fiMfl 39 konoplan Induplafi glasilo delovne organizacije ■ induplati jarše leto XXXII. OKTOBER 1983 Rezultati poslovanja v I. polletju Dohodek, ki ga delavci pridobivajo v temeljni organizaciji je del celotnega proizvoda družbe. Namenjen je za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv. Da bi delavci lahko smotrno in racionalno odločali o dohodku temeljne organizacije, so v zakonu o združenem delu in v posebnem odloku ZIS določeni posebni enotni kazalci za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije. Z omenjenimi kazalci izkazujem rezultate dela delavcev in poslovanja TOZD tako, da primerjamo rezultate dosežene v tekočem obdobju, z rezultati doseženimi v ustreznem obdobju preteklega leta in s planom postavljenimi cilji. višja tako glede na plan kot tudi glede na doseženo v preteklem obdobju. Čisti dohodek na delavca je v primerjavi s planom nižji za 4 %, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 7%. Kazalci akumulativnosti dohodka, čistega dohodka in povprečno uporabljenih poslovnih sredstev (zap. št. 4, 5, 6) nam kažejo, da se je akumulativnost v vseh treh primerih tako v primerjavi s planom, kot V TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken je v obravnavanem obdobju doseženi dohodek na delavca za 3 % nižji od planiranega in za 11% večji od doseženega v istem obdobju preteklega leta. Ker je doseganje dohodka odvisno od opremljenosti delavca s poslovnimi sredstvi (kazalec št. 9) in rentabilnosti poslovnih sredstev (kazalec št. 2) lahko ugotovimo, da se je dohodek na delavca povečal zaradi povečanja delavčeve opremljenosti s poslovnimi sredstvi, medtem ko se je rentabilnost poslovnih sredstev zmanjšala. Čisti dohodek na delavca je v primerjavi s planom za 1 % večji, v primerjavi s preteklim obdobjem pa se je povečal za 17 %. Kazalci pod zap. št. 4, 5 in 6 nam kažejo akumulativnost dohodka, čistega dohodka in povprečno uporabljenih sredstev. Iz podatkov je razvidno, da kazalci, tako v primerjavi s planom kot tudi v primerjavi s preteklim obdobjem niso doseženi. Kazalec pod zap. št. 7 nam pove, koliko dohodka je bilo razporejeno za zadovoljevanje delavčevih osebnih in skupnih potreb (mesečno povprečje). Ta kazalec torej nakazuje uspešnost delavčevega vključevanja v združeno delo. Del omenjenega kazalca predstavlja kazalec pod zap. št. 8, ki nam kaže del dohodka namenjenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb. Oba kazalca sta tako v primerjavi s planom kot tudi v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta presežena. Kazalec pod zap. št. 11 nam kaže koeficient obračanja obratnih sredstev. Iz podatkov je razvidno, da je v primerjavi s planom za 31 % manjši, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 26 %. V TOZD Maloprodaja je dohodek na delavca za 1 % manjši od planiranega in za 2% nižji od doseženega v istem obdobju pretekleg leta. Dohodek na delavca se je zmanjšal zaradi zmanjšane rentabilnosti poslovnih sredstev (kazalec zap. št. 2), ki je za 9% pod planirano in kar za 35 % nižja od dosežene v preteklem obdobju, čeprav je bila opremljenost delavca s poslovnimi sredstvi (kazalec št. 9), od katere je prav tako odvisno doseganje dohodka, KAZALCI ZA IZKAZOVANJE REZULTATOV DELA DELAVCEV IN PO SLOVANJE TEMELJNE ORGANIZACIJA PROIZVODNJA IZDELKOV IZ SINTETIČNIH VLAKEN d, Kazalci Dosež. 1982 >N 0) _ Indeks § E Sg (52 pi. 100 82 100 1. Dohodek na delavca 2. Doh. v prim. s povpr. 234.425 205.099 227.622 97 111 uporabljenimi sredstvi 62,2 63,5 49,5 80 78 3. čisti doh. na delavca 162.950 139.757 163.786 101 117 4. Akum. v prim. z dohod. 22,4 21,0 18,8 84 90 5. Akum. v prim. s čist. doh. 6. Akum. v prim. s povpr. 32,3 30,8 26,1 81 85 uporabljenimi sredstvi 7. Oseb. doh. in sred. za skup. 13,9 13,3 9,3 67 70 por. na del. — mes. povpr. 8. Čisti osebni dohodek — 18.339 16.895 20.172 110 119 mesečno povprečje 12.066 11.365 13.290 110 117 9. Povpr. upor. sred na del. 753.785 646.264 920.359 122 142 10. Cel. prih. v prim. s por. sred. 11. Cel. prih. v prim. s 150,1 146,6 153,1 102 104 povp. uporab, obrat, sreds. 12. Sred. za reprod. v prim. 2.8 2,6 1,9 69 74 s povpr. upor. posl. sred. 13. Odplač. za invest. kredite 21,8 21,3 16,6 76 78 v prim. s sred. za reprod. 14. Štev. del. na podlagi 8,0 9,1 8,9 111 98 stanja ob koncu meseca 543 536 533 98 99 14. Štev. del. na podlagi vkalk. ur 515 503 500 97 99 KAZALCI ZA IZKAZOVANJE REZULTATOV DELA DELAVCEV IN PO SLOVANJE TEMELJNE ORGANIZACIJE MALOPRODAJA o, Kazalci N »tj Plan >N Ig q2 Dosež. ! 1983 Indeks pl. 82 100 100 1. Dohodek na delavca 2. Doh. v prim. s povpr. 675.808 686.231 670.154 99 98 uporab, sredstvi 63,4 89,0 57,7 91 65 3. Čisti dohodek na del. 544.077 565.846 524.808 96 93 4. Akum. v prim. z dohodkom 61,0 65,7 58,7 96 89 5. Akum. v prim. s čist. doh. 6. Akum. v prim. s povpr. 75,8 79,7 74,9 99 94 uporab, sredstvi 7. Oseb. doh. in sred. za SP 38,8 58,5 33,8 87 58 na del. — mes. povprečje 8. Čisti osebni dohodek — 21.962 19.122 21.917 100 115 mesečno povprečje 14.734 13.333 14.824 101 111 9. Povpr. upor. sred. na del. 2,123.709 1,541.557 2,324.346 109 151 10. Cel. prih. v prim. s por. sred. 11. Cel. prih. v prim. s povpr. 