PRIMORSKA DELAVSKA EHDTHDST glasilo enotnih sind ikatov za sl o vensko primor je in trst Leto 2., štev. 47 . Cena 4 lire _ TRST, torek 5. novembra 1946. Delovno ljudstvo vseh dežel! Bori se za končno izkoreninjenje fašizma! Razkrinkajte in brzdajte podpihovalce nove vojne, ki sejejo sovraštvo med narodi in strašijo narode s pošastjo nove vojne! Stoj na braniku stvari miru! Poštnina plačana - Spedizione Uredništvo in uprava: via Imbriani št. 5 jn abbonamento post, n gruppo Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo Pomen 7. novembra Spoznanje ruskega delovnega ljudstva: da ne bo prej konca imperialistične vojne, v kateri je krvavelo za interese domačih im-perialistiino-avanturističnih vla-stodržcev, da ne bo prej- konca socialnih krivic in izkoriščanj kot takrat, ko bo imelo samo oblast v rokah, je nujno izzvalo obliko oborožene borbe za osvoboditev izpod jarma izkoriščevalcev, za ljudsko demokratično oblast.’ Ruske delovne množice so takrat gledale z odprtimi očmi. Čeprav zatirane, so na Hvljenskih izkušnjah spoznavale pravilnost Marxovih in Engelsovih ugotovitev, na podlagi katerih sta postavila le ta, temelje znanstvenemu socializmu. S tem sta postavila borbo delovnega ljudstva na realistična tla. Uspehi so bHi takoj razvidni. Iz zatiranih, nerazvitih, čakajočih „da postanejo vsi ljudje pred bogom dobri“, so nastale v Rusiji, kakor tudi v drugih državah močno organizirane fronte delovnega ljudstva, ki so dobivale vse večji in večji razmah. Kmalu so imele nekaj milijonov pristašev in so celo zmagovale na volitvah v posameznih državah. Toda kljub vsemu temu, kljub temu, da se je mednarodna solidarnost delovnega ljudstva vedno bolj krepila, je ostalo pri starem. Oblast je namreč še vedno ostala v rokah peščice. Pokret delovnega ljudstva je predstavljal dobro organizirano manjšino, katero pa se je dalo z močnim aparatom ,,za red in mir“ napraviti neškodljivo. Rusko delovno ljudstvo, je po februarski - meščanski revoluciji najlažje spoznalo, da z „volilntmi kroglicami11 ne bo doseglo nikoli tistih ciljev, katere si je zadalo. Kljub temu namreč, da so odstavili carja, je ostalo vse po starem, ker so imeli oblast v rokah priležniki carizma, velepodjetniki, izkoriščevalci delovnega ljudstva. Tako so ostale vse obljube o radikalnih socialnih izjoremembah in o svoboščinah le prazna farsa, kater- pa seveda ni nihče več nasedel. Poziv Partije boljševikov, pod Leninovim vodstvom na oboroženo borbo za oblast v rokah delovnega ljudstva, je zato naletel na splošen odziv ruskega ljudstva, ker je bil s svojim osnovnim programom: konec imperialistične vojne in oblast ljudstvu garancija, da bodo končno odpravljene vse krivice. Za doseči vse to, so bile potrebne žrtve. Rusko delovno ljudstvo jih je neustrašno dalo, dalo zase in za vse človeštvo. Oktoberska revolucija je prinesla zmago ruskemu delovnemu ljudstvu in vsemu človeštvu, ki je spoznalo že takrat, kakšna je pot za obračun s peščico imperialističnih oblastnikov, ki so izkoriščali ljudstvo in ga tirali v vojne, ker so jim obetale mnogo dobičkov. Oktoberska revolucija je rodila Sovjetsko zvezo, državo delavcev in kmetov, kar je predstavljalo rezultat radikalnih izprememb socialnega u-stroia družbe. Država delovnega ljudstva pa ne more gojiti zavojevalnih teženj proti delavnim množicam drugih držav. Sovjetska zveza. je zato bila ves čas od ustvaritve aktivna borba za mir. Politično življenje pred drugo svetovno vojno, nam kaže Sovjetsko Zvezo na istih branihh kot v časi domovinske vojne. Če Sovjetske zveze - porojene v Oktoberski