120 din - LetoXL- Št. 20 Kranj, petek, 13. marca 1987 LET GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Milan Meden Burja med strešniki 9 Cveto Zaplotnik Jugoslavija, Eureka in Kompleksni program 10 Edo Torkar Le vkup, le vkup, uboga gmajna Franci Zagoričnik Dvojen obraz družbene morale 11 feklarna spravljena ^testiranje dneh se bo predvidoma v začelo vroče testira- nj j ^tropeči v novi jeklarje h SG Pornozne naprave "*eza k ° v ce*oti pripravlje-So iJ??ratovanje, med njimi ^lia naPrave za zaščito * Zato so opozorili krasile *'V*J° v neposredni jvV na nekaj motenj. t*ži J*v.Sem zaostajata mon-Pe^l7^ne izolirane komore fasad in vrat proiz- ^UoK e n0Ve Jeklarne- Ta ^ia • 2ačetku vročega testi-bo v nSe ne bodo gotova, zato Vefoj?aslednjih nekaj tednih r4li knt cn on r»pnipWti- Od: za Jp.kot so ga projekti-normalno obratova- sic^^ševalno napravo so ^°bod Pres^usiu do konca. *ataj~° tahko napravili le ob ti \jr delovanja elektrope-JVii Pa Je tucn možno, Khi ^a se °o pojavila 0Ja napaka, zaradi kate-t«lot[praševalna naprava v delno ne bo delo- D. S. Posnetek je bil narejen v Planici v ponedeljek, ko so opravljali zadnja dela pri pripravi skakalnice. Vse je treba natančno izmeriti in skakalnico urediti po predpisih smučarske organizacije. Takole so merili pravilnost prehoda hrbta skakalnice v iztek. Izmere so morale biti do centimetra točne. — Foto: F. Perdan an Kučan govoril poslovodnim delavcem_ Direktor ni državni Uradnik m m ■jl^lk centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan v pogovoru / udele-^idnurja /a poslovodne delavce — Foto: F. Perdan H 12. marci Predsod vkouj abi«'ga komiteja Zve ■ st<)V Slovenije Milan v1 siitvtv,UJ V K,anJu 80- hT"vc»> poslovodnim Opisuj11 0 bliščih Zveze ko v\^ihV C'° aktualnih gospo-^'%en'n. družbemh vprašanj A PrJi' in hlH"slaviji, spre- vr-Kx S,MM "•' 1,1 k""K>«' >n .» stališčih /K do SL^vnihJ Objavljamo poudarkov i/. •2% t J J'' Poklicna, stroko TV>,/udi družbena funkcija S, vjfh^^obju razvojne krize V*Uh P<,s,avltl v vlogo •iza je l'OV'.,,,, 111 r. Mhi.u l 2* ni u'1 V/Pona, ko za naSe pona. ^ --v. meja Zato vrat a ^objc (/a vse krize da se zgledujemo ) ni izhod, am pak so pota reševanja kakovo stna proizvodnja, modernizacija, vrednotenje dela in znanja, višja kakovost življenja vseh in tudi Slovencev v Jugoslaviji, odprtih do vseh delov države in sveta. Sedanji socializem ni naš cilj, saj ne mobilizira ustvarjalnosti ljudi. Ne moremo dokazovati, tla smo del l',v rope, po svojem delu in poslovnem ponašanju pa kažemo, tla smo del Balkana. Učinkovitost gospodarjenja se ne meri več samt) po metrih ali tonah, am pak predvsem po količini vit) /eno pameti \'e primerjajmo se s povprečnimi in ne tolažimo se, da je za nami še A Ihan i ja. Napredne ambicije nima samo Slovenija, ampak jih najdemo tudi drugje v držuvi. Vendar tudi v Sloveniji na-piedni in ambiciozni motijo ti ste, ki setlijt) na varnem zapeč ku. Ali sploh razmišljamo o svojem razvoju, ali sploh pre mišljujemo, kaj bomo delali jutri in ne samo, kako bomo preživeli danes. Politični sistem mora vse te pozitivne premike spodbujati. Delavec mora biti motiviran za delo, za bogatenje družbene lastnine. Ni mu vseeno, po koliko bo prodal svoj izdelek. Je delo sedaj sploh merilo za njegov materialni in socialni položaj. Od direktorja mora terjati, da dobro prodaja, da se proizvaja kakovostno. Direktor je odgovoren delavcem. Oni ga morajo izbirati, vendar na osnovi programov. Dobiti mora večjo samostojnost in pooblastila, prav takt) pa tudi odgovornost. Tu moramo zmanjšati pritisk politike. Poskrbeti bo treba tu di za ustrezno šolanje. Nihče se namreč ne rodi kot te h no krat. Takšnega ga naredijo razmere. J. Košnjek Smučarski poleti na preizkušnji Ko se spomnimo zadnjih tekem na velikankah v Harachoivu na Češkoslovaškem in v Kulmu v Avstriji, kjer so skakalci v boju za rekordno daljavo strmoglavo padali na doskočišče in bili nemočni kot lutke, se nam jezijo lasje. Na teh dveh tekmah je prišel lov na rekordne daljave do skrajnih meja, nevarnih človeku, sicer pogumnemu, da se sploh spusti po prepadu podobni letalnici. To je bila najslabša usluga usodi poletov na smučeh, ki je tudi marsikaterega od skakalcev spravila v dvom, ali se sploh še splača poganjati v vabljivo globino. Zato ni nič čudnega, da je mednarodna smučarska organizacija, že sicer ne preveč naklonjena poletom, sklenila narediti konec apetitom po rekordnih daljavah, če zanje niso ustvarjeni vsi pogoji, predvsem pa pogoji varnosti. Odločitev, kakšna bo usoda poletov na smučeh nasploh, je sedaj v veliki meri odvisna prav od naše Planice, zibelke poletov na smučeh. Planica naj preveri, kako daleč je sposoben varno poleteti letalec, kako mora biti pripravljena skakalnica, da bo skakalec lahko resnično pokazal svoje znanje brez bojazni, da bi nemočen obležal v izteku. Predvsem iz tega zornega kota je treba ocenjevati velika organizacijska prizadevanja plani-ških delavcev za pripravo skakalnice za tekmovanje v poletih za svetovni pokal konec tega tedna. Tudi zaradi tega je bilo že od torka dalje opravljenih na naši letalnici veliko poskusnih skokov. Bili so popolnoma varni, brez problemov, brez padcev, čeprav so jih opravljali skakalci, ki ne sodijo v vrh svetovnega skakalnega športa. Planica je bila za veliko preskušnjo izbrana tudi zaradi njenega slovesa najboljše organizatorice prireditve. Le dobro pripravljena prireditev je lahko preskus športne panoge, v tem primeru poletov. Zato pomen sedanje Planice ni samo v zbiranju odločilnih točk v tekmovanju za svetovni pokal, ampak se bo v Planici v marsičem odločalo tudi o usodi poletov na smučeh. J. Košnjek Novi zapleti s štafeto mladosti Nov scenarij le dan pred odhodom Kazalo je že, da se bodo problemi glede letošnje štafete končno le začeli umirjati, vendar ni tako — Tanjugova vest o prvi nosilki, očitek iz Beograda o tehničnem plagiatu nove štafetne palice, za nameček pa še odločitev, da se scenarij prireditve ob odhodu štafete v Bohinju dokončno sprejme le dan pred 21. marcem. V ponedeljek so na seji republiškega odbora za praznovanje dneva mladosti govorili predvsem o predlogu žirije, ki je izbrala avtorja nove medijske podobe praznovanja dneva mladosti. Gre za člane Studia marketing iz Ljubljane, ki so pod šifro VHSHG v izredno kratkem času zasnovali novo štafetno palico, plakat in priponko. Štafetna palica ima obliko valja, v spodnjem delu pa je prostor za sporočilo in baterije, ki polnijo osem rdečih led diod, ki izmenično svetijo na prireza-nem vrhu palice. Osnovni material štafetne palice je prozorno pleksi steklo. Kot je povedal predstavnik avtorjev, Vladimir Pezdirc, so se poskušali izogniti klasičnemu kiparskemu delu in so navdih poiskali v industrijskem oblikovanju. V palico so vgrajeni materiali, ki naj bi simbolizirali korak mladih v novo stoletje. Na vrhu palice je še zlat list s petokrako zvezdo, ki je tudi stalnica na vseh drugih delih letošnje celostne podobe. Čeprav na poljih in travnikih leži še obilo snega, se kmetje že pripravljajo na pomlad in na pomladanska dela. Gnojila so se sicer 20. februarja podražila /a 17 odstotkov, novo, 20-odstot-no podražitev pa je pričakovati še 1. julija (ali prej), vendar brez njih ne gre. Tudi kmetje spoznavajo, da je varčevanje z gnojili varčevanje na nepravem koncu, (cz) — Foto: F. Per dan Na seji so razpravljali tudi o zapletih v zvezi s prvo nosilko štafetne palice. Tanjugova vest je namreč postavila na glavo eno od usmeritev RK ZSMS, da namreč ne bo prvega nosilca posameznika, temveč bo to skupina desetih alpinistov. Njihova imena bodo znana v začetku prihodnjega tedna, kot so nam zagotovili v Planinski zvezi Slovenije. Seja zveznega odbora za proslavo dneva mladosti v sredo je bila, podobno kot vse druge v bližnji preteklosti, dolga in mučna. Po daljši razpravi so člani odbora le sprejeli letošnjo celostno medijsko podobo. Ob vprašanju tehničnega plagiata štafetne palice so menili, da morata o tem reči besedo še zvezni patentni zavod in avtorska agencija. Zataknilo pa se je predvsem pri scenariju za centralno prireditev ob odhodu štafete v Ažmanovem domu v Bohinjski Bistrici. Scenarij je bil namreč zavrnjen, nov pa bo potrjen le dan pred 21. marcem, ko bo štafeta krenila na pot po Jugoslaviji- Vine Bešter GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 13. MARCA PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Pobuda za spremembo zvezne ustave Politični in pravni poseg Kranj, 11. marca — Predlogi za spremembo ustave naj bodo jasni in razumljivi, najrazličnejše predloge pa je treba sprejemati ali zavračati samo na osnovi argumentov. Kakršnekoli špekulacije, izsiljevanja in politizacije problemov nepolitične narave bodo samo škodovali. Takšen je srž dosedanjih no. Varovati in krepiti moramo srz razprav v Sloveniji o pobudi predsedstva Jugoslavije o spremembi zvezne ustave, o kateri se bodo že prihodnji teden odločali v republikah in pokrajinah (slovenska skupščina bo pobudo obravnavala v sredo, 18. marca). Enakega mnenja je bilo v ponedeljek tudi predsedstvo Zveze komunistov Slovenije, ko je obravnavalo to pobudo. Nikakor je ne smemo ločevati od že pet let trajajoče obravnave delovanja našega političnega sistema, saj je končno tudi pobuda sama rezultat ocenjevanja delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. V teh petih letih nam je že moralo postati jasno, kaj v našem sistemu šepa in kaj ne, kje so zavore in kaj je treba spremeniti. Če temu ni tako, potem se lahko vprašamo, kaj smo počeli in kaj je bil sploh smisel razprav o delovanju političnega sistema. Zato bi bilo že iz tega razloga prav, da bi že sedaj, ko razpravljamo o sami pobudi, spregovorili tudi o bistvu sprememb, ne pa šele potem, ko bodo že znana besedila predlaganih sprememb. Gradbeniške napake je namreč lažje odpravljati in popravljati sprotno, od temeljev dalje, kot pa potem, ko je hiša že na pol ali v celoti zgrajena. Predsedstvo slovenske partije tudi zaradi tega sodi, da bi kazalo nekatere nejasnosti razčistiti in pojasniti že prej, preden pridejo v javnost kot predlogi. To so na primer vprašanja skupnih temeljev izobraževalnega sistema, davčnega sistema, večanja pristojnosti federacije in podob- družbeno lastnino, vendar ne izključno v rokah države. Potrebujemo močno državo, vendar ne na račun centralizacije odločanja, ampak na račun samoupravno organiziranega, gospodarsko in poslovno trdnega združenega dela. Če bomo v zvezni skupščini oblikovali nov zbor, zbor združenega dela, potem mora ta krepiti samoupravne pravice pri delitvi rezultatov dela na osnovi preglasovanja, s ciljem centralizacije denarja. Vse predloge za spremembo ustave sprejemajmo ali zavra-čajmo ne s pozicije moči, ampak s stališča argumentov, s stališča razvoja samoupravljanja in krepitve avnojske Jugoslavije, so med drugim dejali na seji slovenskega predsedstva Zveze komunistov. Razprava o ustavnih spremembah se ne sme preleviti v politični boj s takšnih ali drugačnih pozicij, ampak v oblikovanje sistema, za katerega se bomo odločali in ga potem tudi uresničevali. Doslej prav pri tem padamo na izpitu, za probleme pa krivimo vse mogoče druge vzroke. Spremembe ustave naj tudi ne bodo voda na mlin novemu normativizmu, pisanju novih aktov na vseh ravneh, ampak naj bo spoštovanja vreden dokument, ki bo spodbujal soglasje politike in napredne, tržno usmerjene ekonomike. Prav tako gre pri napovedanih spremembah ustave za politično in pravno dejanje, za strokovna vprašanja. Medsebojno mešanje ali zlorabljanje enega ali drugaga bo škodljivo. J. Košnjek Navdušenje za male vodne elektrarne pojenjuje_ Letos priprave za zasebni elektrarni Škofja Loka, 12. marca — V škofjeloški občini so se sicer med prvimi lotili gradnje malih vodnih elektrarn in jih kar lepo število tudi zgradili. Zdaj pa kaže, da'jabolko'le ni bilo tako sočno, kot so si obetali. Navdušenje za nove gradnje pojenjuje, vzrok pa je predvsem denar. Potencialni graditelji, zlasti zasebni, sami ne zmorejo drage naložbe. Potrebovali bi ugodnejša posojila bank, če jim že revno elektrogospodarstvo ne more prisluhniti. Dokler ne bodo videli ekonomskega učinka gradnje, bo tudi občinski program obnove in gradnje malih vodnih elektrarn več ali manj kabinetski. Lani, denimo, je bilo na področju »organizacije« sicer veliko narejenega, v praksi pa razen pripravljalnih del v Niku nič. V Zavodu za družbeni razvoj občine Škofja Loka menijo, da bo tako najbrž do konca tega desetletja, ko naj bi papirje nehali premetavati in se zares lotili dela. Kakorkoli že obračamo, je namreč električna energija še vedno najcenejša in najčistejša. Letos se bodo v loški občini pripravili za gradnjo dveh zasebnih elektrarnic, ki jih nameravata graditi Ivan Peter-nelj iz Koprivnika in Franc Tratnik iz Suše. V tovarni Niko bodo elektrarno obogatili z avtomatsko čistilno rešetko in izvedli avtomatizacijo strojnice za samostojno in paralelno obratovanje. S tem bodo povečali proizvodnjo električne energije z dosedanjih .'140.000 kilovatov na približno 700.000 kilovatov. Nekaj več aktivno.su pa bo potrebnih za gradnjo elektrarn Alplesa in Šeširja. H Jeiovčan Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Ix>ke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana_ Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zaiar (gorenjski kraji), (veto Zaplo-tnik (kmetijstvo, Radovljica), I,ea Mencinger (kultura), Darinka Se-dej (Jesenice), Helena Jeiovčan (Škofja Loka, kronika), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Dušan Humer (šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija). Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoči ra-£in nri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor m glavni urednik X i£l novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835. ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463. mali oglasi in naro čnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju Nar^nln; z« 1. polletje 1987 je 4.500 din__ Štafeta na Gorenjskem fevi V smislu drugačnega praznovanja dneva mladosti oziroma praznovanj ob začetku poti štafete mladosti s Triglava se letos pojavlja nova zasnova. Mladinski festival, ki bo potekal po Sloveniji, začel pa se bo na Gorenjskem, smo zasnovali na dveh ravneh — diskusijski in zabavni. S pogovori in okroglimi mizami bomo opozorili na probleme mlade generacije in bomo tako delavno pripomogli k pravi vsebini letošnje štafete. Predvsem pa mora štafeta odražati dejanske interese mladine, dejansko stanje in razmere v naši družbi. festivalsko dogajanje bo potekalo istočasno na različnih, med seboj ločenih kra- jih in z različno vsebino. Prvi dan, ko štafeta krene z Gorenjske, bo glavno dogajanje potekalo v Bohinju, na vrhu Triglava, v Mojstrani in Kranju. V soboto, 21. marca 1987, se bo istočasno s startom štafete z vrha Triglava začela v Bohinju okrogla miza z delovnim naslovom Razvojne perspektive turizma kot prioritetne gospodarske panoge. Pogovor se bo lotil razvojnega modela turizma v Bohinju, predstavljena bo akcija Slovenija, moja dežela in možnosti mladinskega turizma pri nas. Uro kasneje se bo začela razprava v Kranju in Mojstrani. V Kranju bomo spregovorili o izobraževanju in ka- drovski politiki v funkciji prestrukturiranja gospodarstva in izpostavili problem vključenosti naše države v svetovne gospodarske tokove, usposabljanja kadrov in nujnosti po večji raziskovalni dejavnosti. Mojstrana bo gostila mlade športnike in športne delavce. Z okroglo mizo Mladi in vrhunski šport želimo predvsem opozoriti na položaj mladih v vrhunskem športu, na njihove možnosti in vrednotenje dela športnika. Veliko nasprotij in težav v športu bomo lahko rešili le z znanjem, discipliniranim delom in razvojnimi načrti. Do leta 2000 naj bi Slovenci pridobili vse značilnosti športnih narodov. Razen za delovne f1^ tve smo poskrbeli tudi ij\ bavno dogajanje, kjer 1 mladina srečevala &a jj3 koncertih, glasbenih ® J rarnih večerih, gledal^ predstavah, športnih s™ njih... Vse z namenom, oa ?*! ditve, ki jih pripravljj osmislijo štafeto mladog ne obratno, da štafeta J° j| sti osmisluje prireditvi ^ končno štafeta in z njoP novanje dneva mladog staneta resnično stvarc ne same! MS ZSMS za Gorefir* Odbor za pripravo zvezne štafete Triglavska in »karavanška« štafeta Jesenice, 12. marca — V jeseniški občini se že dalj časa pripravljajo na prireditve ob začetku poti zvezne štafete mladosti. Poudarek množničnosti v kulturi in športu. V jeseniški občini se pripravljajo predvsem na program prireditev po šolah, kjer naj bi sodelovalo čimveč jeseniške mladine. V petek, 20. marca, bo gledališka predstava za vse dijake Centra srednjega usmerjenega izobraževanja, v soboto, 21. marca pa bodo od 10. ure dalje številne kulturne in športne prireditve. V Prešernovi hiši v Vrbi bo srečanje mladih li-teratov, na osnovni šoli Prežihov Voranc ' srečanje likovnikov, v Mojstrani okrogla miza mladih na temo: mladi in položaj vrhunskega športa. Na okrogli mizi pričakujejo številno udeležbo mladih športnikov, strokovnjakov in drugih. »V jeseniški občini imamo še dve lokalni štafeti: štafeto, ki potuje po poteh karavanških kurirjev in do obeležja prvega sekretarja SKOJ Dragoljuba Milovanovića v Završnici ter lokalno Triglavsko štafeto, ki prihaja z vrha Triglava v Mojstrano,« pravi predsednik občinske konference ZSMS Jesenice Matjaž Peskar. I okalna štafeta po poteh karavanških kurirjev bo krenila z železniške postaje v Žirovnici, mimo mostu in obeležja talcem v Mostah, vojašnice Tomaža Verdnika do spominskega obeležja Dragoljuba Milovanovića v Završnici. Od tod jo bodo pohodniki prinesli do osnovne šole Karavanških kurirjev na Koroški Beli, kjer jo bodo v trajno varstvo in kot simbol nadaljevanja tradicij NOB prejeli učenci te osnovne šole. Mislim, da je prav, da smo dali poudarek množičnosti mladih in predvsem njihovi dejavnosti, športni kot kulturni, saj se bodo ves dan vrstile številne prireditve.« D. Sedej Potrditev festivalski zasnove * Kranj, 11. marca — »V pripravah na prireditve ob o^h^J Žgi zne štafete mladosti smo v Kranju namenili posebno p°? ^ sp^ dosledni izpeljavi sklepa decemberske seje RK ZSMS,« Je Boštjan Šefic, predsednik OK ZSMS Kranj. Tudi v Kranju pripravljate m^1^ privlačnih prireditev ob odhodu 'e ^ štafete mladosti. Gre katero od P11 tev posebno izločiti? »Osrednja stvar bo okrogla kad'u temo Vloga izobraževanja in politike pri prestrukturiranju g°s^ stva. Predvsem želimo izpostavit' K^j načrtnega usposabljanja kadrov i i polnjevanja izobraževalnega siste ,} prestrukturiranju gospodarstva- ^ okroglo mizo bomo povabili ^ strokovnjake, predstavnike izvršnega sveta SR SlovenO*' bliske izobraževalne skupnosti, izvršnih svetov gorenjs J S* gnili k i. ■^rito J< b ■---- — — * —e~- - - " ——r~- ---^t>......— .ue i" udeležbo mladih iz organizacij združenega dela gorenp* je.« Kaj poleg te okrogle mize še pripravljate? ^ »Celo vrsto kulturnih in zabavnih prireditev. Naj 0 . J le najpomembnejše — okrogla miza in stojnica o ekolog'J , cert skupine Ekatarina Velika iz Beograda, tematski £ gWK večer s plesom videodiskote Sraka... Posebne program^ ^ U pravljajo tudi po vseh kranjskih osnovnih in srednjih s fjij Kako pa boste mlade obvestili o celotnem prografl1 j ditev? jaJ »Točen in podroben seznam vseh prireditev bo 0 na posebnih informativnih plakatih, ki bodo enotni za Gorenjsko. Mladim bomo informacije dodatno posredo ' ko televizije, radia, časopisov, različnih oblik informira0-', ft občinske konference ZSMS, lokalnih radijskih sreds1^ renjske,« je poudaril Boštjan Šefic, predsednik O** Kranj. {J ■ito Na 0] Razprava o prispevkih v Novi reviji Obsodba sovražnega pisanja Kranj, 12. marca — Po večini gorenjskih občin družbenopolitične organizacije razpravljajo o vsebini nekaterih prispevkov v 57. številki Nove revije in poudarjajo, da razprave o tem problemu ne smejo zamegliti razprave o boli stvarnih in težjih problemih, s katerimi se ubada naša družba. nosti, da se pisce najbolj sovražnih člankov pokliče na odgovornost, prav tako pa je treba zamenjati vodstvo Nove revije, ki je objavo teh besedil dovolilo. Republiška konferenca SZDL naj oceni delovanje njenih delegatov v organih založniških in časopisnih hiš. SZDL in ZKS naj enako energično in hitro obravnavata tudi druge gospodarski' in družbene probleme in stanja. Takšno pisanje po oceni Kranj čanov tudi škoduje poslovnim in drugim vezem z našimi republi kami in pokrajinami. Pisanje 57. številke Nove revije o slovenskem nacionalnem programu je v sredo obravnavalo predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in obsodilo prispevke, ki rušijo enotnost Jugoslavijo, napadajo bratstvo in enotnost na-.rodov in narodnosti Jugoslavije, oporekajo zgodovinsko vlogo Komunistične partije Jugoslavije oziroma Zveze komunistov ter pomen Avnoja. Soglašalo je s stališči,-ki sta jih sprejeli predsedstvi slovenske republiške konference SZDL in centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije ter terjalo odgovornost piscev teh člankov. O pisanju v Novi reviji razpravljajo tudi po gorenjskih občinah. Včeraj so o tem govorili na skupni seji predsedstev ZKS in SZDL v Tržiču, v Škofji I oki pa bodo to problematiko obravnavali v ponedeljek. V Kranju so v razpravi na sredini seji predsedstva občinske konference SZDL soglašali s stališči predsedstev slovenske ZKS in SZDL in poudarili, da smo za razumno in kulturno izmenjavo mnenj, nikakor pa ne za neskončno in brezpogojno »strpno« obravnavanje prispevkov in njihovih avtorjev Pristoj ni družbeni in državni organi naj razmislijo o potrebi in mož- A naklado, prav tako P] Jfi nost, da so bili ti Prl%fA^ vljeni. Radovljičani s ni, da slovenska jOv%" 5> i" S s iS Zborovanje na Planici Kranj, 12. marca — Koordinacijski odbor za proslave in priredi tve pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze Kranj je pred dnevi izdal koledar pomembnejših letošnjih prireditev v kranjski občini in na Gorenjskem. Med gorenjskimi prireditvami so v koledarju predvsem tiste, kjer organizacije ali društva iz občine sodelujejo pri pripravi oziroma organizaciji Ta mesec sta poleg prireditev v okviru štafete mladosti v programu še dve večji prireditvi. V nedeljo, 22. marca, bo četrti zimski pohod na Porezen, kjer pri organizaciji poleg Domicilnega odbora OSB Gorenjskega vojnega področja z domicilom v Škofji I,oki sodeluje tudi Planinsko društvo Kranj. V soboto, 28. marca, pa bo peto zborovanje na Planici nad Crngrobom; vabljeni so predvsem mladi, letošnjo proslavo ob 45 letnici herojske borbe Selške čete in smrti narodnega heroja Staneta Žagarja pripravljajo v krajevni skupnosti Sveti duh. V Radovljici zavračajo in obsojajo vsebino tistih prispevkov, ki blatijo NOB, Avnoj in pravico do nacionalnosti nekaterih jugoslovanskih narodov in narodnosti. Sprašujejo, zakaj je bila prav 57. številka Nove revije natisnjena v več izvodih kot običajno in kdo je dal soglasje za večjo te prispevke in da ll™0ft bijo sredstva, ki bod« p čala takšno delovanj nJe- ;J, Na Jesenicah obs°st#S pisanje, soglašajo * venskega vodstva ^' SZDL in menijo, a^ primerih preblago u^djl>fy določenih primerih > y* liko svobode, da ^-.^ je, so dejali. Sicer Pal> vljenju toliko drug' M važnejših problemov..^ morali namenjati j ko pozornosti. »♦pV'^u O pisanju v 5?-!fVj> revije razpravljaj .^j osnovnih organih komunistov, kjer p, stališče predsedstv%udy partije, prav tako P» ^ Stankih drugih "r čnih organizacij- T jC° Zbral J Srečanje gojencev Mladinske^0 doma bo Kranj, 12. marca — Jutri, 14. marca,ob 11 ur,ne^ skem Domu JLA srečanje gojencev in osebj« jrr^ kranjskega Mladi.' I.nna, ka.snej'< do"lU , 'vsi..J Prešerna. To bo prvo srečanje po 41 letih. Pr,d,dar Pr" stisnemo roke in obudimo spomine na težke, Yf*^ povojne čase. Vabi pripravljalni odbor i i !5gU3. MARCA 1987_ ^oz je imel v celotnem prihodku le 11,9-odstotni delež GOSPODARSTVO .3. stran (mmmmmoiLA& Na papirjih krožijo ugotovitve, pravega vzvoda za izvoz pa ni 111. marca — V gorenjskem gospodarstvu je imel lani izvoz v celotnem prihodku le 11,9-odstotni delež, v primerjavi z letom isupljivo slabi in ker resnih ocen še ni, črnogledost mal-narašča. Od stiskanja pasu se obrnimo k dobremu delu, ^ J«*5 upadel za 13 odstotkov. Prvi podatki o letošnjem izvozu in uvozu so osupljivo slabi in ker resnih ocen še ni, črnogledost mal-jj^Minja le bančna izjava, da kreditiranje priprave izvoza te dni živahno narašča. Od stiskanja pasu se obrnimo k dobremu delu n&s bo izvleklo iz težav, pa so v sredo na seji izvršilnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice Gorenjske najnovejše go JNarsk e ukrepe komentirali gorenjski gospodarstveniki. vi^tokorentom so se lani gospodarstveniki izogibali poplavi de-Wjne'>rav?.c m t*!10 imenovani izvoz brez plačila (kooperacijski, ^ n*acijski in dodelavni posli) je zajemal že 40 odstotkov izvo- Jjftbe napovedi so se Uničile se je tisto, kar so go-ob Sd rs.tveniki napovedovali že ko^eJemanju nove devizne za- Je. Pod finančne rezultatu*). renJskega gospodarstva v dr^6 m letu so te dni v Službi gniij ferie8a knjigovodstva p0te_ bij *n izkazalo se je, da je ^'ohyZn* zasluze^ skromen. Uterj^ • Prihodek je lani v pri- z letom prej porasel za ov, z izvozom ustvar- tltovPrrlhodki Pa le za 67 odsto-* Pelež izvoza Hodku l«ii^-?r!merJavi z letom poprej je bil le V v Upadei za 13 , v celotnem 11,9-odsto- pni hil delež izvoza v celot--ito ^rihodku tako nizek v izra-enjSKZv°zno naravnanem go-ni ^ SosP°darstvu, potem Cudno, da je pri nas devi- zna žeja vse hujša, tako huda, da je ne moremo potešiti. Gospodarstveniki namreč k oceni lanskega gospodarjenja in izvoza ne pozabijo dodati, da smo si lani na tujem zapravili dobršen del ugleda, saj smo postali zelo slabi plačniki računov. Prvi letošnji podatki so osupljivo slabi Če je lansko leto že preteklost in torej ne kaže obračati številk in vleči primerjav, bi se morali toliko bolj zamisliti nad letošnjimi. Prvi podatki o letošnjem izvozu in uvozu so namreč osupljivo slabi. Po podatkih Narodne banke Slovenije je bil januarja izvoz gorenjskega gospodarstva kar 62 odstotkov nižji kot januarja lani; konvertibilni za 30 odstotkov in klirinški za 89 odstotkov. Za ocene je mesec dni seveda kratko razdobje, nizki odstotki pa so odvisni tudi od pri- merjalne osnove. Januarja lani je bil namreč izvoz glede na druge mesece v letu izredno visok, v primerjavi z januarjem 1985 kar za 183 odstotkov večji; konvertibilni za 71 odstotkov, klirinški za 359 odstotkov. Za resne ocene tudi še ni na voljo vseh podatkov, saj letos statistika kasni, ker uvajajo nov sistem prikazovanja zunanjetrgovinske menjave v dinarjih po tekočih tečajih. Primerjavo z lanskim letom je torej težko narediti. V Gospodarski zbornici Slovenije so napravili primerjalni izračun, ki je pokazal, da se je izvoz v Sloveniji januarja v primerjavi z lanskim zmanjšal za 31 odstotkov; konvertibilni za 24 odstotkov, klirinški za 47 odstotkov. Za gorenjsko gospodarstvo pa takšnega izračuna še niso napravili. Ocena, da je zunanjetrgovinska menjava na začetku letošnjega leta znatno slabša kot na začetku lanskega, je torej lahko le površna. Da je blizu resnice, pa pove podatek, da je sredi lanskega februarja v Sloveniji zunanjetrgovinski primanjkljaj znašal 23 milijonov dolarjev, sredi letošnjega februarja pa 37 milijonov dolarjev. Izvažali bomo toliko, da bomo preskrbljeni Sproti bomo preračunali, koliko naj izvozimo, da bomo še preskrbljeni, je dejal direktor trži-škega Peka Franc Grašič in s tem jasno povedal, kakšne težave imajo zaradi neplačanih računov. Pozabljamo, je dejal, da sta kupec in dobavitelj včasih ista oseba, dokler mu ne plačaš materiala, tudi on tebi ne plača izdelkov in deviznega priliva ni. Po popravkih devizne zakonodaje naj bi se letos stvari izbolj- šale, uvozne pravice naj bi spravili v realne okvire, saj si lanske poplave (za 3 milijarde dolarjev je bilo uvoznih pravic preveč) preprosto ne moremo več privoščiti. Seveda ne gre za bistvene popravke, temveč predvsem za to, da bodo aktivni izvozniki