godbe, ker j e takrat še niso imeli. Zastavo oz. bandero so imeli običajno spravljeno v cerkvi v Dragi. Prapor je za časa okupacije naredil steklar Keiner, popravil pa stari Perci. Prvotno niso dobili steklarji za ta praznik nikakršnega "Florjanovega denarja", pač pa predujem. Ko so se vračali iz cerkve na Dolu, so se oglasili v Riiklovi gostilni pri mostu. Vilčnikjim je dal "Florjanov denar", malo nagrado, s katero so si privoščili kakšen kozarček. Po prvi svetovni vojni ni bilo večflorjanjevanj. Stare zaloge steklenih izdelkov: Omerzi je povedal, da je bilo v letu 1890 v spodnjih prostorih steklarne, tako imenovani "širluknji" polno izdelanih steklarskih predmetov, in sicer razne steklenice, buteljke, lampe itd. Medicinke so ležale po glažuti, nihče jih ni vzel. Steklenice za rum so bile nakopičene v sami steklarni. Vsa ta zaloga je bila baje že iz Haiderjevih in Burgerjevih časov. Po Ablovi smrti leta 1898je Prossinagg vso zalogo prodal Zidu Birnbaumu iz Karlovca za majhen denar. Tako so izpraznili "širluknjo". Zdravstvo: Leta 1880 je že bila v steklarni podporna zdravniška blagajna. V to blagajno so plačevali samo pomočniki od svojih doklad od mesečne doklade 3 goldinarje, 1 do 2% (po potrebi) torej 3 do 6 krajcarjev. V primeru boleznije tako dobil pomočnik malo podporo. Leta 1885 se je ustanovila v steklarni obratna bolniška blagajna, v katero so plačevali mojstri od plače za vse. Pomočniki so plačevali od doklad. Bolniško plačo so dobivali samo pomočniki in vajenci, mojstri pa nič, kerje zanj v primeru bolezni delal pomočnik. Od leta 1886 do 1919 je zdravil steklarje rudniški zdravnik dr. Jože Marcius obvezno, ker so že imeli bolniško blagajno. Prej jih je zdravil Puschhsauser, ki je umrl leta 1887. Pri bolniški blagajni so imeli 4 odbornike in enega kontrolorja. Posli so bili častni - neplačani. Pred 150 leti so Hrastničane zdravili razni mazači, še prej pader Strnad, nato padar Habat. Leta 1850 je bil izdan zdravstveni dekret kirurgu Puschhauserju. Leta 1884 je nastopil službo prvega hrastniškega zdravnika dr. Jože Marcius, ki je služboval do leta 1919. Za njim so prišli: dr. Strnadova, dr. Pirc, dr. Avgust Kumar, dr. Andrej Arnšek v zgornjem Hrastniku, v spodnjem Hrastniku pa so bili po prvi svetovni vojni dr. Ernest Jaklin, dr. Mavricij Neuberger, dr. Roman Vidmar. Občinski zdravnik v stari Jugoslaviji j e bil dr. Žižek, od leta 1937pa dr. Jože Dolanc. Med 2. svet. vojno so bili hrastniški zdravniki: dr. Vidmar, dr. Dolanc, dr. Slokan (dokler nista zadnja dva šla v hosto). Nekaj časa je bil sam bolničar Holc, težje bolnike so vozili v Trbovlje. Leta 1944je prišel dr. Popovič, nato dr. Neubauer. Po vojni so delali v zgornjem Hrastniku dr. Roman Vidmar, dr. Jože Ivanc, dr. Milan Kirn iz Ljubljane. V spodnjem Hrastniku pa dr. Prinz (vojni ujetnik), dr. Vanda Kirm, dr. Jože Toplak. Se nekaj o bolniški in pokojninski blagajni: Leta 1920 so se steklarji na pobudo Karla Malovrha pridružili socialnemu zavarovanju v Ljubljani. Starejši steklarji so mislili tudi na pokojninski fond in Abel je dal v ta fond leta 1980 prvih 