129,9 128,9 125,2 96 97 uporab, obrat, sredstvi 12. Sred. za repr. v prim. s 3,0 6,0 4,2 140 70 povpr. upor. poslov, sred. 13. Štev. delavcev na podlagi 40,5 60,2 51,6 128 86 stanja ob koncu meseca 28 29 28 100 97 14. Štev. del. na podlagi vkalk. ur 26 26 26 100 100 tudi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, poslabšala. Ob tem moramo pripomniti, da so dosežene stopnje akumulativnosti še vedno na zadovoljivi višini in znatno višje od povprečno doseženih v podskupini panoge. Kolikšen del dohodka je bilo razporejeno za zadovoljevanje delavčevih osebnih in skupnih potreb nam pove kazalec št. 7 (mesečno povprečje), ki nakazuje uspeš-n®st v delavčevega vključevanja v združeno delo. Del omenjenega kazalca predstavlja kazalec pod št. 8, kl nam kaže del dohodka namenjenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb. Iz podatkov je raz- vidno, da sta kazalca na višini planiranih, v primerjavi s preteklim obdobjem pa višja za 15%, oziroma 11%. Koeficient obračanja obratnih sredstev (kazalec št. 11) se je v primerjavi s planom povečal za 40%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa se je znižal za 30%. V TOZD Konfekcija je v obravnavanem obdobju doseženi dohodek na delavca za 4% manjši od predvidenega s planom in za 8% večji od doseženega v istem obdobju preteklega leta. Kljub boljši opremljenosti delavca s poslovnimi sred- kazalci za izkazovanje rezultatov dela delavcev in po »lovanje temeljne organizacije restavracija in počit niški domovi ri< Kazalci >t/>N »N Indeks J P-i Dos 198' Dos 198: pi. 100 82 100 *■ Dohodek na delavca 252.632 215.000 254.579 101 118 2- Doh. v prim. s povpr. uporabljenimi sredstvi 47,8 54,2 47,0 98 87 3. Čisti doh. na delavca 166.105 150.053 172.368 104 115 4. Akum. v prim. z dohodkom 12,3 18,0 14,1 115 78 5. Akum. v prim. s čist. doh. 18,6 25,8 20,9 112 81 o. Akum. v prim. s povpr. uporab, sredstvi 5,9 9,7 6.7 114 69 '• Oseb. doh. in sred. za skup. mesečno povprečje 14.981 13.175 15.273 102 116 o- Cisti osebni dohodek — por. na del. — mes. povpr. 22.526 18.570 22.728 101 122 9. Povpr. upor. sred. na del. 1,057.357 793.211 1,083.030 102 137 •o- Cel. prih. v prim. s por. sred. 154,0 156,4 152,2 99 97 1L Cel.1 * 3 * 5 * 7 * 9 10 * 12 13 14 prih. v prim. s povpr. uporab, obrat, sredstvi 5,8 5.3 5.6 96 106 12. Sred. za reprod. v prim. s povpr. uporab, poslov, sred. 11,8 15,9 11,7 99 74 Štev. delavcev na podlagi stanja ob koncu meseca 20 19 19 100 100 •4. Štev. del. na podlagi vkalk. ur 19 19 19 100 100 *g\zalci za izkazovanje rezultatov dela delavcev in po sLOVANJA temeljne orgnizacije konfekcija ti, Kazalci 1. Dohodek na delavca 2- Doh. v prim. s povpr. uporabljenimi sredstvi 3. Cisti doh. na delavca 4' Akum. v prim. z dohod. 5. Akum. v prim. s čist. doh. o. Akum. v prim. s povpr. uporabljenimi sredstvi 7. Oseb. doh. in sred. za skup. porabo na del. — mes. pov. 8- Čisti oseb. doh. — mes. pov. 9. Povpr. uporabljena sredstva na delavca 10. Cel. prih. v prim. s por. sred H. Cel. prih. v prim. s povpr. uporab, obrat, sredstvi 12. Sred. za reprod. v prim. s povpr. upor. posl. sred. 13. Odplač. za invest. kred. v prim. s sred. za repr. 14. Štev. del. na podlagi stanja ob koncu mes. 14. Štev. del. na podlagi vkalk. ur ti E Dosež. 1982 Dosež. 1983 Indeks pl. 82 100 100 278.626 248.073 268.555 96 108 91,9 101,0 79,3 86 79 212.630 194.055 202.483 95 104 39,6 41,2 32,0 81 78 51,9 52,6 42,4 82 81 36,4 41,0 25,4 70 62 17.037 16.215 19.425 114 120 11.620 10.940 12.576 108 115 606.455 492.960 676.983 112 137 209,9 208,4 255,4 122 123 3,7 3,8 2,6 71 68 39,9 45,5 29,8 75 65 20,7 300 293 288 96 98 281 273 265 94 97 stvi (kazalec zap. št. 9), dohodek na delavca ni bil dosežen zaradi slabe rentabilnosti poslovnih sredstev (zap. št. 2), ki je bila za 14% pod planirano in za 21% manjša od dosežene v preteklem obdobju. Čisti dohodek na delavca je v primerjavi s planom nižji za 5 %, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 4 o/o višji. Kazalci akumulativnosti dohodka, čistega dohodka in povprečno uporabljenih poslovnih sredstev (zap. št. 4, 5 in 6) nam kažejo, da je akumulativnost tako v primerjavi s planom kot tudi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta močno padla. Koliko dohodka je bilo razporejeno za zadovoljevanje delavčevih osebnih in skupnih potreb nam pokaže kazalec št. 7, ki nakazuje uspešnost delavčevega vključevanja v združeno delo. Del omenjenega kazalca predstavlja kazalec pod zap. št. 8, ki nam kaže del dohodka za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb. Iz podatkov je razvidno, da sta oba kazalca, tako v primerjavi s planom, kot tudi v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, preseženega. Koeficient obračanja obratnih sredstev (kazalec št. 11) je v primerjavi s planom nižji za 29%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 32 %. V TOZD Restavracija in počitniški domovi je v obravnavanem obdobju doseženi dohodek na delavca za 1 % večji od predvidenega s planom in za 18% večji od doseženega v istem obdobju preteklega leta. Ker je doseganje dohodka odvisno od stopnje delavčeve opremljenosti s poslovnimi sredstvi in stopnje rentabilnosti poslovnih sredstev lahko ugotovimo, da je dohodek na delavca v primerjavi s planom višji zaradi višje stopnje opremljenosti delavca s poslovnimi sredstvi, medtem ko se je rentabilnost poslovnih sredstev zmanjšala. Čisti dohodek na delavca je v primerjavi s planom višji za 4%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 15 %. Kazalci akumulativnosti dohodka, čistega dohodka in povprečno uporabljenih poslovnih sredstev (zap. št. 4, 5, 6) nam kažejo, da se je akumulativnost v primerjavi s planom izboljšala, medtem ko se je v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta poslabšala. Kolikšen del dohodka je bilo razporejeno za zadovoljevanje delavčevih osebnih in skupnih potreb, nam kaže kazalec pod št. 7 (mesečno povprečje), ki nakazuje uspešnost delavčevega vključevanja v združeno delo. Del omenjenega kazalca predstavlja kazalec pod zap. št. 8, ki nam kaže del dohodka namenjenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb. Iz podatkov je razvidno, da sta oba kazalca tako v primerjavi s planom kot tudi v primerjavi z doseženim v preteklem letu, višja. Koeficient obračanja obratnih sred-(nadaljevanje na 4. strani) Rezultati poslovanja (nadaljevanje s 3. strani) štev (kazalec št. 11) je v primerjavi s planom nižji za 4%, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa za 6% višji. Delovna skupnost skupnih služb je v obravnavanem obdobju s svobodno menjavo dosegla celotni prihodek, ki je v primerjavi s planom višji za 1%, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta pa za 10 %. Zaradi nekoliko višjih materialnih stroškov, ki so v primerjavi s planom višji za 7%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 12 %, je doseženi dohodek za 1 % višji od planiranega in za 9 % višji od doseženega v istem obdobju preteklega leta. Po pokritju obveznosti iz dohodka se doseženi čisti dohodek v celoti porabi za zadovoljevanje delavčevih osebnih in skupnih potreb. Porabljena sredstva v ta namen so bila v primerjavi s planom višja za 5%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 10%. — Šotor LOTZE izdelan posebej za našo alpinistično odpravo Po lastni poti bomo hodili tudi naprej Visok letošnji jubilej našega delovnega kolektiva časovno sovpada s pomembnimi jubileji vseh delovnih ljudi naše domovine. Ti jubileji se pač vrstijo tako, kot so se vrstili dogodki v tistem zgodovinskem letu 1943. Bila je to Neuetva, Sutjeska, II. zasedanje AVNOJ in trd boj za mednarodno priznanje našega narodnoosvobodilnega gibanja, ki ga je vodila KPJ s tovarišem Titom na čelu. 40-letnica teh dogodkov, ki so spremenili usodo naših narodov in narodnosti, sovpada s časom v katerem se izteka 60 let obstoja naše tovarne. Jubileji so tisto, kar ljudi navdaja in mobilizira za dodatne delovne napore in doseganje še večjih delovnih uspehov, kar pa je za čase, kakršni so, velikega pomena. Brez truda in naporov ni šlo v nobeni fazi naše socialistične graditve in brez njih ne gre niti danes. V tem svetu neizprosnih zakonitosti, ki jih diktirajo bogati, polnem protislovij, ekonomskih, vojnih in političnih pritiskov, je res treba imeti dosti volje in poguma, da se ustvarjajo pogoji, ne samo za življenje, ampak za boljše življenje. Neizpodbitni so dokazi našega hitrega povojnega razvoja in nihče nam pri tem nič ne more očitati. Hodili smo ponosno po lastni poti in tako bomo hodili tudi naprej. Zaostreni pogoji gospodarjenja zahtevajo požrtvovalnost in drugačno miselnost, niso pa takšni, da se z boljšim delom in s skupnimi močmi ne bi moglo uspeti. Čutiti je delovanje tudi nasprotnih sil in mišlenj, katerim je naš samoupravni socialistični sistem in koncepcija neuvrščene zunanje politike že od nekdaj napoti. Ne strinjajo se s tem, da smo pri odločitvah samostojni, da smo proti delitvi sveta na vojne bloke in vplivna območja, ki jih želijo ustvariti vo- dilne blokovske velesile, predvsem pa, da se svojih principov vedno držimo in jih dosledno izvajamo v praksi. Tudi notranji sovražnik občasno dviga glavo. Največkrat ob podpori od zunaj poskuša z nacionalizmom, iredentizmom in podobnimi metodami, zrušiti ali otopiti najsvetlejše pridobitve NOB in naše napore za ekonomsko stabilizacijo. Pri tem zelo spetno izkorišča sedanje razmere in širi o nas neresnične vesti, da bi tako omajal zaupanje delovnih ljudi ne le v naša družbenopolitična vodstva, ampak zaupanje vase. Cilj sovražnikov je razredni karakter naše družbe. Bitko za stabilizacijo, je dejal Franc Popit, moramo zato jemati kot sestavni del uspešnega upiranja sovražniku. Zaradi tega obstojajo še večji razlogi, da naš jubilej proslavimo s čim boljšimi delovnimi rezultati v tem letu. Ivan Kamenšek OČISTIMO OKOLJE... ŠE ENA NEUSPELA AKCIJA MLADINCEV OO ZSMS INDUPLATI JARŠE V okviru priprav na praznik — 60-lctnice naše delovne organizacije smo si mladinci zadali nalogo, očistiti okolico obratov naše DO. Po prijavah sodeč smo menili, da mora akcija v celoti uspeti, zgodilo pa se je ravno nasprotno. Od 248 mladincev smo se zbrali samo štirje. Prvi vtis vseh prisotnih v tistem sobotnem jutru je bil dokaj klavera in potrt, vendar nam volje do dela ni omajal. Lotili smo se dela in očistili spomenik padlim, zelenice in pometli dvorišče. Z večjo udeležbo bi bilo seveda storjenega lahko veliko več. Toda s številnejšo udeležbo se mladinci, žal, izkažejo samo pri organizaciji kakšne zabave ali izleta. Torej mladinci! Za v prihodnje nam ostane naša mladinska zavest in upanje, da se sestanemo v večjem številu. Maks Korošec H::::::::::::::::: ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE Občinska konferenca DOMŽALE Zadeva: OBVESTILO O UDARNIŠKI ZNAČKI Vaša osnovna organizacija ZSMS je poslala na delovno akcijo Slovenske gorice '83 mladinca PERIČ NEDELJKA. Obveščamo vas, da je zgoraj omenjeni mladinec dosegel izredne uspehe in se izkazal kot dober delavec in tovariš, zato je tudi prejel udarniškho značko. Mladinski pozdrav! Sekretar OK ZSMS Domžale: Cveta Zaiokar-Oražem ::: Tekmovanje gasilcev tekstilne industrije Slovenije v Preboldu Ob visokem jubileju, 110-letnici ustanovitve gasilskega društva v tekstilni tovarni Prebold (»TTP«), sta gasilsko društvo in delovna organizacija 2. in 3. septembra letošnjega leta organizirala posvetovanje in gasilsko tekmovanje. Prvi dan je bil v celoti namenjen posvetu strokovnjakov s področja požarnega varstva in preventivne dejavnosti, kjer smo se seznanili predvsem z novitetami zaščite pred požarom in drugimi nesrečami v tekstilni industriji. V uvodni besedi je tov. Ivan Žagar, predsednik IGD in generalni direktor Tekstilne tovarne Prebold, nazorno opisal življenje in razmere v času nastanka in obratovanja »TTP«. Ob tem je omenil tudi žalostni dogodek v njihovi tovarni izpred 117 let. 5. februarja 1886 je namreč požar skoraj v celoti upepelil tovarno. V tej nesre- či so izgubili življenje štirje delavci — domačini. Po tem dogodku je preteklo 7 let, da je prišlo do ustanovitve prvega tovarniškega gasilskega društva, ki se je takrat imenoval »POŽARNA HRAMBA PREDILNICE PREBOLD«. Od svoje ustanovitve dalje 1. oktobra 1983 se je društvo srečevalo z manjšimi in večjimi požarnimi in drugimi nesrečami, pri katerih so bili včasih bolj, drugič manj uspešni. Leta so minevala, menjale so se generacije, tradicija pa je ostala. V letošnjem jubilejnem letu jim je uspel podvig, ki ga ne pomnimo v vrstah delavcev tekstilne industrije. V enem letu so namreč usposobili 110 deklet in žena za dela in naloge