na boljšem v primerjavi s pasivnimi. Slednje pa bodo reševali v okviru stvarnih možnosti razpolaganja z devizami, tako v posameznih primerih kot v celoti, je poudaril direktor temeljne banke Gorenjske Janez Bedina. Dinar precenjen za 25 odstotkov Na papirjih krožijo ugotovitve, pravega vzvoda za izvoz pa ni, je dejal direktor kranjskega Tekstilindusa Slavko Zalokar. Dokazovanje na tujih trgih, tudi v tehničnem in tehnološkem smislu, je zdaj edini motiv izvoza, dohodkovnega motiva ni, vendar bi morali kljub temu več izvažati, saj se bomo le tako čez deset, petnajst let obdržali v mednarodni konkurenci, je dejal direktor kranjske Save Vili-jem Žener. Ostaja torej le zavest, ua je izvoz življenjska nujnost vsake tovarne, saj bo sicer zastarela in izgubila stik s svetom. Zgolj zavest pa je seveda običajno premalo, tako govore tudi podatki o lanskem in letošnjem izvozu. Dinar je v tem trenutku precenjen za 25 odstotkov, je ob koncu dodal predsednik Medobčinske gospodarske zbornice Gorenjske Bojan Urlep, vrednost klirinškega dolarja izvoza prav tako ne spodbuja več. Stvarni tečaj dinarja pa je seveda najboljši vzvod izvoza, saj naš obračunski sistem vendar temelji na dohodku. M. Volčjak ^čeno letošnje poslovanje banke toenar tja, kjer bo učinek največji 'Wi'v- marca — Itazširitev možnosti za dajanje posojil za gradnjo objektov ob mednarodno pomembnih prometnicah, gradnjo °šrfC k'uKa. gradnjo maloprodajne trgovske mreže in raznih drugih objektov po krajevnih skupnostih, tudi telefonije, so novosti le*?a plana Temeljne banke Gorenjske in njenega programa do leta 1!MM). *«1 osnovnih postavk letoš-%r£r°Krama gospodarjenja z 3em v Temeljni banki Go-konsolidacija, ki je biti^ je 'am - Gre za razmeji- b>- e je konsolidacija, ki je bi-razmeji-razlik, ki .tJ /elik pro- dov' pr{»v tako pa za uskladitev NvaenarJa in naložb, kar je ^ bn^ Solidno poslovanje. Če uH,.11^ »rdeče številko«, po Kif Solid. Hi^'vnih tečajnih ri N hSe P°st'bej lani ve • no poslovanje ni no p m °dlv' ^ruga pomomb «4?b*nk!U>v (,r«anov "Povija "Alf k ^ Je še trdnejša usmeri ^Od^ P°dbujanju razvojno in '^apno Perspektivnih na-gorenjskem, kjer je miš- /SK'^rija. i, efl vi t* h Imovno V*Gf inozemski turi--j panogi na Go-«w V'^° kakovost in z njo °bno gospodarstvo m kmetijska proizvodnja, kjer so bile zadnja leta izvedene neka tere izredno pomembne naložbe, ki že dajejo prve rezultate. Prav naložbe v kmetijstvo so bile razen jeseniške elektrojeklarne in vlaganj, kjer je sodeloval tudi mednarodni denarni sklau, gra denj in popravil nekaterih turi stičnih objektov ter novih programov v Savi in Iskri zadnje čase najpomembnejša gorenjska vlaganja. Značilnost letošnjega progra ma banke in tudi njenih usmeritev do leta 1990 je razširitev možnosti, kjer banka lahko sodeluje. Program namreč pri takih zadevah ne sme ovirati. Take vrste so naložbe v objekte ob pomembnih mednarodnih prometnicah (predor, železnica, avtocesta), gradnja skladišč za ma- nipulacijo z blagom, kjer se bla go zbira, kompletira in potem tovori naprej (takšna skladišča so v tujini zelo pogosta in tudi donosna), financiranje gradnje maloprodajne trgovske mreže po krajevnih skupnostih, kjer je pritisk ljudi vedno ostrejši, pa niti krajani niti trgovske organi zacije na osnovi skupnega dogovora ne morejo s dotokom denarja slediti stroškom, bančni denar pa bi te vrzeli lahko premostil. Knaka pota sofinanciranja namerava banka ubirati na komunalnem in stanovanjskem področju, pri gradnji objektov skupne rabe, tudi telefonij«', kjer bi bančni denar omogočil, da se naložba čim hitreje (in čim ceneje) brez zavlačevanja izpelje. Seveda banka zaradi ovir v kreditno—denarni politiki še ni mogla točno določiti, koliko de narja bo mogoče dati za posamezne namene. Odvisno bo od količine denarja, od projektov, od finančne moči sodelujočih. Seveda pa bo treba pri naložbeni politiki pokazati več prožnosti in tudi iznajdljivosti. Če gre, na primer, za skupna vlaganja, med drugim tudi partnerjev iz tujine, potem je domači dinarski kredit izvzet iz vsote za posojila, ki je pri banki omejena. Bolj kaže izkoriščati in se odločati za večje projekte, kjer sodeluje združena banka in ne samo regionalna. Takšne priložnosti tudi na Gorenjskem so in še bodo in jih zato kaže še bolj izkoristiti. Seveda pa ostajajo med prednostmi kreditne politike izvoz, kmetijstvo, proizvodno in poslovno sodelovanje s tujino ter izvoz opreme. J, Košnjek sočasna gradnja elektrarn Nh-L11*11, marca — Kt*r denarja za gradnjo elektrarn ,m<'° ,<>,os dokončali začete objekte, predviden je Si Kradnje vodne elektrarne Vrbovo in sovlaganja v bi ^Jj"« elektrarno Ugljevik. O drugi jedrski elektrarni naj r'Wj,> ,<>v Pa<*l« *ele po končanem postopku pri mcdna- «i%ev . °ktrogospodarstvu Slovenije pravijo, da imajo za ures-Mk^ <>'11'" I''''.1' načrta /a gradnjo elektrarn na voljo le »iT od & tost^01" 1)111,1 '"'<'s,,'v 111 že /.daj torej oh njegovo uresniči okV'jai vprašaj. Dokajšnjo denarno obremenitev pred- T^r^j0. nedokončani objekti, ki sicer že deloma ali v celoti btioio^i,0, mrnaJ° Pa *e vseh naprav, da bi oila zagotovljena U V(>dr ' brezhibnost in varnost obratovanja. Takšni objekti kW*rn'.' clt'ktrurni Solkan in Mavčiče, tretji blok ljubljanske J/^Ood* 'n rudn'k ter toplotna elektrarna Ugljevik I v Bosni m ^Vid 'ni- dokončanje teli objektov predstavlja 21 odstotkov r, U//'1'1' "alo.henili sredstev h?V'- D 0s naj bi začeli graditi novo vodr.....loklrarno Vrhovo na 2| ° čeliio elektrarno v verigi sedmih elektiarn na spod * ^Kli v'uK"b P" naj bi v gradnjo druge toplotne elektr.u J v'k, iz kateie naj hi bilo za Slovenijo na razpolago ll>() m. g.iwiiov moi i l*i lpravljidna dela so tam začeli že lani, letos naj bi začeli graditi, velik del gradbene opreme je že na gradbišču. Kako počasna je pri nas gradnja elektrarn, je Vrhovo spet dober primer. Po načrtu naj bi jo začeli graditi že lani, zataknilo pa se je pri pridobitvi lokacijskega dovoljenja. Upajmo, da bo sodelovanje s Smeltom obrodilo sadove in se bo strokovna ponio« odrazila v hitrejši m s tem tudi cenejši gradnji Letos nameravajo obnoviti našo najstarejšo vodno elektrarno, Kalo na Dravi, sedem starih agregatov bodo nadomestilu z dvema novima. Med manjšimi gradnjami pa velja omeniti gradnjo vodne elektrarni« Ix>mščica v Tržiču. Duhove pa najbolj burijo priprave na gradnjo druge jedrske elektrarne pri nas, ki naj bi jo v Prevlaki skupaj postavila slovensko in hrvaško elektrogospodarstvo, kakor sta že prvo v Kr.kem Dokončali bodo postopek pri mednarodnem razpisu, kar pomeni, da bodo ocenili prispele ponudbe za tehnologijo jedrskega gorilnega ciklusa, za tip jedrske elektrarne in ponudbe za njeno opremo. Tako pripravljena strokovna dokumentacija bo osnova za odločitev — bomo v Jugoslaviji zgradili drugo je drsko elektrarno ali ne. Pripravljalna dela pa seveda niso zastonj — slovensko elektrogospodarstvo bodo letos veljala dobro milijardo dinarjev. Kar 321 štipendij za študentovsko stotnijo Lakota po diplomirancih elektrotehniške fakultete Kranj, 11. marca — Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani razpisuje za naslednje študijsko leto 675 mest za novince; 500 za redni študij elektrotehnike in 175 za študij računalništva. Med gorenjskimi srednješolci, ki bodo junija končali peto (tehniško) stopnjo izobraževanja, namerava študirati elektrotehniko 76 in računalništvo 24 učencev. Prejšnja leta fakulteta ni omejevala vpisa, zato lahko pričakujemo, da bo tudi letošnja gorenjska sto-tnija neokrnjena vstopila med bruce. Vendar pa lakota po diplomirancih elektrotehniške fakultete gotovo še dolgo ne bo potešena. Na to kaže tudi število kadrovskih štipendij, ki so najbolj oprijemljivo ogledald potreb gorenjskih tovarn. Lani je za ta študij ostalo nepodeljenih 54 štipendij. Za naslednje študijsko leto pa tovarne razpisujejo 237 štipendij za bodoče elektroinženirje in diplomirane elektroinženirje ter 94 štipendij za inženirje in diplomirane inženirje računalništva; skupaj torej 321 štipendij proti stotim študijskim odločitvam. Da bi podelili vse štipendije, bi morala skoraj polovica letošnjih srednješolcev, ki nameravajo študirati, vpisati elektrotehniko in računalništvo. Pomeni tudi, da bi samo Gorenjci zasedli kar polovico mest na ljubljanski fakulteti. Oboje je objektivno nemogoče tako z interesnega vidika bodočih brucev kot zasedenosti fakultete. Če pa bi že bilo mogoče, potem bi zmanjkalo mladih za vse druge fakultete. Ker je elektrotehniška »spolno« pobarvana, bi pobrala med 70 in 80 odstotki fantov. Kako naj torej tovarne pridejo do tako zaželenih strokovnjakov elektrotehnike in računalništva, brez katerih ne bodo mogle korakati za sodobnimi tehnologijami sveta? Težko. Težko zato, ker preprosto ni dovolj mladih za študij. Nova prostornejša zgradba elektrotehniške fakultete v Ljubljani, o kateri se že nekaj let govori, a posebna izobraževalna skupnost za gradnjo nima dovolj denarja, ne bi prinesla posebnega olajšanja. Morda je za Gorenjsko boljša delna rešitev ta, da se na Zlato polje poleg Visoke šole za organizacijo dela pripelje tudi študij elektrotehnike in strojništva. (Razmere v strojništvu so kot enojajčni dvojček podobne elektrotehniki). Obstaja namreč dokaj trdna teza, da ima bližina šole pomemben vpliv na poklicno odločitev ne le pri srednješolcih, ampak tudi pri študentih. Zgolj delna bi bila ta rešitev zato, ker bi študentom vzela prednosti ljubljanskega študijskega okolja. Zato bi bilo gotovo bolj pametno podpirati odprtost ljubljanske fakultete, %ki ima ugled, kakovost in tradicijo, ter, če je res potrebno, združiti denar za novogradnjo. Med srednješolci pa še bolj popularizirati študij na sploh. Rezerve so še, saj konkretno letos prihaja v srednje šole približno 2600 gorenjskih osnovnošolcev, na fakutete pa odhaja skromna četrtina srednješolcev. H. Jeiovčan IZ GOSPODARSKEGA SVETA Jelovica in Gradiš skupaj na tuje Jelovica in Gradisov Lesni obrat v Škofji Loki sta v začetku februarja podpisala pogodbo za izvoz montažnih hiš v Združene države Amerike. Skupaj bosta maja tja izvozila 85 hiš oziroma skeletnih konstrukcij v skupni površini 10 tisoč kvadratnih metrov. Posel je vreden 1,5 milijona dolarjev, delita pa si ga na pol. V Avstrijo pa bodo izvozili, prav tako skupaj, 50 hiš; prve bodo poslali že konec marca. Avstrijci so bili v zadnjih letih z njihovimi hišami zadovoljni, prodreti pa bodo skušali še na tržišče Zahodne Nemčije in Krancije. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Delavci so nezadovoljni Jesenice, 12. marca — V jeseniškem Kovinarju so že večkrat prekinili delo, saj so delavci nezadovoljni z nizkimi osebnimi dohodki. Precej pod povprečjem panoge in nobene možnosti, da bi lahko povečali osebne dohodke. V delovni organizaciji Kovinar Jesenice so delavci v ponedeljek, 9. marca, zahtevali izredni sestanek s predstavniki občinske skupščine družbenopolitičnih organizacij in družbenim pravobranilcem samoupravljanja. Izrazili so veliko nezadovoljstvo, ker po novem zakonu ne smejo povečati osebnih dohodkov, čeprav so njihovi samoupravni organi že pred časom skleni-'i, da se bodo osebni dohodki povečali za 25 odstotkov. »Vsako leto je slabše,« pravi Vojko Oblak iz temeljne organizacije kovinska predelava, kjer dela kot komercialist. »V naši temeljni organizaciji je 75 zaposlenih, fluktuacija pa je izredno visoka, kar sploh ni čudno. Prvič, zelo občutimo krizo v gradbeništvu, saj je naša osnovna dejavnost izdelovanje armatur, težave pa so se pojavile zaradi novega zakona, po katerem moramo dobivati žico prek grosi-stične trgovine. Na slovenskem tržišču je velika konkurenca, prihodek in dohodek pa se nam iz leta v leto manjšata. Osebni dohodki zaostajajo za povprečjem panoge do 25 odstotkov, čeprav naši rezultati niso bili pod povprečjem. Zelo se nam pozna, da smo v minulih letih izplačevali nižje osebne dohodke, saj smo morali veliko investirati. Vse to je težko nadoknaditi, še posebej, ker velja politika indeksiranja. Po poslovnem ra-zultatu bi lahko znatno več izplačali, a nenadoma je prišel zakon o »zamrznitvi« osebnih dohodkov. Na delavskem svetu in po vseh samoupravnih organih smo sprejeli sklep, da se bodo osebni dohodki povečali, saj delavci s tako nizkimi osebnimi dohodki in stalnimi podražitvami osnovnih življenjskih artiklov ne morejo več živeti. Za lani je bil naš povprečni osebni dohodek 94.000 dinarjev, medtem ko je bil v slovenskem združenem delu osebni dohodek v povprečju 122.000 dinarjev. Na vseh sorodnih delovnih mestih po jeseniški občini delavci zaslužijo znatno več, kar neti nezadovoljstvo in povzroča veliko fluktuacijo. Delavci so nezadovoljni in se sprašujejo, koliko sploh imajo možnosti za vplivanja na odločitve in koliko njihovi sklepi sploh še veljajo. Zato se nezadovoljstvo ne bo poleglo in pričakujemo da bodo še večkrat prekinili delo.« D.Sedej @SJSSSSJJgJE2CaJVS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UiVRESJSKI i trgovina na Brezjah — Na Brezjah v radovljiški občini že precej časa ugotavljajo, da je Špecerijina trgovina premajhna. Ce bi bila namenjena zgolj domačinom, bi še nekako šlo. Na Brezjah pa vsako leto zabeležijo velik obisk iz različnih krajev Slovenije in Jugoslavije. Lani se je na Brezjah ustavilo prek 550 avtobusov, 170 kombijev in okrog 30 tisoč osebnih avtomobilov. Ob pogostih konicah zato v trgovini zmanjka osnovnih prehrambenih izdelkov. V krajevni skupnosti so že razpravljali o gradnji nove trgovine, vendar se takrat s Špecerijo niso mogli zediniti glede lokacije. Morda bi bila potrebna nova razprava o trgovini? Prijateljsko srečanje mladih Radovljica — V okviru priprav na odhod zvezne štafete mladosti s Triglava je radovljiška mladina v občini pripravila več prireditev. Mednje sodi tudi obisk štiričlanske delegacije občinske konference ZSMS 6. marca v prijateljski občini Buje. Predsednica komisije za mednarodne odnose Irena Svetina je na najvišjem hribu v bujski občini mladim iz Buj izročila zvezno planinsko štafeto, ki je krenila s Fruške gore in potovala prek Hrvaške do Celja. Celjski mladinci so jo izročili radovljiškim, ki so jo nosili po vseh večjih krajih v občini. 8. marca pa je bilo na smučišču v Kamni gorici srečanje mladih iz radovljiške občine z 21-člansko skupino Zveze komunistične mladine — Slovenskega krožka Tinko Tomažič iz Nabrežine pri Trstu. Ob tem naj omenimo, da radovljiška mladina sodeluje z mladimi v zamejstvu že osem let. Žene so praznovale JR Gorje — Tudi v Gorjah so žene 7. marca praznovale. Družbenopolitične organizacije in moški pevski zbor KUD Svoboda Gorje so v Domu TVD Partizan pripravili proslavo. Poleg domačega pevskega zbora so gostovali še moški pevski zbor iz Bohinjske Bistrice, učenci osnovne šole bratov Žvan iz Gorij in folklorna skupina iz Vnanje Gorice. Z uspelo prireditvijo so bile žene in dekleta iz krajevne skupnosti Gorje zelo zadovoljne. J. A. Jutri slovesen konec akcije Gorenja vas — Krajevna skupnost Gorenja vas bo jutri, 14. marca, priredila družabno srečanje ob sklepnem delu gradnje telefonskega omrežja v krajevni skupnosti. Prireditev bo v zadružnem domu v Hotavljah ob 19. uri. Najprej bodo na kratko ocenili potek akcije, potem pa bo kulturni program in družabno srečanje. Tečaj za šolanje psov Lesce — Kinološko društvo Bled tudi letos prireja tečaj za šolanje psov, ki bo trajal od marca do junija. Vpišejo se lahko lastniki z najmanj sedem mesecev starim psom, ne glede na to, ali ima pes rodovnik ali ne. Na tečaju bodo lastniki svoje štirino-žne prijatelje naučili poslušnosti in ubogljivosti, vključili pa bodo tudi reševalne vaje. Če bi radi svojega psa razveseljevali s potovanji, nastopi, razstavami in tekmovanji, pridite danes, 13. marca, ob 18. uri v Družbeni center v Lesce. Vabljeni so tudi lastniki plemenjakov vseh službenih pasem. Danes je v urbanem okolju že nuja, da imamo izšolanega psa, ki je poslušen in ubogljiv in ni sosedom v nadlego. Lani je bilo 1778 požarov Lani je v Sloveniji izbruhnil požar kar 1778-krat. Šest požarov je bilo še posebno velikih in so povzročili veliko materialno škodo. 25. januarja je gorelo v Primatu v Mariboru. Škoda je bila ocenjena na 100 milijonov dinarjev. 7. maja je zagorelo v Zdravilišču v Rimskih toplicah, škoda je znašala prav tako 100 milijonov dinarjev. 1. junija je zagorelo v Hrastju (KŽK) pri Kranju, kjer je znašala škoda milijardo dinarjev. 100 milijonov dinarjev je bilo škode, ko je 13. julija izbruhnil požar na glavni transformatorski postaji v Slovenjem Gradcu in prav toliko tudi v požaru 31. julija, ko je zagorelo v tovarni Helios v Količevem. Požar v Marlesu v Ljutomeru pa je 29. septembra povzročil za 280 milijonov dinarjev škode. Lani je zaradi požarov umrlo 16 ljudi, poškodovanih pa jih je bilo 56, med njimi tudi devet gasilcev. Imate konjička? Aleš Meglic: Za lestev morajo biti jesenovi cveki Aleš Meglic s Pristave pri Tržiču je poznan po tem, da odlično nasaja krampe, sekire in lopate, posebno pa slovi po lestvah. V gozdu poseka suhe smreke, debelino in dolžino izbere pač po tem, kako dolga mora biti lestev. Debelejše ko je deblo, daljša bo lahko lestev. Suho smreko, ki se je še drži lubje, lepo obdela z rezilnim nožem. Potem v deblo 30 do 32 cm narazen zvrta luknje, in vstavi cveke, ki jih izdela iz jelenovega lesa. Lani pozimi je naredil čez 200 cvekov, uporablja pa beli jesen, ne rdečega, beli je namreč prožnejši. že okrog 8 metrov dolge lestve je naredil, pa ne le lestve, tudi lesenih streh se loti. Zanje nazaga aeske, 12 do 13 mm morajo biti debele, in z njimi prekriva senike, kozolce... \leš dela na žagi »vencijan-ki« v Podljiihelju. Tudi žena gre rada z njim in mu pomaga pri delu. Kadar pa je pozimi nizka voda in žaga ne more obratovati, se loti drugih stvari. Les ima rad že od nekdaj in dela je dovolj, če le hočeš delati, pravi. Ker se prav zaradi žage čuti napol Podljubeljčan, se je tudi udeležil naravoslovnega dne v njihovem domu. Z lestvijo, ki jo je zataknil v leseni primež, je zavzel največ prostora, a je zbudil tudi veliko zanimanja, tako med mladimi kot starimi. D. Dolenc Na Kamnitniku humanejša blokovna stanovanja in... Zadnja večja priložnost za gradnjo hiš L Škofja Loka, 11. marca — Od 20. februarja do 21. marca je v prostorih loške krajevne skupnosti Kamnitnik in občinske skupščine na ogled zazidalni načrt Kamni-tnik I, ki na desetih hektarih predlaga 280 stanovanj v blokih in sto zasebnih viso-kopritličnih hiš. Čeravno se je čas za javno razpravo že krepko prevesil v drugo polovico, v Zavodu za družbeni razvoj občine Škofja Loka pravijo, da ljudje na ponujene rešitve arhitektov nimajo posebnih pripomb. Še največ vprašanj je v zvezi z lastninsko pravico do zemljišč, za katere delajo zazidalni načrt. Lastniki bodo seveda lahko uveljavljali predkupno pravico za eno parcelo. Glede na to, da sama zemlja v končni ceni komunalno opremljene parcele ne pomeni niti tretjine vrednosti, se kandidatom za gradnjo hiš ne kaže že zdaj pretirano naprezati, saj bodo od zasebnikov najbrž kupili dražje kot kasneje od »družbe«, svarijo urbanisti. Sto hiš v treh vasicah Maketa Kamnitnika I kaže sto visoko-pritličnih stanovanjskih hiš, večinoma vrstnih, v treh gručastih vasicah na južnem delu zazidalnega območja. Načrt ne posega med sedanje stanovalce, kucljasta in manj rodovitna zemlja pa tudi ni posebna izguba za kmetijstvo, kot pravijo. Kamnitnik je zadnja priložnost za obsežnejšo gradnjo zasebnih hiš v Škofji Loki. Čeprav bodo nanizane v vasice, bo med njimi dovolj zelenja in otroških igrišč, da se bo dalo zdravo dihati. Človeka vredno življenje v blokih Dinar, ki ga danes odštejemo več, se jutri obrestuje. Na to, žal, dostikrat pozabljamo, ko je še čas. Načrtovalci stanovanjske gradnje Kamnitnik I se želijo ogniti napakam te vrste. Osnovni energetski vir v hišah in blokih bo plin. Je res nekaj dražji od premoga, vendar ima tako s krajinskega kot ekološkega vidika ogromno prednosti pred premogom. Načrta gradnje »za jutri« se arhitekti držijo tudi pri oblikovanju blokov. Bloki bodo imeli nad pritličji samo tri nadstropja in mansardno podstrešje. Povprečna kva- dratura stanovanj ne bo nižja od n1!11^!* ma, 55 metrov. Zanimiva novost pa je nj* to, da se bo velikost stanovanj lahko sp£ ti prilagajala potrebam stanovalcev. & novanje bo lahko tri- ali štirisobno, l*"*, pa bosta iz njega dve zaokroženi garson) ^ ri. Stanovanje bo tudi lahko povezao0 stopnicami z višjim nadstropjem, kdor želel ločen spalni prostor. ..^ Arhitekti hočejo z doslej nevsakdanji^ rešitvami blokovna stanovanja počloV?l ti, ravno tako pa tudi okolico pustiti *9 bolj zeleno, sprehajalno, igralno. Parlo*1* ča bodo pod zemljo. Blokovnemu naselju se torej obeta vi^ kakovost. Upamo samo, da bo načrt res, peljan, kot je zamišljen in se ne bodo ^ nji hip iskale »poceni« rešitve. Spalnih (g selij, ki utesnjujejo ljudi, je že dovolj^ takim načinom gradnje bi se najbrž <*, kot investitorje privabiti tudi ljudi in njo peljati prek stanovanjske zadruge Kamnitnik I je šele prva etapa pozid^ ve širšega območja Kamnitnika. V a* slednjih etapah bodo gradili še na * hektarih. Končno razmerje med W kovno in individualno gradnjo bo proti 30. Glavna prometna povezava W na območje Kamnitnika I neposredno s Kidričeve ceste. Naslednjo pomlad komunalna oprema Zazidalni načrt Kamnitnik I bo skupščina sprejela predvidoma na J^ skem zasedanju. Potem bo treba pripr8 loši" uniJ' crto!' ti še vrsto izvedbenih projektov, na investicijsko dokumentacijo in kar še zraven, tako da bi s komunalno oP1*^ zemljišča lahko začeli naslednjo po-- ^ Na jesen bodo v najboljšem primer11 lahko zakopali stroji za prve bloke. H. Jetorfj^si Ivan Mali, 35 let predsednik gasilskega društva Gasilci smo igrali tudi Desetega brata I^etence, 12. marca — Na letošnji letni konferenci gasilskega društva Gorice, ki je bila konec februarja, je bil za častnega člana predlagan Ivan Mali iz Letenc. Ob ustanovitvi društva je bil izvoljen za predsednika in to nalogo je opravljal 35 let. Pobudo za ustanovitev gasilskega društva v Goricah v kranjski občini je pred 35 leti na množičnem sestanku dal takratni odbor OF. Pripravljalni odbor, ki ga je vodil Ivan Mali, je že 7. septembra pripravil ustanovni občni zbor. Tisto nedeljo je bil v Goricah pravi gasilski praznik. »Blizu 40 članov je bilo na ustanovnem /.boru in vsi smo bili zelo zavzeti. Že naslednji mesec smo se odločili za nabiralno akcijo, da bi nabavili cevi in ročnike. Pa smo ob podpori domačinov zbrali toliko denarja, da smo s pomočjo takratne okrajne gasilske zveze dobili zraven še motorko. In naslednje leto za krajevni praznik smo imeli mokre gasilske vaje.« Že v začetku so imeli veliko željo, da bi čim prej dobili tudi delovne obleke. Nekako so prišli do platna in Ivan Mali, ki letos beleži že 50 let dela v krojaškem poklicu je sam naredilo deset oblek. Se danes so v društvu. Z Ivanom smo se pogovarjali pred dnevi in smo ugotovili, da bi v petdesetih letih — če bi delal samo gasilske delovne obleke — oblekel najmanj 500 gasilskih desetin. »Vedno sem rad delal, v društvu mi nobena naloga ni bila odveč. Gradili smo strojno-ga-silski dom, razvili prapor in 1976. leta dobili novo motorko. avto, sireno in drugo opremo. Mislim, da je danes društvo dobro opremljeno, čeprav je bilo članov vedno le od 25 do 30, smo bili vseeno delavni. Pred tride-s. luni leti smo gasilci celo na-študirali igro. Desetega brata smo igrali v Goricah in z njim uspešno gostovali tudi v Besnici in Predosljah.« Od nekdanjih vsestranskih dejavnosti danes gasilske organizacije namenjajo veliko skrb preventivi. Ivan Mali meni, da so bili tudi na tem področju v petintridesetih letih uspešni Na območju so imeli dva požara, precej pa so jih preprečili Mot da, kot pravi, so bili zadnje čase premalo operativni. To je ena od osnovnih prihodnjih nalog dru štva, v katerem bo Ivan Mali, čeprav častni član, rad delal še na Prej. A. Žalar Srednjeročni program varstva grobišč Radovljica — Svet za ohranja nje in razvijanje revolucionar nih tradicij pri občinski konferenci socialistične zveze v Radovljici je ta mesec na seji obravnaval tudi varstvo, vzdrževanje in obnovo spomenikov in grobišč borcev NOV. Sprejeli so osnutek srednjeročnega progra ma, ki določa, da bodo uvedli kartotečno evidenco grobišč, grobov, spomenikov in spomin skih znamenj ter plošč. Dopolnili bodo slikovno gradivo, uredili zemljiško-pravne zadeve, obeležili dohode k spominskim obeležjem in za nekatera grobišča, obeležja in znamenja sklenili tu di samoupravne sporazume (pa tronate). Letos je v programu tu di izid knjige o Bohinju, prihodnje leto knjige o pomnikih NOV in leta 1989 knjige o Radovljici. Za naslednje srednjeročno obdobje pa je v programu postavitev petih novih spomenikov in poimenovanj, in sic* r nekdanjemu okrajnemu odboru OF Bohinj in okrožnemu odboru OF Jesenice, okrajnemu odboru OF Gorje-Bled, okrajnemu odboru OF Radovljica ter okrajnima od boroma OF Ribno in Žirovnica. C. R. PRITOŽNO KNJIGO,PRO^: Kranjske »oštarije« »Večkrat zaidemo v znane kranjske lokale, kot so Kavka, Ajda, Romana, Kobra itd. Opažamo pa precejšnje razlike pri postrežbi in odnosu do gostov. V Kavki, na primer, ki je vedno polna, nismo še nikdar naleteli na mrk obraz, nismo dobili neprijazne besede od natakarja in vodje. Prav nasprotno pa se dogaja v Romani. Presenečeni smo nad raimanjem vodje lokala in natakarjev. Ko vstopiš, ti vodja lokala zastavi pol in reče, da »nimaš tam kaj iskati, ker je prepolno,« in zdi se ti, da te je pripravljen zgrabiti tudi za ovratnik in poriniti ven. Postrežba, če ti uspe vseeno priti tja, kamor si namenjen, je »hitra.« Izboljša pa se pri zadnjih grižljajih, ko ti natakar zares hitro prinese račun.« Marija, Mateja in Tomaž. Še vedno nimam telefona »Pogodbo, da se vključujem v akcijo in postanem telefonski naročnik, sem sklenil s krajevno skupnostjo Te-netiše 27. januarja 1985. leta,« je pred nedavnim med obiskom v uredništim razla- gal Martin Jager iz ^enita štemlka 7. »Že februarja K, 1985 sem plačal 75 ,tjs0fJJ narjev. Ker pri akciji Ojg fizično delal, sem zato p'*~£ dodatnih 40 tisoč in «**^ m« zhai t i; krti nje še 20 tisoč dinarjev- J. maja lani pa sem plflč*\e. L*** 16.700 dinarjev za priklop' I lefona. Dvakrat so mi t*'^ sicer že priklopili, ve«^ sem zaradi zapletov še ve\l brez njega. Počutim se °* ljufanega. Ob kopici njj,, ^ nosti me zanima predV^ | vino, o kateri se pogovarjamo le nekaj let,« sta P rf\>ll&* pripovedovala Terezija in Franc Pokljukar. Pred P v V? mesecem dni, ko sta Neika in Anton Trsef lav iz *M0^i fltjj slavila zlati jubilej, sta bila med slavljene! tudi Vr*l? |0t* *\. zija Pokljukar. Vzela sta se prav tako februarja * ^ i^L režija je takrut delala v gostilni v Zasipu, France pa £ niku v železarni. France ima že 24 let pokojnino, ' f$* so se delovna letu nekako pogubila in |e zato brez nPji^0^ ni< m pritožujeta Skupaj živijo, v isti hiši, ■ B,n°mi!J*»»*S vnuk .le/ija še vedno gospodinji, France pa pp*|j^ IrJ del Ce/. osemdeset jih imata, vendar »ta one ^0iii\^ • in pr. močeh. Pravita, da sta v petdesetih '•""nn* w sega dovolj, lepegu in slabega. Za naprej p« j»«na J kg* IS vsega najlepše Klemen Ramovš, glasbenik GLASBA, BAROČNA IN SODOBNA Jj^jica -. Razpet med potovanji iz Ljubljane, kjer stanuje, v radovljiško glasbeno šolo, kjer poučuje kljunasto flavto v razredu z J^jstimi učenci, pa koncerti, organiziranjem komornih glasbenih skupin, radovljiškim festivalom in akademijo stare glasbe... * sprašuje, kdaj sploh lahko igra, snema, gostuje... Pa očitno zmore vse to in še kaj več. Za delo je letos prejel gorenjsko __ Prešernovo nagrado. ^to i ni tak° naPačno in SaJL ^e'" Je nekJe zapi" M peniti dirigent in skla- Vi ,0nard Bernstein o so- ^isti Sbi" *Toda vsak so" s0n. a^atelj vam bo rekel, oH Moie§0vi cilJiisti kakor ci-Mdat ,rta ali Čajkovskega: ,VlflePo glasbo...« ^en c*tat pokažem ^u Ramovšu bolj iz va-1ipu0?