revoluciji ne bi bilo, ne bi bilo nikogar, ki bi se zoperstavil in zmagal fašistične horde, ki so grozile vsemu človeštvu. Rdeča armada je zmagala, ker je bilo vse sovjetsko Ijudstvo-ar-mada, ki je vedela zakaj se bori. Po končani drugi svetovni vojni 'je bila Sovjetska Zveza zopet prva, ki se je borila za trajen mir, za dosego pravic in svoboščin malih narodov. Mi Primorci smo to občutili najbolje, v borbi naše meje in v borbi za demokratični statut osvobodilnega ozemlja. V Sovjetski zvezi smo našli našo mogočno zaščHnico. Ne amo to. V Sovjetski zvezi v sovjetkem ljudstvu, smo našli veliki primer, šolo, ki nam kaže kakšna mora biti naša pot do repične svobode. Alnogo smo z našo borbo že dosegli. Mnogo pa nam - na o-zemlju cone A - hočejo iztrgati iz rok. Edina pot, da se pred tem zavarujemo je v borbi za kaljenje naše enotnosti, ustvarjanje trdnega v loka vseh resničnih demokratov. Pot do tega temelji samo na italjansko-slovanskem bratstvu ki ne pomeni sentimentalnega besedičenja, temveč bratstko povezanost italjanskega delavca v mestu in okoličnega kmeta. Utrjujmo naše bratstvo, krepimo demokratični blok, da nas dnevi, h nas čakajo ne dobe ne- Enotna sindikalna organizacija bo jamstvo uspešne razredne borbe Izredna skupščina Pokrajinske zveze Enotnih sindikatov, ki je odobrila stališče predstavnikov ES na pariškem sestanku V nedeljo 3. t. m. se je vršila izredna skušana Pokrajinske zveze Enotnih sindikatov v ul. Conti št. 11. Navzoči so bili delegati vseh kategorij, tovarniških odborov, pododborov in obratnih zaupnikov iz vse pokrajine. Navedel je razloge, ki so narekovali sklicanje izredne skupščine, nakar je podal besedo tovarišu Vojmiru. Preden je tov. Vojmir pričel s poročilom o razvo- le, ki predstavljajo najzagrizenej- ] enotna sindikalna organizacija, še konservativne družbene tendence' Sporazum vsebuje določila, kako in pa se bodo tem srditeje zoperstavljale koristim delovnega ljudstva, čim bliže bodo propasti. Mi hočemo in moramo uspeti! Moramo biti pripravljeni in strnjeni. Obstoj dveh sindikalnih organizacij ni znak strnjenosti in enotnosti. Od tega ima največje in edine koristi kapitalizem. Edina možnost za uspeh in zaščito interesov delov- Odbor Pokrajinske zveze ES: Oživotvorimo čimprej pariški sporazum V sredo 30. pr. m. se je sestal odbor Pokrajinske zveze Enotnih sindikatov, da bi poslušal in razpravljal o dela delega-cije, ki je bila na pariškem sindikalnem sestanku, kjer so pretresali problem sindikalne enotnosti v naši pokrajini. Tovariš Vojmir je podal poročilo o sestanku in zlasti še o delovanju delegacije ES. Člani odbora so sklenili čimprej začeti razgovore ■ z Delavsko zbornico v Trstu o pripravljalnih delih za izvedbo pariškega dokumenta. Končno so sprejeli resolucijo, ki se glasi: Odbor Pokrajinske zveze Enotnih sindikatov za julijsko krajino se je dne 30. oktobra 1946. sestal na sindikalnem sedežu v ul. Monfort 3. Obširno je razpravljal o poročilu tov. Vojmirja o pogajanjih in sporazum doseženem na pariškem sindikalnem sestanku, ki se je vršil pod pokroviteljstvom Svetovne sindikalne zveze in v navzočnosti delegatov italijanskih, jugoslovanskih in tržaških sindikalnih organizacij za dosego sindikalne enotnosti na , našem ozemlju' ter o potrebi združitve obeh sindikalnih organizacij/v en .sam in enotni sindikalni organizem. Odbor soglasno odobrava delo, ki ga je izvršila sindikalna delegacija Enotnih sindikatov, sestavljena iz tov. Solieri-ja, Vojmirja in Desantija na pariškem sindikalnem sestanku. Obvezuje se, da bo zastavila vse svoje sile za uresničenje