25.000 dinarjev. Seveda bi morali v ta fond plačevati tudi steklarji, a potujoči nestalni steklarji niso Spodnji Hrastnik 25.3.1906 - v ospredju steklarska kolonija brez Podporne hiše, v sredini zasilno bolnico ob epidemiji legarja (1905/6), bolj zadaj se vidi mala uradniška- Roševa hiša, stara brusilnica in stara steklarna že z novim visokim dimnikom za Hoffbauerj evo hišo. bili za to in Abel je sklad razdelil steklarjem - bolnikom. Tako ni bilo pokojninskega sklada do leta 1937, ko so začeli vsi vplačevati v pokojninskifond. Med obema vojnama so dobivali onemogli steklarji miloščino od steklarne. Stari steklarji so se zavezali, da bodo delali še 250 tednov in do starosti 70 let, šele nato bi dobili pokojnino. A nov pokojninski sistem je to prihranil in vsi nad 55. letom starosti so prišli v XII. ali XIII. pokojninski razred. Starega Omerzija so hoteli upokojiti že leta 1946, a je izjavil, da hoče še delati za domovino. V pokoj j e šel leta 1950. Leta 1898je zgradila kemična tovarna "novo barako" na mestu, kjer je bilo nekoč kegljišče za delavce. V njej je bila trgovina "konsum ", gostilna in mesnica. Vodja trgovine in gostilne Karl Erdlen, mesar Jaka Božič, pozneje mesar inposestnikv Trbovljah. Leta 1914 so uvedli v kemično tovarno elektriko in opustili plinsko razsvetljavo. To novo barako so leta 1921 podaljšali protijugu. Anton Obermajerje povedal: Vsak steklarje moral znati poleg svojega poklica opravljati še kako drugo delo pri steklarni. Tako so jih lahko zaposlili v času slabe konjukture steklarne. Okrog novega leta ponavadi ni bilo naročil po dva meseca. Takrat so zidarji popravljali peči in steklarji so jim pomagali. V starih časih kapa steklarske peči še ni bila narejena iz dinas opeke, ampak iz domače gline. Mizarji so v peči postavili šablone in nezaposleni steklarji so tolkli glino nad leseno šablono. Če ne drugega, so za časa brezposelnosti opravljali navadila težaška dela. V krajih, kjer je bilo veliko zemlje, so imeli steklarji svoja gospodarstva z živino. Steklar Andrej Obermajer je doma izdeloval glinaste lonce za hladilne peči. Za toje imel posebno pripravo. Bilje tudi spreten steklar. Med drugim je izdeloval tudi "indijske tutne" (Feeding bottle), steklenice za dojenčke. Steklarnajih je pošiljala v Bombay. Alojz Hudije povedal: "Farmstant"je prostor pred odprtino steklarske peči, kjer dela steklar. Ko je pomočnik postal mojster, če so postavili dva pomočnika namesto mojstrov na delovno mesto ali če je prišel nov mojster od drugod, so se zbrali bolj žejni in stari steklarji in dejali, da gredo "farmstant ometat". Oblekli so enega bolj zgovornega steklarja v "farja". Na glavo so mu nataknili visoko slamnato kapo in naredili obleko iz papirja. Sedel se je v samokolnico, drugi steklarji pa so ga pripeljali pred novega mojstra. V rokije imel veliko knjigo, iz katereje bral. Novemu mojstru je želel srečo in ga opozoril na njegovo dolžnost, češ začetek je treba zaliti. Steklarji so bili zaradi narave dela vedno žejni. Plačati je bilo treba "einstant". Če jim novi mojster ni kmalu ustregel, so mu začeli