^> kaj lahko meni o 4 isbenik mlade generaci- jo] Posebnim odnosom goji Ip^sbo, po drugi strani • kot staro glasbo ceni °- *Enostavno — več mi pa seveda še ni re- ii ^ ? Je vsa sodobna glasba itlo ra' včasih ni na-ie^Vse od kraja dobro, pač \ z S' *"a neizprosna selek-« Pustil le najvrednejše. J Poslušamo, igramo in cenimo. Nič drugače ne bo z glasbo, ki nastaja zdaj,« pravi Ramovš, ki mu je že to, da se je rodil v družini glasbenika, določilo kasnejšo življenjsko pot. Pa sprva sploh ni tako kazalo. Oče, skadatelj Primož Ramovš, se je odločil, da bo Klemen igral klavir. Šestletni fant je tako kot mnogi drugi otroci bolj z odporom kot z veseljem gulil klaviaturo in čakal, da je glasbena ura minila. Potem pa je doma nekega dne odkril flavto, tisto majhno so-pransko flavto. Neznansko mu je bila všeč, veliko bolj kot klavir. Kasneje je odkril, da "obstajajo še druge flavte, da jih je za celo družini, da so med njimi tudi kljunaste flavte. Potem je šlo — lahko bi rekli — samo od sebe. Instrument, ki mu ga ne oče glasbenik niti sojenice niso položile v zibel, je postal njegovo glasbilo, on pa izvajalec, za katerega njegov oče skladatelj neredko napiše kakšno glasbo, pišejo pa tudi drugi glasbeniki. Sledil je študij kljunaste flavte na glasbeni akademiji v Gradcu, ki jo je dokončal z odliko in v polovico krajšem času, kot je običajno. Mlademu glasbeniku je takrat pripadlo priznanje avstrijskega ministrstva za znanost in razvoj. Sledil je še podiplomski študij na Dunaju. Zdaj je glasbeni pedagog — v »najbolj simpatični« glasbeni šoli, to je v Radovljici. Osemnajst učencev v razredu za kljunasto flavto je najbrž veliko; Ramovš pa sodi med tiste vrste ljudi, ki ob delu dajo vse od sebe, ne da bi poznali oddih, in se čez število ne pritožuje. Nasprotno, najbrž ne bi bil prepričan, da je tudi pedagoško delo lahko zelo ustvarjalno, če ne bi bili uspehi učencev najbolj zgovoren dokaz. Da so res dobri, kaže že to, da njegovi najboljši učenci igrajo z njim v glasbeni skupini Capalla Carniolae — zdaj svojega učitelja spremljata, prav tako na kljunasti flavti, Mateja Bajt m Uroš Poljšak, oba iz Radovljice. Sicer pa bi kar težko našteli vse glasbene skupine, ki so nastale na Ramovševo pobudo, morda Ljubljanski baročni trio, v katerem igra tudi Klemen Ramovš sam. Pri srcu pa mu je zato, »ker edini igramo staro glasbo na pravi način.« Kako zveni dobra stara glasba, se Gorenjci lahko na svoja ušesa prepričajo vsako poletje, ko je v Radovljici Poletna akademija za staro glas- bo, s popoldanskimi koncerti s pravim festivalskim programom. Zdaj že peto leto. Če bodo Klemen Ramovš in .drugi člani Društva prijateljev stare glasbe iz Radovljice s takim navdušenjem, ki premaguje vse ovire, neredko tudi finančne, festival in akademijo tako zavzeto organizirali tudi v bodoče, potem se za to vrsto glasbene dejavnosti pri nas ni bati. Če glasbeno navdušenje ostaja v okvirih možnosti, potem to pomeni, da med festivalom ne bo Londonskega baročnega ansambla, enega vrhunskih glasbenih skupin, ker zanj pač ni denarja. Bo pa verjetno še naprej na festival prihajalo veliko drugih glasbenikov, odličnih virtuozov in pedagogov, ki se na festivalu dobro počutijo. Drugi glasbeni načrti pa so lažje uresničljivi. Letos naj bi vendarle že izšle kasete s posneto baročno glasbo, morda tudi gramofonska plošča. In seveda koncerti! Okoli petdeset koncertov na leto tudi ni ravno malo. Doma ima največ koncertov po Sloveniji, s koncertnimi nastopi pa je prepotoval že domala vso Evropo. Med večjimi glasbenimi turnejami pa je za naslednje leto v načrtu potovanje v Sovjetsko zvezo. Hitenje od festivala do festivala, potovanje med Ljubljano, kjer stanuje, in Radovljico, kjer poučuje, pa bo povezovala glasba. Veliko glasbe, in to dobre, od Bacha, Telemanna, Vi-valdija, pa do sodobne glasbe. Morda bo letos lahko izvedel še preostalih nekaj skladb, ki so bile zapisane prav zanj in za njegov instrument. L. M. Galerija Šivčeve hiše AKVAREL IN SITOTISK 'l»ca — v galeriji Šivčeve hiše danes, v petek, ob 18. uri odpirajo razstavo slik in grafik akademskega slikarja Franca Goloba. Avtor, oblikovalec in fotograf, se predstavlja s skupino akvarelov in sitotiski. rfclih. je slikar povezan krajino, s Sočo in *bit korit'. kdaj pa kdaj ~iU*UC*' Sorski svet ali *a v naravi in lovi v ^Podobo jzsek w nj(> fcl^J* tej stopnji reducira .-Ho '"^ in barve in h s ""»i;.'ne barvne kom Hini ^duJ°čirni ™odri-Uln> toni. Bolj od veri- stične upodobitve motiva ga zanima njegova likovna obdelava, zato marsikateri v naravi ustvarjen akvarel doživlja preo blikovanje v ateljeju. V njem prvotni motiv ni več spoznaven, ohranjene pa so njegi >vc lestavi ne: voda, obrežja, oblaki itd. Zdi se, da je voda fenomen, ki slikarja izjemno privlači, in kar naprej jo upodablja v i/.niansira- ni barvni skali modrin: zdaj mirujočo, zdaj počasi tekočo, pa drvečo ali skoraj kot slap, ki se dviga sredi obzorij. Vsakič drugačna je voda, nosilka spremenljivega avtorjevega razpoloženja. V slikah, ki jim lahko poiščemo vzorec v naravi, je čutiti tiho, včasih kar skrivnostno moč narave v igri oblakov, spreminjajoči se svetlobi ali globoko v prostor segajočih pogledih. Tretja inačica njegovih krajin so slike, ki jim je kot predloga služila narava, a jih je slikar s svojo domišljijo občutljivo preoblikoval v skoraj popolnoma abstraktne barvne kompozicije, nosilke liričnega razpoloženja v pestri barvni skali širokih ploskev in tankih temnih pokončnih črt, ki razgibajo kompozicijo. Slednjič seže avtorjeva slikarska igra v čisto abstrakcijo, ko iz prostrane beline papirja lušči vertikalne sklade spektralnih barv in široke barvne lise, kakor brez reda nanesene na papir. Po krhkosti in prosojnosti rokopisa so prav te drobne likovne variacije primerki najbolj čistega akvarela. Povsem drugačen pa se kaže slikar v ciklu multiplov. V grafični tehniki sitotiska raziskuje medsebojno vplivanje likovnih elenMIltOV in preskuša likovne učinke ponavljajočih se istih oziroma podobnih oblik. Zdaj preskuša delovanje oblih barvnih oblik in njih inačice na beli po vršini, zdaj ravnih barvastih črt in vibracij, ki nastajajo med trdo in organsko linijo. Na enem od grafičnih listov slikar tudi s pisano besedo razlaga, kako iz naključnega elementa ob njegovem ponavljanju nastane iz naključnosti zakonitost, ki kliče po novem iskanju in ta s ponavljajočo se uporabo ponovno postane zakonitost in s tem za raziskovalca nezanimiva. In krog naj bi se nadaljeval. Slikar prav po teh spoznanjih ugotavlja, da je komponenta raziskovanja od določenega trenutka dalje za ustvarjalce lahko nevarna, da ga sili v vedno nova iskanja in trganje kontinuitete ustvarjanja. Eksperiment tako ostaja eksperiment, ki nima trajne vrednosti. Tako slikarjev ciklus multiplov lahko jemljemo kot ciklus kultiviranih likovnih iskanj in novih likovnih spoznanj, pa tudi omejitev, ki se postavljajo na pot slehernemu ustvarjalcu, vendar vsakemu na stopnji, določeni prav zanj. Iskanje za vsako ceno, težnja za vsako ceno najti nekaj novega, je tudi po sli-karjevem prepričanju nevarna pot, ki lahko ovira zorenje njegovega likovnega videnja in more načeti integriteto ustvarjalca. Ob teh ohranjajo vsa poštena likovna iskanja na področju oblikovanja svojo vrednost, čeprav se največkrat izmaknejo izpovednim težnjam, ki pomenijo samo možno komponento obliko-valčevih likovnih stremljenj. Maruša Avguštin fv^IINIFEST IN FESTOVSKE PREDPREMIERE Komaj me h*tiv,,i n< lH,(>grai »NjM 1 80 v kranjskeu 7 op/i, UsPeli dobiti na %w?,cd šesterico udele •ko *° "vetovno vrhusn nmivemu sre *1( MiJ/"" ' /od ^ 1r ]'A Kilmi e bodo ■^$«0 21 marca, vsak ^Jhj i;r' v kinu Center > v >do ponudili tudi »C /a vseh šest ZJ» ceni od običaj P« bodo sprejc mali naročilnice sindikalnih or-ganizacij in podjetij Minifest bo začel ameriški film Martina Seorsesea Idiotska noč, ki jo na festivalu v Cannesu prejel zlato palmo za režijo. V filmu igrajo < iriftin I >unne, Ko sanna Anniette in Verna Bloom Ameriška komedija Woodyja Al-lena Himnah in njene sestre se ponaša / nagrado /druženja filmskih kritikov ZDA za najboljšo railjO L986 In nagrado njihovih newyor.sk d) kolegov za najboljšo re/.ijo in najboljši sce narij. Tudi ameriški film režiserja Andreja Končalovskega Ponoreli vlak ni kar tako. V Cannesu je prejel zlati globus Jon Voight za glavno moško vlogo V Črnem mesecu, ameriškem akcijskem filmu režiserja I |arlcya ('oklissa, igrajo Tommy Lee .Jones, Linda 1 lamilton, Ho beri Vaiigbn, v spektaklu Plesalci za prvo mesto režiserji Uii bard i Attenborugha Michael Douglas, Alyson Reed in Terren-ce Mami Za sklep Minifesta pa spet en nagrajenec, tokrat fran coski. Film Betty Blue je režiral Jean Jacques Beineix, igrajo pa Beatrice Dalle, Jean Hugues An-glade in Gerard Darmon. Film so gledalci v Montrealu razglasili za najboljšega, prejel je grand prix. Iz minifestovske šesterice bodo štiri filme videli kot festov-ske prepremiere tudi gledalci v jeseniškem kinu, in sicer od 17. do 20. marca, vsakič ob 20. uri. Gre za filme Idiotska noč, Han-nah in njene sestre. Plesalci za prvo mesto in Črni mesec. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galerijskih prostorih Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi 43 je na ogled razstava del slikark Diliste Vujović in Ružice Bebe Pavlović. V Delavskem domu bo danes, v petek, in jutri, v soboto, obakrat ob 18. uri, občinska pevska revija 87, na kateri se predstavlja s pevskim programom 16 pevskih zborov kranjske občine. V galeriji Dom krajevne skupnosti, Stražišče je odprta razstava grafik in slik Helene Šajn. JESENICE — V galeriji Kosove graščine je na ogled rastava Slovenska čipka, ki jo je pripravil Slovenski etnografski muzej. ŠKOFJA LOKA — V Groharjevi galeriji razstavlja olja in gvaše akad. slikar Zmago Jeraj. V Salonu Alples v Železnikih razstavlja svoja dela slikarka Vida Štembergar iz Kranja. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše danes ob 18. uri odpirajo razstavo akad. slikarja Franca Goloba iz Nove Gorice in razstavo zlatarskih izdelkov Irene Zupan — Ambrožič in Doroteje Zupan —Šubelj. BESNICA — V soboto, 14. marca, ob 19.30 bo v Domu DPO prireditev Veseli večer kot nekoč. Nastopajo: Albatros iz Na-klega, Folklorna skupina Kokrica, Nataša Meglic — citre in Oktet mladih. LIKOVNI LJUBITELJI RAZSTAVLJAJO Škofja Loka — Danes, v petek, ob 18. uri v galeriji loškega gradu odpirajo VII. pregledno razstavo del ljubiteljskih likovnih razstavljalcev občine Škofja Loka. Tokrat se predstavlja petnajst likovnikov, članov likovnih skupin, ki delujejo v Škofji Loki, Železnikih in Žireh. Čeprav je odzivnost večja kot lani, pa med njimi ni nobenega kiparja, ki jih na Loškem sicer ni malo. Med slikarskimi tehnikami so zastopane skoraj vse, dela pa so na zavidljivi kakovostni ravni. Andrej Pavlovec NASA BESEDA 87 Tržič — Zveza kulturnih organizacij Tržič bo v soboto, 14. marca, in v nedeljo, 15. marca, organizirala občinsko Našo besedo 87, pregled ustvarjanja mladih na gledališkem področju. Selektorja sta se odločila za tele predstave! V soboto, 14. marca, ob 16. uri bosta v Domu družbenih organizacij v Lomu dve predstavi: ŠKUD osnovne šole heroja Bračiča iz Bistrice bo zaigralo Muco Copatarico Ele Perocijeve v režiji Jožice Koder in Na zeljnem listu Philipa VVatsha v režiji Ir-me Lipovec. KUD Podljubelj pa se bo predstavil s tremi deli: Piščanček čivka Jane Milčinski v režiji Simone Kavčič, Najlepša beseda Denisa Poniža v režiji Helene Govekar in Matjaža Meglica ter Zajčkon in volk Danila Vrane v režiji Maje Ahačič. Drugi del prireditve bo v nedeljo, 15. marca, ob 16. uri v Domu družbenih organizacij v Podljubelju. Mladinsko gledališče se bo predstavilo s Pogumnim krojačkom avtorice in režiserke Smiljane Knez in s poezijo Saše Vegri Zakaj je mama tako lepa v priredbi in režiji Smiljane Knez. KUD Jelendol pa se bo s svojimi najmlajšimi člani predstavil v dveh igrah, ki sta ju režirali Vesna Štefe in Metka Kavčič: Muca copatarica Ele Perocijeve in Šola, ah, ta šola Metke Kavčičeve. Boris Kuburič V PROSTRANSTVIH ČRNEGA GRANITA Kranj — To je knjiga, ki govori o preveč zvezdah na nebu in preveč sanjah v srcu. O Broad Peaku, ki ga zagledaš, in vodi, ki jo zajameš v čevlje. O nebu nad vrhovi, kjer je mir, o begu z gore, kjer je potem vihar. In še o tem govori, da četudi bi vedel, da bo tega sveta že jutri konec, bi plezal naprej. Tako piše na ovitku knjige, ki jo je v ponedeljek, 9. marca, v kranjski knjigarni Mladinske knjige predstavil njen avtor, vodja lanske odprave v pakistanski Karakorum, alpinist Viki Grošelj. Knjiga je izšla v samozaložbi v nakladi 3000 izvodov, opremljena pa je tudi s čudovitimi barvnimi fotografijami. To ni le suhoparni dnevnik s pomembnejšimi datumi odprave in zabeleženimi uspešnimi pristopi na dva osemtiso-čaka. V knjigi je veliko ljudi, polna je krute, a čudovite narave, Grošljevih misli o tovarištvu, želji po svobodi v gorah, zvezdah, ki so tako blizu, a vseeno nedosegljive. Knjiga je Vi-kijevo izpolnjeno davno hrepenenje, ki pa že rojeva novo hrepenenje in bo kmalu spet premagalo toplino doma. N. K. Zapis s koncerta THE DOTS Kranjska publika je že imela priložnost doživeti nastope nekaterih tujih glasbenikov (Tannahill VVeavers, Jenny Beac-hing, Wizz Jones..), toda ameriških glasbenikov oder Delavskega doma še ni gostil. S pomočjo občinske konference ZSMS Kranj pa smo dočakali tudi to: ameriški bend The Dots. Fantje so prišli iz New Yorka in so v okviru evropske turneje nastopili tudi v Beogradu in Kranju. Dokaj polna dvorana Delavskega doma je po enourni zamudi le dočakala ameriške rockerje. Ročk and roll z dobršno mero ostrine in spogledovanja z novovalovskimi vzorci kljub solidnemu ozvočenju ni mogel ogreti publike v dvorani, ki se je malo razživela šele tik pred koncem. Skupina je delovala utrujeno, v njihovem nastopu ni bilo dinamike, ki je značilna za to zvrst glasbe. Ob vsem skupaj je pomembno predvsem dejstvo, da se v Kranju na področju ročk koncertov nekaj premika. The Dots so s svojim koncertiranjem vseeno napravili lep začetek spomladanskega ročk dogajanja v gorenjski metropoli. Bližata se namreč koncerta beograjske Ekatarine Velike in jugoslovanski promocijski koncet Pankrtov ob izidu njihove nove plošče, maja pa bo spet veselo na vrtu gradu Kieselstein. M. G. SGP GRADBINEC KRANJ >3EEGLAS 6. STRAN Domači zdravnik Vrbovo lubje Že Hipokrat in Plinij sta uporabljala vrbovo lubje kot zdravilo proti vročini. Sv. Hildegarda ga je cenila kot nepogrešljivo zdravilo in tudi v naslednjih" stoletjih so v delih o zdravilnih zeliščih hvalili njegov učinek. Šolska medicina je že davno priznala izkušnje s to zdravilno rastlino. Iz seznama zdravilnih rastlin so jo v Nemčiji črtali šele takrat, ko so začeli umetno pridobivati zdravilne snovi; pozneje so vrbovo lubje vpisali v seznam drog (Cortes Salicis). Vrbovo lubje znižuje vročino in »vleče skupaj«. Izpričano je tudi, da pospešuje potenje in izločanje seča ter da pomirja bolečine. Zato ga z največjim uspehom uporabljajo pri vročinskih boleznih, povezanih z bolečinami ali brez njih, pri krvavitvah, krvavem izmečku in pri krvavitvah iz pljuč in ledvic. Ker vpliva na izločanje seča, se izloči tudi več sečne kisline, in to zelo ugodno vpliva na vse protinske in sklepne bolezni. Čaj iz vrbovega lubja je zelo priporočljiv pri sklepnem revmatizmu in protinu. Ker uničuje klice in pomirja bolečine, učinkuje zelo ugodno pri vseh želodčnih in črevesnih katarjih. Driske, črevesne kolike, zasluzenje želodca in črevesja se pozdravijo, strupene snovi v želodcu in črevesju se ne kopičijo več, ker so klice uničene in se izločijo, v vsem telesu nastane izboljšanje. Zunanje se uporablja izvleček vrbovega lubja za zdravljenje ran, čirov in izpuščajev, poleg tega ga je zelo dobro grgrati pri vnetju dlesni in maendeljnov. Če se noge zelo potijo, jih je treba redno kopati v izvlečku vrbovega lubja. Topli vlažni obkladki pri vnetih živčnih vozlih in nevralgiji trigeminusa ter pri pekočih odprtih čirih so zelo priporočljivi. Za čaj iz vrbovega lubja vzamemo eno zvrhano čajno žličko drobno narezanega lubja in ga denemo v dve skodelici mrzle vode za tri ure, na koncu pa kratko zavremo. Čez dan popijemo dve skodelici po požirkih. Čajne mešanice. Pri vročini zmešamo enake dele vrbovega lubja in encijanovih korenin. Za skodelico preliva vzamemo eno čajno žličko mešanice, pustimo stati najmanj pet minut ter spijemo po potrebi po požirkih eno do dve skodelici na dan. Čaj za revmo in protin. Vrbovo lubje zmešamo z enako količino brezovih listov, za skodelico preliva vzamemo eno čajno žličko mešanice, pustimo stati pet minut, na dan popijemo po požirkih po potrebi dve do tri skodelice. Za uspešno zdravljenje je dobro dodati med. Odprte pekoče čire potresemo z mešanico enakih delov v prah strtega vrbovega lubje in lipovega oglja. Vsak dan je treba čire izmiti in postopek ponoviti. Vrbovo lubje, namenjeno zdravilstvu, olupimo z vej spomladi, ga v senci posušimo in zdrobljenega shranimo v temnih kozarcih. ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 13. MARCAJ DOMAČA VZGOJA SADIK Hladno vreme nam v tem mesecu še ne bo dopuščalo veliko vrtnarjenja na vrtu. Predvsem bomo morali poskrbeti za vzgojo sadik v stanovanju, pod folijo ali še bolje v topli gredi, ogrevani s hlevskih gnojem. Nekatere zelenjavne sadike, kot so paprika, paradižnik, jaj-čevec in zelena, imajo daljšo rastno dobo do cvetenja, zato jih se-jemo marea v posebej pripravljene zabojčke z rahlo zemljo in jih postavimo na toplo. Za kaljenje potrebujejo 22 do 25 stopinj Celzija. Zemlja za setev naj bo iz dobre vrtne zemlje, ki ji primešamo šoto, perlit ali mivko in kompost. Po možnosti jo prej zaparimo, da preprečimo širjenje bolezni, predvsem padavice sadik, škodljivcev in rast plevelov. Ko so vidni poleg klicnih že prvi pravi listi, sadike prepikiramo na 4 cm razdalje. Po presajanju jih zasenčimo. Ko si opomorejo od presajanja in razvijejo nove koreninice, jih zračimo in polagoma utrdimo, prestavimo v hladnejši prostor, po možnosti v toplo gredo. Po nadaljnjem presajanju, najbolje v cvetlične lončke, in gojenju jih ob ugodnem vremenu obilno zračimo in privajamo na zunanjo temperaturo, tako da jih sredi maja presadimo na prosto. Podobno lahko vzgojimo enoletnice, ki bi sejane na prosto pozno zacvetele. Prav občutljiva drobna semena nekaterih enoletnic pa brez rastlinjaka in ustreznega znanja doma težko gojimo. To so pelargonije iz semena, vednocvetoče in gomoljaste begoni-je, vodenke, kalceolarije ali šolenčki, koleus, petunije in še nekatere zahtevnejše cvetlice. Za okni toplega stanovanja ali v topli gredi pa si lahko vzgojimo vrsto lepih enoletnih cvetic, če dobimo ustrezna semena, kot na primer: enoletne nageljčke, posebno kitajske, enoletni floks, verbene, salvije, cinije, gazanije, slak, kobeje, tunbergije, tage-tes, okrasno grahoro in podobno. Z njimi ravnamo podobno kot z omenjenimi. V rahlo propustno zemljo posajena semena prekrijemo s steklom in zatemnimo s temnim ovojnim papirjem. Postavimo na toplo s temperaturo okoli 18 stopinj. Ko seme vzkali, zatemnitev odstranimo, steklo pa podstavimo s koščki lesa, da rastlinice zračimo. Po nekaj dneh steklo odstranimo, zabojčke pa postavimo na svetlo. Med pomirja Pri duševnem razburjenju pijemo mlečno medico ali z medom izdatno oslajen kamilični čaj. Tudi živčnost pri majhnih otrocih zdravi kamilični čaj, dobro oslajen z medom; dajemo ga po žlicah eno ali dve skodelici na dan. Zoper duševno utrujenost zmešamo s svežim jabolčnim sokom eno ali dve čajni žlički medu na eno skodelico. Pijemo po požirkih eno ali dve skodelici na dan. Priporočljiva je tudi kura z medom. pikiranec Rastlinice pikiramo, razrasle utrjujemo in presajamo kot zelenjavne sadike v sredini maja na prosto. Če nam bo vreme dopuščalo, bomo v zavetni legi posejali solato, špinačo in redkvico. Prve setve prekrijemo z luknjičasto folijo, ki zadržuje toploto pri tleh in ima to prednost, da se rastline pod njo ne pregrejejo, ker prevelika vlaga in toplota uhajata skozi številne odprtinice v foliji. Zato je tak način gojenja priporoč-ljivejši kot plastični tunel, toplota pa se ohrani pri tleh, kjer jo rastline potrebujejo. Če jeseni niste posadili zimskega česna, lahko to storite še spomladi. Marca običajno sadimo še čebulo, grah in sejemo korenje in peteršilj. V topli gredi pa začnemo sejati kolerabice in nekatere druge kapusnice. Anka Bernard ★★★★★★★★★★★★★★★★★ FEBRUARSKA LESTVICA 5 + 5 Spet je tu vaša in naša lestvica najbolj priljubljenih tujih in domačih popevk. Na tuji se je prepričljivo učvrstila na prvo mesto švedska skupina Europe, na domači pa je Marijan smode izpodrinil priljubljenega Vaškega lumpa. Vsem, ki ste glasovali, se zahvaljujemo. Med pismi smo za nagrado, Glasovo majico, izžrebali Andrejo Ra-zingar, 64246 Kamna gorica, Zgornja Upnica 8. Čestitamo. In kako ste glasovali? ★★★★★★★★★★★★★★★★★ LESTVICA TUJIH: 1. THE FINAL COUNTDOVVN - Europe 15 2. TRUE BLUE — Madonna 13 3. MACHO MAN — Andrea 11 4. ALIENS — Radiorama 10 5. BROTHER LOUIE — Modern Talking 8 ★★★★★★★★★★★★★★★★★ LESTVICA DOMAČIH:_ 1. JOŽICA, KJE SI BLA — Marijan Smode 2. VAŠKI LUMP 3. MANDARINA Stane Vidmar Don Juan 4. VOZI ME VLAK V DALJAVE 5. SENDI — Miki Šarac 19 16 15 Videosex 9 6 Do konca marca sestavite novo lestvico svojih najljubših 5 + 5 in jo pošljite na naš naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1. Pričakujemo veliko svežih predlogov! ★★★•*★★★★★★★ ★★★★★★ MAMICI Na svetu je več tisoč mam, jaz pa eno rad imam, tisto, ki me je rodila, mi življenje podarila. Moja mamica je zlata, vedno k njej hitim, kadar česa se bojim. Zjutraj me zbudi, zajtrk mi pripravi, kadar sem bolan, dan in noč me zdravi. Ko pa pride osmi marec, kupim ji darilo, ga ji podarim z obljubo, da bom vedno priden. Metod Štukl, OŠ Petra Kavčiča Škofja Ix>ka MATIJEV ROD Učenci iz preddvorske osnovne šole Matije Valjavca so izdali prvo letošnjo številko Matijevega rodu. Posvečajo jo 20. obletnici nove šole v Preddvoru in se z njo vključujejo v natečaj Pionirskega lista Mi mladi, kot so zapisali v uvodu. Glasilo je zanimivo tako po vsebini kot po likovni opremi. Začenjajo ga utrinki iz preteklosti, iz šolske kronike, pogovori s krajani, ki so bili že dolgo tega šolarji, nadaljujejo z zapisi o sedanjem življenju in delu v šoli ter z »znanstveno—fantastičnimi« videnji šole prihodnosti. Zanimivo, prikupno. POKLICNA POSVETOVALNICA Odgovarja mag. Franc Belčič Jure: Upam, da bom osmi razred končal s prav dobrim uspehom. Med vsemi predmeti mi je najbolj pri srcu kemija, zato sem se že skoraj odločil, du grem zu kemijskega tehnika. Vendar se je po daljšem pogovoru s starši zapletlo. Kemijska šola v Ljubljani je predaleč, da bi po pouku lahko pomagal doma, kjer imamo manjšo kmetijo. Ali je kaj podobnega, kar diši po kemiji, vsaj v Kranju? Po štirih letih bi se rad zaposlil, pa tudi brez štipendije se ne bom mogel šolati. V Kranju sta najmanj dva programa, ki bolj »dišita po kemiji«: gumarska dejavnost in tekstilno — kemijska tehnologija. V obeh je predvideno tudi štiriletno šolanje, ki vodi do tehnika, Po zbranih podatkih in izkušnjah menim, da z vpisom — če se boš tako odločil — ne bo težav, ker je šolskih mest za novince dovolj. Gorenjske organizacije ponujajo za prihodnje šolsko leto obilico kadrovskih štipendij. Kranjska Sava razpi suje" za gumarskega tehnika 30 štipendij, razen tega dve štipendiji tržiški Peko in eno kranjska Planika. Za tekstilno —kemijskega tehnika čaka devet štipendij; Štipenditorji so Tekstilindus iz Kranja, HPT Tržič, žirovska Etiketa in škofjeloški Šešir. Seveda je pomen kemije poudarjen še v drugih programih, denimo v naravoslovno—matematični usmeritvi, v gostinstvu (kuharski tehnik) in podobno. Skratka, izbira je že brez Ljubljane precej pestra. Znova se pogovori s starši in morda še s poklicnim svetovalcem. Moda Ste za kratko bluzo? Spominja na nekdanje angleške vojaške bluze, ki so bile takoj po vojni zelo priljubljene tudi med dekleti. Zdaj so spet tu, vendar z malce širšimi rameni in rokavi. Zraven se poda ozko krilo s pasom, ki ga potegnemo skozi »tunel« na obeh straneh. Krilo ima tudi žepe, in sicer všite, leže pa postrani. Krilo je tudi malo krajše. Odlično pa bodo k takšni bluzi pristajale tudi hlače. Sploh so hlače in bluze letos zelo modne. Naš narod je dober in to samo kvari voditelje. Dušan Radović Njena politiki — Jože, ne bi rada, * mi letos za rojstni da° isto kot lani... — Saj ti lani nisem sar dal! — No, vidiš... Zbiramo recepte za originalne Gorenjske Z Jesenic se nam je oglasila Ema Čelesnik, ki je že koie v Murki, kjer je delala, veljala za odlično kuharico. Zdaj, ^ upokojena, kuha za veliko družino, kar za dvanajst lJu^.'Jjj]. slala nam je svoje recepte za dober, zdrav in ne predrag]60 nik za kosilo. Juha iz ovsenih kosmičov Na olju ali masti — lahko je tudi margarina ali m3^0^ prepražim 4 do 5 žlic ovsenih kosmičev. Zali jem s 3/4 U^8^ de. Posebej kuham zelenjavo: petršilj, por, zeleno, ^^-^ (to imam v vrečah v zamrzovalniku) Dodam še dve brin°vl'L godi in muškatni orešček. Ko se dobro pokuha, precedim V £ sodo, kjer se kuhajo kosmiči. To delam zato, da je Juna. j01 okus po zelenjavi pa ostane. Juha mora počasi vreti 3/4 ure, nato dodam jušno kocko ali žlico vegete. Zrezki iz mletega mesa V malo mleka namočim 2 žemlji ali za toliko belega ha. Dobro zmečkam in pazim, da zmes ni premokra. ^JtjjJ 1 žlico pšeničnega zdroba, 2 celi jajci, 1 žlico vegete, 1" ^, naribanega sira, česen, majaron in mleto meso. Dobro P1 mešam in pustim stati pol do ene ure, še enkrat premešan1 če se mi zdi, da je preredko, dodam še malo drobtin. v , Oblikujem zrezke, jih povaljam v drobtinah in spe** vročem olju. Krompirjeva solata ^ V skledo narežem čebulo, solim, dodam olje kis, P0^ majonezo ali gorčico, dobro premešam in pustim stati to časa, da se medtem skuha in ohladi krompir. Skoraj ohlaj krompir narežem in zmešam s prelivom. ____y Zahvaljujemo se Evi Čelesnik, čakamo pa še druge $ spodinje. Morda kaj posebno dobrega pečete. . . . ZAKAJ ZAMUJAM POUK Da sem zjutraj večkrat zaspal in zamudil P°UH'postaja več vzrokov: prvi je moje nočno življenje, sa^-logo začnem pisati šele po osmi uri zvečer, nato se ^ sih še učim, pa tudi v zanimivo branje se okrog des ^ ah enajstih še zapičim. Drugi vzrok je mamica, K obnaša meni podobno, le da nočno dejavnost V° ^ še za par ur, zjutraj pa trdno sklene, da bo hodila s kurami. Tretji vzrok je naša bedasta budilka, ki ravno takrat, ki še vsi spimo. Ko se že bašem skozi ^ ta, se pojavi četrti vzrok: potuhnjeno se maček spi mimo mojih nog, plane po stopnicah v sobo in n&\e$* krat zbezlja pod posteljo. Mamica reče nekaj grd va jaz ji odgovorim v istem tonu. Preden mačka zbe 0j na prosto, mamičin avtobus že odpelje s postaje, pouk pa se že tudi začne. ..pO Sklenil sem, da kupimo novo uro, ki bo zvoni .& pameti, mamico preselimo v kurnik, namesto m kupimo stroj, ki nas bo zjutraj metal iz postelje Peter Šolar, 6. c r. OŠ Josipa Plemlj* OB KMEČKI PECI V soboto smo imeli naravoslovni dan. Pop0 p-smo se zbrali v dvorani. Starejši krajani so narn P zali, kaj so delali v zimskih dneh ob kmečki PeC\0&' Pavel Zajmenov in jaz sva pletla košare in .^e Uporabila sva desko za dno, leskove palice in $efl vitre. V desko so bile nasajene palice. Okoli nj prepletal vitre. Tako je počasi nastajal koš. Drugi učenci so delali ptičje hišice, kuhali V se pogače, pletli, delali spile. Ogledali smo si tudi, ka• $ naredi pehar, lestev, lesene cokle in kako se kosa in srp. qS\0' Na koncu je bil kulturni program. Ves nara vni dan je bil zanimiv in poučen. Miha Lindav, 2. r. OŠ Lojze Meglic In Marjan Mali sta bila šolarje učila izdelovati ptičje hišice.— mojstra«, Foto: D. 52*. 