gasilca — vzdrževalca. Ob tako velikem uspehu jim iz srca čestitamo. Tudi v naši delovni organizaciji želimo, da bi se dekleta in žene množično vključile v delo gasilca — vzdrževalca. Delo naših tkalk je namreč podobno oz. enako delu v tovarni »TTP«, ravno tako pa tudi nevarnosti pri delu. Drugi dan srečanja je potekal v znamenju gasilskih tekmovanj. Med seboj se je pomerilo 44 ekip. Iz naše delovne organizacije sta sodelovali dve ekipi: ekipa mladih in ekipa veteranov. Ekipa mladih je zasedla v končnem razporedu 7. mesto, ekipa veteranov pa 11. mesto. Obe ekipi sta se vestno borili za čim boljšo uvrstitev. Ekipi veteranov velja še posebna zahvala, kajti glede starosti niso imeli konkurence, (ostali člani ekip so bili mnogo mlajši), kljub temu pa so se borili častno, kot v svojih najboljših športnih časih. Jože Lavš — Tekmovalna desetina IGD Induplati Jarše je zasedla — Zaščitne obleke pred visokimi temperaturami — iz-7. mesto med 44 ekipami, ki so sodelovale ob praz- delek tovarne iz Prebolda niku 110-letnice GD Prebold Zvezna mladinska delavna akcija Slovenske Sonce 83 . 27. 8. 1983 smo se zbrali mladinci in mladinke iz domžalske občine z namenom, da se odpeljemo v novo okolje — DORNAVO — kjer bomo preživeli mesec dni in to delavno, s krampi in lopatami v rokah kot udeleženci zvezne mladinske delovne akcije. Sam sprejem ob prihodu v Dornavo je bil izredno prisrčen in s tem so bili že naši prvi vtisti prijetni. Prve dni, dokler se nismo brigadirji med seboj bolj spoznali, nam je bilo kar malo dolgčas. Toda, samo prve dni. Saj je znano, da je na delovnih akcijah tako za kulturni kot tudi zabavni program dobro poskrbljeno. Tudi nam je vsak večer druga brigada pripravila zabavni večer s predsta- vitvijo svoje občine in njenih znamenitosti. In kako smo preživeli dan? Delovni dan se je pričel z vstajanjem in jutranjo telovadbo ob 4.20 uri. Sledilo je pospravljanje postelj, dviganje zastave, in odhod na zajtrk. Ob 6. uri je sledil odhod na traso, kamor smo prispeli ob pol sedmih in delali do 13.30 ure. Nato je sledilo kosilo. Po kosilu smo imeli prosto popoldne — vsi, razen tistih, ki so se udeleževali raznih krožkov ali sestankov. Ob 19. uri je sledilo spuščanje zastave in odhod na večerjo. Po tem pa se je pričel večerni zabavni program, katerega smo brigadirji pripravljali sami. Program je ponavadi trajal do 22.30 ure, potem smo morali v postelje, kajti vstajali smo zgodaj. V brigadi mi je bilo zelo všeč in mislim, da nisem edini takšnih misli. Samo slovo je bilo težko, saj smo navezali stike in spoznali prijatelje iz vsepovsod: iz Laškega, Zagreba, Lištice... Prehitro pride dan, ko se moraš posloviti od vseh prijateljev, s katerimi si delal ves mesec, se zabaval, skratka preživel veliko prijetnih in srečnih trenutkov. Mislim, da je bilo slovo najtežje »opravilo« v brigadi. Če bom imel spet možnost iti v brigado, bom šel z veseljem. Tu si res nabereš novih izkušenj in spoznanj, tako delovnih kot kulturnih. Predvsem pa, spoznaš prijatelje iz različnih krajev naše domovine. BRIGADIRSKI POZDRAV! Dare 60 let delovne organizacije Namen teh nekaj vrstic ni ponovno opisati ves potek slavnostnega dela praznovanja 60-letnice delovne organizacije, temveč le povzeti določene utrinke, zanimive mogoče za tiste, ki se proslave iz kakršnega koli vzroka niste udeležili. Pravzaprav je te utrinke težko zbrati oz. opisati z besedami. Naj obrneš besedo kakorkoli že, je to le opis, ni pa tisto — občuteno in doživeto. In kako se je pravzaprav pričel slavnostni del? S pozdravnim govorom predsednice delavskega sveta DO, tov. Ivice Česnik, ki se je glasil: DRAGI SODELAVCI, UPOKOJENCI IN GOSTJE! Od skromnih začetkov v letu 1923, ko je iz pogorelega Majdičevega mlina nastala mala tovarna z okrog 40 statvami, pa do danes, ko smo priznana tovarna tekstilnih izdelkov, je minilo 60 let. Večina vas ve, kako je v predvojnem času in še tja do šestdesetih let proizvodnja tovarne temeljila predvsem na lanu in konoplji. Šele po letu 1960 je delovna organizacija doživela resničen razvoj. Temelj tega razvoja je bil tehnološki preobrat v proizvodnji. Proizvodnja je prešla iz surovinske osnove, ki je temeljila na lanu, konoplji in bombažu, na proizvodnjo iz sintetike in mešanic iz sintetičnih prej in prej iz naravnih vlaken. S tem prehodom, ki je dejansko pomenil revolucionarno proizvodno preorientacijo, so se bistveno izboljšale delovne razmere. Ukinili so nekdanjo mokro predilnico, obenem pa kvalitetno razvili proizvodni program. Tehnološki preobrat v delovni organizaciji so spremljale številne investicije, ki so popolnoma modernizirale vse takratne proizvodne obrate. Nekateri od proizvodnih obratov so bili v celoti na novo zgrajeni in opremljeni z najsodobnejšo tehnologijo, npr. nova predilnica in nova oplemenitilnica. V nadaljnem obdobju je v razvoju delovne organizacije zlasti pomembna nova organizacija za razširitev konfekcijske dejavnosti. Tako smo v letu 1973 organizirali obrat konfekcije v Pečah, ter v letu 1975 obrat konfekcije v Mokronogu, v letu 1976 pa sta se k naši DO priključili tudi delovni organizaciji Slamnik Mengeš in Opekama Radomlje. S tem se je konfekcijska dejavnost razvojno in organizacijsko zaokrožila. Hkrati z razvojem proizvodnih dejavnosti je potekal tudi razvoj maloprodajne dejavnosti. Leta 1969 je bila zgrajena sodobna industrijska prodajalna v Jaršah, leta 1978 in v začetku leta 1981 pa sta bili odprti prodajalni v Beogradu in Sarajevu. Naj ob tej priliki omenim, da praznujemo tudi 33-letnico samoupravljanja. Od prvih delavskih svetov in upravnih odborov, smo po sprejetju nove ustave leta 1973 v razvijanju samoupravljanja storili velik korak naprej z uveljavljanjem delegatskega sistema na vseh področjih. Kakor ostali delovni ljudje in občani, se tudi mi po svojih močeh in hotenjih vključujemo v samoupravo. Ne gre nam vedno tako kot bi radi, morda zaradi premajhne obveščenosti, ali pa zaradi svoje