nagajati. Na delovišče "virštat" so nametali pepel in smeti ter razmetali orodje. Hoteli so mu podreti korito z vodo pred delovnim odrom. Vodo v koritu rabi steklar za hlajenje orodja in razdelitev steklene mase na pipi ("volger holz"). Končno se je moral trmasti steklar vdati in poslati po pijačo, da so zalili novo začeto delo. Alojz Hudi je bil rojen v Ivanovovem polju pri Daruvarju leta 1892. Starši so se selili leta 1898 v Zvečevo, nato k steklarni Karolina blizu Samobora, potem v Osredek in končno leta 1904 v Hrastnik. Tega leta je bila v Osredku velika poplava, voda je odnesla gospodarja steklarne, več tisoč klafter drv. Zaradi tega in slabega poslovanja so opustili steklarno v Osredku. Takrat je prišla večina steklarjev iz Osredka v Hrastnik, nekaj pa jih je šlo v Piran. Steklarji so v starih časih pri delu nosili "pantofeljne" (šlape) in predpasnike. Ponavadi so imeli tudi zavihane hlače. Ce je steklarju padel kos žarečega stekla na nogo, je v hipu lahko odvrgelpantofelj in odstranil žareče steklo s kože. Tako rana ni bila prehuda. Ce pa je imel steklar obute čevlje, jih ni mogel tako hitro sezuti in je bila rana hujša. Steklarski mojstri v Slavoniji so pri delu nosili predpasnike, po prihodu v Hrastnik pa so to nošo opustili. Naši steklarji so steklarjem, ki so prišli iz Slavonije, pravili "Slovaki". Steklarski pomagači, ki zaradi nespretnosti niso mogli postati pomočniki, se niso smeli poročiti. Tako so ostareli, se vdajali alkoholu, se zapustili, niso imeli pravih stanovanj. Prenočevali so kar v steklarni. Taki pomagači so bili: Henrik Povž, Helmut König, Nenad Gleisner, Vincent in Franc Pabst, Franc in Stefl Veit. Nekateri so stanovali v samskih sobah, ki so bile navadne podstrešne sobe. V takih sobah so živele tudi vdove steklarjev. Ce je počil lonec v steklarski peči, ga je bilo treba zamenjati. Steklarji so za to imeli izraz "odnašanje piskov". Lonecje naredil lončar iz gline in ga leto dni sušil v toplem predprostoru. Preden so dali lonec v steklarsko peč, so ga v posebni peči - "tambarci" dobro greli teden dni. To peč so včasih greli direktno s premogom. Ti lonci so bili zelo občutljivi. Morali so pripraviti debel ploh, železne kavlje in železen ali lesen valjar. Vse orodje je moralo biti dobro ogreto. Ko so lonce segreli na 1500 °Č, so jih vzeli iz peči. Za časa Prosinagga so dobili za to delo steklarji kako malico, včasih pa nič. Vičnikpa je vsako posebno delo, tudi odnašanje loncev, dobro plačal. Abel je dal za vsak lonec 22 dinarjev, med vojno 4 RM, leta 1954 pa 1125 din, slatino ter letno eno delovno obleko. Na banah so odnašali počene in vlagali nove lonce pozneje samo zidarji. Steklarska kolonija 1923. V topilniških pečeh stoji pri vsaki peči odprtina - lonec iz gline. V te lonce nameče topilničar potrebno zmes za taljenje. Ko tak lonec poči, ga je potrebno zamenjati z novim. Novega naredi lončar iz šamotne gline. Novi lonec je treba sušiti eno leto. Pri odnašanju pečnih loncev je treba najprej od peči odstraniti vse steklarske priprave in korita za vodo, da imajo steklarji in drugi delavci prostor