13. MARCA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. stran (mmMmssmcsLAS TV SPORED sobota 14. marca 8.50 9^0 9.45 9.50 <-40 U.45 16.30 2* 8.55 19.00 S26 9.30 20.15 k 88 15.00 10.15 20 ■50 ss 22.5? Planica 87 — prenos Radovedni Taček; Kamen, 2- oddaja Pamet je boljša kot žamet J- Ribičič: Nana, mala °pica, 2. del — Nina se vrne Kako narišeš pravljico folklorni ansambel La Capoliero Propagandna oddaja Planica '87, prenos Poročila Dirka na srebrnem Motorju, ameriški film Zdravilne vode: Rimske toplice. Laško Rokomet Da ne bi bolelo Risanka Propagandna oddaja Danes: Planica 87, Inovator leta Vreme TV dnevnik Zrcalo tedna Propagandna oddaja Porabci danes: Zamejci v Cankarjevem domu. Prenos Propagandna oddaja Pod drobnogledom: Planica 87 TV dnevnik Dempsev in Makepeace, zadnji del angleškega filma Portret Kirka Douglasa Steze slave, ameriški film ._Oddajniki II. TV mreže: Test Jugoslavija, dober dan Zmeda v nebeški palači, ^tajski film Zlom, TV nadaljevanka ]V dnevnik Glasbeni večer: Koncert *agrebških solistov na SVEM-u Poročila feljton *|azz na ekranu Športna sobota Premor Posnetek ročk koncerta — Bajaga in inštruktorji ~^__Zagreb I. program: 1*00 Tu"'03 87 1rXz 'zbor iz Programa plus 153? ^0roči,a g JV koledar l6ic Narodna glasba 1)0n Sedem TV dni 'Ban »oncert * Moša Pijade, h v. dokumentarna oddaja *5 TV dnevnik a Boljše življenje, 2l(K "Urnoristična oddaja $2 '9rani film $S ^ dnevnik Posnetek ročk koncerta — Bajaga in inštruktorji IfcDEUA 14. marca 50 % s h i50 6 Poročila Ziv žav Ranica 87 Dempsey in Makepeace, Ponovitev 9. dela angleške Nanizanke Ranica 87 f račji dol, ponovitev 5. jjo'a ameriške nanizanke Propagandna oddaja Planica 87 P'knik v Rogaški Slatini, I. oddaja ^alu, 7. del brazilske ^adaljevanke Pod drobnogledom: P'anica 87 Propagandna oddaja Svetišče, ameriški film ^ojtrica domačih jj'8anka ropagandna oddaja °anes: Knjiga vrerne 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 M. Krleža — Štivičič: Potovanje v Vučjak, 7. del nadaljevanke TV Zagreb 21.05 Propagandna oddaja 21.15 Glasbena oddaja 22.05 Športni pregled 22.50 Poročila _Oddajniki II. TV mreže: 8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri, oddaja za JLA, igrani film 12.00 Oddaja resne glasbe 17.15 Šport 18.45 Izviri, dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna serija 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Mansfield park, angleška nadaljevanka 22.00 Čas, ki živi: Ive Šubic 22.30 Poezija TV Zagreb I.program 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 14.00 Krištof Kolumb, TV nadaljevanka 15.00 Nedeljsko popoldne 17.30 Žilava ženska, amer. film 18.55 Potovanje dr. Dolittla 19.30 TV Dnevnik 20.00 Vroče plače, zadnji del TV nadaljevanke 21.00 Zabavno glasbena oddaja 23.05 Planine Jugoslavije:Po-horje PONEDELJEK 16.marca 10.05 Zrcalo tedna 10.25 Goslač na strehi, ameriški film 17.05 Zrcalo tedna 17.25 Poročila 17.30 Radovedni Taček, 3. oddaja: Zmaj 17.45 Vroče—hladno, 5. oddaja TV Sarajevo 18.15 Glasbeni ropot 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 P. Scott: Dragulj v kroni, 12 del. angleške nadaljevanke 20.55 Propagandna oddaja 21.05 Aktulno: Zakaj spreminjamo ustavo 22 45 TV dnevnik 23.00 Retrospektiva Jugoslovanske televizije _Oddajniki II. TV mreže: 16.00 Dober dan, šport 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroška oddaja 17.45 Igrarije, otroška oddaja 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20 00 Argumenti, zunanjepolitična oddaja 20.30 Mali koncert (popularne glasbe) 20.45 Včeraj, danes, jutri 21 05 Dnevnik vaškega župnika, francoski film 22 35 Znanost in mi TV Zagreb I. program 8 25 Poročila 8.30 Songi iz avtobusa, otroška oddaja 8.45 Igrarije, otroška oddaja 16.00 Dober dan, šport 17 10 Kronika Bjelovarja in Va raždina 18.00 Izobraževalna oddaja 18.40 Številke in črke — kviz 20.00 Zgodbe s konca hodnika, drama 21.10 Moja domovina 21.55 TV dnevnik 22.15 Hit meseca TOREK 17. marca 10 05 TV mozaik - Šolska TV: Vesolje: Potovanje skozi prostor in čas ^rn(?1*ri*k' ,i,m Ognjeviti fantje (prizor na sliki) je črno-I trij. r'*tična pustolovska zgodbica, v kateri so glavni junaki '«rrri °'n' Pr'i*telji. Po zadnji zmagi se zatečejo na zapuščeno Hu j Ko pa v nekem zaboju najdejo žensko truplo, v hladil ^d|w*n*ko glavo, v luknji za kolibo kup človeških kosti, se p'1'0 za beg, saj je konec vsake šale... 5°vichV''0, da 'e *',m Wa,ka *nane9a režiserja Petra Bogda S)odka B(len redkih, ki fte kaže človeško toplino in humanost. % j 8 Je posneta po resnični. Govori o 16- letnem dečku, ki ^ka bolezen iznakazila obraz To mu povzroča nepri p " 'n probleme v življenju ter stikih z ljudmi. ^ty*. *• nekaj besed o nemški nagi komediji Najstnica. Šo &rifiar? *vr°P,k8 visoke družbe niso tako nedolžne kot je pre n rtjihov ravnatelj Rade se igrajo z živimi »lutkami« 11.10 Tuji jeziki: Angleščina II 11.40 Tuji jeziki: Francoščina II 16.20 TV mozaik — ponovitev 17.25 Poročila 17.30 Miti in legende — Iz Nove zaveze: Svetopisemske prilike II 17.45 Tedenski zabavnik, 2. oddaja TV Sarajevo 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Življenje za življenje, dokumentarna oddaja TV Beograd 20.30 Novi Sad: Košarka — finale PPZ 22.00 Propagandna oddaja 22.05 TV dnevnik 22.15 J. C. Carriere: Ponedeljek, francoska drama _Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Test 17.30 Tuji jeziki — ponovitev 18.30 Premor 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 Rezerviran čas, kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Ko se korenin zavemo: Najhujša preizkušnja, 7. epizoda 21.00 Žrebanje lota 22.00 Včeraj, danes, jutri 22.15 Diskofolk 23.00' Kako je z vašim očetom TV Zagreb I. program 8.30 Portret znanstvenika v mladosti, otroška oddaja 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 13.45 Prezrli ste, poglejte 16.00 Dober dan, informativno — mozaična oddaja 17.30 Portret znanstvenika v mladosti, otroška oddaja 18.30 risanka 18.40 Številke in črke — kviz 20.00 žrebanje lota 20.05 Dragulj v kroni, angleška nadaljevanka 21.00 Teme in dileme, kontaktni magazin 22.55 Via satelit SREDA 18. marca 10.05 J. C. Carriere: Ponedeljek, francoska drama 11.25 Življenje za življenje, dokumentarna oddaja TV Beograd 16.10 TV mozaik — ponovitev 17 30 Poročila 17.35 L. Suhadolčan: Primožev dnevnik, 3. oddaja 18.20 Skrivnosti morja, 6. del dokumentarne serije 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Film tedna: Divje rože, kanadski film 22.35 Propagandna oddaja 22.45 TV dnevnik _Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroška serija 18.00 Znati ljubiti, izobraževalna serija 18.30 Premor 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 22.30 TV dnevnik TV Zagreb I. program 8.30 Slepi potnik, otroška oddaja 9.00 TVvšoli 13.45 Prezrli ste, poglejte 14.55 V/ v šoli 16.00 Dober dan, informativno—mozaična oddaja 17.10 Kronika Karlovca, Siska in Gospića 17.30 Slepi potnik, otroška oddaja 18.00 Majhne razlike in njihove velike posledice, izobraževalna oddaja 18.40 Številke in črke — kviz 20.00 Športna sreda - nogomet - četrt finale Evropskih pokalov — II. tekme 23.30 Filmske uspešnice, zabav-noglasbena oddaja ČETRTEK 19. marca 9.45 9.55 10.45 11.45 12.15 12.55 16.15 17.15 17.20 18 05 18.45 18.55 Propagandna oddaja Sarajevo: Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (m), prenos I. teka Šolska TV — Filmska vzgoja — Kaj je film — Prostor v filmu Domači ansambli: Ansambel F. Miheliča Propagandna oddaja Sarajevo: Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (m), prenos II. teka Šolska TV — ponovitev Poročila J. Ribičič: Nana, mala opica, 3. del — Novo življenje Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (M), posnetek iz Sarajeva Risanka Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.05 Vegetina kuhinja in Propagandna oddaja 21.15 G. Torrente Ballester: Sonce in sence, 5. del španske nadaljevanke 22.10 TV dnevnik 22.25 Mir in razorožitev, dokumentarna serija OZN, 15. del _Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik 17.30 Smogovci, otroška serija 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Premor 18.40 številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodna glasba 20.30 Poročila 20.40 Porota 22.10 Knjige in misli TV Zagreb I. program 9.25 Poročila 8.30 Smogovci, otroška serija 9.00 TVvšoli 10.45 Poročila 13.55 Prezrli ste, poglejte 14.55 TVvšoli 16.00 Dober dan, ifnormativ- no —mozaična oddaja 17.10 Kronika Splita 17.30 Smogovci, otroška serija 18.00 Izobraževalna oddaja 18.40 Številke in črke-kviz 20.00 Politični magazin 20.55 Izbrani trenutek 21.05 Kino oko: Igrani film 23.20 Via satelit 18.15 Izkušnje in preizkušnje: Delamo za 1948 18.45 Risanka 18.55 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 E. Anhalt: Peter Veliki, 7. del sovjetsko—ameriške nadaljevanke 20.55 Propagandna oddaja 21.05 Po sledovih Slovencev v svetu — IV.: Dežela neskončnih možnosti, 2. del 21.45 Propagandna oddaja 21.50 Rezerviran čas 22.00 TV dnevnik 22.15 Želva na hrbtu, francoski film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroška oddaja TV Skopje 18.00 Znanost 18.30 Premor 18.40 številke in črke — kviz 19.00 Ptuj — 86, 3. oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavnoglasbena oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Dr. Faust, ameriški film 23.15 En avtor — en film TV Zagreb I. program 8.20 Poročila 8.25 Otroška oddaja TV Skopje 8.55 TV v šoli 9.55 Bjelašnica — Veleslalom (Ž), prenos I. teka 10.45 Poročila 10.55 TVvšoli 12.25 Bjelašnica: Veleslalom (Ž), prenos 2. teka 14.00 Prezrli ste, poglejte 16.00 Dober dan, informativno — mozaična oddaja 17.30 Šaram—Baram, otroška oddaja TV Skopje 18.00 Znanstveni pogovori 18.40 Številke in črke - kviz 19.10 Risanka 20.00 Hobotnica, TV nadaljevanka 21.00 Zabavnoglasbena oddaja 22.20 Kulturni magazin — V petek ob 22.h Kranj radio žiri PETEK 20. marca 9.45 9.55 10.45 11.45 12.15 12.25 15.35 16.35 17.20 17.25 17.50 Propagandna oddaja Sarajevo: Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (ž), prenos I. teka Tednik Videc^odba, ponovitev Propagandna oddaja Sarajevo: Svetovni pokal v alpskem smučanu — veleslalom (ž), prenos II. teka Tednik, ponovitev Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (ž), posnetek iz Sarajeva Poročila Makedonske narodne pripovedke Fračji dol, 6. del ameriške nanizanke Žlri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96,4 MHz Nedelja, 15. marca 9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Iz zgodovine naših krajev 10.00 Varnostno — politična ocena občine Šk.Loka (v živo) 11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo 11.45 Čestitke in pozdravi Torek, 17. marca 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Problematika izvenšolskih dejavnosti 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Inovator meseca — Zdravstveni nasveti 18.00 Novice in dogodki — Glasbena pravljica _ Četrtek, 19. marca 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas • 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Srečanje z invalidi — Stanovanjska posojila 18.00 Novice in dogodki — Otrok med domom in vrtcem RADIO PETEK. 13. marca Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8 35 Glasbena pravljica - 9.05 Glasbena mati neja - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12.10 Vedri zvoki - 12.30 Kme tijski nasveti - 12.40 Iz glasbe ne tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13 00 Da nes do 13.00 —ih - Iz naših krajev - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13 30 Od melodije do melodije - 14.05 Majhne ničevosti — glasba k pantomimi, K. 299 VVolfganga Amadeusa Mozarta - 14.30 Člo vek in zdravje - 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vr tiljak želja - 17 00 Studio ob 17.00-ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 18.15 Gremo v kino - 19.45 Pojemo in godemo -20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22 30-24 00 Iz glasbene skrinje - 00.05 — 4.30 Nočni program -glasba SOBOTA, 14. marca Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Sobotna matineja - 10.05 Dopoldne ob lahki glasbi -11.05 S poti po Jugoslaviji -11.30 Srečanja republik in pokrajin - 12.10-14.00 Naši poslu šalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Glasbena panorama -16.00 Vrtiljak in EP - 16.40 Lojtr-ca domačih - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim -20.00-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Od tod do polnoči -00.05-5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 15. marca Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -807 Radijska igra za otroke -9.05 Še pomnite tovariši - 10.05 Nedeljska matineja 11.00-13 00 Naši poslušalci če stitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za naše kmetovalce - 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Nedeljska reportaža — 16.05 Humoreska tega tedna — 16.30 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 20.00 -22.00 V nedeljo zvečer -22.20-23.00 Glasba za prijeten konec tedna - 23.00-4.30 Nočni program — glasba PONEDELJEK, 16. marca Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12.10 Veliki revijski orkestri -12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije -13.50 Ponedeljkov križemkraž -14 30-15.25 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba -16.00 Vrtiljak želja in EP - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -20.00 Kulturni globus - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.50 Literarni nok turno - 23.05 Zimzelene melodije — 00.05 — 4.30 Nočni program — glasba TOREK, 17. marca Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za -11.05 Ali poznate? - 11.35 Naše pesmi in plesi — 12.10 Danes smo izbrali - 13.00 Danes do 13.00-ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije -14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00-ih - 18.00 Sotočja -19.45 Glasbena medigra - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 00.05 -4.30 Nočni program - glasba SREDA, 18. marca_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Govorimo angleško - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri — 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 22.30 Zimzelene melodije - 22.50 Literarni nokturno - 00.05-4.30 Nočni program -glasba ČETRTEK, 19. marca Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.40 Od vasi do vasi - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost -15.10 — 15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17-ih - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.45 Lepe melodije - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica -00.05-4.30 Nočni program -glasba KRANJ CENTER 13. in 14. marca: amer. — ital. ak cij pust film CYBORG ob 16., 18. in 20. uri, (14. marca ob 22. uri) premiera amer. pust. filma OGNJEVITI FANTJE, 15. marca: amer. komedija OBUPANO IŠ ČEM SUZANO ob 10. uri, kanad film TA PARK JE MOJ ob 15 uri, amer.-ital. akcij, film CYBORG ob 17. in 19. uri, premiera amer drame MASKA ob 21 uri. 16., 17. in 18. marca: amer akcij glasb, film ZADNJI ZMAJ ob 16. in 18. uri, ob 20 uri MINI FEST 87, 19. marca: ital. komedija BUD SPENCER V AKCIJI ob 16 in 18 uri, amer. akcij, film MINI FEST 87-ČRNI MESEC ob 20 uri KRANJ STORŽIČ 13. marca: amer fant film NE KONTROLIRANA MOČ ob 16., 18. in 20. uri, 14. marca: amer. komedija OBUPANO IŠČEM SUZANO ob 16.. 18 in 20 uri, 15. marca: amer komedija SME ŠNE STRANI ZGODOVINE ob 14 in 18. uri, amer. akcij film ROCKV III ob 16. uri, premiera nem erot filma NAJSTNICA ob 20. uri, 17. marca: nem. erot film NAJSTNICA ob 16., 18 in 20 uri, 18. marca: amer krim film UMAZANI INŠPEKTOR HA Rl ob 16., 18 in 20 uri, 19. mar ca: amer komedija SMEŠNE STRANI ZGODOVINE ob 16., 18. in 20 uri KAMNIK DOM 14. marca: amer pust film AGENT ŠT. 1 - UUBI IN UBIJA ob 16. uri, amer. akcij ZADNJI ZMAJ ob 18 in 20. uri, premiera franc. krim komedije POKVAR JENI POLICAJI ob 22. uri, 15. marca: franc. krim. komedija POKVARJENI POLICAJI ob 15. uri, amer glasb film ZADNJI ZMAJ ob 17. ip 19 uri, premiera amer. detektiv, filma 8 MILIJO NOV NAČINOV SMRTI ob 21. uri, 16. marca: franc. krim. komedija POKVARJENI POLICAJI ob 18. uri, amer. akcij film CY BORG ob 20. uri, 17. in 18. mar ca: amer. akcij. pust. film CY-BORG ob 18 in 20 uri, 19. marca: amer krim film UMAZANI INŠPEKTOR HARI ob 18 in 20. uri TRŽIČ erot film NAJSTNICA ob 20. uri, 19. marca: amer. film MASKA ob 20. uri CERKLJE 14. marca: amer. film ZAKLAD CARJA SALOMONA ob 16. in 18. uri, ital. erot. film NUNA IZ MONZE ob 20. uri, premiera amer. detektivke 8 MILIJONOV NAČINOV SMRTI ob 22. uri, 15. marca: amer pust film ZAKLAD CARJA SALOMONA ob 15 in 17. uri, ital. erot. film NUNA IZ MONZE ob 19. uri, premiera amer. pust filma OGNJEVITI FANTJE ob 21. uri, 16. in 17. marca: ital. komedija BUD SPENCER V AKCIJI ob 17. in 19. uri, 18. marca: amer komedija SMEŠNE STRANI ZGODOVINE oh 17 in 19.uri DUPLICA 14. marca: kanad film TA PARK JE MOJ ob 18. in 20. uri, 15. mar ca: amer komedija OBUPANO IŠČEM SUZANO ob 15 uri, amer komedija KOLO SREČE ob 17. ir. 19 uri, 18. marca: nem 14. marca: amer. komedija KOLO SREČE ob 20 uri, 15. marca: amer. krim. film UMAZANI INŠPEKTOR HARI ob 17. in 19. uri JESENICE ŽELEZAR 13. marca: ital. komedija BUD SPENCER V AKCIJI ob 16. in 18. uri, franc. komedija MAŠČEVANJE PERNATE KAČE ob 20 uri, 14. marca: ital komedija BUD SPENCER V AKCIJI ob 16. in 18. uri, premiera nem. erot. filma NAJSTNICA ob 20. uri, 15. marca: amer. risani film ZAJČEK DOLGOUHI - NA MAH DVE MUHI ob 10. uri, ital. komedija BUD SPENCER V AKCIJI ob 16., 18. in 20. uri, 16. marca: amer. pust. film OGNJEVITI FANTJE ob 16., 18 in 20. uri, 17. marca: premiera jugosl. koprodukcije ČUDEŽNI GOZD ob 16. uri, amer pust film OGNJEVITI FANTJE ob 18. uri, premiera amer filma IDIOTSKA NOČ ob 20. uri, 18. marca, amer.jugo . risani film ČUDEŽNI GOZD ob 16. uri, amer. pust. film OGNJEVITI FANTJE ob 18. uri, amer. kome dija HANNAH IN NJENE SE STRE ob 20 uri, 19. marca: amer. - jugosl.risani film ČUDE ŽNI GOZD ob 16. uri, franc. ko medija MAŠČEVANJE PERNA TE KAČE ob 18 uri, premiera amer. glasb filma PLESALCI ZA PRVO MESTO ob 20 uri JESENICE PLAVŽ 14. marca: franc. komedija MAŠČEVANJE PERNATE KAČE ob 18. in 20. uri, 15. marca: franc. komedija MAŠČEVANJE PERNATE KAČE ob 16. in 18. uri, amer. erot. film ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK ob 20. uri, 16. marca: amer komedija KOLO SREČE ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 13. marca: amer. detektivka 8 MILIJONOV NAČINOV SMRTI ob 18. uri, 15. marca: amer. drama MASKA ob 19. uri RADOVUICA 13. in 17.marca: amer. film NORA INVAZIJA NA KALIFORNIJO ob 20. uri, 14. marca: amer. film NORA INVAZIJA NA KALIFORNIJO ob 18. uri, amer. pust. film KOMANDOS ob 20. uri, 15. marca: amer. krim. film KOMANDOS ob 18. uri, angl. krim. film BASKERVILSKI PES ob 20 uri, 16. marca: amer. krim. film KOMANDOSA ob 20. uri, 18. marca: angl. krim. film BASKERVILSKI PES ob 20. uri, 19. marca: amer. film LET NAD KUKAVIC JIM GNEZDOM ob 20. uri BLED 13. marca: amer. pust. film PROFESIJA KOMANDOS ob 20. urL 14. maroa: amer. fant. film NOČ KOMETOV ob 20. uri, amer. pust. film PROFESIJA KOMANDOS ob 20. uri, 15. marca: amer. pust film PROFESIJA KOMA DOS ob 18. uri, angl. film DOŽIVLJAJI PRALCEV OKEN ob 20. uri, 16. in 19. marca: angl. krim. film BASKERVILSKI PES ob 20. uri, 17. marca: amer. pust. film KOMANDOS ob 20. uri, 18. marca: amer. vojni film NORA IN- VAZIJA NA KALIFORNIJO ob 20. uri BOHINJ 14. marca: angl. krim. film BASKERVILSKI PES ob 20. uri, 15. marca: amer. fant. film NOČ KOMETA ob 20. uri, 19. marca: amer. film NORA INVAZIJA NA KALIFORNIJO ob 20. uri ŽIRI 14. marca: amer. drama DIVJE ŽIVLJENJE ob 20. uri, 15. marca: amer. drama DIVJE ŽIVLJENJE ob 17,10,17. marca: franc. akcij, film POLICAJ NA ROBU ZAKO NA ob 20. uri POLJANE 13. marca: slov. drama CRI-STOPHOROS ob 19. uri, 15. marca: amer. avant. film DRAGULJ Z NILA ob 17. uri, 17. marca: ital. erotič. film MIRANDA ob 19. uri ŽELEZNIKI 13. marca: amer. komedija DIRKA CANNONBALL II ob 18. in 20. uri, 14. marca: slov. drama CRISTOPHOROS ob 20. uri, 15. marca: franc. krim. film SPECIALISTI ob 18. in 20. uri, 18. marca: amer. film DRAGULJ Z NILA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA 13. marca: franc. krim. film SPECIALISTI ob 18. in 20. uri, 14. in 15. marca: amer. komedija DIRKA CANNONBALL II ob 18. in 20. uri, 17. in 18. marca: jugosl. komedija PROSTOVOLJCI ob 18. in 20. uri, 19. marca: ital, erot film MIRANDA ob 20. uri GLAS 8. STRAN REPORTAŽA Petra Škofic, glavna in odgovorna urednica mladinskega časopisa Naprej MLADINSKO VODSTVO SE NE VTIKA V VSEBINO ČASOPISA Kranj, 10. marca — »Pišemo o problemih, ki se postavljajo pred mladino in družbo, in zapolnjujemo verzel, ki jo pri tem puščajo druga sredstva javnega obveščanja,« pravi Petra Škofic z Mlake pri Kranju, študentka drugega letnika sociologije na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani in poldrugo leto glavna in odgovorna urednica Napreja, glasila kranjske mladine. Mladinsko vodstvo se ne vtika v vsebino časopisa — Ko ljudje z že osivelimi lasmi in s šestimi, sedmimi križi v kioskih sprašujejo za mladinsko glasilo, pomeni, da je časopis dober, zanimiv, kritičen in da obravnava probleme, ki ne zadevajo zgolj mladega rodu. Tako je z Mladino vajo popravke, sprašujejo to in ono. Se to dogaja tudi urednici Napreja? »Tudi — po izidu časopisa ali še prej. Ko sem za številko, ki je izšla pred dnevi, napisala komentar o peripetijah glede plakata za zvezno mladinsko štefeto, so me poklicali in mi odsvetovali objavo članka, češ da družbene razmere niso ugodne. To ni bila prepoved objave ali uradna cenzura, šlo je za prijateljsko pregovarjanje, kakršno poznajo tudi v drugih časopisih. Tak način se mi ne zdi v redu, ker onemogoča objektivno poročanje in anagažirano novinarstvo. V tako majhnem prostoru, kot je kranjski, so vplivi še močnejši kot na višjih ravneh.« —In kaj je bilo v (neobjavljenem) komentarju spornega? »Zgovarjala sem stališče, da so bili odzivi na plakat izrazito čustveno obarvani in nerazumski in da ni bilo pripravljenosti za demokratičen dialog. Ob spornem plakatu se je tudi najbolje pokazalo, kako v naši družbi reagiramo ob tako k nove številke Napreja Cerkev je sicer ločena od države, ni pa ločena od družbe Intervju z naslovnim škofom dr. Vekoslavom Grmičem Mladinske veroučne skupine v Kranju Akterji štrajka na cesti? K štrajku v Savi Posest Ene Edine Zveličavne Resnice je katastrofa vsakega družbenega organizma Intervju z dramatikom Rudijem Šeligom, predsednikom Društva slovenskih pisateljev in tako se zadnje čase dogaja tudi z Naprejem, časopisom kranjske mladine. »Ko smo v Kranju pred nedavnim na stojnici delili Naprej, je kar hitro pošel. Podobno je v trgovinah, knjižnicah, šolah in v drugih mestih, kamor ga redno dostavljamo. V eni od zadnjih številk smo objavili tudi naročilnico, s čimer smo bralcem dali možnost, da se brezplačno naročijo na časopis. Odziv je dober, saj poštar vsak teden prinese kar zajeten šop dopisnic in kuvert. To nas razveseljuje in obenem spodbuja; še posebej pa smo veseli, če nam tudi starejši ljudje rečejo: »Le tako naprej!« Pred nedavnim nas je v redakcijo poklical bralec Napreja iz tovarne Save in dejal, da se mu zdi zelo v redu, kar smo pisali o štrajku v Savi... Ljudje vedo, da Naprej obstaja in redno izhaja: ob izidu vsake številke razobesimo plakate v Kranju, na gimnazijski stavbi imamo napis NAPREJ, o izidu obveščamo tudi prek Gorenjskega glasa.« Vroči jutranji telefon in prijateljsko pregovarjanje —Uredniki (in novinarji) poznajo poleg telefonskih klicev s pohvalami (ki so v novinarstvu zelo redke) tudi vroči jutranji telefon po izidu številke. Bralci kritizirajo, zahte- nepomembni zadevi, kot je plakat, medtem pa ob stran porivamo dejanske probleme — nizek življenjski standard ljudi, inflacijo, upadanje izvoza, štrajke.... Za avtorje plakata zahtevamo »glave« (beri: kazni), za tiste, ki so krivi za Fe-ni, Obrovec, za druge zavožene investicije ter za veliko zadolženost pa nič.« Zrelost in odprtost vodstva — Vrniva se k Napreju. Kakšna je njegova uredniška politika? »Pišemo o problemih, ki žu-lijo mladino in družbo. (Mladinski problemi so namreč tudi družbeni — in obratno). Skušamo zapolniti vrzeli, ki jih pri obravnavanju mladinskih problemov puščajo druga sredstva javnega obveščanja v občini.« — Ko je pred osmimi, devetimi leti eden od takratnih piscev Napreja kritično osvetlil razmere v kranjskem klubu študentov, predvsem nedelo, je predsedstvo občinske konference ZSMS več kot uro razpravljalo o članku in se spraševalo, ali je primeren za objavo ali ne. Ima tudi zdajšnji Naprej takšne in podobne težave? »Prvo, kar je treba poudariti, je to, da nismo glasilo občinske konference ZSMS Kranj, temveč glasilo kranjske mladine. V tem oziru smo ^unostojni, na pa (udi v finan- čnem. Vse račune za pripravo in izdajo časopisa plača občinska konferenca iz svojega proračuna. Pri izdaji zadnjih številk nam je s cenejšim tiskom pomagal Gorenjski tisk, nekaj pa smo iztržili z reklamo Iskre Delte. Razmišljamo tudi o tem, da bi sčasoma uvedli malenkostno plačilo za posamezni izvod in naročnino. Prej pa moramo še izboljšati vsebino in postati zanimivejši.« — Kako je torej z vplivom predsedstva in mladinskih funkcionarjev na vsebino časopisa? »Boštjan (predsednik občinske konference ZSMS Kranj Boštjan Šefic — op. p.) in drugi mladinski funkcionarji se seznanijo z vsebino časopisa enako kot drugi bralci —- po izidu številke. Mislim, da se v tem kažeta zrelost in odprtost mladinskega vodstva. Pa ne le to: takšen odnos je nujen za novinarsko delo. Pomembno vlogo pri tem ima tudi izdajateljski svet, vodi ga Jože Kristan, v njem pa prevladujejo mladinci.« S stranskega na glavni tir — Teme, ki se jih lotevate v zadnjih številkah, so bile še do nedavnega na stranskem tiru. Naprej gre dlje od tega in jih postavlja na glavnega, mar ne? »Drugi časopisi niso kaj dosti pisali o štrajku v Savi. Mi smo podprli delavce. Naša novinarka je bila tudi na seji disciplinske komisije v Savi. Ob tem, da so jo postrani gledali, so ji kajpak očitali tudi neobjektivnost. Kritično smo pisali tudi o razmerah v kranjski gimnaziji, o kulturnem dogajanju v Kranju, v zadnji številki pa o mladih in religiji. Dejstvo je, da mladi hodijo tudi v cerkev in da se je doslej o tem bolj malo pisalo. Naprej se sprašuje, ali vera pomeni mladim alternativo. Cerkev je različno reagirala na naše namene o pisanju: ponekod so nas lepo sprejeli, drugod so nas zavrnili, češ da nismo verski časopis.« — Kaj pripravljate za naslednje številke? »O ustavnih spremembah se bomo pogovarjali s Cirilom Ribičičem in z Matevžem Krivi . cem, pisali pa bomo tudi o homoseksualnosti. Vsak mesec bomo pripravili okroglo mizo: prvo bomo posvetili položaju kulture v Kranju, možnostim za ustanovitev kulturnega centra in za večjo povezanost kulturnikov, na drugi bo na slovni škof dr. Vekoslav Grmič: govoril o teologiji osvoboditve in teologiji socializma.« — Skupina, ki pripruvlju Naprej, je vse številčnejša. Tudi to je dober znak za obstoj in nadaljnji kakovostni napredek časopisa. »Vsega skupaj nas je okrog trideset, peterica je res zagnana in v bistvu žene Naprej od številke do številke, poditi si razdelimo delo. Ko /.biramo gradivo za sestavke, nas pOIM kod še vedno gledajo postrani, nas jemljejo netvsno... Prav srečni smo, če nas kdo povabi, kot nas je, denimo, Prešernovo gledališče na Teden slovenske drame« Končajmo / znanim Napre-jevim opozorilom: Ko prebereš, daj NAPREJ! C. Zaplotnik Plenica, 9. marca — V ponedeljek, ko smo v dolini pod Poncami zbirali gradivo za d& ^ planiško stran, je le malokdo verjel, da bo naslednji dan, torej že v torek, prek velikanke p ^ poskusnem skoku prvi letalec. Trener naše druge reprezentance, Bogdan Norčič, kije Pre ^ naši največji napravi že poletel 181 metrov daleč, vendar z dotikom, je odločil, da se bodo V 'H ~~\i prek skakalnice kranjski skakalec Iztok Melin in Ljubljančana Vili Tepeš in Matja* ^ trije mladi skakalci, posebej pa Iztok Melin, so že doslej velikokrat na skakalnica^\ gnal Vsi smučine, razen tega pa so izredno zanesljivi in samozavestni. Melin je pristal pri 150 ™ tQA} peš pri 136 in Žagar pri 132 metrih. Skakalnico so preskušali tudi v sredo in včeraj ter ug° če so potrebni še popravki. Pripravljalci skakalnic so morali tokrat opraviti veliko delo. Sneg je bil trd in zmrz^t^, pata je bila pogosto prešibka zanj, zato je bilo treba poprijeti tudi za krampe. Pomaga1 m teptalci snega, ratraki, na katerih so bili posebni drobilci snega. V preteklosti so moral111. ^ ^ šteje na skakalnico metati sneg, tokrat pa so ga morali z nje odstranjevati. Sneg je oil Jjj suh, puhel in se ni sprejemal in utrjeval tako, kot bi se moral. Vendar so mojstri priprave u nic tudi tokrat uspeli. Planiška tekma bo zanimiva za gledalce, in kar je še posebej P01?.