prevelike zadržanosti. Vedno pa se moramo zavedati, da se z odkritim pogovorom, z lepo besedo na pravem mestu, najdlje pride. Veliko ste in smo naredili v vseh teh letih, vendar nas to ne sme uspavati. Prizadevati si moramo vsi, da vsak zase in skupno prispevamo še k boljši prihodnosti. V zadnjih nekaj letih je naš razvoj, zaradi oteženih gospodarskih gibanj, zaostajal. Vsi vemo, da to ni samo pri nas, v naši DO in Jugoslaviji, ampak po vsem svetu. Tudi te razmere se bodo v prihodnosti izboljšale, morda šele čez nekaj let. Zato moramo vsi, ki še aktivno delamo, stremeti za tem, da bomo obdržali tisto, kar so nam zapustili naši predhodniki in to še izboljševati. To bomo dosegli le z prizadevnostjo in boljšim delom, predvsem pa z boljšimi medsebojnimi odnosi. Danes je med nami veliko upokojencev, ki vedo povedali, kako težki so bili njihovi delovni pogoji, pa so vzdržali. Zgledujmo se po njih, saj so preživeli hujše čase, kot jih preživljamo danes mi. Čeprav slavimo skromno, bodimo veseli, saj vsak dobro ve, da za dežjem vedno posije sonce. — Slavnostni govornik je bila predsednica DS DO tov. Ivica Česnik — Omizje gostov in predstavnikov vodstva DO — Pred pričetkom slavnostnega dela je godba na pihala iz Mengša zaigrala nekaj koračnic kar pred dvorano Na koncu naj vam ob praznovanju 60-Ietnice obstoja DO INDUPLATI Jarše in 33-letnici samoupravljanja, čestitam k prazniku, da bi še naprej uspešno gradili in ustvarjali našo socialistično in samoupravno prihodnost. Predstavniki DPO so položili venec k spomeniku ustreljenim talcem pri vhodu v tovarno Za prijetno in še bolj praznično Počutje je poskrbela folklorna skupina iz Mokronoga in verjetno so °b pogledu na fotografijo vse besede odveč. Se posebno svečano je ob slavnostnem govoru tov. Birk Miroslava •n ob zvokih Internacionale potekalo razvitje sindikalnega prapora. V slavnostni del programa je bila vključena tudi podelitev priznanj. Ob tej priliki je tov. Karel Kušar delovni organizaciji Induplati za poslovne dosežke v gospodarstvu podelil priznanje Skupščine občine Domžale. Priznanje je izročil direktorju delovne organizacije, ing. Bergantu. Poleg tega so bila podeljena tudi bronasta priznanja za doprinos k razvoju samoupravnih odnosov in družbenopolitično aktivnost. Priznanja so prejeli sledeči posamezniki: KEPEC VINKO, zaposlen na delih in nalogah vodje izmene v tkalnici je prejel bronasto priznanje za dolgoletno družbenopolitično delo v DO Induplati in posebne zasluge za razvoj samouprave v krajevni skupnosti. KAVČIČ RAJKO, zaposlen na delih in nalogah tehnologa v pripravi dela. Priznanje mu je dodeljeno za vestno delo v samoupravnih organih ter za delo na področju sindikalne dejavnosti in razvoju športnega udejstvovanja tako v DO kot v občini. REMS IVANKA, zaposlena na delih in nalogah delavke v konfekciji, je prejela bronasto priznanje za prizadevno delo v samoupravnih organih ter osnovni organizaciji ZK Induplati. VABLJENI GOSTJE SO BILI: Karel K ušar, predsednik SOb Domžale Herman Breznik, predsednik IS SOb Domžale Angelca Kržan, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZK Domžale Miroslav Birk, predsednik občinskega sindikalnega sveta Domžale Tone Gole, podpredsednik IS SOb Trebnje Kamilo Marinc, bivši direktor DO Induplati in dr. Marija Šiška, predstavnica Zdravstvenega doma Domžale V letošnjem letu posebnega izleta oz. srečanja upokojencev ni bilo. Vabljeni so bil namreč na omenjeno prireditev in udeležba je bila presenetljivo veliko. Spomini so oživeli, na utrujenih in zgubanih obrazih je prevladoval nasmeh in dobra volja. Srečanje s sodelavci in tovariši izpred mnogih let je vsekakor vedno zanimivo. Še posebno zanimivo in razveseljivo pa je bilo tudi pismo, ki je nekaj dni po omenjenem srečanju prispelo v uredništvo Konoplana. V organizacijo tako same proslave kot tudi športnih tekmovanj, ki so potekala že v dopoldanskem času, je bilo vloženo veliko truda in prostega časa posameznikov. Morebitne napake, ki so se pojavile — le (nadaljevanje na 8. strani) Za popestritev programa je poskrbela folklorna skupina iz Mokronoga — V začetku je bila dvorana kar malce pretesna — Razvitje sindikalnega prapora — Tov. Rajko Kavčič prejema iz rok predsednika skupščine občine Domžale bronasto priznanje 60 let delovne organizacije (nadaljevanje s 7. strani) za nekatere posameznike — so izkušnja več za kakšno podobno organizacijo v prihodnjih letih. Mogoče je bila še naj večja napaka slabo vreme, ki je povzročilo začetno prostorsko stisko v dvorani. Kajti prvotno je bilo mišljeno, da bi ves del prireditve potekal na športnem igrišču Induplati. Tam bi bilo pač prostora dovolj za vse. Končanemu kulturnemu programu je sledilo tovariško srečanje, ki je ob zvokih ansambla bratov Poljanšek trajalo tja do druge ure zjutraj. In zakaj tudi ne? Saj že star slovenski pregovor pravi: »Pesem preganja človeku skrbi!« IN KAJ SO NAPISALI UPOKOJENCI? Kakor vsako leto, ste nas tudi letos povabili na praznovanje. Včasih gremo na izlet, včasih imamo družabno srečanje, letos pa je bilo to povezano s praznovanjem 60-Ietnice tovarne. Veseli smo, da se nas spomnite vsako leto, saj tega ni v vseh tovarnah. Letos vam je zagodlo vreme, pa je bilo kljub temu prijetno. Program je bil lep, predvsem pa ne predolg. Presenečeni smo bili in obenem veseli spominskih skledic. Tudi golaž je bil dober in smo ga potem poplaknili z žlahtno kapljico. Po dobri jedači smo se poveselili tudi mi, kakor je komu »pasalo«, v glavnem pa smo se pogovarjali med seboj, kaj kdo dela, koliko ima vnukov, koliko naših sodelavcev ni več med nami in kako je bilo včasih. Na samem tovariškem srečanju smo slišali nekaj pripomb s strani vaših aktivnih delavcev glede »partizanskega golaža« in nasploh o »pogostitvi«. Kot smo že povedali, mi smo bili zelo zadovoljni in se vam lepo zahvaljujemo. Ravno pripombe glede pogostitve so nas navedle, da vam napišemo, kako smo včasih živeli in delali mi. Večina vas ve, da smo živeli veliko bolj težko kot danes, predvsem pred vojno. Nekaj časa smo imeli deljen delovni čas, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00. Seveda je bilo to vse brez malice. Kdor je stanoval blizu, je tekel domov in na hitro nekaj pojedel, tisti iz bolj oddaljenih krajev pa so si prinesli malico s seboj (kruh, jabolko ali kaj podobnega). Nismo smeli nositi aktovk ali torbic v tovarno. Če smo prinesli malico, smo jo prinesli v kakšnem spodnjem »varžetu« ali pa pod roko, zavito v časopisni papir. Tudi kasneje, ko smo že delali na dva »šihta« (od 6.