za delo. Nato odprejo peč tako, da odstranijo cel pečni zaklon ("kuhelc"). Počen lonec naložijo na voziček in ga odpeljejo pred steklarno. Tako izvlečejo vse lonce. Ko se ohladijo, jih razbijejo. Nato zaslonijo odprtino peči z velikim zaslonom, katerega zidar zazida. Nov lonec se je grel v ogrevalni peči več tednov. Ko so vsi lonci zamenjani, se namesti delovni oder pred delovnimi odprtinami. Odnašanje loncev je zaradi hude vročine zelo težavno delo. Pri tem delu so bili zaposleni tisti steklarji, ki delajo na teh pečeh, nato lončarski mojster in zidar. Hudo žejo si pri delu gasijo s slatino, ki jo priskrbi podjetje. Seveda za to delo dobijo še posebno plačilo. V Vilčnikovih časih so izdelovali steklene posode tudi iz manj vredne steklene gmote - zmesi in jo prodajali kot nekurantno blago raznim kramarjem in krošnjarjem. Tako so Slovaki prinašali v naše kraje porcelanaste posode in odnašali manj vredno stekleno posodo. Ti so nosili svojo robo v jerbasih na glavi. Krivdo za slabo blago so imele slabo sestavljene ali preslabo sestavljene surovine, slaba kurjava itd. To se je zgodilo zmesi v posameznih loncih, večinomaje bila zmes dobro stopljena. Redarska služba: Pred letom 1880 v Hrastniku ni bilo ne orožnika, ne policaja, ki bi skrbel za red in mir v kraju. Tovarnar Franc Gossleth je naložil tovarniškima paznikoma Klančnikoma še to dolžnost, da mu vsak dan javljata vse prestopke Hrastničanov. Gossleth je bil nekak namestnik (podžupan) trboveljskega župana v Hrastniku. Trboveljska občina je leta 1880 nastavila za prvega redarja (policaja) v Hrastniku Antona Kračmana, kije prišel iz Zagorja. Stanovalje v pr\>i nizki steklarski hiši južno od kemične tovarne, V tem stanovanju je tudi uradoval. Imel je sobo, kuhinjo in "štibelc” (izbo). Zadnji stanovanjski prostorje služil kot zapor. Leta 1888 seje preselil v novozgrajeno pritlično občinsko hišo v bližini Valentinačeve šole. To občinsko hišo so leta 1898 dvignili za eno nadstropje. Nek večer je Gossleth ukazal Kračmanu, da zapre nekega razgrajača iz kemične tovarne. Ta ga je zaprl v svojo "špehkamro", v kateri je imel obešeno suho meso, klobase in slanino. Dobrote je pozabil odstraniti in zapornik se je spravil nad meso, ki mu je viselo nad glavo. Ker sam ni mogel vsega pospraviti, je poklical na pomoč na podstrešju bivajoče brusače. V vsaki takratni nizki stanovanjski hiši sta bili spodaj dve stanovanji, na podstrešju pa po dolžini hiše 8m dolga samska soba z osmimi posteljami. Lump je zmetal brusačem skozi okensko rešetko vse preostale dobrote, da so se mastili še oni. Zjutraj je policaj opazil, da je brez mesa. Po hiši je iskal odnešeno meso, a zaman. Pritožil se je Gosslethu in tamuje kupil novega prašiča. Iz zapiskov nadučitelja Alojza Hofbauerja pripravila Alenka Leskovšek Steklarna 1918. Nadaljevanje v naslednji številki... Cnrnpi-nr iD UlÜilViiÜl4 ZANIMALO VAS BO OPAL HRASTNIK d.o.o. Letni dopusti so spet pred vrati, vsak po svoje pričakujemo, da bomo v tem času nadoknadili tisto, za kar nam med letom zmanjkuje časa, predvsem pa da si bomo napolnili baterije za nov