pariškega sporazuma med našim delavstvom. kdaj se mora to izvršiti. (O tem smo že obširno pisali v naši zadnji številki. Op. ur.) Sporazum govori tudi o statutu za enotno sindikalno organizacijo, ki so jo enoglasno odobrili. Spomenica se glasi: Izredna pokrajinska skupščina Enotnih sindikatov Julijske Krajine se je sestala na sindikalnem sedežu v ul. Conti 11. dne 3. t. m. Slišali smo poročilo sindikalnih predstavnikov Pokrajinskega adbo-ra o sindikalnem sestanku v Parizu med 18. in 20. oktobrom, ki se je vršil na pobudo in pod vodstvom Svetovne sindikalne zveze in s sodelovanjem delegatov Splošne italijanske delavske zveze. Osrednjega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije, krajevne Delavske zbornice in Enotnih sindikatov Julijske Krajine. Podrobno smo obravnavali poročilo, o sporazumu, doseženem na pa- riškem sindikalnem sestanku; o izvedbi sporazuma, ki moram končno dovesti do resnične sindakalne enotnosti med delovnim ljudstvom naše pokrajine na podlagi analize v Parizu in s pomočjo združitve dveh trenutno obstoječih sindakal-nih organizacij. Taka enotna sin-dakalna organizacija na našem o-zeinlju bo onemogočala kakršenkoli razkol med našim delavstvom in bo sposobna doseči in obdržati med delavskim razredom resnično sinda-kalno enotnost, ki bo jamstvo pa uspešno razredno borbo. Delovno ljudstvo vsega sveta je solidarno s tržaškim in primorskim delavstvom. Priznavamo pravilnost stališča predstavnikov Enotnih sindikatov na sindakalnem sestanku v Parizu, ker se zavedamo važnosti sindakalne enotnosti med delovnim ljudstvom našega ozemlja. Izjavljamo, da smo pripravljeni zavzeti se za to, da se bo pariški sindakalni sporazum izvedel med našim delavstvom. V znak solidarnosti pošiljamo pozdrav vsemu delovnemu ljudstvu, ki je organizirano v Svetovni sindakalni zvezi in zahvaljujemo se organizacijskemu in političnemu delu, ki ga je izvršil pri nas Izvrstni odbor Svetovne sindakalne zveze. Izredna skupščina direktivnih svetov vseh strok - tovarniških odborov, pododborov, zaupnikov, pripadnikov Enotnih sindikatov. OB STAVKI V PRISTANIŠČU SMO SE ZOPET UČILI Samo z odločnimi nastopi bomo preprečili politično spletkarenje reakcionarnih podjetnikov, ki iz svojih umazanih interesov nameščajo tujce, čeprav 30.000 delavcev strada Pristaniški delavci so v našem mestu , zelo številčni in zavedni. Svojo zavednost so dokazali, ko so pričeli borbo, da bi razbili manever, s katerim so hoteli onemogočiti brezposelnim delavcem delo in zaslužek. V znak protesta proti nelojalnemu postopanju so stavkali. Za sveje pravice so se takoj zavzeli. Njihov odločni nastop je bi! pravočasen, upravičen in pravilen. S tem so namreč opozorili vse one, katerih dolžnost je skrbeti za zaposlitev brezposelnih in istočasno preprečiti možnosti nadaljnjih izigravanj. Tržaško delavstvo priznava vsakomur pravico do dela, O tem sc si lahko vsi na jasnem. Toda v današnjih- tejžkih gospodarskih primora priznati domačemu delavstvu mroa priznati domačemu delavstvu prednost pred onimi, ki prihajajo od drugod. V Trstu je brezposelnost Velika! Nad 30.000 delavcev čaka na zaslužek, na delo. Pomisliti moramo na bedo in brezposelnost, ki vlada pri nas. Vse to moramo upoštevati in zato se mora postopanje uprave ju pogovorov na sindikalnem sestanku v Parizu, zaradi katerega je bila sklicana izredna skupščina, je podal v kratkih besedah ves razvoj delovanja delavskega gibanja pri nas od prvih početkov pa do današnjih dni. Nato je sledilo poročilo .o pogovorih v Parizu. V uvodu je podal tov. .Vojmir zgodovino sindikalne