—14. in od 14.—22. ure), ni bilo odmora za malico. Na skrivaj si med delom vrgel kako skorjico v usta, bog ne daj, da te je pri tem videl majster, tudi postajanja po straniščih in garderobah ni bilo. Tudi, kadar smo delali po 12 ur, nismo imeli odmora, ni bilo malice. Nobena sobota ni bila prosta, pa si je tudi želeli nismo, ker smo potem toliko manj zaslužili. Tako kot sedaj delajo v glavnem v vseh tovarnah, to danes ni nič! Ob nedeljah pa smo imeli »prostovoljne« udarniške. Ali smo delali v tovarni (potem so nam velikokrat zvišali normo), ali pa smo čistili obrate in pometali dvorišče. Tudi pri zidavi samskega bloka smo pomagali. Tudi v tistih časih je zmanjkalo materiala. Takrat smo v tkalnici morale očistiti stroj — to ni bilo plačano — in smo šle domov. Bile sme brez službe. Potem smo hodile spraševat nazaj tudi po ves teden, ali bo kaj dela. Plača je bila tedenska, vendar za dneve, ko ni bilo dela, nismo dobile plačano nič. Če so se stroji ustavili, so nas velikokrat spodili v klet skladat bale. Ko smo pospravili, se nismo smeli usesti in odpočiti. Tako smo velikokrat še enkrat podrli bale in jih nanovo zložili, kajti to je pa bilo plačano. Votke so zapisovali samo mojstri, tkalka sama nikoli. Vsako soboto pa smo od 13.—14. ure očistile stroje Snažilk ni bilo. Kadar pa je bil stroj »prazen«, je bilo generalno čiščenje. Na hodniku je bila tabla in na njej je pisalo, kateri stroj bomo imele naslednji teden. Vsako soboto smo morale pogledati, katere stroje bomo imele. Nismo imele vedno enih strojev. Mojstri takrat so bili sudetski Nemci in so bili zelo strogi. Če se je stroj pokvaril, če se je kaj polomilo, je bila velikokrat kriva tkalka, mojstri so nas »nadirali«. Če je malerka popravljala, (tudi po več ur), tkalka teh ur ni imela plačanih. Tudi pri kvaliteti so bili zelo strogi pogoji. Ne glede na material, je moralo biti blago najboljše kvalitete. 120 m dolg kos smo morale odnesti v prejemamo na mizo, ga same odvijale, kar je bilo zelo težko, mojster pa ga je pregledoval. Če ni bil kos dober (za 2 tkalki) smo dobile odtrgano pri plači. Če pa je bil kos dober, smo dobile 8 din nagrade, torej vsaka po 4 din. Moramo pa pripomniti še enkrat, da smo bile kaznovane z denarno kaznijo za slabo kvaliteto tudi takrat, ko je bila preja slaba. V službo smo takrat hodili peš. Iz Moravč, Prevoj, Trzina, Nožič, Gorjuše in še od drugod. Takrat so bila v tovarni samo tri kolesa. Spominjamo se, da je bil leta 1928 tak sneg, da smo ga gazili nad koleni. Ob 22. uri smo šli iz tovarne, domov pa smo prihajali od 24.—2. ure zjutraj. Dostikrat smo obupavali, saj smo zaslužili komaj za hrano. Pred pričetkom vojne pa smo bili že organizirani v sindikatu. Sestanke smo imeli ob nedeljah dopoldne (ob prostem času). Naši poverjeniki so potem hodili na sestanke v tovarno in se borili za boljše delovne pogoje in za boljše plače. Takrat nismo imeli nobenih zaščitnih halj, čevljev; vate za ušesa tudi ni bilo ali pa zelo malo, tako da je nismo dobile vse. Pri bolniški pa so bile kontrole. Hodili so po domovih gledat, ali res ležiš ali ne. Sicer pa nismo radi hodili k zdravniku in v bolniško, ker je bil dr. Kremžar zelo strog. Še veliko takega in podobnega bi lahko napisali. Npr. o žarnicah, ki jih je primanjkovalo in ki so nam jih kradli iznad strojev; o hudi uri, kadar je katera tkalka večkrat zapovrstjo poklicala majstra za popravilo stroja itd. Le malo od vsega, kako smo včasih živeli mi, smo vam zapisali. Zavedamo se, da je od takrat minilo veliko let, in da je danes vse drugače. In prav je tako. Vendar pa morate tudi znati ceniti, čeprav je trenutno malo bolj težko, to kar imate in delati z zavestjo, da delate za svoje otroke, ki bodo prišli za vami. Na koncu se vam še enkrat zahvaljujemo, ker niste pozabili na nas, in vam vsem želimo še obilo delovnih uspehov. — Nekaj minut na toplem septembrskem soncu se po — Delovni obisk poslovnega partnerja iz ZRN malici zares prileže Srečanje športnikov Dekorativne, Svilanita in Induplati Letošnje leto je bila vrsta na naši delovni organizaciji kot organizatorju tradicionalnega troboja med delovnimi organizacijami: Dekorativno iz Ljubljane, Svilanitom iz _ Kamnika ter Induplati. Po naključju smo organizirali to športno srečanje na sam slavnostni dan, to je v soboto, dne 17. septembra 1983. Kljub slabemu vremenu, deževalo je namreč že vso noč, so se zjutraj zbirali dobro razpoloženi športniki imenovanih DO. Najprej so odšli na stezo kegljači, ki so Pričeli uro pred uradnim začetkom tekmovanja. Zaradi dežja smo morali del tekmovanja preseliti v osnovno šolo v Preserjah in sicer: odbojko v telovadnico OŠ, nogomet pa na asfaltirano rokometno igrišče pred šolo. Ostale discipline so se odigrale na že prej predvidenih terenih: v prostorih restavracije je bil šah, v dvorani Pa streljanje in namizni tenis. Po pozdravnem nagovoru predsednika KOOS tov. Vinka Kurz-'veila smo se tekmovalci razdelili na športne terene in pričeli s tekmovanjem. Kot prvi so bili gotovi 'gralci namiznega tenisa. Namreč, pdigrali so samo en dvoboj, ker •gralcev namiznega tenisa iz Dekorativne ni bilo. V dvoboju je naša ekipa s težavo premagala ekipo Svilanita s 3:2. Najbolj napeto in ?benem tudi najdaljše tekmovanje je_ bilo šahovsko, kjer je vsak remi aU poraz odločal o končnem vrstnem redu. Najbolj vneti in