zagon v jesenskem času. Uživajmo torej in se veselimo vseh malenkosti, pa naj bodo v vročem ali letošnjem, malo ohlajenem (za steklarje primernejšem) ozračju. Pomladni čas pa je na kadrovsko področje kar pestro deloval, sprememb je bilo precej : V obdobju zadnjih treh mesecev je prekinilo delovno razmerje z družbo devet sodelavcev. Za spremembo zaposlitve ter sporazumno prekinitev se je po dolgoletni pripadnosti tej sredini odločila vodja komerciale Edita Čadež, medtem ko je na enak način delovno razmerje prekinil odna-šalec Kristjan Novak po le nekaj dneh zaposlitve v družbi. Izredno je bilo odpovedano delovno razmerje še enemu odnašalcu - Aleksandru Kumarju. Kar trem delavkam se je v mesecu maju nasmehnila redna upokojitev- Emi Deželak, pregle-dalki, Jerici Bec, prevzemni kontrolorki in Maijanci Ranzinger, administratorki. Zaradi zdravstvenih težav pa se je v tem času upokojila tudi Anica Predovnik, odnašalka, dve delavki s statusom invalidke - Milanka Pavlovič in Tehvida Spahič, obe pakirki v brusilnici, pa sta se z vzajemnim sporazumom razporedili v družbo Sinetd.d. V istem obdobju smo sklenili delovno razmerje s šestimi delavci, in sicer: Jože Holešek je v mesecu aprilu nastopil delo kot novi vodja komercialnega sektorja, z Alenko Maurer je bilo sklenjeno delovno razmerje zaradi nadomeščanja odsotnosti v kadrovskem referatu, še s štirimi delavci pa smo sklenili delovno razmerje za določen čas Primožem Palčnikom, Kristjanom Novakom, Mustafo Heveševičem in Markom Homškom odnašalci v Proizvodnem sektorju. Trenutno imamo 213 zaposlenih (13 za določen čas), od tega 127 moških in 86 žensk. JUBILANTI V tem času je nekaj sodelavcev dopolnilo okrogli delovni jubilej : • 10 LET- Janko Jamšek • 20 LET - Danica Antunovič. OSTALO Pomladno-poletni čas je družinam treh naših delavcev prinesel veliko spremembo z novim delovnim ritmom in veliko veselja: mali Maks se je pridružil Žigi v družini Maria Lovriča, Timotej je prvorojenec Jožeta Žvegliča, Miha pa se je pridružil dvema sestricama v družini Francija Rota. Čestitamo. Med delavci, ki se izobražujejo ob delu, je Dejan Savič, voznik viličarja v SGI, uspešno zaključil trgovsko šolo. Tudi njemu čestitamo. Kadrovski referat Marinka Anžlovar STEKLARNA HRASTNIK-VITRUM d.o.o. V Steklarni Hrastnik - Vitrum d.o.o. smo v zadnjih mesecih na novo zaposlili 6 delavcev. V Komercialnem sektorju smo tako na novo zaposlili Evo Golob, produktno vodjo, in Leona Gorenca, viličarista. Več okrepitev je dobil Proizvodni sektor, in sicer smo v aprilu in maju sklenili delovno razmerje za določen čas s tremi strojniki: Gregorjem Krašovcem, Edisom Hadžičem in Matjažem Skazo, na delovno mesto konstruktorja tehnološke priprave dela pa smo zaposlili Sergeja Vrtačnika. Delovno razmerje se je v tem obdobju PREKINILO dvema delavcema: za sporazumno prekinitev se je ob izteku določenega časa odločil Miroslav Tešič, strojnik v Obratu I, delovno razmerje za določen čas pa se je konec meseca marca izteklo Angelu Ezgeti, strojniku v Obratu G. Trenutno je v podjetju zaposlenih 423 delavcev, 241 moških in 182 žensk. Podatek