razdvojenosti in potrebo po složnem in plodnem sodelovanju vseh zdravih demokratičnih sil delovnega ljudstva. Za vse nas je razumljivo, da nas v bližnji bodočnosti čakajo težke borbe in preizkušnje. O tem nas je že prepričala mirovna konferenca v .Parizu z anglo-ameriškim kolonialnim osnutkom statuta in diktatorskimi pooblastili guvernerju, kar nam jasno dokazuje, da je samoodločba in ljudska samouprava pri gotovih krogih le blagodoneča, puhla fraza. Kako bomo premostili vse ovire, pa žavisi od nas samih, od naše pripravljenosti. Domače in tuje reakcionarne si- nega ljudstva je složnost delavskih vrst — enotnost vsega demokratičnega ljudstva; Na pobudo Svetovne sindikalne zveze in pod njenim Vodstvom je prišlo do zaželenega sporazuma. Enotni sindikati so vztrajali na stališču, da morajo določiti datum-ko mora končnoveljavno priti do sporazuma. Brez določitve datuma bi bil sporazum brez haska, ker bi se potrebna pogajanja verjetno zavlekla v nedogled. To bi pomenilo načrtno oviranje naporov demokratičnega- delovnega ljudstva, ki se zaveda, da more doseči svoje težnje ZNAMO SE SAMI ZAŠČITITI Delovno ljudstvo je dokazalo, da zna samo obračunati s fašistično drhaljo Fašistični krogi našega mesta so se že dalj časa pripravljali za 4. november, katerega so hoteli izrabiti v svoje temne politične namene. Tržaško delovno ljudstvo ni nasedlo. Na. dan obletnice prihoda italijanskih čet v Trst pa je kljub temu prišlo do izzivanj s strani fašističnih razgrajačev. Njihovo število je bilo zelo majhno in so se zaradi tega zadržali izključno v centru mesta, kjer so se čutili varnejše. Nastopali •so po svoji stari teroristični prakši dokaj neovirano.1 Strahovati so hoteli. Pa jim ni u-spelo. Naleteli so na odpor tržaškega ljudstva ki je nastopilo s vso odločnostjo. Delavstvo je zahtevalo, tla ■ ZVU intervenira in prepreči izgre- se demokratično ljudstvo zna odločno, braniti pred provokacijami, so jadrno odnesli svoje »junaške« pete iso vzorcu čet, ki so po »junaški« bitki za Trst, vkorakali na ta dan v naše mesto. Tudi KS so želeli obenem z Delavsko zbornico v Trstu, odposlati protestno resolucijo ZVU-ju zaradi fašističnih podvigov. Ker pa je Delavska, zbornica odklonila, svoj podpis, bodo ES sami poslali ZVU-ju protestno resolucijo. V Tržiču je delavstvo odgovorilo na fašistične provokacije in na podporo, ki jim je nudila policija, s četrturno protestno stavko. N- Gorici se je fašistična proslava de. ki so iih izzivali šovinistični pre- i končala s terorističnim pohodom i-napeteži, Ker do preprečenja izzivanj j talijanskih mladincev v gostilno nri ni prišlo, so tržaški delavci zapusti- j »Sreči«. k'er so s pištolo v reki »roli delo in odšli nadzirati po mestu, i žili lastniku in strgali sliki maršala Ko so začutili fašistični pritepenci, da Tita in Stalina. Policija ni hotela Novo upravo Delavskim zadrugam Uspešno delovanje kmetijskega sindikata Že dalj časa se opaža v Trstu med članstvom Delavskih zadrug nezadovoljstvo Želijo si novega, pravilnika in nove uprave, kar bi odgovarjalo interesom najširših pofrfcš-na j hitreje le, če bo složno in strnje-! nikov, članov Delavskih zadrug. no- s, Tudi Delavske zacli. ro je doleteli v ES~r|p tudi pristali na ' pariteto,1 ista. usoda kot toliko drug'h usta-■ čeprav fie številčni odnos z Julij-; nov. Postati so morale fašistične, za skimi sindikati v večini kategorij, v kar je -poskrbel režim. Decembra korist 'Jjnotnih sndikatov. Izjemo: 125 leta je fašistična, vlada odsta-delajo Te one kategorije, ki pred- vila upravni svet, ki so ga,člani izstavljajo uradništvo