^ izjemno varna za letalce. Lanski Kulm, ko so se nam ob padcih Akimota in Findeisna jeZl ker ju je premetavalo kot nemočni lutki, se v Planici ne more ponoviti. Poskrbljeno je na vse, celo za malenkosti, ki pa so pri poletih tudi pomembne. F*ričakujemo torej Planico v vsem sijaju... Mato Krznarič, vodja priprave naleta in starter Pripravljenih imamo 15 naletnih mest »Napredujemo. Sneg je suh, puhel in se ne sprijema. Dan prej ga moramo nametati, naslednji dan pa utrditi in šele čez noč se sprime. Če bi bila odjuga, če bi bilo topleje, bi bilo nalet lažje urediti. Vendar bomo kljub temu uspeli,« je dejal v ponedeljek Mato Krznarič, ki je leta 1960 opravil na Bloudkovi velikanki zadnji smučarski skok v svojem življenju. Najdlje je poletel 105 metrov in to je bilo za tiste čase veliko. »Nalet je dolg 150 metrov. Zgleda kratek, vendar je preklemansko strm, posebno če ga moraš takole urejati in gladiti. Pripravljenih imamo 15 glavnin naletnih mest. Ker pa sedaj uporabljamo še posebno prečno letev, je lahko naletov po presoji žirije tudi še enkrat več. Nalet na planiški velikanki je zelo dobro narejen in speljan. Predlanskim, ko so bile dosežene rekordne daljave, so skakali s tretjega ali kvečjemu četrtega naleta od spodaj navzgor.« Mato Krznarič hvali svoje dolgoletne sodelavce na zaletiš-ču. To so Jože Klibar, Drago Gliha, Lojze Pezdirnik, Ožbi Vist.er, Franc Koblar, Peter Štefančič in Luka Prislov. Dolga leta so že skupaj, kar je zelo pomembno, saj vsak ve, kaj in kako mora delati, kaj je dolžnost enega in kaj drugega. »Na tekmi bom starter,« pripoveduje Mato Krznarič. »Povezan sem s tekmovalnim odrom, z žirijo, ki določa nalete. Jaz uresničujem njihove odločitve. Moja skrb je red na vrhu skakalnice, prihajanje skakalcev na startno mesto. Preverjam, če imajo skakalci pravilno in varno pripete smuči ter če imajo žigosane kombinezone. Če kdo nima posebne plombe na kombinezonu, je diskvalificiran. Na startu je ponavadi tiho in mirno. Ne govorimo veliko, saj je za zbranost pomemben prav mir. Skakalca spustim, ko zagori semafor in ko Zidarjev Jože na mostu dvigne zastavico Znak za prosto pot je odmik smučarske palice, ki jo imam zataknjeno na naletu.« Janez Cuznar žičnice Dva din« smuči M človek na svetu Prf Skakalci kljub temu še k^^JN »Žičnico bi sUJJflj N spremeniti. Pri vzpon. Vozičke b'n^'! * čnico podaljšali, bi ^ k Slišali smo, Ja,ni^, t rij smuči na vrh skaK« že,J\ »Več kot 50 letyfi Za par na vrh PrkUpilj na primer ahko - ne dragocen, saj ni D' ^S1 domov denar, da I vtakniti Sarajevski in blejski semafor Planiški komite si je /a letošnjo tekmo /a svetovni pokal se sposodil semafor za izpisovanje rezultatov pri sarajevski delovni organizaciji ZOI 84 (Zimske olimpijske igre); že letos pit ho preskusil tudi semafor, delo blejskega l Imonta iu njegovih kooperantov, na katerega ho izpisoval reklamna in druga sporočila. Semafor bodo odkupili in Kn hod o razen za tekme v Planici uprahljali še za smučarska tekmovanja v Kranjski gori in za mednarodna tekaške tekme v llohinju. Jože Zidar, P ke, določen J metrih, «**%£*P*m delu zalet. d l« 'r mer, če b k(,,uld^ skoeno ><• JL» seilna .n.vza pripravi 00* ^13. MARCA 1987 °*aplotnik i^slavija, Eureka in ^Pleksni program **er Novak ekologija, Rvanje Urednikova beseda Četrto številko Odprtih strani začenjamo z razmišljanjem o dogodkih, ki sta jih povzročilaizid57. številke Nove revije in predlog plakata za praznovanje dneva mladosti. Nadaljujemo s prispevki o bližnji konferenci SZDL o ekologiji, energiji in varčevanju, vključevanju Jugoslavije v Eureko in Kompleksni program ter razmišljanjem ob spremembi ustave. Obudili smo spomin na prelomno leto 1948 in končujemo z odmevi na epigrame Igorja Torkarja, pisanje Janeza Svoljška o slovenskem jeziku in na dogodke, ki jih je sprožila skupina Novi kolektivizem. Upamo, da vas bodo prispevki spodbudili k razmišljanju, še posebej pa nas boste razveselili, če nam boste o svojih razmišljanjih tudi pisali. Naslednjo številko Odprtih strani pripravljajo mladinci. Izšla bo v povečanem obsegu že v petek, 20. marca. LEOPOLDINA BOGATAJ Edo Torkar Le vkup, le vkup, uboga gmajna Franci Zagoričnik Dvojen obraz družbene morale i AN meden 'frjci med strešniki 21_odlbistvenih problemov k manj važnim % m A] lednov Pred P0' Kvi^ se v Sloveniji in JSi ^Pel) obnašali kot tfflWV lastn' hiši: poučeni ilTO • s(m)° imeli veh" JiS^u o »Prispevkih« za jt n*cionalni program, v'?ta nila Nova revija. I K!PotiJ Je predstavil al /h>' Phtkata. ki naj JPi* z zamenjanimi ' P k Povesil Dan mla u8oS|a iviji. ^ Ja/«rajanja je bilo V;Se & s»>šalo dlo Ma lOjp. n ^ čez meje naše n» ^mno odmerjenem kj P^goce ponoviti W;k Je napisanega Cl Menim, da ti V tudi • iviemm, da \ iS T°be> te slovenski B%. lft bilo, je in bo. £e 'jV* Pokojni profesor in A k| Pirjevec - %r» Je bila politična m i^Jo je ka, sami po *B*vwS. Cez to mise A** v »Prispevkih« 'uNsoh h-Z^ojim je j, r'va ,°do slovenskega *J»f?dvMin) Parti n„c) verjamejo r*n° odmerjajo i, ki so nekomu vendarle po okusu, odvračajo čen, ustvarjalen. Brez hujskaškega pogroma zoper Novo revijo, toda tudi brez njenih pretiravanj, natolcevanj na račun jugoslovanskega fedaralizma in njenih narodov in narodnosti. Pluralistično, demokratično razpravo je opravilo malo kas neje tudi P RK SZDL. Slišati je bilo mnenja, da predstavljajo posamična stališča v »Prispevkih« vrh slovenskega nacionalizma. Josip Vidmar je. dovolj prepričljivo in ostro opozoril in spomnil, da so imeli udeleženci narodnoosvobodilnega preporoda v sebi močno vsajen občutek pravičnosti in legitimnosti. Predstavniki Nove revije so se branili, da so zastavili mnenja strokovno, politiki pa so oponesli, da jih obravnava politično, toda nečesa vendarle ni mogoče v VSCJ tej razpravi prezreti: soočanja so potekala pred očmi javnosti. Brez represivnih groženj, nihče ni (slovenskemu) razumniku oponesel pravice, da razmišlja tudi o najbolj občutljivih vprašanjih naših nacionalnih ravnovesij, na način, ki spoštuje resnico in ki se zaveda realnih dimenzij našega ča-i |n prostora. To od nekdaj že tudi počne in še bo. Enako ni mogoče očitati jugoslovanski in slovenski partiji, sedaj zvezi komunistov, da nima razčiščenih globalnih vprašanj glede Makedoncem, črnogorski narodni politiki in bosansko hercegovski, kajpak tudi srbski in albanski. In slovenski. Ampak revija s to vsebino je izšla. V Ljubljani je bilo mogoče slišati mnenja, da ne bo, odmevi (vsaj nekateri) iz Jugoslavije slovenski politiki zamerijo, da so prišli »Prispevki« v javnost. V tem vidijo celo nekaj demokratične naivnosti. Predsednik RK SZDL Jože Smole je sklical tiskovno konferenco in napovedal javno razpravo na seji P RK SZDL. Pa je bila že zato burja med strešniki: kaj si pa misli tale Jože Smole, da bo s političnim jezikom odpravil strokovna in »strokovna« mnenja v »Prispevkih«!? Predsedstvo Zveze združenj borcev NOV Slovenije je prvo reagiralo: zavrnili so teze o nelegitimni osnovi Jugoslavije pa se kaj; svojo kritično ost so uprli v pomanjkanje zgodovinskega znanja in spomina, njihovo sporočilo je bilo jasno: če je še kje kaj (zaprašenih) dokumentov o naši rasti na dan morajo! Dostojanstven političen odgovor je dalo reviji in javnosti P ( K /KS: zavrnili so politiziranja in natolcevanja, razpra v I j a I c i so si bili tudi enotni, naj ljudje sami odberejo zrnje od plev. In naj bo pogovor demokratičen, strokoven in politi spoštovanja narodove biti. Je že res, da smo danes vsi jezni, ker nam gre ekonomika še po zlu, ker se zmanjšuje družbeni standard in pohaja sapa osebnemu in tako dalje in tako naprej toda zaradi teh politi-Čno-ekonomskih nečednosti ni potrebno biti krivičen do narodnoosvobodilnega (legitimnega) boja jugoslovanskih narodov in narodnosti, ni mogoče miže mimo tistega, kar je dala temu boju in socialnemu preporodu partija, z vsemi napakami in bedastočami vred. Ampak je že tako, da drevo ne sili samo kvišku: veliko poganjkov sili vstran. Navzdol. Niso se še dobro polegle razprave okoli Nove revije, že je z vso silovitostjo izbruhnil nov škandal: skupina avtorjev Novega kolektivizma je za Dan mladosti predlagala plakat, ki je plagiat nacionalsocia-lističnega (nacističnega). In je (bil) spet ogenj v strehi: izjave so plezale na izjavo, nič koliko sej je bilo; predana je prijava zoper avtorje plakata, ker žali simbole države. Vendar je to stvar sodišča. Mene bolj žalosti nizek estetski okus tistih, ki so prižgali zeleno luč za takšen zmazek. In mi je čisto vseeno, če so takšen »realizem« poznali tudi boljševiki pa Američani, ko so šli na vojno, meni je vsakršno »korakanje in bob-nanje« trapasto in vredno ob-lOJanja: v imenu miru, strpnih soočanj in pogovarjanj. Vse te reči je mogoče povedati tudi dosti bolj učeno. Slišati je argumente »za« in »proti«, in kdo res komu dokazuje, da je totalitaren, kaj je produktivna provokacija itd. Nič ne rečem, da v Sloveniji nis(m)o pametno postopali s temi rečmi, modra se mi zdi re* cimo misel Andreja Marinca, člana P S RS. Ko je najprej obsodil plakatno afero in neiskreno politiziranje v posameznih stališčih »Prispevkov«, je hkrati povedal še dvoje: da je predvsem ključno, kako bomo živeli in da se bo (tudi) ZK zavzemala za vse, kar je demokratičnega, za razredno in nacionalno, za slovenstvo — v enakopravni republiki jugoslovanskih narodov in narodnosti. In da zaradi vseh teh škandalov Slovencem ni treba biti čisto nič inferioren. Bo držalo: vsi »nebodigatre-ba« škandali, ki pa so nekomu vendarle po okusu, odražajo pozornost od bistvenih problemov k manj važnim, nisem pa rekel - nevažnim. Pred dnevi sem slišal za delavca, ki je dvajset let garal v rudniku. Ne polno dobo, »samo« dvajset let — čisto pod zemljo je ril. Kot krt. In je dobil štiri stare milijone pokojnine. Zaradi tiste krpice zemlje, ki jo ima, pa tudi ni postal kulak... Brez ali z Novo revijo, brez ali z plakati — tolčemo težko in še edina država na svetu smo za povrh, kjer se napovedujejo še slabši časi. Zaradi teh reči je treba v družbi dvigniti vse zapornice, da bo voda drla in vdrla na vsa »neposlušna«, zarjavela in samo utrujena mlinska kolesa, da se zavrtijo hitreje in hitreje. Drugače ne bo šlo, pa naj bo naš slovenski in jugoslovanski »plebiscit« zoper obskurne ideje še tako trden. Vsi, ki se pečamo z novinarstvom, dobivamo te dni v svoje redakcije resne in prizadete reakcije na plakatno provokacijo in politične nepremišljenosti v nekaterih stališčih »Prispevkov« : pošiljajo jih posamezniki, komiteji in predsedstva, vrstijo se oporekanja, praktično ni politične besede, ki ne bi vsaj ošvrknila ta dogajanja. Nočem bežati proč od umestnosti teh reakcij; vredne so spoštovanja, ni jih mogoče primerjati z drugimi rečmi, toda v tej naši deželi bo res lepo, ko se bo vsa ta energija zlila z drugačnim delom, ko ne bo več mogoče brez odgovornosti zapirati in odpirati slonovskih investicij, ki zrejo obupno veliko — od sebe pa ne dajo pi-škavega oreha. Predvsem s temi napakami bomo še dolgo živeli. Ampak nekaj se dogaja: v dnevih, ki so nas zoperstavili vsemu in zoper vsakogar, ko je pametna (kulturna in politična) beseda s skrajnimi napori iskala sintezo, so predstavniki slovenskega, hrvaškega, vojvodinskega, bosansko hercegovskega in srbskega gospodarstva v zvezni gospodarski zbornici enotno in skupno zahtevali večje spoštovanje tržnih zakonitosti za boljši izvoz in gospodarjenja na sploh. Ne prvič in tudi ne zadnjič. Takole bi sklenil: Jugoslavija (njeni ljudje, njeno združeno delo) si je bolj skupaj kot se to zdi zaradi posameznih »škandalov«, ki so nekomu pisani na kožo. Vsem mogočim birokratskim zajedalcem prav gotovo. GLAS 10. STRAN PETEK, 13. MARCAj CVETO ZAPLOTNIK DR. PETER NOVAK Jugoslavija, Eureka in Kompleksni program V Jugoslaviji je zadnje čase osrednje vprašanje, kako in kje stopiti na vlak, ki pelje k znanstveno-tehnološkemu napredku. Eureka, v kateri je 19 članic (dvanajst držav Evropske gospodarske skupnosti, šest članic Evropske skupnosti za svobodno trgovino — EFTA, Turčija in komisija Evropske gospodarske skupnosti) si je zastavila za cilj na civilnem področju zmanjšati prepad med Evropo ter ZDA in Japonsko. Kompleksni program (vzhodna inačica Eureke) je prizadevanje Sovjetske zveze in drugih članic Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč — SEV, da bi s skupnimi znanstveno-raziskovalnimi močmi zmanjšale tehnološko zaostajanje za Zahodom. »Jugoslavija in Slovenija imata dobre možnosti, da se s kadrovskimi, organizacijskimi, tehnološkimi, znanstvenimi, finančnimi in drugimi potenciali podjetij in znanstveno-razisko-valnih ustanov vključita v oba programa, v Eureko in v Kompleksni program,« pravi dr. Beno Lukman, republiški podsekretar v komiteju za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. »Ne gre le za možnost: Jugoslavija se mora vključiti v programa, če hoče tehnološko slediti razvoju držav Evropske gospodarske skupnosti, SEV in EFTA. Vključevanje v mednarodno delitev dela in v razne oblike znanstve-no-tehničnega sodelovanja je nujno tudi zato, da naše gospodarstvo ne bi ostalo osamljeno sredi Evrope in da ne bi imelo svojih standardov, predpisov, normativov, tehnologije in tudi izrazoslovja, ki bi se razlikovalo od drugih držav.« Nekatere gospodarske organizacije (Iskra, na primer) so že doslej sodelovale v nekaterih pomembnih znanstveno-tehnolo-ških projektih SEV — v programu mikroprocesorjev, v programu gibljivih proizvodnih sistemov in v drugih. Vsi ti programi so zdaj vključeni tudi v Kompleksni program znanstveno-tehnološkega sodelovanja, v katerem so sicer vsa »čelna podjetja« sovjetska. Jugoslavija najbrž s Sovjetsko zvezo ne bo podpisala novega sporazuma o tovrstnem sodelovanju, temveč STANE BOSTJANCIC bo uporabila določila iz splošnega meddržavnega sporazuma, ki sta ga državi sklenili leta 1964. Kot je znano, se bodo jugoslovanska podjetja in znanstvenoraziskovalne ustanove lahko vključevale v 59 od skupno 93 projektov Kompleksnega programa, vendar je možnost, da se bo njihovo število še povečalo. Jugoslavija bo torej edina država, nečlanica SEV, ki se bo vključevala v Kompleksni program; za zdaj pa je tudi edina država iz znanstveno-tehnolo-škega projekta Cost, ki ne sodeluje v Eureki. V Costu so se zadnje čase okrepile težnje, da bi se projekti povezali s programom Eureka. To bi bilo za nas dobro, ugotavlja dr. Beno Lukman, saj bi s tem dobili možnost, da prek Costa sodelujemo tudi v programih Eureke. Republiški komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo bo prav zavoljo tega razloga podpiral vsako vključevanje v projekt Cost. ' Jugoslavija se hkrati tudi trudi, da ji vlak za Eureko le ne bi odpeljal in da ne bi samo od daleč opazovala dogajanja v ospredju. Skuša se povezati s sekretariatom Eureka s stalnim sedežem v Bruslju ter z nacionalnimi sekretariati v državah, ki so članice Eureke. Še naprej si prizadeva za sklenitev sporazuma posebne vrste, ki bi tudi socialistični in neuvrščeni državi, ki ni ne članica Evropske gospodarske skupnosti ne Evropske skupnosti za svobodno trgovino, omogočil enakopravno so- delovanje v znanosti in tehnologiji med zahodnoevropskimi državami (članica pa je tudi Turčija). Slovenija je na osnovi sodelovanje z zahodnonemško pokrajino Baden-VVurtenberg že dobila seznam podjetij s tega območja, ki sodelujejo v projektih Eureke. Anketa med slovenskimi organizacijami združenega dela je pokazala, da je vsaj sedem organizacij (med njimi so tudi Iskrine), ki so se pripravljene vključiti v programe meritev hrupa v transportnih sredstvih in programskih orodih in še v nekatera druga. V Sloveniji in tudi drugod v Jugoslaviji že zbirajo predloge za vključitev v programa Eureka in Kompleksni program. To nalogo so prevzeli komiteji za industrijo in energetiko ter za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, gospodarske zbornice in zavod za mednarodno sodelovanje. Pri vsem tem je zelo pomembno, da delovne organizacije in znanstvenoraziskovalne ustanove upoštevajo »pravila igre.« Za to se je na nedavni seji zavzel tudi republiški komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. Programa Eureka in Kompleksni program se namreč ne dopolnjujeta, temveč sta si konkurenčna, kar pomeni, da eno in isto podjetje ne more biti hkrati v obeh programih. Problemi bodo predvsem pri so/.dih, če bo, denimo, ena članica sodelovala v Kompleksnem programu, druga v Eureki. Razmišljanje ob spremembi ustave Pred nami je razprava o ustavnih spremembah. Brez dvoma mora biti to dejanje, ki vključuje čim več ljudi, saj bo drugače razprava ostala na ravni forumov in poklicnih govornikov. Zato je prav, da se v razpravo vključi vsak dobronameren občan in po svojih najboljših močeh pripomore k čim boljšim ustavnim rešitvam. Zavedam se, da je s stališča povprečnosti ustavna materija zahtevna, vendar to ne bi smel biti vzrok za pasivnost. Ljudje se bodo ravnali po določilih ustave, če jo bodo zavestno šteli za ivojo in če bodo v praksi ugotavljali, da se njihove vizije, želje in potrebe uresničujejo v skladu s tako dojeto ustavo. To spoznanje pa je »corditio sine qua non« nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja. Pri vsakem spreminjanju ustave se postavi vprašnje, kaj je namen teh spremeb. Odgovor najdemo v uvodu k predlogu, da se začne postopek za spremembo ustave SFRJ, kjer je zapisano, da so spremembe v ustavi potrebne zaradi nadaljnjega razvoja in izpopolnjevanja socialističnega samoupravljanja. (Namen teh sprememb je podrobneje naveden v samem predlogu). Gre torej za obsežno področje, ki bo predmet razprav vse do sprejetja sprememb. Moj namen ni, da bi se v vsa vprašanja spuščal v tem članku, zanima me le del. Funkcioniranje družbenopolitičnega zbora (DPZ) v okviru skupščinskega sistema zlasti na ravni občinske skupščine ter kako se delovanje družbenopolitičnega sistema pojavno kaže v naši občini in po vsej verjetnosti tudi kje drugje. Družbenopolitične zbore je prinesla ustava iz leta 1974 in po tej ustavi so eden od temeljev skupščinskega sistema. Njihovi delegati pa so tudi neposredno vključeni v sestavo skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Teoretična izhodišča ob ustanovitvi DPZ so bila, da naj bi vključitev delegatov DPO v skupščinsko odločanje preprečeva-la po eni strani spajanje državnega in partijskega aparata, na drugi strani pa zagotavljala ZK in drugim DPO odločilen vpliv na usmerjanje socialističnega samoupravnega razvoja. Po ustavi SR Slovenije je torej naloga delegatov družbenopolitičnih organizacij, da v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti vplivajo na odločitve glede vprašanj uresničevanja razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema. O izvolitvi kandidatov DPO v občinsko skupščino se na podlagi liste kandidatov izjavljajo ljudje neposredno s splošnim in tajnim glasovanjem. V listi kandidatov za kandidate DPO v skupščini SR Slovenije, ki so jo določile z dogovorom republiške DPO na republiški kandidacijski konferenci, glasujejo delegati v DPZ občinskih skupščin. Kandidacijski postopek urejajo DPO v skladu s pravilnikom, ki ga sprejmeta republiška konferenca SZDL in republiški svet ZS. V vseh primerih gre /a /a prte kandidatne liste. Delegati v DPZ lahko postanejo samo člani voljenih teles DPO. in to le tisti, katerih kandidaturo z dogovorom potrdijo vse DP() Toliko na kratko o DPZ na podlagi ustavnih določil, nedvomno pa trinajstletno delovanje DPZ le narekuje določena spoznanja. Glasovanje za DPZ, kakršno je, na vso moč spominja na ostanke volitev pred uvedbo delegatskega sistema in člani tega zbora imajo drugačen položaj kot delegati v drugih zborih. Zamenjati posameznega člana DPZ (na primer /a radi nedejavnosti) pomeni organizirati in izpeljati volitve v vsej občini oz. v DPZ vseli občin, če gre za člana republiškega DPZ. /amo-tanost tega postopka torej omogoča, da so člani DPZ tudi tisti, ki tja ne sodijo več, iz različnih vzrokov. To pa gotovoni v prid nadaljnjemu razvoju skupščinskega delegatskega sistema. P« poglejmo, kako deluje sistem v /vezi / odločanjem v DPZ v kranjski občini! Pred sejo občinske skupščine se sestane predsedstvo SZDL. ki razpravlja o posameznih Ekologija, energija, varčevanje Priprave na posebno konferenco SZDL na to temo tečejo zeJgjfjM vno. V strokovnih društvih in organizacijah SZDL potekajo javnjgJggfU o vprašanjih nadaljnjega razvoja energetike glede na okolje jnJjS-^ skrbnega gospodarjenja. Da bi bila mogoča vsestranska kakov^stn^g prava na osnovi dokumentov in pravih podatkov, je izšla posebnaj^fjlUj v kateri so zbrana vsa pomembnejša gradiva (poglavja o energijijl^j iz načrtov razvoja, energetske bilance do leta 1990, poročilqJ>jUj energetike pri nas in v svetu, poročila o onesnaženosti zraka, PllES^r, za smotrno uporabo energije, samoupravni sporazumi za energgS!^ problematika samoupravljanja v energetskem gospodarstvu). Na osnovi te dokumentacije naj bi javna razprava skušala poiskati odgovore na nekatere odprta vprašanja, ki jih organizacijski odbor še oblikuje, vendar v grobem obsegajo naslednje teme: — Kako velika mora biti rast primarne energije pri načrtovani rasti družbenega proizvoda (načrt predvideva 3,5-odstotno rast DP in 2,4 —odstotno rast ko-riščene energije)? — Koliko in kakšne nove elektroenergetske objekte potrebujemo za nadaljnji razvoj v SRS? —Ali je za naš razvoj in z izkušnjami z jedrsko elektrarno Krško ter rudnikom urana Žirov-ski vrh nadaljnja usmeritev v jedrsko energijo ekonomsko, tehnično in ekološko smotrna in pod kakšnimi pogoji? — Kako naj se uporabljajo goriva v Sloveniji, da bo ekološki vpliv najmanjši (vprašanje distribucije plina, nafte in premoga, vloge daljinskega ogrevanja in cenovna politika)? Katero industrijo moramo prestrukturirati in kako, da bo DP rasel bistveno hitreje od potrebne energije? —Za kakšna razmerja cen naj se odločimo v energetiki (po kvantiteti in kvaliteti energije)? — Kako naj se izboljša gospodarjenje z. energijo in s katerimi sredstvi, da bi se povečala energetska učinkovitost? — Katera industrijska proizvodnja v Sloveniji ne bo sposobna prenesti realnih cen energije? — Kakšne so možnosti vključevanja energetskega gospodarstva Slovenije v jugoslovansko in svetovno gospodarjenje z energijo? — Kako intenzivirati razvoj in uporabo energije iz alternativnih virov? — Kateri cilji družbenega razvoja glede na kakovost življenja, varstvo okolja in rabo energije Visoka ekološka degradacija Slovenije (90% onesnaženih voda, več kot 50% priznade-tih gozdov, nesmotrna uporaba plodne zemlje za urbanizacijo) in zgoščevanje prebivalstva v nekaterih naseljih (v 220 naseljih živi že 76,4% prebivalstva, na 29,2% površine Slovenije prihaja do zastoja, 24,6% površine pa se prazni), kažeta na premajhno učinkovitost dosedanje razvojne politike. materialno niso uravnoteženi v planih razvoja in je zato treba ugotoviti potrebne spremembe? Katere in kako naj se izvedejo? Med temi vprašanji sta tudi zelo pomembni: — Kako najbolje izkoristiti hi-dropotencial slovenskih rek? — Pod katerimi pogoji je mogoče, če sploh je, graditi HE na Muri7 točkah dnevnega reda prihodnjega zasedanja skupščine. Z usklajenimi mnenji gredo nato člani DI'/ (od 27 članov predsedstva je I I članov DPZ) na zasedanje skupščine, kjer je nato glasovanje na DPZ le še zgolj forma, ne pa vsebina, kar onemogoča pluralizem socialističnih samoupravnih interesov. To pa ni v prid nadaljnjemu razvoju socialistične demokracije. Po drugi strani pa je DPO s svojim načinom delovanja tudi potuha delovanju tako ZK kol tudi drugim DPP. S tem. ko so DPO postale sestav ni del skupščinskega sistema, je padel namreč tudi interes /a delovanje v DPO v drugih delegatskih bazah. To je. padel je interes za delovanje v delegacijah v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Zato menim, da je eden izmed glavnih v/rokov /a ne preveč dobro delovanje delegatskega sistema tudi ta. Ne zav/e-mam se za ukinitev družbenopolitičnih zborov (čeprav se / ukinitvijo ne bi posegalo v temeljna načela ustave), zavzemam se za drugačno delovanje DPZ in s tem v zvezi tudi za drugačno delovanje DPO nasploh. Določen napredek hi bila uvedba zamenljive sestave teh /borov, ki bi nedvomno močno prispevala k okrepitvi delegatskih razmerij med delegati in njihovimi delegacijami, to je / vodstvi DPO. ZatO je treba podpreti, kar je rečeno v drugem poglavju v deveti ali nei devete točke predloga za spremembo ustave. Predlagatelj meni, daje treba izvolitev oz. delegiranje delegatov v DPZ prepustiti i/v oljnim telesom DPO, ki opravljajo funkcijo delegacije, kot je to določeno za druge zbore skupščine družbenopolitične skupnosti. S tem bi morali doseči dvoje: večjo odgovornost delegatov za delo v DP/ in proti delegaciji. Po drugi sirani pa hi bila dana možnost, da bi se različna stališča, ki nastajajo v delegacijah, konfrontirala nepo sredno na seji DPZ brez predhodnega delovanja v okviru predsed stva SZDL. Glede na to pa bi seve-da morali spremeniti obstoječo prakso v DPO samih, če naj bi vodstvo DPO (delegacije) sko/i delovanje delegatov v DPZ zastopala reprezentativno mnenje svojega članstva. V zvezi s tem pa se odpira nov problem, koliko so reprezentativna vodstva DPO sama. Iz podatkov, ki so na razpolago, je moč videti, da v predsedstvu SZDL od 27 le štirje niso člani ZK, v predsedstvu sindikata od 17 članov le dva nista člana ZK, v predsedstvu ZB le eden ni član Z.K. Izjema je predsedstvo ZSM, kjer je od 24 članov predsedstva le 11 članov ZK. Da se ne bi napačno razumeli, ('lani teh vodstev so brez dvoma to postali zaradi svoje aktivnosti in osebnih kvalitet. Vendar je treba pri tem postaviti vprašanje, ali zunaj članstva ZK ni enako kvalitetnih ljudi. Če so, v kar ne dvomim, potem kadrovska politika ni v redu in jo je treba spremeniti, če bomo hoteli v vodstvih DPO in v DPZ slišati tudi druga mnenja in stališča, ne samo tista, ki nastajajo v organizaciji ZK, pri čemer ne podcenjujem avantgardne vloge ZK. Drugačna kadrovska politika mora pomeniti v posledici tudi to, da bodo člani ZK svojo avantgard-nost morali pokazati tudi v praksi v konkretnih okoljih in v stikih z ljudmi, in to v skladu z načelom »ne argumenti avtoritete, temveč avtoriteta argumentov«. Torej glede na strukturo članstva v DPO in članov DPZ lahko sklenemo, da se stališča DPZ ne morejo (in glede na demokratičen centralizem tudi ne smejo) razlikovati od mnenja organov ZK. To pa ni v skladu s samo politiko ZK, ki se bori za to, da bi bila politika last vseh delovnih ljudi, pri čemer je avantgardna vloga ZK nesporna, vendar ne zgolj zaradi njenega obstoja in zgodovinske vloge, temveč zato, ker je tako danes kot v preteklosti tista sila, ki je sposobna organizirati delovne ljudi, da odločajo o lastni usodi v skladu z danimi družbenoekonomskimi pogoji Nekje to uspeva bolj, nekje manj, \ Vtakem primeru pa bi bilo škodljivo, če tega ne bi storila in bi vla- Seveda bo na osnav^^ 4 mogoče oblikovati možnosti razvoja in P°*^j| kih alternativ. Razprav . potekala tako, da bi se °, celo zniža. Sedanji PoVpI^je koristek primarne enefe.gii je okoli 40%, nam dovoUUJ^ taka razmišljanja. Tak° ^ kot tretja alternativa P° f intenzivno modernizacij ^jjl darstva pri manjših v'^Urf energetske objekte. Vi* #' ki mu je pri srcu razvoj n^f! žel, čisto okolje in zdraho ^ kovostno življenje, vabi^V deluje v razpravi, da P°^jli1 RK SZDL svoje pisne P?•* ali pa jih kjerkoli javno in dala v imenu ljudstva stvo. , 1 Torej, če je bil eden xf^M gov za ustanovitev DPZ ^f. se s tem preprečevalo SP^*>8 žavnega in partijskega ap . A tem bi morala ZK oz. "^JS temu ustrezno tudi ravfl^A konkretnem primeru v ---; da bi, na primer.