zajema 33 delavcev sprejetih za določen čas. JUBILEJNE NAGRADE • Tadej Pavlič • 20 let: Brigita Povše, Blaženka Bezjak, Albin Bizjak, Delfa Bagara • 30 let: 30 let: Romana Jecl, Božislava Pogačnik, Dragica Hauptman, Šemso Alibašič OSTALO Našemu sodelavcu Kristijanu Ezgeti je v maju njegova izbranka Danijela Odžič rodila sina Alexa. Čestitamo! Kadrovik Janja Rojko STEDEK d.o.o. V obdobju zadnjih treh mesecev je PREKINILA delovno razmerje ena delavka. Pogoje za redno upokojitev je izpolnila Silva Centrih, kije zadnja leta opravljala delo izmenskega vodje v obratu Satinimica. Pogodbo o zaposlitvi smo na novo SKLENILI z Mojco Pemovšek, in sicer za delovno mesto VODJA KOMERCIALE ter Matejo Kmet za delovno mesto KRMILJENJE NAROČIL KUPCEV, in sicer za določen čas enega leta (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Zaradi prehoda na štiriizmensko delo linije SITOTISK smo za določen čas ZAPOSLILI devet novih delavcev: Lilijano Ledinek, Rosano Mujič, Rusmiro Hrstič, Elvisa Kahterana, Marijo Sotler, Mirzo Mešiča, Matejko Vrbnjak, Kaneto Biščič in Danijelo Brodnik. Trenutno nas je v dmžbi zaposlenih 91 (15 za določen čas), od tega 72 žensk in 19 moških. JUBILEJNE NAGRADE V tem obdobju so dopolnile okrogli delovni jubilej naslednje sodelavke: • 10 let: Lidija Raškovič • 20 let: Darja Jug, Simona Kepa, Metka Markovič, Petra Premec in Tatjana Rovšek OSTALO Pri Brunčkovih se je pričakovanje novega leta spremenilo v nepozaben dogodek, saj je prav na Silvestrovo privekal na svet mali Luka in s tem razveselil mamico Ireno ter očka Primoža Brunčka. Sedaj je že pravi korenjak in v veliko veselj e svoj im staršem. Mladi družinici čestitamo, za zamudo pa se iskreno opravičujemo. Splošno kadrovska služba Metka Gabrič ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Stanislava LAZNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem drugim, ki so v njegov spomin darovali sveče in prelepo cvetje. Lepa hvala tudi govorniku ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: žena Ana, hčerki z družinama in vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in ota Viktorja HUDI JA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje in sveče, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke ter vsem tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi članom Gasilskega društva Steklarne Hrastnik. Žalujoča žena Stanka in sinova Vili ter Leon z družinama Čestitamo. Oddelek za študij Nagradna križanka III 177/2004 658(497.12)(085.3) ■n. COBISS 9 NEKDANJI UGANDSKI VODITELJ (MILTON) . ODREŠENIK PONAV- LJALNI GLAGOL JAPONSKI PISATELJ ABE PEVKA DEŽMAN BABILON. BOGINJA LJUBEZNI REKA V MAKEDONIJI NOVO SREBRO AVTOR: ! KARLI DREMEL THOMAS EDISON GREGOR- ČIČEVA PESEM KONEC, USPEH KRAJ PRI MARIBORU igr,. /s IZO- BRAZBA VRSTA VRBE GOROVJE V SAUDSKI ARABIJI * It' j j£jßt / GRADBENI MATERIAL LOČEK (NAREČNO) VINSKA TRTA BIKOBOR-SKI VZKLIK POSA- MEZNIK, SUBJEKT TRGOVEC (POMANJ.) ANGL. FILMSKA IGRALKA KERR PETER DANJKO RIMSKI STENOGRAF KEMIJSKI ELEMENT MESTO V AVSTRALIJI GLINASTA PIŠČALKA MERA ZA RITEM TELESNA STRAŽA ŽENSKO