in intelektuai- volili in ga nadomestila" z vladnim, ce. komisarjem. Ta je ostal na.tem me- | Podpisali so sporazum, kjer je stu' dd leta 1930.. ko je bil imenovan ! določeno, da se čimprej ustanovi j fašistični upravni svet. Kasneje je imenovani svet ponovno nadomestil komisar. Sedaj bi bilo potrebno, da se Delavske zadruge' zopet vrnejo, članstvu, ki zahteva nov pravilnik in I sklicanje občnega zbora, da izvoli v najkrajšem času novo upravo. Zadnje dni so se predstavili na, sedežu Delavskih zadrug predstavniki članstva iz Milj, Barkovelj, Skednja in pristaniških delavcev, ki so izročili pismene zahteve s podpisi članstva. nikogar aretirati, čeprav so ji pokazali krivce.' Delovno ljudstvo je egorčeho. V Trstu je bilo lažje ranjenih 7 delavcev, težje pa je bil ranjen 66-letni Zoffi Lesto iz Bistrinje. Nočemo fašistov Tovarniški odbor ILVA-e je sklical 29.. pr. m. zborovanje, da bi razpravljali o notranjem položaju v podjetju. Po otvoritvi zborovanja je povzel besedo tovariš, ki je poročal o položaju epurirancev v podjetju. Nekateri nameščenci podjetja ec- bili v pričakovanju, da bodo sojeni, začasno odstranjeni z dela. Zadevni slučaji so se reševali. Nekateri so bili oproščeni, drugi So bili za neko dobo odstranjeni z dela. Sedaj bi se fašisti. ki so prestali kazen, hoteli ponovno vrniti na delo. To povzroča med delavstvom resno vznemirjenost in nezadovoljstvo, saj je mnogo njihovih tovarišev, ki so popolnoma neoporečni, brez dela. Tov. Vascotto se je javil k besedi in izrazil mnenje, da se morajo pri podjetju zaposliti najprej delavci, ki so bili odpuščeni zaradi primanjkovanja dela. To stališče. >ki pravilno ščiti koristi brezposelnega delavstva, svoje-časno zaposlenega pri ILVA-i je bilo enoglasno odobreno in sprejeto. Javnih skladišč, da je namestila 30 tujih delavcev, označiti ket navaden napad na pravice našega delavstva, V sredo je odšla delegacija pristaniških delavcev v Urad za delo pri ZVU-ju. Postopanje Javnih skladišč in njihov položaj sta jih prisilila, da opozore ZVU o nelojalnem koraku Javnih skadišč in da s tem istočasno preprečijo vsa bodoča izigravanja. Obljubili so jim, da bod uvedli strogo preiskavo in da jo bodo tudi delavci lahko kontrolirali. Taka preiskava bi se morala razširiti tudi na anagrafskl urad in na posredovalnico, dela. Solidarnost delavcev ILVA-e in ladjedelnic Sv. Marka V četrtek so v znak solidarnosti s pristaniškimi delavci prekinili delo za eno uro tudi delavci ške-denjskih plavžev. Po stavki so poslali ZVU-ju protestno spomenico 'zaradi zaposlitve tujih namesto domačih brezposelnih delavčev. Isti je .bi! slučaj z delavci ladjedelnic Sv. Marka. Tudi oni so poslali ZVU-ju protestno spomenico, s katero so hoteli opozoriti ZVU na okolnosti, ki povzročajo nezadovoljstvo in ogorčenost. V svoji spome-n*ci pravijo, da gredo lahko delavci. ki so bili sprejeti na delo v Javnih skladiščih, domov, kjer jim dela ne manjka. Istočasno izražajo svojo pripraviienost in odločnost, z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpreti pristaniške delavce. V sporne niči podčrtavajo tudi odgovornost ZVU-ja, ki začasno upravlja naše področje. Mestni odbor Enotnih sindikatov je zaradi zgoraj navedenega postopanja Javnih skladišč odposlal ZVU-ju pismo. V njem pojasnjuje nastali položaj in opozarja ZVU na njeno odgovornost ter energično protestira proti nelojalnemu postopanju Javnih skladišč. V pismu zahteva tudi direktno nadzorstva delavstva nad Uradom za posredovanje dela. ZA PRAVICE VAJENCEV Enotni sindikat metalurške stroke opereča: Iz nekega poročila