^^ ■a meni, da ni, na \m»— et( stvo OK Z K moralo z»vZ • prime1-' če do d nesiste^1 j2v javov, svet. katerih nosilec Je Ni namreč v skladu s sis'e m predsednik IS pelje kadro -.^ litiko mimo delegatskega zato, ker zbor združeneg^v«1 sprejme takoj njegovih predlogov. Ali če poop*c IS nekoga že razglaša .^f naj bi bil deležen kadrov*^ novanja, takrat ko ta v * m niti še izvoljen ni, niti P s\c™ kriterijih ni kader. To V Pgj namreč pomeni, da je sK.u glasovalni stroj, ki naj h' ^ val predloge IS, ne P*{S^ odločujoči faktor v dele^Jju-i stemu. Ravno tako ni v s* 0 stemom, če po sprejeU oiit družbenopolitičnih skU£|[^ planov samoupravnih Lj frf] skupnosti IS predlaga lJJy « nancirajo objekte, ki nlSn0|rf.L stem, na katerega dek>v* $ »jo skih aktih stoječega sistema te gati za skupščino DPS a ne SIS nimajo nobenega, g« Ne trdim, da ti predl0^upl» koristni za družbeno ^ j vendar bi morali že z8vpl1J.j koristnosti biti vključen' ^ sprejeti na ustreznih * pfl^ Tega paralelnega sistemi v, jem tudi ni mogoče vku malne okvire svobodn dela ali neposredne svo ^ njave dela, saj njegov« presegajo le-to. j, i Naj končam. Ob r^^^t sprememb ustave bom deti ne samo tisto, ka^p^ spremembe prinesle, . tisto, kar pomeni "eS,smCn' 1 drugače rečeno, kar P° ta\0 sanje, ki ni skladno z u 13. MARCA 1987 11. stran (mmmmmfiiLAS TITO: »Če je treba kaj žrtvovati, potem se v nobenem primeru ne sme žrtvovati resnice in pravice« ^jarca 1948 je sovjetski veleposlanik Lavrentjev na Tuškancu v Za SlSbu izročil Josipu Brozu Titu prvo Stalinovo pismo z obtožbami na ra £HD Komunistične partije Jugoslavije, 28. junija je bila izdana prva resolu £jja Informbiroja in 29. novembra druga. {Objavljamo nekaj odlomkov iz pričevanj in spominov na leto 1948. . V februarju tega leta 1948 me * Tito nenadoma poklical in mi Povedal, da so iz Moskve poklici našo delegacijo. Rekel sem ?*u: »Zakaj so nas poklicali? Go-^vo nas bodo spet zaradi česa terjali.« , Tito mi je odgovoril: »Če se r°š pustil zmerjati, te bodo j^ierjali. Daj, pripravi se na odhodu Tako smo v začetku februarja °-šli v Moskvo Kardelj, Djilas *n Jaz. SZ je vabila tudi Tita, to-^.a ta se je modro izognil obisku. edel je, da bodo razgovori ne-P^jetni, hotel je situacijo oceniti °d daleč. Kasno zvečer so našo delega-lJo in delegacijo Bolgarov sku- PaJ sprejeli pri Stalinu. Bolgari ?? Prišli na dan s predlogom, da bl skupaj z Jugoslavijo osnovali federacijo. (Stalin je imel v načr-*u> da bo postopoma združil v fe-?eracijo Poljsko s Češkoslova-pO, Madžarsko z Romunijo in ^°lgarijo z Jugoslavijo). «Na tem sestanku je bil Stalin n?rvozen, vendar je z Jugoslova-ravnal spodobno, medtem ko Je bil z Bolgari na trenutke zelo oster. . Ob povratku smo poročali Ti-V:1 ta je naša stališča v Moskvi odobril. Ocenili smo, da stvar ne §.rve dobro in menili, da Sovjeti ,SCeJo nadaljnje zaostritve. Do in kako, tega seveda nihče f*1 mogel oceniti. Jasno nam je l'° le to, da bomo morali to pakso SZ nekako ustaviti. Mo-&u smo se torej pripraviti na strejše nerazumevanje in biti ^»Pravljeni, dati agrumente za na«a stališča. d.^a smo imeli prav, se je potrto mesec in pol kasneje. Prišlo tisto prvo znano pismo. £° spominih na leto 1948 v'*dimlra Bakarića V Kremlju je stal Stalin, ki je atanko vedel, kaj hoče, in je po v°jem neokretnem stroju hladnokrvno vlekel poteze, da bi lrnprej prisilil na kolena majh-n°državo. . sredi marca 1948 je spet ne-*aJkrat udaril. Sklenil je, da bo P°Pad razkril javnosti, da bo ^stopil pred partijskim član-J^°m v Jugoslaviji s svojimi ob-|°2hami proti vodstvu jugoslo-^ar»ske države in partije in da ^ te obtožbe razširil tudi med ^munističnimi partijami po etu, da bi tudi one pritisnile a Jugoslovane, naj se skesajo >Mh grehov. Stalin je ukazal, naj nam nje-* vo prvo pismo izročijo 27. ^arca. I>ri tem izbiranju datu-°v- kdaj je treba izročiti posa- ki jo je v svojih pismih osumil celo za sodelovanje z okupatorji? Stalin si je izbral za objavo resolucije Kominforma, s katero je Jugoslavijo urbi et orbi razglasil za izdajalsko, 28. junij 1948, obletnico kosovske bitke, ko je »propadlo srbsko cđrstvo«. Za drugo resolucijo Informbiroja je določil datum objave 29. november, državni praznik nove Jugoslavije, obletnico II. zasedanja AVNOJ. Tovariš Tito je o tem, kako je sovjetski veleposlanik Lavrentjev izročil prvo pismo, dejal: »Prvo pismo sta mi izročila v Zagrebu na Tuškancu Lavrentjev in njegov spremljevalec, svetnik veleposlaništva, enkavedejevec, ki je pozneje postal odpravnik poslov. Ko sta vstopila, sem že po videzu ugotovil, da pripravljata nekaj velikega. Izročila sta mi pismo, nato pa smo obstali, ker ju nisem povabil, naj sedeta. Tudi sam sem stal in medtem ko sem bral pismo, sem se z roko naslanjal na mizo. Ko sem preletel z očmi prve vrstice, se mi je zdelo, kakor da me je udarila strela. Lavrentjev in oni drugi pa sta samo buljila vame, da bi videla, kakšna bo moja reakcija. Jaz pa nisem niti trenil. Brzdal sem se, kolikor sem se mogel. Onadva pa sta mi nenehno buljila v oči. Ko sem prebral vse strani, se Lavrentjev ni mogel premagati in je vprašal: »Kdaj bomo prejeli odgovor?« Proučili bomo pismo.« Zamahnil sem z roko in tako nakazal, da je sestanek končan. Odšla sta. Brž sem sedel k telefonu, poklical Kardelja, Djilasa, Ranko-viča in Kidriča. Takoj sem začel skicirati naš odgovor in čez dve uri sem ga končal. Po knjigi Vladimira Dedlerja Izgubljeni boj J. V. Stalina ^e?ne ultimativne zahteve Jugoslovanom, se je Stalin držal ^navadnih pravil. Pri vsem 'Ji Sik* SpoPadu ie zagrešil velikan-napako, da je v marsičem r^cenjeval drugo stran, ko ji je i ^Pisoval lastnosti, ki jih ni a?ela. Tako je bil prepričan, da 3° vraževerni, da smo preveč .vezani na vas in njene kon-p^ativne tradicije. Zato je za tUh? pismo »zbral 27. marec, da-ju |k» je pomemben v zgodovini rJiOslavjjp ker je (akrat iz- klft ' uP°r Protl Hitlerju na-$L°nieni vladi Cvetkovica-Ma-bo*: ^ar je Stalin pričakoval, da 4i Je Pred 51 teti kot prvi človek na svetu poletel s In Planici prek sto metrov. *H v ji ----1--------------- "ki • ei? Planiški rekord: na zadnji tekmi na planiški ve-44 J'.pNo v treh dneh 22 skokov daljšil ^Ijših od 160 metrov. daljših od 170 metrov in Do centimetra natančno Nekdanji smučarski skakalci Dušan Justin iz Doslovč, Franc Goljar iz Ljubljane in Marko Mlakar iz Logatca so poskrbeli za pravilen profil letalnice. »Najpomembnejši je prehod iz strmine v ravni del. Tu delamo do centimetra natančno, s posebno vodno tehtnico. Že najmanjši lom površine lahko "zabije" tekmovalca in povzroči padec,« pravi Marko Mlakar. »Mednarodna smučarska zveza je pravila prilagodila planiški velikanki, ki se je doslej med vsemi izkazala za najvarnejšo, zato smo še toliko bolj na udaru. Pravila so stroga in jih moramo spoštovati«. »Na nekaterih mestih je tehtnica pokazala tudi dvajset centimetrov snega preveč,« je dejal Dušan Justin, ki se zadnje dni veliko zadržuje v Planici, domov skoči le toliko, da pozdravi domače. Franc Goljar je najbolj skusil, da je delo na planiški velikanki tudi nevarno. Spodrsnilo mu je in po strmem doskočišču je zdrvel v dno letalnice. »Še dobro, da sem vajen padcev od smučarskih skokov, sicer je ne bi odnesel le s praskami po obrazu in telesu,« je dejal. Frančišek Mrak iz Kranjske gore stran pred današnjim začetkom poletov za Kos**?** pokal so pripravili Cveto Zaplotnik, Jože k *ntek in Franc Perdan Doskočišče mora biti gladko »Trdo je, ledeno. Že tri dni kopljemo in ravnamo, če pa bi bilo topleje, bi to lahko naredili veliko prej. Danes je tudi sonce prvič toplejše, do zdaj pa nas je vse dneve zeblo. Delamo vsak dan od 9. do 16. ure, vmes imamo malico in čas za krajši oddih, potem pa spet v strmino. Na doskočišču je najmanj 70 centimetrov snega in nobena od juga ga v tako kratkem času ne more pobrati,« je v ponedeljek pripovedoval vodja del na hrbtu skakalnice, Frančišek Mrak iz Kranjske gore. »Najboljši za takšno strmino so smučarski čevlji, pa tudi dereze niso odveč.« »Doskočišče smo morali na zahtevo mednarodne smučarske organizacije razširiti na 30 metrov. To širino smo večinoma že dosegli. Le na nekaterih mestih nam manjka še meter ali manj. Sneg smo nametavali, pomagali pa smo si tudi z umetnim snegom. Doskočišče mora biti čim bolj gladko, kar je pomemben element varnosti skoka. Večina nas je že izkušenih in ravnamo kar na oko. To so fantje iz Rateč, Kranjske gore, Mojstrane in tudi od drugod. Vešči so svojega posla, radi imajo Planico in marsikdo od njih za pripravo skakalnic v Planici daruje tudi svoj dopust.« *n skrbnik Nekdanji smučarski skakalci o »prepovedi« letenja čez 191 metrov \ par Zakaj bi umetno zavirali razvoj? Kejovi velikanki smo Ndili ga je 240 metrov. tXn 0Ve Pra8°ve in tra" kSr uVrv- Obnovljena je Problemov lahko pote- No*ualcev z opremo. 2i N% a.tudi pri prevozu >\tj ^.Slcer bi morali vse-Ani lsoko v strmino,« je >s0ri ,nez Cuznariz Ra->^Miavec sanice. Star L v Planici kot prvi Mednarodna smučarska zveza je po »seriji hudih padcev« na avstrijski velikanki na Kulmu, kjer je šlo prirediteljem bolj za lov na rekord kot za varnost letalcev, segla po nekaterih ukrepih in tako rekoč prepovedala polete čez mejo sedanjega svetovnega rekorda (191 metrov na Planici in na Kulmu). Kaj o novih pravilih FIS menijo nekdanji skakalci in ljubitelji Planice? trov): »Pred dvajsetimi leti so govorili: 150 metrov je meja, pri kateri se bo razvoj ustavil. Ko je Matti Nvkanen v Planici pred dvema letoma varno do-skočil pri 191 metrih, je bilo jasno, da človek lahko leti na smučeh tudi 200 metrov in več. Vse napreduje: pripravljenost tekmovalcev, oprema, varnost letalnic. Razvoj poletov bo šel svojo pot ne glede na ukrepe.« vorni v FIS naj rečejo: varnost skakalcev, ne pa 191 metrov. Planica je varna, to smo se lahko prepričali na poletih pred dvema letoma.« ,sDiS-iških skakalnic NarlUjemo CuznarJa-k Ha** morali marsikaj Noi 1 Prevelik lok in \« 12 tračnic. Če bi ži- •Si I ''Cl K 'Nokjf11 skakalcem smu- LC<1,a dinarja-Za to ff'v! ,IntadenarJebil \ ga° sem Prinesel sPbh nisem upal 101 skakalcem nosili Ivo Zupan (pred osmimi leti je v Planici poletel 171 me- ^ovanja Prvem mestu te S52 tra natančno, pri tem uporabljamo vodno tehtnico s kotomerom in do milimetra ravno letev. Predsedniki FIS in trenerji reprezentanc bodo še pred začetkom tekme preverili, kako smo opravili delo,« pravi Jože Zidar. S posebno napravo — prinesel jo je prijatelj Planice v Švici in član Mednarodne smučarske zveze — so vrezali v zaletišče plitka žlebova in oblikovali smučino na podoben način kot na skakalnicah s plastiko. Pri velikih hitrostih namreč tudi zelo izkušen predskukalec težko vreze idealno smučino. »Varnost je na prvem mestu«, poudarja Jože Zidar. »To je tudi razlog, da bomo lotos v Planici merili hitrost in smer vetra na več mestih kot doslej, med drugim tudi precej daleč od letalnice. Še preden bo veter zapihal prek letalnice, bomo za to že vedeli s pomočjo naprav.« Jože Demšar (njegov planiški rekord je 164 metrov): »Omejitev zaletne hitrosti na 108 metrov na uro ni nepremostljiva ovira za doseganje velikih daljav. Dobro pripravljeni letalci bodo ob ugodnem vzgonskem vetru tudi pri tej hitrosti leteli dlje od rekorda. Omejitev je nesmiselna. Odgo- Bogdan Norčič (pred desetimi leti je v Planici podrsal pri 181 metrih): »Od varnosti poletov v Planici je veliko odvisno, kakšen bo nadaljnji razvoj smučarskih poletov. Povsem se strinjam s češkoslovaškim trenerjem Daliborom Motejle-kom, ki se sprašuje, zakaj odgovorni niso vprašali za mnenje trenerjev, ki najbolj skrbijo za varnost mladih ljudi. Ukrep je naperjen proti najboljšim in najsposobnejšim letalcem in prirediteljem. Res ne vem, zakaj bi umetno zavirali razvoj.« Pokrovitelj je izvršni svet Pokrovitelj letošnjega tekmovanja za svetovni pokal v poletih v Planici je slovenski izvršni svet. Podpredsednik izvršnega sveta dr. Boris Frlec bo danes ob 18. uri priredil sprejem za udeležence in goste tekmovanja pod Poncami. Vsak dan tekmovanja, torej danes, jutri in v nedeljo, je predvidena krajša slovesna otvoritev. Vsakič se bo začela ob 9.50, ob desetih pa bo že začetek poletov. Danes bo uradni trening, jutri in v nedeljo pa tekmovanje. Danes bo na otvoritvi govoril predsednik Smučarske zveze Slovenije Janez Zaje, v soboto predsednik jugoslovanske Smučarske zveze Janez Koeijančič, v nedeljo pa predsednik komiteja Planica inž. Andrej Marine. PREŠERNOV GAJ UREJAMO Ker je bilo ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, v naših časopisih objavljenih precej kritik glede stanja spomenikov v Prešernovem gaju v Kranju, nazadnje tudi v novi knjigi Črtomira Zorca Po Prešernovih stopinjah, Kranj 1987, želimo javnost opozoriti na spomeniško-varstveno akcijo, ki v gaju poteka že od leta 1985. Kulturna skupnost Kranj je v tem letu namenila 600.000 din za zaščito spomenikov v mestu. S temi sredstvi smo sanirali Prešernov nagrobnik, ki je bil najbolj ogrožen, ker je izdelan iz neobstojnega marmorja, nagrobnik pesnika Simona Jenka in nagrobnik Prešernove hčerke Emestine Je-lovškove. Vsi trije nagrobniki so bili očiščeni s peskanjem, mehanske poškodbe in večje razpoke retuširane z ustrezno malto, poglobljeni in pozlačeni so bili napisi, obenem pa so restavratorji Restavratorskega centra SR Slovenije kamnite površine nagrobnikov zaščitili s hidrofobnim silikonskim im-pregnatorjem. Prešernov nagrobnik smo tudi statično utrdili. V letu 1986 je bila spomeni-škovarstvena akcija uvrščena v program, ki ga s 50-odsto-tnim deležem sofinancira republiška kulturna skupnost. Restavrirani so bili stebri lope sredi gaja (arh. Marjan Šorli, l. 1951), na katerih so vzidani nagrobniki z opuščenega pokopališča, med njimi tudi nagrobnik izumitelju fotografije na steklu Janezu Puharju. Restavratorji so stebre, zidane iz kamnitih kosov, očistili s peskanjem, manjkajoče in razpadle kose nadomestili z novimi, zatesnili razpoke in stebre zaščitili z impregnatorjem. Zaradi zamakanja je bila potrebna tudi hidroizolacija bal-dahinanste strehe, ki jo bomo letos še prebelili s spodnje strani in pritrdili nove bakrene cevi za odtok meteorne vode. Poleg lope so bili restavrirani tudi vsi na lopi vzidini nagrobniki, plošča s poimenovanjem gaja, in plošča na Prešernovem prvotnem grobu, okoli spomenika Bazoviškim žrtvam, ki so ga v gaju leta 1931 postavili primorski domoljubi, pa smo obnovili ograjo s kovano verigo. Vrednost opisanih del v lanskem letuje bila 2.210.940 din (delež KUS Kranj 1.440.000 din in KUS Slov. 910.000 din). Zaradi težav z izvajalci sta bila šele v začetku letošnjega leta izdelana lesena pokrova za zimsko zaščito Prešernovega in Jenkovega nagrobnika. Izdelavo bo delno financiral Kmetijsko-živilski kombinat Kranj — tozd Vrtnarstvo, ki skupaj s Hortikulturnim društvom oskrbuje gaj. Lani so poleg skrbi za zelenje preple-skali vrata v gaj z Gregorčičeve ceste, obnovili vrata v Maj-dičevi kapeli in utrdili stopnice iz lomljencev nasproti Prešernovega nagrobnika. Letos bomo akcijo nadaljevali. V programu je restavrira-nje Majdičeve kapele s kvalitetnim Zajčevim reliefom, obnova ograje okrog gaja in vrat s Partizanske ceste. Konservatorka Nika Leben STANKO ALI SLAVKO Odgovor muzikologu Francu Križnarju na njegov dopis v Odmevih v Gorenjskem glasu 6. marca 1987 na članek Trobentač Stanko Praprotnik (in ne Slavko) Praprotnik s Črnivca v širni svet. GLAS 0 I« :: ' [((((((© iHllutUumuuvuVvJN^si Franc Križnar, kritik in muzikolog, je v dopisu na članek, objavljen 6. marca 1987, očital novinarju Vinetu Beštru za njegov članek, objavljen 27. februarja, več napak (po njegovem »glas-beniških cvetk« ). V dopisu pa si je vrsto takih cvetk privoščil tudi sam, čeprav bi si jih kot poznavalec za glasbeno dogajanje pri nas ne smel privoščiti. Tudi on ne ve, da je pravilna in izvirna pisava za ime nemškega baročnega skladatelja GEORG PHILIPP TELEMANN in ne G. Ph. TELENN. Moje (izvirno) ime je Stanislav in Križnar je o meni napisal nekaj neresničnih podatkov, tudi kleveto. In da možakar ne bo v zmoti, ga v tem sestavku kar iz prve roke popravljam. Tov. Vine Bešter je v razgovoru z mano vse podatke o meni prepisal iz kritik o meni (mojem igranju) iz časopisov Gorenjski glas, Delo, Dnevnik in Glasbena mladina, med katerimi so tudi Križnarjeve kritike, ter iz mojih ocen na srednji glasbeni šoli in akademiji za glasbo v Ljubljani. Podal je podatke o mojih nagradah in priporočilih uglednih glasbenikov in profesorjev na akademiji za glasbo, kot sta Anton Grčar in Mihael Gunzek. Prav nič ni potvarjal, nič napihoval, samo prepisal je in še ne vsega, ker mu je bil v časopisu odmerjen omejen prostor. Križnar Beštru očita, da nisem bil mentor, ampak samo NAVADEN UČITELJ. Tudi besedo mentorje tov. Vine prepisal iz brošur srednje glasbene šole in časopisov, bil sem namreč mentor kvarete-ta in tria trobent. Kvartet trobent je v času mojega kratkega poučevanja v srednji glasbeni šoli dvakrat zmagal v Sloveniji in dvakrat v Jugoslaviji in dobil štiri prve nagrade v svoji kategoriji. Vsi moji učenci, šest jih je bilo, so pod mojim vodstvom v srednji glasbeni šoli diplomirali z odliko. Pet od njih jih študira na ljubljanski akademiji za glasbo, eden pa je v Gradcu v Avstriji na visoki šoli za jazz. V Simfoničnem orkestru RTV Ljubljana sem drugi trobentač in tudi solist. Četrtega trobentača v zasedbi Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana ni, ker ni sistematizacije za tretjega in četrtega trobentača. V zasedbi so samo prvi in drugi trobentači, med katerimi sem tudi jaz. V praksi igramo vsi vse parte. Francu pa še v poduk in pom-nenje: V ZDA sem študiral izključno za svoj denar, ki sem ga zaslužil, medtem ko sem študiral v Ljubljani. Od Kulturne skupnosti Slovenije nisem dobil nobene finančne podpore, čeprav sem zanjo trikrat zaprosil. Dobil pa sem od RTV Ljubljana — TOZD GP sredstva za pol vožnje, do Los Angelesa in nazaj — to se pravi od delovne organizacije, v kateri sem bil in sem zaposlen ter se ji tudi ob tej priložnosti najlepše zahvaljujem. Novinar Vine Bešter je napisal nekaj o mojem glasbenem življenju, vse podatke pa prepisal iz dokumentov, ki jih imam shranjene. Stanislav Praprotnik Gorenjski glas 27. februarja in 6. marca ODMEV NA ODMEV Pošteno moram priznati, da bolj ko prebiram odmev Franca Križnarja na moj članek o tovarišu Praprotniku, manj mi je jasen njegov osnovni namen. Vse bolj se mi namreč dozdeva, da zajec tiči v čisto drugem grmu. Zaradi tega Križnarju na tem mestu tudi ne mislim odgovarjati, zapisal bi le širše postavljeno misel: Vesel sem, ko vidim, da ima, recimo ji klasična glasba, toliko vnetih privržencev, ljubiteljev, poznavalcev in kvalitetnih glasbenikov, niti najmanj vesel pa, ko vidim znotraj tega nivo določenega posameznika, še toliko bolj, če gre za ravnatelja glasbene šole! Vine Bešter GLAS 14. STRAN. RAZVEDRILO PETEK. 13. MARCA I"1 Litostroj samo obljublja V času, ko naj bi iskali čim bolj čiste, še neizkoriščene vire energije mala vodna elektrarna v Davči že leto dni stoji. Samo zato, ker manjka regulator, del naprave za avtomatsko krmiljenje, iz ljubljanskega Litostroja. Litostroj je bil že večkrat neresen: tudi male centrale na Jesenicah niso in niso mogli spraviti v pogon, ker je Litostroj samo obljubljal in obljubljal... Kam po števce za vodo V Radovljici so sklenili, da bodo v stanovanjske hiše montirali števce za vodo. Komunalci so jih prinesli s seboj in jih stanovalcem različno zaračunali. Nekje so montirali pol ure, drugje eno uro, pri tretjem dve uri... Ko so šli nekateri stanovalci k Merkurju, kjer taiste števce prodajajo, so ugotovili, da so cenejši. Zdaj terjajo odgovor, kako je mogoče, da jih komunala zaračuna dražje, če so cenejši naprodaj v Merkurju, in ZAKAJ in KOMU jih Merkur sploh prodaja! Turistično društvo Kranj je na pustno soboto pripravilo maškarado. Še sanjalo se jim ni, da se bo odzvalo toliko otrok. Kar tisoč otrok se je našemilo, organizatorji pa so imeli le 600 okusnih krofov! Turistični delavci so po vseh trgovinah skupaj zbrali še sto krofov, več pa jih za vse na svetu niso mogli dobiti. Žalostno je kajpak bilo, da so bile nekatere male maškare lačne, vendar organizatorji take gneče nikakor niso mogli pričakovati. Pravijo, da se prihodnje leto kaj takega ne bo več zgodilo! STRGANE STRUNE 3 Jaka, lojtro brž! Štiri leta ansambla Rž so bila nadvse plodna: dve zlati Orfejevi znački, Korenova plaketa na Ptuju, najboljše skladbe in izvedbe v Števerjanu 84, dve veliki plošči in kaseti — Prva in Druga žetev — od katerih je ena zlata. Pred kratkim sta izšli tudi prva plošča in kaseta za nemško govoreče področje, ki so ju posneli pri avstrijski firmi Tvrolis. Ocena je bila dobra, podpisali so celo triletno pogodbo za gostovanje v zahodnih državah. Lani so s pesmijo Jaka, lojtro brž dosegli višek na Lojtrci domačih. Marjan Ogrin, vodja ansambla, pravi: »Zdaj se pripravljamo na tretjo žetev, za novo ploščo smo pripravili 12 skladb. Avtor glasbe sem jaz, pisec besedil je Ivan Sivec. Radi bi ostali skupaj, posneli še kakšen hit in končno doma in v tujini začeli žeti sadove vloženega dela.« Ansambel sestavljajo: Franc Kejžar z Jesenic, harmonikar Ivo Belšak iz Dvorij pri Cerkljah, klarinetist Slavko Lenarčič iz Ljubljane, baskitarist Alojz Krajnčan iz Kranja, trobentač Marjan Ogrin iz Kranja, v vokalnem tercetu pa pojejo Romana Krajnčan iz Kranja, Andreja Čamernik z Vrhnike in Darko Ogrin iz Kranja. D pap|er Rž iz Kranja snema pri avstrijski firmi Tvrolis. Male, manj znane gorenjske vasi ZABUKOVJE O pust drek v and raj o H. Jeiovčan Vas se pomlajuje. Naraščaj pričakujejo te dni pri Brezarju, po domače Blažetu, dokler ne pride, pa velja za najmlajšega Jurgov poldrugo leto star pobič, Rok Eržen. Med starostami nosi zastavo Andrejevčeva mama, Katarina Rakovec, ki jih bo 13. maja naštela 85. Ženi je trdo življenje pustilo globoke brazde. Veliko garanja in skrbi je bilo, posebno, kar je umrl mož, star šele 46 let. Vse je ostalo njej: sedem otrok v hiši, živina, njive, gozd. Zdaj lahko počiva. Delata sin in vnuk. Najbolj žalostna je, ker ne vidi. Tako rada bi brala! O pust drek vandrajo Cesarjeva hči je že poročena od doma, starejši sin, avtomehanik, hodi na delo, mlajši, Stane, zadnje leto v osnovno šolo v Stražišču. Oče Janez Jereb je medtem ko je žena cvrla pustne krofe — tudi kruh pozimi sama peče — zbijal gajbice, pred vrati pa so se v soncu grele brezove veje za metlo. Žganje je večji del že nakuhal, nekaj jabolk ima še namočenih. Ko bo sneg odlezel in se bo začelo kmečko delo zunaj, za lake opravke ne bo več časa. Zima ne more več dolgo trajati, je modroval Janez, ki ni vedel povedati, od kod zanimivo hišno ime pri Cesarju. Včasih so rekli, da »o pust drek vandrajo« Bilo je že toliko toplo, da se je tajalo in je po cesti voda gnala konjske iztrebke. Lan — spomin na stare čase Zabukovčani, ki jih niso premamile kranjske tovarne, vztrajajo v domačih lesovih, ki jim dajejo večji del zaslužka, na travnikih in krpah njiv, na katerih pridelajo Brezplačna celoletna naročnina za glasilo Naprej Teden dni je naokrog in »stn gane strune« so spet z vami. Vedno več nas je. V uredništvo so namreč začela kar redno prihajati pisma, v katerih nam sporočate vaše želje in hotenja v zvezi z vsebino nove rubrike. Naj v enem stavku odgovorimo vsem — poskušali vam bomo ugoditi v kar največji meri! Za gorenjske glasbenike pa ponoven poziv. Obvestite nas, kdo ste, kaj delate, kje nastopate (bi želeli nastopati)... Izkoristite možnost, ki se vam ponuja in pridite v časopisne stolpce! Današnje strgane strune: V Ljubljani se po informacijah Zavoda Tivoli pripravlja cela vrsta koncertov, o katerih ste verjetno že obveščani. O tistem, kar bo Toni Sabol res pripeljal v Jugoslavijo, vas bomo seveda obvestili! Govori se, da bi mogoče tudi pri nas dočakali izid v svetu razgrabljenega zadnjega Springstenovega albuma s petimi ploščami. Mi smo optimisti! Za igranje na Gorenjskem vlada med jugoslovanskimi roc-kerji izredno zanimanje. Naj napišemo le nekaj zadnjih ponudb: Disciplina kičme, Psiho-domo pop. Dr. Stell, Videosex, Borgesia... Center za dehumanizacijo z mariborskega konca nam je sporočil, da delujejo z pospešeno hitrostjo. Menda so na obzorju novi posnetki. Več o CZD prihodnji teden. AVDIOFIL, ki je ponudil v nagrado samega sebe, smo oddali. Dopisnic resda ni prišlo veliko, a zato srečna izžrebanka verjetno ne bo nič manj vesela. Njeno ime bomo obelodanili prihodnjič! NAGRADA: Najnovejša številka kranjskega mladinskega glasila NAPREJ in hkrati celoletna brezplačna naročnina za tri od tistih, ki bodo do 20. marca na naš naslov (Strgane strune) sporočili, v kolikšni nakladi izhaja Naprej. Trojico bo določil žreb! Katarina Rakovec. najstarejša Zabukovčanka Janez Jereb, Cesarjev zase krompir in zelenjavo, za živali peso Drugo slabo rodi, pa še divjad se rada zažene in dela škodo. Včasih, ja, včasih so sejali in sadili vse po vrsti. Tudi morja modrih glavic lanu so valovila. Lan je bil v teh hribih nepogrešljiv. Na kmetijah ni bilo denarja, da bi vse blago kupovali, bilo pa je dovolj delavnih rok Viktor Mazi, Ošinov, pripovedni«', ? Ko so tarice opravile, je prišlo na vrsto mikanj^jjji /a jo bila po trenju /medena, neenakomerno aolga-kanje so uporabljali podobno pripravo kot je rifl. jej'1 ima manjše SObe. Dobili so tri vrste prediva: prežnJ^jjjjK' lo najbolj le In najbolj belo, nekoliko slabši je bil ^mA tule pa so uporabljali za niti, ki so jih napeljali po iu da vrane niso mogle do koruze. oP - Predivo je Dil<> kajpak treba se urediti, štren ^>Hfi> in /viti v klopčičc, nato pa so jih odnesli k tkalcu m co Iz platna so šivali rjuhe, med prvo vojno, ko je kO dobiti blagO, tudi srajc«' m hlač««, uporabljali -s| ^,,(1 trpežno moške delovne predpasnike, za oblačila z Zadnjič bo v /..bukovi«, trli lan 1937. leta, PoV ^rii*1} M,./i Potem so ljudje začeli kupovati cenejše u\ue$&%. • •I «i:-> Kjulwpaimajo.se '.daj lanen«« N"ka| ,a,H|rt,h»-nj a, bla^a m cvilha še hranijo v skrinji na P°"s spomin na minul«' čase KTEK, 13. MARCA 1987 RAZVEDRILO .15. STRAN @®imSS^ISSGLAS •VENTILČEK ZA KOLO V prejšnji številki smo objavili nagrajenca naše nagradne igre KOLO. Dobili pa smo pritožbo našega naročnika, češ da ni bilo prav, ker smo izžrebali nekoga, ki je skrivnostni predmet uganil šele s tretjim kuponom. V naši nagradni igri smo se takole dogovorili: tisti, ki boste uganili skrivnostni predmet že s kuponom številka 1, boste VSI prejeli skromno tolažilno nagrado, nato pa bomo VSE kartone vrgli v boben in žrebali. Še zdaleč si nismo mislili, da bomo dobili toliko pravilnih odgovorov že na 1. kupon — vseh skupaj je 80. Odfočili smo se, da vsem, ki so že prvič pravilno odgovorili, za tolažilno NAGRADO pošljemo VENTILČEK za zračnico. •Pulover dobi Mateja Vrhunc Radovljiška Almira je sodelovala v naši novi nagradni igri in vam predstavila lep moden pulover. Uganiti ste morali, kakšne barve je in koliko tehta. Dobili smo veliko odgovorov, tudi pravilnih. Večinoma ste menili, da je pulover rdeče barve, a ste se zmotili. Almirin pulover je bil črn, tehta pa natančno 40 dekagramov. Žrebali smo in pulover dobi Mateja Vrhunc, 64227 Selca. Drugo nagrado (tudi Almirin pulover) dobi Ana Capuder, Gradnikova 7, 64000 Kranj, tretji pulover Irena Ravnik, Gregorčičeva 31, 64240 Radovljica, četrtega Inge Sajovic, Hote-maie 79, 64205 Preddvor, in petega Štefka Koselj, Spodnji Otok 9, 64240 Radovljica. ^iunicci coro^or Strawj NOVA NAGRADNA IGRA KAKŠEN PRIGRIZEK K PIVU? Nekdanjo restavracijo Evropa so preuredili v PIVNICO in s tem popestrili gostinsko ponudbo starega Kranja. V njej nudijo veliko vrst PIVA, ob njem pa prave kranjske klobase, dopoldanske malice; poleti bodo ponudbo preselili še na vrt. Želijo si, da bi pivnica postala družaben, dobro obiskan lokal, da bi se v njej vedno kaj dogajalo. Sodelujte! Za začetek tako, da jim pomagajte z nasvetom, kaj bi VI ponudili poleg piva? KAKŠNA JED najbolj sodi k vrčku PIVA? Najboljšemu odgovoru PONUJAJO VEČERJO za 4 osebe v vrednosti 20.000 dinarjev, drugim desetim dobrim odgovorom pa deset velikih vrčkov odličnega piva MIŠ-MAŠ. Odgovore pričakujemo (uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj) do srede, 18. marca, na dopisnici s pripisom —nagradna igra. ,* Gorenjski GLASILO O * « A J H t C A O P • OBA OF KKA.RJ Ljudska oblast skrbi za mladino Z 8. marcem so v naših krajih začele delati nove šolske kuhinje, saj je mnogo učencev ljudskih šol in dijakov gimnazij nepravilno hranjenih, celo lačnih. Posebno se to opaža pri bolj oddaljenih in tistih, ki jim doma ne morejo dati malice za šolo. To je spoznala naša ljudska oblast in uvedla malice v šolski kuhinji. Razne ustanove, podjetja in organizacije morajo mesečno prispevati denar za delo kuhinj, da otroci ne bodo več lačni. To je zgovoren dokaz, da naša država ves denar, ki ga akumulira z davki, vrača našemu ljudstvu. Vsak mora priznati, kakšna ogromna razlika je med kapitalizmom in našo družbo, saj so v kapitalizmu revne družine izkoriščenih in zapravljanje bogatašev, pri nas pa skrb za mladino naših delovnih ljudi! Gorenjski glas, 1950 »To je pa una naša Klavdija!