IME, DORA KRAJ OB JADRANU SUMERSKI BOG DRŽAVA POD HIMALAJO HERCE- GOVEC KRAJ PRI AJDOVŠČINI JUŽNO- AMER. KUKAVICA MOŠTVO GRŠKA BOGINJA ZNANOSTI KONEC POLOTOKA PEVKA FALK MESTO NA DANSKEM KUBANSKI PLES SLOVEN. POLITIK (ANDREJ) STAROINDIJSKA BOGINJA NEBA, GROMA IN STRELE REKA V JUŽNEM EPIRU TROJANSKI JUNAK ELEKTRIN BRAT LUKAV BEOCIJI OBIČAJ IT. MESTO POD VEZUVOM AMER.FILM. REŽISER (MARTIN) NICK NOLTE OSMI ŽIDOV MESEC NAŠE OBMORSKO MESTO BARIJ SLOV. ESEJIST (MITJA) POVRŠINA, OBMOČJE STARA POVRŠIN. MERA IME PISATELJICE NIN SPLETKAR MESTO V KALDEJI DALMATIN. ANA RIMSKI PESNIK POET GRAFENAUER KRAJ PRI LJUBLJANI (ČEŠNJE) NAJVIŠJE GOROVJE NA ZEMLJI LOČILO GLAVNO MESTO SPODNJE SAŠKE KRAJ V DOLINI NERETVE DVOJICA PANIČNO DVIGANJE BANČNIH VLOG - M fj? ANDREJ HIENG VINKO OŠAK DRAMATIK CANKAR OSKAR NEBDAL POBOČJE, OBRNJENO PROTI JUGU GRŠKA ČRKA MEHIŠKI SADEŽ HRUŠK. OBLIKE VELIKA NJORKA RIMSKI HIŠNI BOG VZDEVEK LADJARJA ONASSISA PLAČILO, NAGRADA MATI GRŠKIH BOGOV LUKAV IZRAELU » SEVERNI JELEN "Rad bi kupil budilko!" je rekel kupec, koje vstopil v prodajalno k urarju. "Tole vzemite! Odlična je!" je rekel urar. "Če pa slučajno ne bo budila takrat, ko bi morala, jo malo potresite in takoj vas bo zbudil njen ropot!" Janez je vstopil v prodajalno in rekel prodajalki: "Liter kisle vode!" "Reče se liter mineralne vode!" ga je podučila prodajalka. "No, potem mi dajte pa liter mineralne vode, liter mineralne smetane in kozarec mineralnih kumaric!" Nagradna križanka Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v obliki vrednostnega bona za nakup izdelkov v naši industrijski trgovini: 1. nagrada - bon v vrednosti 10.000 tolarjev 2. nagrada - bon v vrednosti 6.000 tolarjev 3. nagrada bon v vrednosti 3.000 tolarjev Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Steklarja, Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnik do 30.7.2004. Reševalce prosimo, da pripišejo svojo davčno številko in naslov. Ime in priimek:._ Naslov:---------- Davčna številka: Nagrajeni reševalci Za nagradno križanko, objavljeno v Steklarju št. 1/2004 smo prejeli 38 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim: 1. nagrada - bon v vrednosti 10.000 tolaijev: Franc Šuštar, upok. 2. nagrada - bon v vrednosti 6.000 tolaijev: Ludvik Seničar, upok. 3. nagrada bon v vrednosti 3.000 tolaijev: Novko Kolobarič, upok. Rešitev križanke iz prejšnje številke: mastif, Utamaro, Idrija, Lavater, STEKLARNO, trans, gnoj, DR, OV, OK, Nero, ajda, Beimondo, Opava, ER, prekla, aul, Sidon, LE, til, atenej, Ni, EV, Bom, Tate, šampinat, avion, klorat, Kairec, ileum, Este, RN, cinkarna, plagiat, Ida, neozoik, Rado, Wolf, plug, Atos, Tkon, Asta, Tisa, Rina. /K.D. Steklar - glasilo poslovne skupine Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Marinka Anžlovar, Janja Rojko, Metka Gabrič, Mojca Lavrič, Simona Rugelj in Alenka Leskovšek. Glavni urednik: Soniboj Knežak. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Lektor: Herta Erman. Grafična priprava in tisk: Tiskarna Tori Naslov uredništva: Steklar Hrastnik, C. L maja 14, tel.: 03 56 54 600. OSREDNJA KNJ. CELJE