Komisije za maio industrijo je razvidno, da se precejšnje število metalurških podjetij ne drži pogodbenih dispozicij, kar se tiče ekonomskega ravnanja z vajenci. Zato opozarja zaupnike in tovarniške odbore, da izdej-stvujejo upoštevanje plačilnih pogojev: Osnovna plača za 1. leto vajeniške dobe Lir 4.94 na uro: za 2. leto Lir 7.41 na uro; 3. leto lir 11.11 na ure; 4. leto lir 14.82 na uro. in sicer od 1, oktobra t. 1. dalje. Draginjska doklada z veljavnostjo od 1. VIII. t. L Samski: pod 16. letom lir 6.35 na uro; med 10. in 18. letom lir 11.55 na uto; med 18. in 20. letom 17.75 lir na uro. Z Goriškega V nedeljo 3. t. m. je imel ES kmetijske stroke sestanek kmetov v kulturnem krožku »S. Škamperle.« Prisotni so bili kmetje od Sv. Ivana, Pcdlonjerj.a in- Guardiele. Sestanek je otvoril tov. Furlan. Pozdravil, je navzoče in podal besedo tov. Gerbc-u Mariju, tajniku ES kmetijske stroke, ki je podal poročilo o delovanju kmetijskega sindikata. . , Kmetje so speznah pomen njihovega sindikata, na katerega se lahko obrnejo za vse pereče zadeve in potrebe. V tej svoji organizaciji za-more braniti svoje pravice in se u-spešno zoperstavljati vsaki samovolji. Tudi pred izkoriščanjem s'strani trgovcev in verižnikov se mora braniti. Davki so vsak dan višji, ceno semenu in orodju pa se vsak dan višajo. Cena vedi. ki jo potrebuje za namakanje je bila povišana. Na njegovih poljih in travnikih so. mu anglo-ameriške vojaške sile povzročile ogromno škode in mu še vedno stalno povzročajo. Odvzeli so mu zemljišča po kateri, se gradi nova avtomobilska cesta. Naš . kmet je zelo navezan na svojo zemljo. Malo ima zemlje in še ta je revna. Zato je ta zemlja tako zelo dragocena. Vsak najmanjši košček zemlje marljivo obdeluje in zaliva s svojim lastnim znojem. Vsi, ki so občutili pomanjkanje in se borili z revščiio bodo razumeli, da je našemu kmetu vsak košček, zemlje dragocen. Zaradi tega mu povzročajo strašno bol in srd z odvzemom še tako majhnega koščka revne, a zato tembolj ljubljene kraške zemlje. Kam maj se kmetje obrnejo za nasvete pri urejevanju svojih težav in potreb? Ker se jim zastavlja to vpra- pripravljene. Naj nam bo vzgled borba in žrtve sovjetskih ljudi da iztrgamo oblast iz rok onim, ki so jo doslej, pod raznimi firmami imeli, da onemogočimo sleherno izkoriščanje in socialne krivice, da si priborimo oblast, ki bo iz nas delovnih ljudi. šanje mu morajo tudi najti praktično rešitev. Našli so to rešitev, saj se'z vso zaupljivostjo naslanjajo na njihov sindikat, ki se je izkaza! za iskrenega pobornika njihovih pravic in. potreb. ES kmetijske stroke je stalno močno obiskovan. Prošnje za nasvete in pritožbe proti krivicam ter nepravilnostim so redno na dnevnem redu. Vse zadeve ES trezno proučuje in podvzema potrebne u-krepe. Mnogo slučajev je že bilo upeš-no rešenih, za mnoge pa se ES še zanima in rešuje. To delovanje pa bo rodilo še večje uspehe, če se bodo kmetovalci še bolj povezali s svojo organizacijo in je stalno obveščali o vseh nepravilnostih in se z njo o vsem posvetovali. Tudi naša zadruga ustreza, po današnjih možnostih, vsem potrebam. Za poljedelske delavce je bila pod-pisana nova delovna pogodba, ki prinaša delavcem mongo izboljšanj. O pogodbi smo že pisali v naši zadnji številki op. ur.) S to pogodbo da se je položaj žene* izboljšal. Pogajanja je vodil. ES. Kdor pazno in stalno sledi delovanju ES je lahko opazil, da j delovanje sindikalne organizacije na zadovoljivi višini in je tudi lahko občutil vso željo in delovanje te organizacije. da se delo še izboljša, izpopolni. - Sestanek je dokazal, da