mokri so bili vsekakor igralci nogometa, saj so vse tekme igrali v pravem nalivu. Moker je bil celo sodnik, Pa čeprav je sodil z odprtim dežnikom v roki. Najlažjo in prepričljivo zmago so dosegli naši strelci. Skupno vzeto so bile vse borne zanimive, tudi izredno slabo vreme jih ni skazilo. Po končanem tekmovanju smo prejeli pohvalo za vzorno pripravo m vodenje tekmovanja. Vsako disciplino smo točkovali: Prvo mesto 3 točke, drugo mesto ? točki in za tretje mesto 1 točko. £bir vseh točk pa je določil končni vrstni red tekmovanja. V skupnem seštevku je zmagala naša delovna organizacija s 13 osvojenimi točkami pred Svilanitom tudi s 13 skupnimi točkami, vendar z manj prvimi mesti, tretje mesto pa je dosegla ekipa iz Dekorativne z 9 točkami. Tako je po štirih letih tekmovanj veliki prehodni pokal spet v naši lasti. Naši športniki so na tem tekmovanju dosegli tri prva mesta, (namizni tenis, streljanje in nogomet), eno drugo mesto (odbojka) ter dve tretji mesti (kegljanje in šah. REZULTATI: KEGLJANJE: 1. DEKORATIVNA s skupno 2201 podrtimi keglji; 2. SVILANIT s skupno 2080 podrtimi keglji; 3. INDUPLATI s skupno 1994 podrtimi keglji. Za našo ekipo so tekmovali: Oto Križman, Tone Pavlič, Miro Troha, Mija Gorjan, Darinka Marolt in Fani Žerak. Najboljši kegljač je bil Goričan iz ekipe Svilanita s 407 podrtimi keglji. Najboljša kegljačica pa je bila Nagličcva iz ekipe Dekorativne, s 358 podrtimi keglji. Mija Gorjan je s 350 podrtimi keglji zasedla tretje mesto. STRELJANJE: 1. INDUPLATI s 918 krogi (Franc Rihtar, Stane Zajc, Franc Benda, Darja Fortunat, Slavi Porenta in Breda Kurzweil); 2. SVILANIT s 852 krogi; 3. DEKORATIVNA s 834 krogi. Najboljši strelec tekmovanja je je bil Franc Rihtar s 171 krogi. Najboljša strelka posamezno in skupno je bila Darja Fortunat s 174 krogi. NAMIZNI TENIS: Induplati : Svilanit 3:2. Vrstni red: 1. INDUPLATI 1 točka (Matevž Burja, Marjan Pipan, Rajko Kavčič, Breda Kurzvveil, Nada Pavlič); 2. SVILANIT 0 točk. NOGOMET: Induplati : Svilanit 2:1; Dekorativna : Svilanit 6:2; Induplati : Dekorativna 3:3 po streljanju 9-metrovlc 5:4. Vrstni red: L INDUPLATI 2 točki (postava: Juračič Tone, Mali Andrej, Milkič Bojan, Kočevar Robi, Kočevar Vlado, Pcstotnik Dane, Prša Lojze, Šuštar Tone, Lisjak Tone); 2. DEKORATIVNA 1 točka; 3. SVILANIT 0 točk. ODBOJKA: Svilanit : Induplati 2:0; Induplati : Dekorativna 2:0; Svilanit : Dekorativna 2:0; Vrstni red: 1. SVILANIT 2 točki; 2. INDUPLATI 1 točko (postava: Kurzvveil, Česnik, Zajc, Topič, Šuštar, Kočevar); 3. DEKORATIVNA 0 točk. ŠAH: Svilanit : Induplati 21 V2 : 10 */2 Svilanit : Dekorativna 21V2 : 10 v»; Dekorativna : Induplati 16 */2 : 15 V*. Vrstni red: 1. SVILANIT 43 točk; 2. DEKORATIVNA 27 točk; 3. INDUPLATI 26 točk (postava: Kamenšek, Kotnik, Velepec, Antoni j evič). Najboljši šahist je bil Krivoro-tov iz ekipe Svilanita, dočim je Ivan Kamenšek zasedel solidno tretje mesto. Rajko Kavčič Letošnji jubilanti JUBILANTI Z DELOVNO DOBO 10 LET BOBEK LEOPOLD — predilnica SEMPRIMOŽNIK ANA — predilnica VIDOVIČ DESANKA — predilnica GALUN KRISTINA — sukalnica KOKALJ MILENA — DE sukalnica STEGNAR BERNARDA — tkalnica KOČEVAR VJEKOSLAVA — oplemenitilnica LENČEK JERNEJ — vzdrževanje KAVČIČ MAGDALENA — vodstvo TOZD Proizv. PETACI LIDIJA — vodstvo TOZD Proizv. KAVČIČ ERNA — konfekcija Radomlje KERŽAN ROZALIJA — konfekcija Radomlje REMS IVANA — konfekcija Radomlje POGAČAR SONJA — konfekcija Mengeš ŠTEFANČIČ ZDENKA — konfekcija Mengeš GRČAR ŠTEFKA — konfekcija Mengeš HOMAR IVANKA — konfekcija Mengeš HRIBAR VERONIKA — konfekcija Mengeš RIHTAR GABRIJELA — konfekcija Mengeš ŠPENKO MARIJA — konfekcija Mengeš ZUPAN KATARINA — konfekcija Mengeš DOLINAR FRANC — kovinske konstrukcije KONFEKCIJA PEČE BRATE BARBARA CERAR JULIJANA CERAR MARIJA CIGULA JERA DOLINAR MARIJA KOBILŠEK ROZA LAVRINC MARIJA PETERKA ANICA PETERKA MARIJA PODBEVŠEK MARIJA PRESTOR MARIJA RAZORŠEK MARIJA REBOLJ MIRA ROGLIČ IVANA URANKAR HEDVIKA URANKAR PAVLA UŠTAR HELENA REBOLJ ŠTEFKA KONFEKCIJA MOKRONOG: MARAVIČ NENAD VEHOVEC MARIJA BIJEC OLGA BORŠTNAR FRANCKA FLORJANČIČ MARIJA LAH STANISLAVA MARTINČIČ ZDENKA MIKEC KAROLINA REPŠE MAGDA SLAK MILENA SLINKAR MARIJA ŠEGA ANICA ŠKARJA MILENA KOS MARIJA DSSS ČESNIK IVICA HRIBERNIK MARIJA KOSMAČ JANEZ KURZVVEIL BREDA LAH VESNA SELAN MILENA — Lenček Jernej, 10 let — Jaševec Ivan, 20 let — Kokalj Ana, 30 let — Letošnji jubilanti JUBILANTI Z DELOVNO DOBO 20 LET POGAČAR OLGA — pred. TORKAR LJUDMILA — pred. TOPIČ MIRA — pripravljalnica CERAR ANGELA — tkalnica DOLINŠEK SILVA — tkalnica NOVAK RAJKA — tkalnica VERBIČ MARIJA — tkalnica ZARNIK MAGDA — tkalnica BERK IVAN — oplemenitilnica IVANJKO ŠTEFICA — oplemenitilnica JAŠOVEC IVAN — oplemenitilnica JEŽ IVAN — oplemenitilnica JEŽ ANICA — oplemenitilnica NARAT EMILIJA — oplemenitilnica PAVLIČ PETER — oplemenitilnica SITAR MARIJA — oplemenitilnica VRHNJAK MARIJA — oplemenitilnica PRELOVŠEK JANEZ — vzdrževanje ZAVRŠNIK MAJDA — TOZD Maloprodaja BERDAJS JOŽEFA — Konfekcija Radomlje GORJUP STANISLAVA — Konfekcija Radomlje GRIL PEPCA — Konfekcija Radomlje »RIBAR STANI8SLAVA — Konfekcija Radomlje PER JOŽEFA — Konfekcija Radomlje PUST ANICA — Konfekcija Radomlje ŠARC MARIJA — Konfekcija Radomlje POLLAK MARIJA — vodstvo TOZD Konfekcija CERAR MARJETA — DSSS KOSMAČ ALBINA — DSSS POGAČAR MILENA — DSSS MUKAVEC MIMI — konfekcija Mengeš SITAR MARIJA — Konfekcija Mengeš KONCILJA STANKA — Konfekcija Mengeš SERŠEN ANA — kovinske konstrukcije JUBILANTI Z DELOVNO DOBO 30 LET DORMIŠ NEŽA — pripravljalnica CERAR SLAVKA — tkalnica KOKALJ ANA — tkalnica KRŽAN FRANCKA — tkalnica REMIC ANTONIJA — oplemenitilnica STROJAN FRANCKA — tkalnica SEMEN KRISTINA — tkalnica SRŠEN ANTONIJA — oplemenitilnica GRADIŠ AR ALBINA — vodstvo TOZD Proizv. STUPICA MARIJA — vodstvo TOZD Proizv. TRATNJEK TEREZIJA — konfekcija Mengeš BERGANT MIRA — DSSS KLEŠNIK JOŽE — DSSS KOROŠEC MAJDA — DSSS VTISI S POČITNIŠKE PRAKSE Že dober mesec in pol učenci