« Pri naši nagradni križanki, ki jo objavljamo vsak petek, odeluje tudi naša Klavdija. Vsako sredo ob 12. uri vstane in •pusti stol ob računalniku, kjer dela kot vnašalka teksta, in zvezanimi očmi izbere tri reševalce. 18-letna Klavdija Žlogar iz Kranja je končala administrator*0 šol° in se zaP°sli,a Pri nas Velja za eno naših najboljši delavk, pridna je in zanesljiva. Ker vsakokrat objavimo tu-Ql sliko mlade in simpatične Klavdije, je že postala dovolj /*ana. Pravi, da «slavo« še kar dobro prenaša in da je ne °ti. Le malce nerodno ji je bilo, ko so se v nekem lokalu 9°stje vsi v en glas začudili in pokazali nanjo, češ »to je pa una naša Klavdija.« NaQradna križanka , Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce prejšnje *r,*anke Goriška brda. . 1. nagrado dobi Tone Čebašek, Kidričeva 1, 64000 Kranj, . ru9o nagrado Anica Trebar, Benedikova 40, 64000 Kranj, in /etio nagrado Marjetka Bizaj, Ulica bratov Praprotnik 7, ^202 Naklo. *a današnjo križanko razpisujemo tri nagrade: nagrada: 3.000 dinarjev 3' Ograda: 2.000 dinarjev ' Ograda: 1.500 dinarjev Vreme iz pratike Rešit ev pošljite do srede, 18. marca, na naslov: Urednl- IV* s*' i? p. rt" 4 i i* P 9r8ri Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (na-an« križanka). #0 ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske NA PODLAGI NEPREKLICNO JANIN VLOG IN HRANILNIH PISEM Na podlagi pripomb Občanov, ki so izrazili i/ljenoat za vezavo sredstev, češ da z ni možno raspolagati prod potekom vezavo, je ljubljansko banka uvedla iMOSTITVBNI KREDITI zo imetnike . ročnih nenamenskih hranilnih vlog in hranilnih ploem. lahko dobijo polnoletni občani, ki ^akarimaralco hranilno vlogo Ha svojo ime a ki predloiljo hranilno knjižico na .-»pika ali no prinosnika s geslom, lahko dobijo tudi polnoletni občani, ki Imajo hranilno pismo, zadolžitev ob najetju kredita, to je **ofc kredita in predvidene obresti, znaša to največ 90 % vezanih sredstev. »nja kredita ne moro biti daljša od vozane hranilno vlogo ali i, ki jO predstavljalo oanovo za pridobitev kredita. Obreaftna za kr*4H je za $ % višja kot »IjaVHft obrOOtftO mera SO vezane vloge in hranilna platno in je prav tako Spremenljiva. A I A A A A A A A Vreme bo lepo in prijetno Lunine spremembe: v nedeljo, 15. marca, bo ob 14.14 ščip, naslednjo nedeljo, 22. marca, bo ob 17.23 zadnji krajec Ker se luna spremeni popoldne, bo po Herschlovem vremenskem ključu v naslednjem tednu vreme lepo in prijetno. Dahnili so da: V Škofji Loki; Jožica Starina in Jože Justin iz Škofje Loke K4N? PO KRISTALNI GLOBUS V SARAJEVO Kompas vas vabi, da obiščete Sarajevo ter Ja-horino in Bjelašnico, prizorišči finala svetovnega pokala v alpskem smučanju. V ČETRTEK, 19. MARCA, vas bodo z avtobusi in po ceni 19.000 DINARJEV odpeljali na veleslalom žensk, V PETEK, 20. MARCA, pa z vlakom za 9.500 DINARJEV ali 11.000 DINARJEV na tekmo moškega slaloma. V PETEK, 20. MARCA, bo še izlet s posebnim letalom v Sarajevo za 59.900 DINARJEV na veleslalomsko tekmo žensk, slalom moških in paralelni slalom. V tej ceni so prevozi, dva polpen-ziona, vstopnice, takse in organizacija izleta. , Prijave sprejemajo vse Kompasove poslovalnice, ob prijavi pa je treba plačati akontacijo v višini 30 odstotkov od cene. NAGRADNA KRIŽANKA GLAS 16. STRAN SPORT IN REKREACIJA PETEK, 13. MARCAJ9?! Radovljiški plavalci nizajo uspehe Težke razmere za vadbe ostrijo selekcijo Radovljica, 11. marca — Od 50 do 80 mladih plavalcev stalno vadi pri radovljiškem plavalnem klubu. Bilo bi jih še več, če ne bi bila prav zaradi slabih razmer za vadbo potrebna ostra selekcija. Vadijo v štirih kakovostnih skupinah, skrbijo pa tudi za usposabljanje trenerskega in vaditeljskega kadra. Ciril Globočnik Primož Zadravec Polona Rob »Tretje mesto na republiškem prvenstvu za starejše pionirje in peto mesto na državnem prvenstvu v enaki kategoriji je kar se ekipnega nastopa tiče naš največji uspeh. Upoštevati je treba, da so naše vadbene možnosti omejene, da vadimo v blejskih bazenih Park in Golf, v Železnikih in manjšem bazenu v radovljiškem Grajskem dvoru, zato si pretirane množičnosti ne moremo dovoliti. Gradimo na posameznikih, talentih, zato smo zadnjega uspeha še posebej veseli. Žal pa tudi spoznavamo, da se nam zimski bazen vedno bolj odmika, kar zanesljivo ni v prid dobro začetemu razvoju kakovostnega radovljiškega plavanja. Kranj bo očitno končno le dobil primeren zimski bazen, mi pa posebnega upanja nimamo,« je po uspehu radovljiških plavalcev na državnem in republiškem prvenstvu razlagal edini poklicni trener radovljiških plavalcev Ciril Globočnik. »Pohvaliti moram naše najboljše plavalce, osvajalce državnih in republiških naslovov v posameznih kategorijah, Primoža Zadravca, Polono Rob, Stašo Melink, Saško Robič in Nino Sekovanič, izredno perspektivna pa je tudi Nataša Kejžar. Stalno vadi od 50 do 80 plavalcev. Več jih tudi ne more. Če pa bi imeli primernejši bazen, selekcija ne bi bila tako ostra in bi se ob dobrem in daljšem treningu lahko izkazali tudi drugi. Zahvaliti se moram našim sponzorjem: bazenu v Železnikih ter hoteloma Park in Golf na Bledu, ki nam brezplačno odstopajo bazen za vadbo, mi pa delamo reklamo zanje na tekmovanjih in na letnem bazenu v Radovljici. Vadimo v štirih kakovostnih skupinah. Prvo trenira Ciril Globočnik, drugo Andrej Artiček in Matej Žbontar, tretjo in četrto pa Robert Stan in Aleš Rebec. Skrbimo za vaditeljski in trenerski kader. 16 tečajnikov je pred kratkim končalo tečaj za vaditelje plavanja, naš klub pa skrbi tudi za učenje plavanja učencev prvega in drugega razreda osnovne šole, kjer najdemo tudi največ talentov, in za predšolske otroke. Smo med redkimi, ki s plavalno vzgojo segamo do predšolskih otrok.« Za krajši pogovor smo prosili dva radovljiška plavalca, ki sta veliko prispevala k uspehu na republiškem in državnem prvenstvu. Primož Zadravec iz Radovljice je star 13 let in je učenec fi. razreda osnovne šole Antona Tomaža Linharta. »Tekmujem sedem let. Za to ima največ zaslug mama, ki me je vpisala v plavalni klub predvsem zato, da bi se ukvarjal z vsaj enim športom. Plavanje imam rad, veselje imam do treninga in resno treniram. Pomembna je skrb za pravilni slog, dobro pa je tudi, da sem večji. Če že drugega ne, se lahko hitreje stegnem do ciljne table. Trenira me Ciril Globočnik. Na državnem prvenstvu v Celju sem zmagal na 100 in 200 metrov prsno in 400 metrov mešano, na slovenskem prvenstvu pa sem bil prvi na 100 in 200 metrov prsno in 200 mešano.« Polona Rob je prav tako učenka Linhartove osnovne šole. Stara je 14 let in tudi ni več neznano ime v jugoslovanskem pionirskem plavanju. »Pred šestimi leti so me doma navdušili za plavanje. Izkazala pa sem se tudi na šolskem tekmovanju. Moj trener je Ciril Globočnik. Ni mi žal, da sem se odločila za ta šport, čeprav mi za druge stvari zmanjka časa. Zjutraj telovadim, zvečer pa plavam. Šola ne trpi zaradi tega. Moji največji uspehi: državna prvakinja sem na 200 hrbtno in 200 delfin, republiška pa na 200 delfin in 100 ter 200 metrov hrbtno.« Pet najboljših radovljiških plavalcev odhaja prihodnji teden na absolutno državno prvenstvo v Beograd. Čeprav smo še pionirji, bomo poskusili, menijo. Naš cilj je uvrščanje v A in B finale. Radovljičani pa bodo julija letos organizirali tudi dve veliki plavalni prireditvi: 25. in 26. julija bo državno prvenstvo za pionirje do 14 let, 18. julija pa velik mednarodni miting. To je za nas priznanje, pravijo. J. Košnjek, slike: F. Perdan Danes občni zbor kranjskega Partizana Povsod so tujci Kranj, 11. marca — Danes, 13. marca, ob 19. uri bo v osnovni šoli Bratstvo in enotnost na Planini v Kranju občni zbor Partizana iz Kranja, društva za telesno vzgojo in rekreacijo. Partizan združuje okrog 500 članov, med katerimi je največ mladih, pa tudi starejši so zelo številni. Kljub tem razveseljivim številkam so člani kranjskega Partizana brezdomci. Selijo se iz telovadnice v telovadnico, svojega vadbenega prostora nimajo in upanja, da bodo kdaj do njega prišli, se vedno bolj oddaljujejo. Tudi ko šole gradimo, bi jih najraje gradili brez telovadnice. Najlepši primer za to je nova Iskrina šola na Zlatem polju. Prav zaradi tega upada naša splošna telesna kultura, gibalne sposobnosti mladih so vedno slabše, čeprav je vadba takšne vrste še vedno najcenejša. Majica, hlačke in copate so edine potrebščine, ki jih potrebujemo pri telesnokulturni vadbi. »Smo redko društvo brez svoje strehe nad glavo, čeprav smo jo včasih imeli,« pravi pred občnim zborom predsednik kranjskega Partizana Matija Juvan. »Ne morem reči, da nam upravljalci kranjskih telovadnic ne gredo na roko, vendar večkrat ne morejo pomagati, saj so telovadnice z rednim poukom zasedene od jutra do večera. Zato je najtežje dobiti prostor /a vadbo najmlajših, predšolskih otrok, pionirk in mladink, ki pozno zvečer ne morejo vaditi, popoldne ali proti večeru pa ni nikjer prostora. Za starejše je lažje, saj zanje kasnejša ura ni problem. Največ problemov je na Planini, kjer je mladih in sploh prebivalcev največ.« J. Košnjek Sankači za republiške naslove Jesenice, 7. marca — Sanka-ški klub Jesenice je na progi v Savskih jamah organiziral republiško sankaško prvenstvo. Tekmovalo je 72 sankačev iz Tržiča, Železnikov, Bohinja, Trbovelj, Idrije in z Jesenic. Največ uspeha so imeli sankači iz Tržiča in z Jesenic. Republiški prvaki so postali Tina Kokalj (Tržič) med mlajšimi pionirkami, Grega Špendov (Jesenice) med mlajšimi pionirji, Matej Šebjanič (Jesenice) med starejšimi pionirji, Erika Lampe (Idrija) med mladinkami, Boris Nastran (Iskra Železniki) med mlajšimi mladinci, Marko Meglic (Tržič) med starejšimi mladinci, Breda Meglic (Tržič) med članicami, Drago Česen (Tržič) med člani, Vinko Lavtižar (Jesenice) med starejšimi člani, Rožič-Rožič (Tržič) med mladinskimi dvosedi, Me- Teo Kališnik, tretji na republiškem prvenstvu glič-Meglič (Jesenice) pa med članskimi dvosedi. J. Rabič Dragu Česnu Kozorogov pokal Podljubelj, 8. marca — Desetega jubilejnega sankaškega tekmovanja na naravni progi v Podljubelj u za Kozorogov pokal se je udeležilo okrog 70 sankačev iz Slovenije in Avstrije, ki so tekmovali v enosedih in dvosedih. Najuspešnejši so bili sankači iz Tržiča in iz Železnikov. Najhitrejši čas dneva je dosegel Tržičan Drago Česen, ki je osvojil prehodni Kozorogov pokal za leto 1987. Med pionirji so bili najboljši Andrej Habjan in Damjan Lavtar (Iskra Železniki) in Grega Špendov (Jesenice), med pionirkami Tržičanki Tina Kokalj, in Damjana Mlinaric, med mlajšimi mladinci člani Iskre iz Železnikov Boris Nastran, Tomaž Habjan in Grega Kalan, med starejšimi mladinci Marko Meglic (Tržič), Robert Tarman (Jesenice) in Peter Štalec (Iskra Železniki), med mladinkami pa je bila najhitrejša Bri-gitte Feining iz Sveč. V tekmovanju članov sta bila najhitrejša Tržičana Drago Česen in Teo Kališnik, tretji pa je bil Simon Bernik iz Železnikov, v tekmovanju članic Breda Meglic iz Tržiča, v tekmovanju starejših članov pa je zmagal Milan Česen (Tržič) pred Vinkom Lavtižarjem z Jesenic in Jožetom Megličem iz Tržiča. V mladinskih dvosedih sta bila najhitrejša Rožičeva iz Tržiča, v članskih pa Česnova, prav tako iz Tržiča. J. K. Zmagali so Tržičani Škofja Loka, 7. marca — Občina Škofja Loka je bila organizator letošnjih zimskih športnih igr delavcev upravnih organov iz Kranja, Škofje Loke, Radovljice, Tržiča, Jesenic, Kamnika in Domžal. Letošnje igre so bile že štiriindvajsete, dobro pa so jih speljali Skofjeločani ob pomoči SK Alpetour. V veleslalomu je tekmovalo 150 tekmovalk in tekmovalcev, v sankanju 123 in v smučarskih tekih 70. Veleslalom in sankanje sta bila na Grebljici na Starem vrhu, teki pa v Luši. Skupni zmagovalci so bili Tržičani, ki bodo organizatorji prihodnjih 25., jubilejnih iger. V veleslalomskem tekmovanju žensk nad 35 let je bila najhitrejša Šranceva iz Radovljice, med ženskami do 35 let Magazinova z Jesenic, med moškimi nad 40 let Čeme z Jesenic, med moškimi do 40 let pa Tušar Dupljanke zmagale na Reki Reka, 8. marca — Rokometa-šice Kranja Dupe 1 j so zmagale na rokometnem turnirju na Reki, ki so ga organizirali v počastitev dneva žena. Naše rokome-tašice so premagale vse štiri nasprotnice: Turnič z Reke, Mornarja iz Dramelj, Opatijo in Kozalo. Za Duplje Kranj so igrale Jakupovič, Čeferin, Orehar, Kolar, Bajrovič, Ovsenek, Ka-stelic, Žontar, Jeruc, Gradišar, Jurjevič, Pleša in I^enič. Odigrale so tudi več prijateljskih tekem. Igrale so tudi z Zametom z Reke, enim od najboljših moštev v II. zvezni ženski rokometni ligi, in izgubile z 20:17. J. Kuhar iz Škofje Loke. V sankanju žensk nad 35 let je bila najhitrejša Koblarjeva z Jesenic, med ženskami do 35 let Dragojeviče-va z Jesenic, med moškimi nad 40 let Pavlin iz Škofje Loke in med moškimi do 40 let Vraničar iz Škofje Loke. V smučarskem teku žensk nad 35 let je bila najhitrejša Čopova iz Radovljice, med ženskami do 35 let Zivlako-vičeva iz Tržiča, med moškimi nad 40 let Pukl iz Domžal in med moškimi do 40 let Tušar iz Škofje Loke. V trojni kombinaciji je zmagal Leon Tušar iz Škofje Loke. Ekipno je zmagal Tržič z 956 točkami. Jeseničani so zbrali 869 točk, Skofjeločani 833,38 točke, Radovljičani 746,74 točke, Kamničani 686,38 točke, Kranjčani 625,36 točke in Dom-žalčani 516,66 točke. P. Pokom Radovljiški športniki uspešni Radovljica, 10. marca — Lanski uspehi športnikov iz radovljiške občine so lahko za zgled mnogim drugim, močnejšim občinam v republiki. Lani so radovljiški športniki osvojili 29 republiških in 19 državnih naslovov, po enega balkanskega in evropskega ter dva naslova svetovnih prvakov v mladinski konkurenci. Po številu vrhunskih športnikov prvakov je Radovljica na sedmem mestu med 64 slovenskimi občinami. JR Sprejem jeseniških hokejistov Jesenice, 11. marca Predsednik jeseniške občinske skupščine Jakob M< lia in predsednik izvršnega sveta Tomaž Kršmanc sta pripi \\,'-\ sprejem za jeseniške hokejiste, osvajalce 22. naslova državnih prvakov. Na sprejemu so bili tudi vodstvo kluba, trenerji in zastopniki družbenopolitičnih org.i nizai ij. Za sprejem in pozornost se je zahvalil predsednik je seniškega hokejskega kluba inž. Božo Bartelj. J. Rabič Od tekme do tekme Prvenstvo Dupelj v teku na smučeh — TVD Partizan Duplje je v soboto organiziralo vaško prvenstvo v teku na smučeh. V devetih kategorijah je tekmovalo nad 60 krajanov. Najštevilčnejše so se prireditve udeležili pionirji, pa tudi pri starejših narašča zanimanje za smučarski tek. Med mlajšimi pionirji je zmagal Peter Grašič, med starejšimi pionirji Lori Vrtač, med mladinci Damjan Rakovec, med mlajšimi člani Peter Meglic, med starejšimi člani pa Filip Grašič. Med mlajšimi pionirkami je zmagala Irma Jeruc, med starejšimi pionirkami Andreja Grašič, med mlajšimi članicami Metka Jošt in med starejšimi članicami Magda Menegalija. TVD Partizan Duplje pa je pred kratkim organiziral tudi zelo uspel tek v maskah, na katerem je teklo nad 70 krajanov. (J. Kuhar) Pokal Turističnemu društvu Besnica — Na Krvavcu je bilo tradicionalno tekmovanje v veleslalomu za prehodni pokal Turističnega društva Cerklje. Prehodni pokal je osvojilo moštvo Turističnega društva Besnica, izročil pa ga ji je predsednik Turističnega društva Cerklje Ivan Petrič. Drugo mesto je osvojil organizator tekmovanja, Turistično društvo Cerklje. Škoda, da se tega tekmovanja niso udeležila tudi druga turistična društva s popolnimi ekipami. V posameznih kategorijah so zmagali: med pionirkami Minka Slat-nar (Cerklje), med mladinkami Magda Miklavčič (Besnica), med pionirji Simon Koželj (Bela), med mladinci Vili Jane (Besnica), med člani Brane Dolinar Cerklje, med veterani Jože Blaz-nik (Besnica) in med članicami Majda Logonder (Besnica). (J. Kuhar) Smučarski skoki v Sebenjah — Odbor za skoke Smučarskega kluba Tržič je na 15-metrski skakalnici v Sebenjah organiziral gorenjsko prvenstvo za pionirje C (stare do 9 let). Nastopilo je 30 mladih skakalcev. Zmagal je Tržičan Stegnar, drugi je bil Zarnik (Triglav), tretji pa Gro-sar (Tržič). (J. Kikelj ' Skakalci na Kokrici — ŠD Kokrica je priredilo na skakalnici na Ilovki krajevno tekmovanje v smučarskih skokih. Skakalo je 37 tekmovalcev. Med pionirji so bili najboljši Matjaž Penček, Marjan Penček in Mi- ran Ahčin, med mladin« 1*^, Posedi, Igor Grašič in *J. Gorzeti, med člani Gojo BWVj.. Bojan Lombar in Drago čič in med veterani Zvone pret, Brane Čander in A* Verlič. (B.Vrlinšek) Gorenjska kegljaška lfc* Odigrali so 10. in 11. ko/°/Jv renjski kegljaški ligi. BtepJgj. 10. kolu premagal Gradiš, mon Jenko Jeseničane, premagala Lubnik, Kranj gora pa Ljubelj. Vil. kolu]?ub-mon Jenko premagal Elan, . nik je premagal Gradiš. ska gora Jeseničane *** .rf0n Ljubelj. Po 11. kolu vođAga-Jenko pred Kranjsko goro i** vo. (J. K.) Končan prvi del škofjel0^ rokometne pionirske JV»f gjje Končan je prvi del škofje«* občinske rokometne hge mlajše pionirje (letnik 1»' , ŠŠD t "1974 » mlajši). V ligi sodeluje 8 naj Turnirje organizirajo ~~ ^. posameznih šolah, sodijo pa j rejši pionirji iz RK TernioP^ Letos potekajo turnirji tuf;0te osnovni šoli na Trati. Mostv^ šole je tudi največje Pr^se!ljp3 nje lige, saj je drugo. Vodi e gostov Dinosa Slovana 12 Aji bljane. Druga je Trata, ? Podlubnik, četrte Prule, Petldini titovec, šesti Mladi rod in se ^ dve ekipi Podlubnika. NajDjJj strelec po prvem delu je J i Kalan iz ekipe ŠŠD Trata, m na sedmih tekmah dosegel 60 golov. (M. Primožič) Sankaško tekmovanje gof^ skih upokojencev — Na P° ^ Društva upokojencev TržicJjjj žiška sankaška sekcija izv prvo gorenjsko upokojensk0.^ venstvo v sankanju z navad v sanmi. Tekmovanje je h*1 ^ Podljubelju. Tekmovalo Jevnj. upokojencev iz Tržiča, ^xx°-m ce, Kranja, Krope in Javorom Koroške Bele. Želja sodeluj« je bila, da bi bilo takšnih sa^j ških tekmovanj še več. Pretl ^ pokal je osvojila prva ek*?agijč-žiča v postavi Kristina J^&fe Tomaž Ahačič in Janez jj?^-pred drugo tržiško ekipo v * cka Tribušon, Janko Steg«3.^, Milan Tribušon) ter ŽiroVJg za katero so tekmovali ^, c Ferjan, Mirko Strnad in r ^ri-Kovač. Sicer pa so zmaga*1. $ stina Meglic med članica1**)-55 let, Marija Meglic mei?ed cami nad 55 let, Franc ^ med člani do 60 let in ^ jet Ahačič med člani nad eu (J. K.) Prvenstvo biatloncev Pokljuka, 11. marca — V soboto in v nedeljo bo na Rudnem polju na Pokljuki republiško prvenstvo v biatlonu. Nastopili bodo mladinci in člani. V soboto bodo na sporedu najdaljše in najtežje discipline, v nede' ljo pa lažje ter štafetm tek| biatloncev. Pri članih bra■ naslov republiškega P1* ka Jure Velepec, pri *"** dincih pa Primož Krajše*1 iti/ LET KRANJ Vabila, obvestila, prireditve Gorenjsko pionirsko moštveno šahovsko prvenstvo . ^ čelo se bo v soboto (jutri), 14. marca ob 9. uri v osnovni =0^, Predosljah. Prvenstvo bo izvedla šahovska sekcija Tomo pan iz Kranja. Pravico nastopanja imajo moštva osnovni**^, iz vseh gorenjskih občin na osnovi razdelilnika, ki ga je ai-hovska zveza Gorenjske objavila 8. decembra lani. Zmag0 . 0 ca med starejšimi pionirkami in pionirji bosta imela Pv&f,e\o nastopati na republiškem prvenstvu: za pionirke se bo za • 20. marca v Izlakah, za pionirje pa 27. marca, vendar *■ igranja še ni določen. Prijave za gorenjsko prvenstvo spr j^. ma sodnik pred začetkom prvenstva. Ob prijavi je teba vP čuti 700 dinarjev za kosilo. flj Planinski izlet na Snežnik — Planinsko društvo vabi na zimski vzpon na 1796 metrov visoki Snežnik. IzK*5joi bodo s posebnim avtobusom odšli iz Kranja v nede ^ 15. marca, ob šestih zjutraj izpred hotela Creina. Nujna zimska oprema, hoje pa bo za približno 4 ure. Prijave spr lJ. majo v pisarni Planinskega društva Kranj do zasedbe avto sa. Izlet bosta vodila Marija Kožuh in Janez Ravnihar. uj Pionirski hokejski turnir na Jesenicah — Konec ^ udtr na Jesenicah mednarodni hokejski turnir v spomin na ne , njega igralca in trenerja Dušana Bruna. Nastopila bodo j štva Feltre iz Italije, Triglav iz Kranja, Bled in Jesenice. J ■ Ob 9.30 bo tekma Bled : Felter, ob 17. uri pa tekma Jeseni & Triglav. V nedeljo ob 9. uri bo tekma za tretje, ob 11. uri P prvo mesto. w jj) Začetek tekmovanja v rokometnih liguh V sobo ^ ^ metaši Peka bodo jutri (sobota) ob 18.15 igrali v dvoran ^ Planini z moštvom Astre Jadrana. Tržičani bodo tud'i 14 dni spet igrali na Planini. Alples bo igral doma z N «ur mestom, Duplje Kranj pa v ženski republiški ligi igrajo Z jo v Sežani > nedeljo se začenja tekmovanje v republiških rokometnih gah. Ze prvo kolo bo za gorenjska moštva pomembno, t1 5*. 13. MARCA 1987 OBVESTILA, OGLASI .17. STRAN (^gMSMJ©3SnGLAS IZBRALI SOZMflS V MERKURJEVI prodajalni UNION na Jesenicah, Titova 22, imajo dobro izbiro Jedilnih servisov, servisov za belo in črno kavo, kristala, kozarcev, vaz, plad-njev, akustike, bele tehnike in drugega. Velika je tudi izbira kromirane posode 12 uvoza raznih oblik in velikosti ter posode iz keramike — porcelana za pečenje iz uvoza, iz Zahodne Nemčije. Na osnovi sklepa delavskega sveta delovne organizacije Železarna Jesenice, sprejetega na 11. seji 30.12.1986, ter v skladu s 73. in 91. členom statuta delovne organizacije Železarna Jesenice in 125. členom samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo Železarna Jesenice, objavlja razpisna komisija ponov«ni razpis prostih del in nalog Člana poslovodnega odbora delovne organizacije železarne jesenice za sociološko, pravno in kadrovsko področje Kandidat oz. kandidati za člana poslovodnega odbora morajo poleg splošnih, z zakonom opredeljenih pogojev, za navedena dela in naloge izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visokošolsko izobrazbo in pet let uspešnega dela v gospodarstvu — da so angažirani družbenopolitični delavci z ugledom v širši družbeni skupnosti — da imajo ustvarjalen odnos do uveljavljanja in uresničevanja samoupravljanja in do naše politične usmeritve, da so pošteni, da odgovorno gospodarijo z družbenimi sredstvi, da spoštujejo zakonitost, da imajo pravilen odnos do ljudi ter da so sposobni povezovati pravice z obveznostmi in odgovornostmi Mandatna doba traja štiri leta. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v zaprtih ovojnicah z oznako »za razpisno komisijo« v 8 dneh po objavi na naslov; Kadrovski sektor, Železarne Jesenice, Cesta železarjev 8, Jesenice. Industrija n. tub.o. ljubtjmn* MERCATOR - ROŽNIK TOZD Savica LJUBLJANA, Oražnova 12 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom TOČENJE ALKOHOLNIH IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ za bife na Bledu — 2 delavki Pogoji: gostinska šola, 3 mesece delovnih izkušenj, tečaj iz higienskega minimuma. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: MERCATOR - ROŽNIK, TOZD Savica, Ljubljana, Oražnova 12 v 8 dneh po objavi. RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju 64224 GORENJA VAS - Todraž 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom: 1. VODJA GOSPODARSKEGA SEKTORJA 1 delavec 2. PROGRAMER RAČUNALNIŠKIH OBDELAV ZA POTREBE TEHNIČNE AOP 1 delavec 3. KV KUHAR 2 delavca Pogoji: pod 1.: diplomirani ekonomist — VII. stopnja izobrazbe, 54 mesecev delovnih izkušenj pod 2.: najmanj VI. st. izobrazbe rač., organ, ali druge ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj na področju računalništva, poznavanje operacijskih sistemov, znanje progr. jezika BASIC, PASCAL, zaželeno tudi ASSEM-BLER, znanje angleškega jezika pod 3.: kuhar — IV. stopnja izobrazbe, 1 leto delovnih izkušenj, izmensko delo Delovno razmerje za vsa dela sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim čaom. Za vsa objavljena dela zahtevamo uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na gornji naslov. Po potrebi bomo kandidate vabili na razgovor. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. <£) metalka METALKA LJUBLJANA TOZD TRIGLAV TRŽlC n.sol.o. Cesta na Loko 2, Tržič 64290 objavlja proste delovne naloge in opravila: UREJANJE STRUŽNIH AVTOMATOV - 2 delavca Pogoji: strojni tehnik oz. KV kovinske smeri, interni tečaj iz varstva pri delu, trimesečno poskusno delo Razpisni rok je 8 dni od objave razpisa. Kandidati naj vloge naslovijo na Metalka TOZD Triglav Tržič, Cesta na Loko 2, Tržič 64290, — kadrovska služba. Kranj K osnovi sklepa delavskega sveta delovne organizacije Žele-7-jF^a Jesenice, sprejetega na 12. seji 18.2.1987, ter v skladu s ■in 91. členom statuta delovne organizacije Železarna Jese-Utaf.in 125. členom samoupravnega sporazuma o združitvi te-^'Jnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo (j-.^rno Jesenice, objavlja razpisna komisija razpis prostih 1 »n nalog 0Una POSLOVODNEGA ODBORA DELOVNK IN d NIZACIJK ŽELEZARNE JESENICE ZA PROIZVODNO * KAZVOJNO PODROČJE p^didat oz. kandidati za člana poslovodnega odbora morajo 0 EIZ. letnik 84, dodatno opremljen Galetova 7, Kokrica_2881 Prodam DIANO, letnik 1978 Kumer, Kopališka 21, Škofja Loka_2882 APN 6, letnik 84, dobro ohranjen, ugodno prodam Telefon 064/61 312 zvečer_2883 Prodam TOMOS APN 6, letnik 85 Telefon 28 615_2884 Prodam JUGO 45, letnik 82 Telefon 35 081_2885 Prodam R 4, star 10 let, registriran do konca leta Marko Tanasič, C revo lucije 5, Jesenice_2888 Prodam Z 750. Predoslje 103/a 2887 GOLF, letnik 80. prevoženo 81 000 km, ugodno prodam Draksler, Zg Bela 63, Preddvor, telefon 45 751 2888 živali Prodam od 35 do 150 kg težke PRA ŠIČE in rjave PISKE nesnice Posavec 123, Podnart. Telefon 70 379 2615 Prodam PRAŠIČA /a /akol, domača reja Zapoge 19, Vodice Telefon 843 131_2796 Prodam teden dni starega TELIČKA. Prešeren. Gorica 17, Radovljica 2797 Prodam TELICO v osmem mesecu brejosti Telefon 40 698_ Mlad pes nemški ovčar, črno sive barve, ki je bil vzet na cesti v Franko vem naselju, 14 februarja 1987 ob 19 uri, sliši na ime PASTIR Prosim, vrnite mi ga proti nagradi. Matevž Jugovic, Frankovo nas. 127, Škofja Loka 2798 Prodam TELIČKO simentalko, staro 6 tednov Sp. Besnica 180_2799 Prodam pet OVC. Sp. Besnica 139 __2800 Prodam težko jalovo KRAVO ali jo zamenjam za brejo. Prodam tudi se menski krompir zgodnji, bel. Franc Drakslar, Mavčiče 15_2801 Prodam breje TELICE po izbiri ali menjam za mlado jalovo goved. Vir maše 42, Škofja Loka_2802 Prodam dve KRAVI po izbiri ali TELI CO za rejo Alojz Škrjanc, Zg Bela 57 2803 Mnogo prezgodaj je ugasnilo mlado življenje naše MAJE BURJA učenke 3. letnika Imeli smo jo radi Ohranili jo bomo v trajnem spominu. UČENCI IN DELAVCI EKONOMSKE ŠOLE RADOVLJICA Prodam KRAVO, ki bo k** ca tretjič teletila. Zaloj|j!t-~---Prodam KRAVO, 9 mesec« j SP Brnik 40__r^ĆEP^ Prodam visoko brejeTEL^ r %. ri. Dorfarje 21, Žabnica Prodam PRAŠIČA« »fj« 900 din. Stanonik, LgfljtŽS^a Prodam FRIZIJKO. Ivan lovce 7, Tržič_____■ Prodam KRAVO, 8 me Zalog 52, Cerklje Prodam 20 kg težke PRA- ka 7, Naklo iKEŽ SoS 20 kg. Berložnik, Za Za Prodam čistokrvnega ^/LIPICA^ vožnjo in jahanje. Naslov v ofl ku Prodam mlado PAPlG° « 4 mesece. Telefon 25j33_^ Prodam mlade OVCE. S** i Prodam BIKCA simentalc« menski KROMPIR ig°r- Šenčur_____.—iCoP^l PSIČKE pritlikavi snsuj*'P°Te|4 prodam odličnih staršev 062/611-046 —-TTr^f Prodam mlado KRAVO simentalko v 8. mesecu brej dvor 10___ Prodam 20 do 100 kg ~- «.