se naši kmetje dobro zavedajo važnosti sodelovanja kmetov v okviru sindikalne organizacije, katero morejo podpreti z nasveti in stalnimi stiki. Uspehi jih jeze! Na volinem zborovanju v Kragujevcu (Jugoslavija) je minister Dji-las imel govor v katerem je med drugim dejal: »Zaradi uspehov, ki jih je imela Titova vlada in zaradi spremembe, ki je nastala v naši državi, ki ovira tujim kapitalistom pleniti naša bogastva, naša dežela ni priljubljena pri imperialistih in pri reakcionarjih dragih držav. V Sloveniji in pri TITU Od 19. do 23. t. m. so odšli kmeto. valci na izlet v Slovenijo,, da si na hitro ogledajo stvari, ki .jih zanimajo. izlet so organizirali ES kmetij, ske stroke s pomočjo Tržaškega o. krožja in Kmetijske zadruge. Izlet je uspel nad. vsako pričakovanje. V Vrbju pri Žalcu v Savinjski dolini smo si ogledali (Kmetijsko ob. delov.alno zadrugo«, njene njive, hleve, gospodarska poslopja itd. Pre. nouili smo pa v Dobrni, odkoder smo v nedeljo zjutraj . odpotovali proti Mariboru. V bližnjem Radvanju je kmetijska obdelovalna zadruga-, pol. na zanimivosti; vrtnarija, polja, hlevi, živina, svinjaki, silosi, kleti, sti. skalnica za mošt itd. Toda največ, ja zanimivost je njen predsednik, namreč — neka tovarišica! Popoldne smo že bili v Vinarski in sadjai’ski šoli\v Mariboru. Občudovali smo nje. no neoporečno ureditev. Prenočili smo v Rogaški 'Slatini. Naslednjega dne smo že zgodaj odpotovali, topot v. št. peter pod sv. gorami, da smo lahko obiskalj Kumrovec, rojstno vas našega maršala Tita. Zal se. tudi tu nismo mogli ustavljati, Ker smo morali popoldan v znano in za naš kmetijski stan zaslužno kmetijsko golo na Grmu pri Novem me. stu. Nekaj ur pozneje smo že bili v Cateških toplicah pri Brežicah, a zvečer na Bledu, kjer nas je čakalo prenočišče. v tortk na vse zgodaj smo si ogledali kmet._gospodinjsko šolo v Poljčah. Nato smo se odpeljali v Kranj, kjer smo si z zanimanjem o-gledali .moderne naprave Državne mlekaiVie. .Kosilo nas je čakalo ob 12. v Ljubljani. Toda pred tem smo v Kranju doživeli nekaj posebnega: prisostvovali smo sprejemu našega maršala Tita. Nepričakovano nam j© prišeH obsuli smo ga s cvetjem! Naše lastnine ne damo! Preko 100 delavcev, ki so zaposle-| ni, razširit"! sindikalno organizacijo; ni v apnenicah in v kamnolomih v Solkanu bo brez dela. Uslužbenci' - goriških mestnih podjetij so namreč odnesli iz Solkana transformator in delavnice sedaj nimajo potrebnega toka na razpolago. Ko so zainteresirani delavci zahtevali pojasnilo, jim je nekdo od navzočih mestnih uslužbencev dejal: »Lahko zaprete botego«. Slučaj je zelo zanimiv in poučen. Vsi vemo, da se nahaja Solkan, če upoštevamo francosko razmejitveno črto. na jugoslovanski strani. Zato odkriva dejanje vso protiljudsko zagrizenost mestnih podjetij, ki s svojo samovoljo in proti koristim prebivalstva odnašajo to. kar ni njihovo. Izkoriščali so nas. odnašali so-mnogo gospodarskih dobrin pred fašistično diktature in po njej, požigali in uničevali so za časa narodnoosvobodilne borbe, pa naj bi jim mar dopuščalž, da nas še sedaj ustrahujejo in odnašajo ljudsko imo-vino? NE! Zato zainteresirano delavstvo zahteva, da se stroje in orodje potrebno za obratovanje, pusti na svojih mestih, ker je to last naše skupnosti in ker od njega zavisi nemoteno poslovanje, delo in zaslužek' delavstva. Tudi goriški sindikati tekmujejo Vse goričke antifašistične organizacije sodelujejo v dvomesečnem tekmovanju, pri čemer organizacije Enotnih sindikatov nočejo zaostajati. V ta namen so sindikalni odbori izdelali načrte, s katerimi