nabirajo znanje v šolskih klopeh. Spomini, ki smo jih zabeležili, so ostali. Med počitnicami so namreč dijaki različnih šol v naši delovni organizaciji nabirali izkušnje in služili denar za uresničitev premnogih želja. Nekateri so bili pri nas prvič, drugi so bili že stari znanci. Povprašali smo naslednje: marko cerar Želja imam veliko, denarja pa Premalo. To je tudi vzrok, da sem se odločil za delo med počitnicami. Kljub temu, da imam štipendijo, mi pride prav vsak dinar. Sedaj sem v pripravljalnici, tu sem opravljal že obvezno prakso. Delo mi je všeč, ne dela mi težav, Pa tudi s sodelavci se dobro razumem. JOŽE MARKUŠ Sem učenec srednje kovinarske sole v Domžalah. V šoli nimam posebnih težav, le tuj jezik mi ne ugaja. Pa vendar, tudi šolsko leto Je hitro naokrog, sedaj so počitnice in odločil sem se za delo. Ni mi žal. Delam v pripravljalnici in sicer merim in tehtam blago, včasih pa pomagam sodelavkam pri Prenašanju bal blaga. Delo mi je všeč in sem se odločil, da bom tudi naslednje leto spet prišel sem. ZVONKA IGLIČ Obiskujem srednjo komercialno šolo. Počitniško delo opravljam v Prejemarni. Samo delo ni težko, le precej enolično je. Mislim, da je delavkam, ki so že dlje časa zaposlene tukaj, delo zaradi monotonosti precej težje kot meni osebno. Sicer pa se samemu delu m sodelavcem hitro privadiš, malo težji je le prvi dan. MARTINA BERNOT Končala sem tretji letnik srednje kemijske šole. Ni mi žal, da sem se odločila za ta poklic. Želim si le, da bi po končanem šolanju čimprej dobila primemo zaposlitev. Trenutno delam v kemijskem laboratoriju. Delo, ki ga opravljam — barvanje — je povezano z organsko kemijo. Praksa, ki jo opravljam tu, mi bo prinesla vsekakor dragocene izkušnje za na daljne šolanje in opravljanje dela samega. Marjan Mali ZAHVALE Ob smrti mojega ljubljenega očeta MILANA KHAMA se sodelavcem in sodelavkam iskreno zahvaljujem za izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti. Hčerka Katja Kham Ob prerani smrti našega dragega očeta in moža ALOJZA MARINIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem iz prejemame za izraze sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti. Žena Helena ter hčerka Ruža in sin Nace Obenem se zahvaljujemo tudi za izraze sožalja in denarno pomoč ob smrti drage mame ROZALIJE ČIRIČ Ob boleči izgubi drage mame ROZALIJE JAMNIK se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz TOZD Maloprodaja in TOZD Restavracija za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Žalujoča hči Rozi Ob boleči izgubi drage mame MARIJE FARTEK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz OE predilnica za izraze sožalja, darovano cvetje, prejeto denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti. Hčerka Regina Peče z družino Ob prerani izgubi dragega sina PETRA ČERNE se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz OE pripravljalnica za izraze sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Oče Alojz Čeme Ob boleči izgubi dragega moža MILANA GRM se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz predilnice in sukalnice za izraze sožalja, prejeto denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti. Žalujoča žena Ivanka Grm obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA V s t o p li: Scmprimožnik Bogomir, vzdr. strojev, vstopil 22. 8. 1983, Hribar Srečo, del. v oplemenit., vstopil 1. 9. 1983, Kotnik Dušan, tkalec, vstopil 1. 9. 1983, Kožar Boris, not. trans, v tkalnici, vstopil 1. 9. 1983, Kočevar Robi, ključavničar, — pripravnik, vstopil 1. 9. 1983, Melkič Bojan, not. transport v priprav., vstopil 1. 9. 1983, Pavlin Nataša, inž. tekst. tehn. — pripravnik, vstopila 1. 9. 1983, Žargi Bernarda, predenje, vstopila 1. 9. 1983, Jeretina Nevenka, predenje, vstopila 6. 9. 1983, Orenda Irena, predenje, vstopila 8. 9. 1983, Horvat Marjan, čišč. strojev, vstopil 13. 9. 1983, Dervarič Drago, prevzem sur. tkanin, vstopil 19. 9. 1983, Jug Srečko, prev. sur. tkanin, vstopil 19. 9. 1983, Madjarevič Dušanka, predenje, vstopila 19. 9. 1983. Izstopi: Gol Ana, nav. votka, upokojena 18. 7. 1983, Kveder Marija, previj. izstopila 31. 7. 1983, Jurjevič Milanka, čišč. prost., izstopila 6. 8. 1983, Cerar Štefan, transp. del. v tkal., izstopil 12. 8. 1983, Konek Bernardam, dvojenje, izstopila 24. 8. 1983, Šterlekar Tone, tkanje, izstopil 14. 9. 1983, Marinčič Helena, čišč. sur. tkanin, izstopila 30. 9. 1983. TOZD KONFEKCIJA: Vstopi: Krapež Mojca, šivilja v obr. Radomlje, vstopila 1. 9. 1983, Črnko Bojan, del. v kov. konslr. vstopil 13. 9. 1983, Rode Ivan, del. v konstr., vstopil 19. 9. 1983, Pirnat Jernej, del. v cer. oddelku, vstopil 19. 9. 1983, Novak Franc, del. v kov. konstrukcijah, vstopil 26. 9. 1983. Izstopi: Homar Janez, ključ, var.-kov. konst., izstopil 31. 8! 1983, Plaznik Milan, kovinostr., kov. konst., izstopil 31. 8. 1983, Simončič Marjana, šivilja v obr. Mokronog, izstopila 3. 9. 1983, Rode Alojz, ključ, varilec, izstopil 21. 9. 1983 Jenčič Štefka, šivilja, obrat Mengeš, upokojena 30. 9. 1983. POROČILO O GIBANJU OD ZA AVGUST 1983 Poročilo o gibanju osebnih dohodkov za avgust 1983 Vrednost točke za mesec avgust je znašala v btt vrednosti 0,115 din. Po sklepu DS TOZD in DSSS se s 1. 9. 1983 poveča btto vred- nost točke na din 0,130. Pregled osebnih dohodkov za mesec 1983 za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del in nalog. Razred Q N 82 u o s Q 5 o S P N O «-€ C cn 03 cn H A H S H ti H * P 10000—11000 32 15 11000—12000 35 1 20 12000—13000 59 67 13000—14000 61 1 2 47 14000—15000 81 4 1 37 l 15000—16000 72 10 3 30 9 16000—17000 58 5 4 13 4 17000—18000 23 3 3 7 5 nad—18000 92 4 5 34 84 Skupaj 513 27 19 270 103 Naj nižji OD 10004 13289 11824 10060 11308 Najvišji OD 36674 30135 31200 33540 44562 Povprečni OD 15333 17023 17543 14603 23215 BOLNIŠKI IZOSTANKI V MESECU AVGUSTU 1983 "G 1 5' „2? 2 > •o > ti c j? TOZD Štev. zaposl. Bolezer v % o > 11 •° ▻ ca o 60 C Z S S o Tl a 2 21 3^a o# „2