„ ČE. Možna dostava na dom Jurij, Log 9, Škofja Loka__. Prodam dva TELIČKA. Smlednik___-r^im Prodam TELE za zakoT*- Prodam dve breji OVČTr^đ nik, Andrej nad Zmincem ** Loka___r|j Prodam dve žrebetni brejo in eno pripuščeno. j 61-436 --^ Prodam dve TELIČKTža rejo. Žabnica 10 Prodam BIKCA SlM"ENTAjjJi rega 2 meseca. Nasovče 3, * _______ Prodam 6 mesecev sta^ nemškega ovčarja z rodovni" čnih staršev. Telefon 57j9fL^ Prodam KRAVO simentalk0 tu. Perne, Zg. Besnica j0_____pž/3i Prodam rjave JARKICE in £ 9 stare 8 tednov. Fujan, Hraše ■* nik. Telefon 061/627-029^^) Prodam 6 mesecev staro Telefon 50-490 Prodam PRAŠIČE7~~težke 50 kg. Krt, Kurirska 7, Kranja- Prodam 2 meseca starega mentalca. Bodešče 11, Bled m MERKURA OBVESTILO Cenjene kupce obveščamo, da bo prodajalna gradbeni materiala D0M-NAKJ od 16. marca 06P& NEPREKINJENO od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure Če kupujete gradbe^ terial, obiščite Pr0 Dom —Naklo rasno pro __-^pipy Prodam semenski KB^prezrO'1''' Cena 40 din Benedičič, Podnart SEME ameriških buč ve' ^ deve — teža prek 100 k9/'nk0,-na Zlatem polju v Kranju, rfj na Cesti 1. maja 4. Tejejon^ Prodam suhe BUTARA 21 Prodam POSTELJO stenik10 2986 lefnS°^no Prodam pralni STROJ. Te ^J^jOj, po 20. uri_2778 *'mS**'n STR0J za točkasto varjenje Kra v-0^0 pogodbenega dela. Franc pilgcj^ristava iq tržič_2779 čar Tdam Pralni STROJ zanussi kon- ^j-^lgjori 35-284_2780 ^Sodno prodam TRAKTOR zetor ^-^grska pot 11_2781 ^ori preusmeritve dejavnosti i?rje| n° Prodam: avtomatski stroj za enk V° rokavic iz plastične folije za sov n 0 uPorabo (kapaciteta 2500 ko-Vrečir 3 Uro)' kopalne kape, škornje, ^0čVn Podobno STROJ za kemi oDn ,CenJe pobeda 24 kg, generalno d05°v,ien. Telefon 064/21-678, od 18 -<*u ure 2782 naPsr.°dam 3-tonsko VITLO riko. Stroj- ^HEnost Boh. Bela 82_2783 l^odam TRAKTOR IMT 533 de lux s Jlfsorjem in kabino. Grad 59 2784 Vodarn barvni TV iskra azur, star Hadimustafa, T. Vidmarja 8, > leto 2785 ^Pjanin>. Prodam mizarski STROJ (cirkular, >"ravna|ka 5o cm vrtanje in rezkar). dam šivalni STROJ varitas, pral To °0J gorenje in pomivalno KORI * odcejalnikom. Telefon 79 920, J°Jdan 2791 ,i|jdarr> *9r deklaracijo 2 x 30 V in eguilai Dninam večji RADIOKASETOFON ^rf27^y°ČNIKOV in 2 KASETI. Tele ^~jJ5jali 28-861. int. 21-99 2792 SranTHES,ZER kor9- polv 800 "' de »OvkProdam Podlogar, Pot na p^Lggrklje na Gor._2793 9rarnofarn: žepno televizijo, kolutar, ^ta r°n' ojačevalec, zvočne omare, Ser der> radiobudilko, amper •nia^o5 kA- ,ikalni stroj, posteljo (Peter' hladilnik. keramično ko h ' torr?a9robni križ' fičkov motor. darr> £s avtomatik na obroke pro v!|6fnr?nPim niotorski kombinezon >^f0gV34O 053 _2794 i1* nov TRAKTOR torpedo de- °0dst 'n OBRAČALNIK SRO 3300. rotkov ceneje Telefon 62 801 ^__ 2795 fpZMETIČNI SALON Milena Jj<* NAKLO "'efon 064/47 - 550 da irrT6 8tranke obvoščam-6as anrt0 spremenjen delovni JO^eljek in torek od 15. do do'?8, četrtek in petek od 8. *obm'n od 15 do 20. ure °ta od 8 do 12. ure ^imo ^obraza 8v|ienje celulitisa J^kuro M "^KjT V|LIČAR indos 1,5 ton ali V*>-- ?H4.1 lltf^T--_1_2943 «1P Pol n 1A uri 2949 51-821, po 14. uri Prodam pralni STROJ candv. Tele fon 47-370_2950 Prodam ELEKTROMOTOR 2,7 KVV, 900 obratov, rabljen, cena 6 SM. Tele- fon 74-926 _2951 Prodam TV color riz, mesec dni star, in FOTOAPARAT z objektivom in fle-šem (praktica). Telefon 33-624 2952 Prodam pralni STROJ gorenje, potreben popravila, star GASPERČEK in enofazni dvotarifni ŠTEVEC. Tone Janša, Gorenjesavska 28, Kranj 2953 HITACHI RECEIVER sr-704, 2 x 60 W sinusa, metalen, prodam za 25 SM. Telefon 064/79-735, po 15. uri 2954 Prodam STROJ za navijanje tuljav avman. Britof 79_2955 RADIOKASETOFON grundig C 9000 prodam. Telefon 42-113_2956 Prodam pralna STROJA candv in končar. Telefon 39-629_2957 Prodam rabljen pralni STROJ. Tele- fon 25-615_2958 AKAI - cs-MO 2, KASETOFON prodam. Vito Miklavčič, Mlaška c. 98, Kranj_2959 Prodam nov traktorski OBRAČAL-NIK za seno, širok 160 cm. Iskra, Nem- ški rovt 27, Boh. Bistrica_2960 Prodam philipsov RADIOKASETOFON z ločljivima zvočnikoma 2 x 10 W. Telefon 064/25-259_296JI Gruding RADIOKASETOFON, manj ši, ugodno prodam. Stritar, C. na Kla-nec31, Kranj_2962 GOSTILNA SEJEM KRANJ " OBVEČAMO, da imamo od 16. marca dalje poletni delovni čas: —od ponedeljka do petka od 11.30 do 23. ure —sobote od 18. do 23. ure —nedelje zaprto Hvala za obisk! sfan.oprema Prodam malo rabljen SO litrski camp HLADILNIK, 220 W, za 8 SM.in nov mi ni plinski ŠTEDILNIK (2 gorilca) z elek trično pečico za 4 SM. Telefon 24 165 __2897 Prodam KAVČ in dva FOTELJA Ogled v soboto popoldan Preddvor 1, Brane_2898 Ugodno prodam raztegljiv TRISED ela, raztegljivo MIZO in otroško POSTELJO z jogijem. Jože Gričar, Blaže va ul. 10, Šk. Loka _2899 Poceni prodam ŠTEDILNIK (4 plin in 2 elektrika). Telefon 25 558 2900 Ugodno prodam novo PEČ za eta žno ogrevanje in termoakumulacijsko PEČ 4kW. Jezerska c. fl, Kranj, tele fon 21 538_2901 Prodam termoakumulacijsko PEČ 4 kW. Telefon 22 369 2902 Prodam lepo SPALNICO, KAVČ, raz tegljivo MIZO 100x 120 in KLOP za k peči. Goljevšček, Selca 124 Telefon 66 489 popoldan 2903 Poceni prodam OMARE za dnevno sobo. Telefon 34 688, popoldan 2904 Rabljeno pohištvo poceni prodam Rekar. Hrastje 10_ 2905 Prodam raztegljiv KAVČ iz žime. Ogled popoldan Legat, R Papeža 32, Kranj, telefon 33 565 _2906 Prodam dva KAVČA, dva FOTELJA, OMARO, MIZO. ŠTEDILNIK kuppers busch in prenosni TV iskra minirama Globočnik, Frankovo naselje 159, Šk Loka_2907 Ugodno prodam SPALNICO Urh, Savska 5, Lesce, telefon 74 257 2908 Ugodno prodam HLADILNIK z zmr-zovalno skrinjo. Telefon 62 447 2909 Prodam starejšo SPALNICO. Pavel Urbane, Rupa 33. telefon 27 972 2910 POHIŠTVO za dnevni prostor, dobro ohranjeno, ugodno prodam Pristava 112, Tržič_2911 Prodam petdelno OMARO, 2 PO STELJI in nočno OMARICO Valančič. J Puharja 3, Kranj, stan. 41/6 2912 Poceni prodam sedežno GARNITU R O Telefon 82-664, dopoldne 2913 Prodam kotno sedežno GARNITURO Telefon 34 313, popoldne 2914 Prodam centralno PEČ, 35.000 kcal, na dva kurišča, drva -olje z vgrajenim bojlerjem Franc Bergant, Sv Tomaž 6, Selca nad Škof jo Loko_2915 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO s francosko POSTELJO in en nov FOTELJ. Boro Keleman, Ljubljanska c. 6, Kranj_ 2916 Prodam 400 litrsko zamrzovalno SKRINJO, rabljeno 3 leta Telefon 23 177 2917 gradbeni mat Notranja vratna KRILA, masivna, hrastova in strešno podkritino GRUŠT, ' ugodno prodam. Telefon 33-384 2938 Prodam rabljen klasičen, bukov PARKET in macesnovo zidno OBLO- GO. Srednja vas 11, Golnik_2939 Prodam hrastove PLOHE. Luže 11, Šenčur__2940 Prodam 11 MREZ 6,5 x 5,5. C. na Be- lo25, Roglj_2941 4 nova OKNA 80x140 s termopan-skim steklom in polkni prodam 20 odstotkov ceneje. Telefon 25-891, zvečer ____2942 Prodam 3 nova strešna OKNA dimenzije 105x76 cm in JEDILNICO — šest oblazinjenih stolov, raztegljivo hrastovo mizo. Krajnik Franc, Podlub-nik 161, telefon 61-724_ najdeno ilanovanja Zamenjam novo družbeno STANOVANJE, enosobno s kabinetom (52 m2), v 1. nadstropju, za enako ali večje v višjem nadstropju, lahko sta-rejše. Šifra: Centralna_2828 Dve dvoinpolsobni STANOVANJI v Ljubljani zamenjam za stanovanje v okolici Škofje Loke ali Kranja. Telefon 061/572-089_2829 Prodam dvosobno komfortno STANOVANJE, 64,7 mJ, na Planini pri Kra-nju. Telefon 34-225_2830 Zamenjam trisobno STANOVANJE (78 mJ) na Planini, za dva manjša, ugodno. Telefon 38-368_2831 Par brez otrok išče STANOVANJE. Predplačilo do 70 SM za eno leto. Zoran Koprena, Oprešnikova 86, Kranj _2832 Nujno iščem SOBO v Kranju za do-bo enega leta. Šifra: Gorenjka 2833 V Kranju iščem GARSONJERO. Šifra: Predplačilo _2834 Rudnik urana Zirovski vrh — v ustanavljanju zbira pisne ponudbe za nakup treh dvosobnih STANOVANJ v Škofji Loki ali bližnji okolici. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Rudnik urana Žirovski vrh — v ustanavljanju, splošni sektor, Todraž 1, 64224 Gor. vas_2835 Zamenjam enosobno družbeno stanovanje (40 m') na Zlatem polju za večje. Šifra: Zamenjava_2836 Enosobno STANOVANJE, 48 mJ, na Planini, menjam za večje v Kranju — nad 80 m2. Nagrada 100 SM. Šifra: za-menjava _2837 V najem vzamem večje ali manjše STANOVANJE. Mesečno predplačilo 10 SM. Telefon 27-741, petek, sobota, nedelja od 17. do 20. ure_2838 Preprosta osamljena ženska, stara 60 let, brez vsakih obveznosti in s svojo pokojnino, bi rada šla k dobri, verni družini v pomoč, najraje v Kranju ali okolici. Šifra: Osamljena_2839 Iščem majhno prazno stanovanje. Nekaj plačam vnaprej ali nudim manjšo pomoč starejši osebi. Šifra. Poštena_;_2963 Mlad par išče garsonjero ali manjše stanovanje (po možnosti opremljeno) šifra: Predplačilo_2964 Mlad urejen fant potrebuje sobo v starem delu Kranja ali Stražišču. Tele fon 21 890__2965 Zamenjam enosobno stanovanje na Planini za večje, tudi na Planini. Silva Marn, L. Hrovata 9, Kranj-pritličje 2966 Enosobno centralno ogrevano stanovanje zamenjam za tri- ali večsobno, lahko brez centralne. Telefon 37 521_2967 V Kranju oddam enosobno stanova nje s kopalnico in centralno kurjavo, svoj vhod. Šifra: Starejša zakonca 2968 poieifi Prodam starejšo KMEČKO HIŠO Boh Bela 60 _2825 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem, vrtom in dvoriščem proda mo. Telefon 064/83 840 ali 064/83 880, od 17. do 19 ure 2826 kupim Stanovanje ali starejšo HIŠO do 10 M takoj kupim Šifra: Adaptacija _2819 Kupim starejšo hišo ali zazidljivo parcelo v okolici Kranja. Telefon 25 231_2820 Kupim BIKA, 200 do 300 kg težkega Telefon 45 487_2821 Kupim rabljen manjši TRAKTOR, tu di v okvari, imt 533, 539 ali podobno. Telefon 77-045 _2822 Kupim rabljeno ČELADO. Telefon 28 533_2823 Kupim Z 750, starejši letnik, cel ali samo motor. Telefon 42-824 2824 Kupim gradbeno BARAKO Telefon 064/60 346_2969 Kupim CEPILEC za drva. Telefon 79 963 _2970 Kupim ŠKODO 110, starejši letnik, lahko tudi brez motorja. Telefon 28 023, popoldan_29_7JI Kupim MOTOR za 850 FIAT. Telefon 22 281, od 19. ure naprej_2972 Kupim 2 m' suhega HRASTA ali JE SNA Jankovič, Sp Bitnje 6 2973 Na smučišču pod Viševnikom sem našla CEPIN. Telefon 27-671 Tatjana, dopoldan_2827 izgubljeno Izgubil se je mlad pes nemški ovčar, črno-sive barve; bil je vzet na cesti v Frankovem naselju i4. februarja ob 19. uri. Sliši na ime PASTIR. Prosim poštenega najditelja, da ga vrne lastniku proti nagradi. Matevž Jugovic, Frankovo naselje 127, Škofja Loka 2989 zapoilitve Gostilna Zelenica Žirovnica takoj zaposli pridno dekle v strežbi. Telefon 80-128_2929 TAKOJ zaposlim kovinostrugarja. Pipanova 60, Šenčur_2930 DELO na dom oddam šivilji z over-lookom. Šifra: zaslužek _2931 FRIZERSKO pomočnico s prakso za ženski ali moški salon, sprejmem ta-koj. Telefon 064/60-471_2932 Restavracija Teksas Lesce takoj zaposli KV kuharico ali kuharja. OD po dogovoru. Telefon 74-366_2933 AVTOKLEPARJA ali fanta veščega kleparskih del, takoj zaposlimo. Nudimo dober OD. AVTODEL! Pečjak, Cestnica 24, Podnart. Telefon 70-409 _2934 Zaposlim več delavcev v kleparski delavnici. Informacije vsak dan od 19. do 21. ure po telefonu 70-502 2935 Samostojnega kovinostrugarja zaposlim. OD 30 SM. Telefon 42-070 _2936 Takoj zaposlim KV ali priučenega MIZARJA. OD po dogovoru. Pohištveno mizarstvo Smolej, Kovor 63, Tržič, telefon 57-096 2937 OSTALO Iščem varstvo za eno leto in pol staro punčko v Selcah. Telefon 40-590 ___2921 Nudim skrbno in urejeno varstvo. Šifra: OTROK___2922 NOVO! Popravim in ojačam hišne smetnjake. Telefon 23-531_2923 SKLADIŠČNI PROSTOR v bližini Kranja dam v najem. Šifra: 200 m2 _2924 Iščem inštruktorja za višjo matema-tiko. Telefon 62 915 _2925 MOJSTRA za remont mizarskih strojev iščem. Prevzamem serijsko de-lo. Telefon 061/340-053__2926 Za eno leto iščemo v Kranju varstvo za 15-mesečnega fantka. Telefon 38-841, popoldan__2927 OBVEITIIA IZDELAVA IN POPRAVILO avtoce-rad, popravilo BALDAHINOV in ŠOTOROV - AVTOTAPETNIŠTVO Rau-ter. Rožna dolina 12, Lesce. Telefon 74 972_2205 Izdelujem betonske STEBRE za kozolce Dežman, Strahinj 15, Naklo, te-lefon 47-144_2555 HITRO in POCENI delamo vse vrste fasad, ometov in tlakovanje. Telefon 27 295, zjutraj od 7. do 10. ure 2918 Aktiv mladih zadružnikov KZ Šk. Lo-ka prireja v soboto, 14 marca, ob 17. uri v Domu TVD Partizan v Gorenji va si republiški kviz MLADI IN KMETIJSTVO. Po kvizu bo družabno srečanje, igra ansambel SORA. VABLJENI! 2919 BAGAT tečaj krojenja in šivanja v Kranju obvešča, da začne z vpisom v nov začetni in nadaljevalni tečaj 16 marca 1987 ob 15 30 in 18. marca 1987 ob 8. uri. Delavski dom Kranj, vhod 6, ali do vpisa po telefonu 47 256 _2920 Plesni večeri plesnega kluba Kranj v Delavskem domu se zaradi aktivnosti ob odhodu štafete z 20. in 21. marca prestavijo na 27 in 28 marec. Hvala za razumevanje!_ 3013 PRIREDITVE Aktiv mladih zadružnikov prireja 15. marca v TVD Partizanu v Medvo dah PLES. Zabaval vas bo ansambel AGROPOP!_2987 Radio Ljubljana prireja v nedeljo, 15. marca, v Vogljah ob 17. uri snema nje torkovega glasbenega magazina. Nastopajo: BIG BEN, HARY MARGOT, skupini BAZAR in TEN iz Kranja. Po snemanju PLES._2988 IAHVALE Najlepše se zahvaljujem osebju dežurstva 27. februarja 1987 zdravstve nega doma Kranj za hitro pomoč in takojšnje ukrepanje, Kliničnemu centru, tozd Inštitut Golnik, dr. I Drinovcu in vsemu medicinskemu osebju Božena Lazič 2928 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, babice in sestre MARIJE SUŠNIK Drulovka 39 se najtopleje zahvaljujemo Mahačevim, Seknetovim, dr. Baj-žlju, DO Ikos, sovaščanom, pevcem DU in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJENI! ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta SLAVKA ŠTULARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v urah slovesa stali ob strani, nam izrekli sožalje, podarili cvetje in ga pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala sodelavcem SGP Gradbinec, Iskre Tele-matike, Računalništvo Praprotnik, sošolcem, sošolkam in razredničarki 3. a SŠEDU Kranj, DO Jelovica Preddvor, organizaciji Zveze borcev Preddvor, Društvu upokojencev Preddvor, praporščakom, govorniku, pevcem in zvonarjem iz Potoč. Še posebno hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJEGOVI! Potoče, Kokrica, Kranj, Zadraga ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA HAFNARJA iz Sr. Bitenj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dr. Bajžlju in osebju oddelka CIT Bolnišnice Jesnice, kirurgu dr. Ažmanu. Iskrena hvala stražiškim pevcem, g. kaplanu za lepo opravljen obred ter govorniku in praporščakom. VSI NJEGOVI! ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega GAŠPERJA ČUFERJA-ŽARKA borca 7. SNOUB Dr. France Prešeren se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi soborcem, praporščakom, godbi, pevcem in govorniku za poslovilni obred. VSI NJEGOVI Kranj, Jesenice, Lesce, 7. marca 1987 V SPOMIN Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) 13. marca mineva žalostno leto dni, odkar je nehalo biti plemenito srce naše nepozabne ljube mamice, babice in prababice MARIJE RESNIK V naših srcih še vedno živiš! VSI TVOJI! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta ANTONA JUSTINA p. d. Boštjanovega ata iz Vrbe se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, bivšim sodelavcem Železarne Jesenice, tozd Transport, pevcem za zapete žalostinke, govorniku za poslovilne besede, g. župniku za obisk na domu in lepo opravljen pogrebni obred. Posebno zahvalo izrekamo Frčejevima za požrtvovalno nego v težki bolezni in dr. Rojčevi za lajšanje bolečin. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Vrba, Breg, Zabreznica, Breznica, marca 1987 NOVICE IN DOGODKI 30 let Gorenjske turistične zveze Planšar Jaka maskota gorenjskega turizma Kranj, 12. marca — Planšar Jaka bo maskota gorenjskega turizma in hkrati znak kakovosti, so se odločili pri Gorenjski turistični zvezi, ki letos praznuje 30-letnico. Avtor maskote je akademski slikar Jože Trobec iz Kranja, ki je Jaku že dodal kravo Ciko, namerava še ovco Beko ... Jaka bo imel dvojno vlogo, ne bo le maskota gorenjskega turizma in turistični spominek, uporabljati ga nameravajo tudi kot znak kakovosti v turizmu. Rešitev pa je zanimiva tudi zato, ker bodo kot posamične turistične spominke uporabili njegovo opravo: klobuk, cokle, rog, malho itd. Uradno potrditev bo doživel na slavnostni skupščini Gorenjske turistične zveze, ki jo bodo ob 30-letnici pripravili 4. aprila na Bledu. Tudi delovno bodo torej proslavili jubilej gorenjske turistične društvene organizacije, ki v 46 turističnih društvih in petih občinskih zvezah združuje okoli 12 tisoč ljudi. V okvir delovne proslavitve jubileja pa sodi tudi javni natečaj za nov gorenjski turistični spominek, ki se je iztekel ob koncu januarja, razpisal pa ga je biro za turistično propagando pri Gorenjski turistični zvezi. Odziv je bil presenetljivo dober, kar 44 izdelovalcev je poslalo več kot 120 izdelkov. Predstavili so jih na včeraj odprti razstavi v hotelu Creina v Kranju, kjer so pripravili tudi pogovor z izdelovalci. M. Volčjak Planšar Jaka bo maskota gorenjskega turizma in znak kakovosti. Planšar Jaka je zadetek v polno. Najprej zaradi zamisli same, saj ponazarja gorenjsko posebnost, planšarstvo je bilo nekdaj na Gorenjskem zelo razširjeno, počasi pa izumira, šele v zadnjih letih se spet vse bolj oziramo v planine. Plan-šarsko izročilo obuja kar nekaj turističnih prireditev, najstarejši in najbolj znan je bohinjski kravji bal, pa planšarski dan na Veliki planini, v zad- Jakova spremljevalka bo krava Cika, avtor pa pripravlja še ovco Beko in druge. njih letih prirejajo nove. kot je živinorejski dan v Žirovnici. Zadetek v polno pa je planšar Jaka tudi zaradi likovno izjemno prijetne podobe, njegov avtor je akademski slikar Jože Trobec iz Kranja, ki je slavo požel z olimpijskim Vučkom. Dobrovoljen, kakor je bil Vuč-ko, je tudi planšar Jaka, takšna je tudi njegova spremljevalka, krava Cika, avtor pa ima v načrtu še ovco Beko itd. Dom na Kališču spet odprt Kranj, 13. marca — Jutri, 14. marca, bo Planinsko društvo Kranj na Kališču spet odprlo Dom Kokrškega odreda. Poslej bo, če bo vreme ugodno, odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. Informacije bodo obiskovalci dobili v Mačah. Ker je bil dom novembra, decembra in januarja zaprt, so v društvu dobili precej pripomb. Dom je bil zaprt zaradi prevelikih stroškov. Ob sobotah in nedeljah so namreč porabili tudi dva do tri kubične metre drv, ki jih je bilo treba pripeljati iz doline. Dogajalo pa se je tudi, da niso iztržili niti toliko denarja, da bi plačali osebje. Vse več obiskovalcev namreč prinaša hrano in pijačo s seboj. Drsanje — najbolj množična rekreacija v Kranju V nedeljo zadnjič na led Kranj, 12. marca — Po obisku sodeč je bila zimska sezona na kranjskem umetnem drsališču, kjer bo v nedeljo še zadnjič drsanje, zelo uspešna. Zaradi visokih stroškov pa se bo treba v prihodnje drugače dogovarjati. »V petih letih se ni nikdar zgodilo, da bi umetno drsališče za nekaj časa zaprli zaradi okvare ali slabega vzdrževanja. Nekajkrat pa smo bili pred tem, da bi ga morali zapreti zaradi visokih stroškov. Vendar smo rešitev vedno našli, tudi na račun velikih obveznosti kolektiva Gorenjskega sejma. To sezono pa so stroški toliko narasli, da že ogrožajo razvoj sejma,« ugotavlja Franci Ekar. Če drsanja, ki je nedvomno najbolj množična rekreacija v Kranju, ne bi podprle delovne organizacije Sava, vse tri Iskre, Planika, Tekstilindus, Ibi, Merkur in Gorenjski tisk, bi drsališče letos najbrž že morali zapreti. Z dotacijo, ki jo Jutri v Gorenji vasi Mladi in kmetijstvo Gorenja vas, 12. marca — Republiška konferenca ZSMS, -Zadružna zveza Slovenije, občinska konferenca ZSMS Škofja Loka in aktiv mladih zadružnikov škofjeloške kmetijske zadruge prirejajo jutri, v soboto, ob 17. uri v domu TVD Partizan v Gorenji vasi republiško tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Nastopile bodo ekipe, ki so zmagale na pokrajinskih kvizih. Gorenjsko bodo zastopali mladi zadružniki iz radovljiške temeljne organizacije kooperantov: Helena Robič s Srednjega vrha in njen brat Branko ter Mirjam Pavelič iz Gozda Martuljka. Udeleženci tekmovanja se bodo zbrali v Škofji Loki že dopoldne. Ogledali si bodo eno od delovnih organizacij ter eno od kmetij pri Sv. Duhu in se seznanili s škofjeloško občino in s kmetijsko zadrugo Škofja Loka. q 2 uaje Zveza telesnokulturnih organizacij, namreč komaj pokrijejo stroške za enomesečno porabo elektrike. Za 32 odstotkov povečana sredstva so namreč veliko premalo v primerjavi s štirikrat dražjo elektriko. Ne pokrijejo pa niti stroškov, ki nastajajo zaradi treningov Hokejskega kluba Triglav. Do prihodnje sezone se bo zato o obratovanju drsališča in tudi dejavnosti hokejskega kluba treba resno pogovoriti. Prevelika bi bila namreč zahteva, da bi spet dobršen del stroškov (tako kot letos 20 milijonov dinarjev) moral kriti kolektiv Gorenjskega Po drugi strani pa prav številke govorijo, kako priljubljena rekreacija je v Kranju postalo drsanje. Letošnjo sezono so zabeležili okrog 80 tisoč obiskovalcev. Prek trideset osnovnih šol, med njimi tudi iz Ljubljane, je imelo na drsališču športne dneve. Sindikalne in druge organizacije iz Kranja in od drugod so pripravile vrsto tečajev. Največji obisk pa je bil na drsališču med šolskimi počitnicami, ko je bilo drsanje brezplačno. A. Žalar Prihodnjo nedeljo spet na Porezen Kranj, 11. marca — V spomin na žrtve, padle 24. in 25. marca leta 1945 na Poreznu in okolici, bo v nedeljo, 22. marca, na sporedu 12. zimski pohod na Porezen. Organizirajo ga družbenopolitične organizacije iz Cerknega, Planinsko društvo Cerkno, brigada Srečko Kosovel, Gorenjsko vojno področje in inženirski bataljon 31. divizije. Na pohod so vabljeni borci in aktivisti, planinci, taborniki, mladina, vojaki, teritorialci in vsi lju- bitelji gorništva. Pri .spomeniku grobnici na vrhu Porezna bo ob 11. uri komemoracija, prižig žare in polaganje vencev v spomin padlim v boju in preboju. Pohod bo mogoč po petih poteh: iz Cerkna po poti Kosovelove brigade, iz Železnikov prek Davče po poti Gorenjskega odreda, iz Podbrda po poti inženirskega bataljona 31. divizije, iz Jesenice po Dolgi poti in s Petrovega brda po markirani poti. Na pohodu ne zapuščajte markira- nih poti, ki so najbolj varne, za spremstvo in vodstvo pa bodo skrbeli vodniki in gorski reševalci. Iz Cerkna bo odšla organizirana kolona pohodnikov ob sedmih zjutraj. Ne pozabite vzeti s seboj izkaznice pohoda. Vsi udeleženci naj se na vrhu obnašajo disciplinirano, ker bo le tako vpisovanje v knjigo in delitev značk potekalo nemoteno. Koča je še pod snegom, zato vzemite hrano s seboj. Na Poreznu bo nio goče dobiti le čaj. J. K. GLASOVA ANKETA Podpora skupni akciji Cerklje, 12. marca — Člani svetov šestih krajevnih skupnosti pod Krvavcem in člani 14-članskega gradbenega odbora so minuli in ta teden obiskali okrog 1000 gospodinjstev na celotnem območju. Prvi podatki o sklenjenih dogovorih za skupno gradnjo mrliških vežic na pokopališču v Cerkljah kažejo, da bo druga velika skupna akcija, po prvi nedavni izgradnji telefonskega omrežja, uspela. Tončka Anžič iz Cerkelj: »Tisti, ki je pred 10, 15 leti gradil, največkrat ni imel možnosti, da bi zgradil veliko hišo. Pri nas so, na primer, hodniki zelo ozki. Zato smo bili v družin; takoj za gradnjo mi liških vežic. Takoj smo tudi plačali celoten znesek. Prav je, da so se vodstva krajevnih skupnosti odločila za gradnjo. Navsezadnje bo tako ali tako vse ostalo v kraju.« Sašo Staroverski iz Dvori j: »Zaradi številnih razlogov (higienskih, materialnih ...) ob smrti svojca sem bil takoj za to, da se na pokopališču v Cerkljah zgradijo mrliške vežice. Mislim, da je prav v krajevni skupnosti Cerklje akcija zelo dobro organizirana. Pa tudi v drugih krajevnih skupnostih najbrž ne bi smelo biti vek posebnih težav, saj osnovni prispe 45.000 dinarjev ni pretiran.« j^. Božo Janež, JJJJI sednik KK SZ»J Cerklje: »O g«jjj vežic smo na * nem območju ze kaj časa razpravi^ zdaj pa smo se v v* vodstvih krajev** skupnosti in **?!}r)l nih konferenc odločili, da jih zgra" mo. Ugotavljamo- » je odziv pri krajanih dober in da akcija poteka. Z velikim razumevanjem in P1"1^^. kom je akcijo in gradbeni odbor P°^P ^ di cerkev. Prepričan sem, da bo gradbene odboru uspelo, da bodo vežice zgrajene * letos.« - - Stane Jeric s Ste* nje gore: »Na . nji gori smo se pr«.. pogovarjali o gf"aaJJ. vežic. Krajani r zdravljajo akcijo, div starejših domjj. jah, kjer zdaj o« no ni bilo Poseb?Jy (prostorskih) ^aL ob smrti svojca. di, v novejših n» pa so po večini bili za gradnjo že od vs e začetka.« u Ivica Brankovi* Morda ^ cen Hi No Cerkelj > oklev glede potrebnosti gradnje. Vendar 0F£ žam, da je velik* ^ čina za. Prav je. vežice čim prej zg*v dimo. Nove hiše JJ Cerkljah tudi že $ ki res niso naj"^ primeren PT0S^r^ slovo od pokojnika. Znesek, ki naj bi ga ^ ka družina prispevala, pa se mi tudi ne aretiran.« A. Žalar Cicibani iz male glasbene šole Ježek potepinček Kranj, 10. marca — »Mamica, zakaj pa še jaz nisem tam, kjer pojejo?« je vprašala navdušena petletnica, saj je znala veliko pesmic, ki jih je pel zborček na odru. Glasbene male šolarke in šolarji so v treh 'nadstropjih' pridno in ponosno sedeli pred številnim občinstvom, ki jih je prišlo poslušat v kranjsko glas- beno šolo. Pravljico o ježku potepinčku je napisala njihova tovarišica Tatjana Žepič, ki jih je tudi naučila zapeti pesmice o sovi, miški, veverici in celo medvedu, o živalih, ki jih je ježek srečal med potepanjem po gozdu. Vaška Trobec je bila umetniška vodja lutkaric iz osnovne šole Bratstvo in enot- Zborček cicibanov iz male glasbene šole. Ježek gre po gozdni poti*' ška pride mu naproti— nost. Malim pevcem s°$ magale pričarati pravO no vzdušje, da so pes so se jih naučili skem letu, ob spremljav1 *jJ virja zazvenele še bolj pričljivo. Drugo leto, ^° petletnica že mala š? se bo v takem prij* zborčku v glasbeni H| lahko pripravljala, da b° koč prava pevka. ^ £ Sliki: G. &niK Nekaj značilnosti iz gorenjskega razpisa kadrovskih štipendij -;------V Delež štipendij se debeli Kranj, 11. marca — Za naslednje šolsko leto so gorenjske organizacije združenega dela skupaj 3860 kadrovskih štipendij. Razpis je kar za 52 odstotkov bogatejši od povprečja i«'.1 %P\ stih let. Glede na povprečno število zaposlenih ponujajo največ štipendij v Škofji Ix>ki, kje' delež 5,6 odstotka. Zanimivo je pogledati, komu so štipendije namenjene. Še vedno jih je največ, skoraj 53 odstotkov, za učence na tako imenovani »poklicni« ravni, to je do vključno četrte stopnje strokovne izobrazbe. Za peto, tehniško stopnjo, je namenjenih blizu 24 odstotkov VSeh kadrovskih štipendij, približno toliko pa tudi za višjo in visoko izobrazbo. Čeprav struktura razpisanih kadrovskih štipendij ne ubira dolgih korakov, se vendarle vztrajno popravlja. Za šiuden-te višjih in visokih šol je bilo še prod sedmimi leti komaj desetina vseh štipendij (280) Zdaj je delež več kot podvojen (910 štipendij). Izrazit presežek štipendij je za strojništvo, elektrotehniko in računalništvo, medtem kot so za neproizvodna področja organizacije večinoma še vedno te misli, da bodo lahko dobile dobre delavce, ne da bi jih štipendirale. V letošnji generaciji gorenjskih osmošolcev, ki jih je nekaj več ko 2600, nameravata dve tretjini učencev na peto stopnjo izobraževanja, ena tretjina pa do vključno četrte stopnje. Pri razpisu kadrovskih štipendij je razmerje približno obrnjeno. Tudi letos tovarne namenjajo največ kadrovskih štipendij, kar 2033, učencem na »poklicni* usmerjenega izobra* ^»1 Če bi hoteli razdeliti \*JL pendije, bi potrebovali P I odstotkov ene generac« M pomeni, da bi jih zmanJ^ .^f štiriletno izobraževanj , sredno za študij. ^j/' Po dejavnostih je za namenjenih največ . H skih štipendij v kentV^pr jih je v primerjavi s $ J jami za nižjo izobrazb?^, ven okroglo 80 glA elektrotehniki jih je *Sym kov, v tiskarstvu 41, * f i 33, najmanj pa * % stvu, le sedem odstotke vorna slika razvojnih