hočejo doseči: 1. izboljšanje sindikalnih organizacij. Zato hočejo okrepiti lastne cdbore, da bi postali bolj aktivni; 2. okrepiti sindikalno zavest v najširših slojih delavstva in kmečkega življa.; 3- s povečanjem števila članstva z novimi vpisi in ustanovitvijo novih sindikalnih podružnic kjer teh’ 4. izboljšati administracijo svojih organizacij s tem. da. preskrbijo primerne prostore, ki morajo biti Opremljeni z napisnimi deskami. Preskrbeti si lastno zastavo; 5. š složnim sodelovanjem z ostalimi antifašističnimi organizacijami doseči čim večje uspehe pri tem udarniškem delu. Doslej je bilo reorganiziranih 10 podružnic, na novo pa je bilo izvoljenih 6 odborov. Organizirani sta bili dve novi podružnici in izvoljene-8 odborov E 3 zidarske stroke, v krajih kjer se obnavlja. Poleg običajnih masovnih sestankov se je vršilo še 35 zborovanj. Pridobili so 300 novih naročnikov za svoja sindikalna glasila »Primorsko delavsko enotnost« in »Unita ope-raio«. V Gorici je pričel sindikalni tečaj v slovenščini. V kratkem bo pričel z delom tudi tečaj v italijanščini, in sicer v Gorici iti Krmtnu, v slovenščini paJe v Mirnu in Komnu. Število članstva je narastlo za 500. V podružnicah se' zbirajo sredstva za nabavo zastav. Člani sindikatov povsod pridno sodelujejo pri udarniškem delu. Na tem mestu bodi omenjeno, da so tudi sindikalne organizacije in njihovo članstvo dolžni prednjačiti z zgledom, nasveti in dviganjem zavesti, da gre za koristi skupnosti, in s tem dokazati svojo sindikalno zavest, članji Enotnih indikatov morajo biti dragim za zgled! ES so posredovali Tovarniški odbor topilnice Prinzi je posredoval pri delodajalcu, da bi Se uredilo vprašanje delavske menze. Lastnik je sprejel predloge, ki jih je izdelal tovarniški odbor Enotnih sindikatov in priznal upravičenost zahtev po predujmu na bodoča povišanja plač. Pričakuje se, da bo vprašanje menze v kratkem zadovoljivo rešeno. Delovanje zadrug Zadrug je na Goriškem pr-ece-J. Vseh delujočih zadrug je namreč v slovenskem delu goriškega okrožja (cona A) 52. in sicer: 8 kreditnih (s 2950 člani), 28 mlekarskih (s 1517 člani), 10 NAPROZ (s 3392 člani), 3 zav. gov. živ., 1 poljedelska (s 385 člani), 1 tiskovna in 1 avtoprevozna. Skupaj torej 52 zadrug s 8244 člani. Kreditne zadruge delujejo v 'jako omejenem obsegu, ker je kreditno poslovanje na deželi zaradi še neurejenih gospodarskih in političnih razmer tako rekoč mrtvo. Živahno deluje le kmečka banka v Gorici. Mlekarske zadruge delujejo prav tako v manjšem obsegu. Vendar se opaža izboljšanje, ki bo pripomoglo h gospodarskemu izboljšanju zadružništva in skupnosti, če se bo nadaljevalo in izpopolnilo z novimi ukrepi- Zavarovalnice goveje živine praktično ne delujejo, toda že obstajajo in nameravajo obnoviti delovanje čim se bodo razmere nekoliko .ustalile. Tiskovna zadruga je Katoliška tiskarna v Gorici, ki je dala tiskarno v najem založništvu »Primorskega dnevnika«. Avtozadruga v Gorici je bila ustanovljena po vojni in delu.ii* razmeroma dobro. Da bi se njeno poslov^ije razvijalo še bolje, bi bile- potrebno, da bi si nabavila še ^en tovorni avto večje nosilnosti. Poljedelska zadruga malih posestnikov in kolonov v Fojani (Brda) deluje dobro Vse NAPROZ-e so bile ustanovljene po vojni in so razen ene razvile živahno poslovanje. Te zadruge bi se razvijale še popolnejše, če bi njih delovanje ne bilo ovirano po obstoječih oblasteh-in predpisih. Glavne težkeče in ovire pa dela našim zadrugam in zadružnim ustanovam ZVU, zaradi veljavnosti sta’-rih fašističnih zakonov in zaradi neurejenosti povojnih gospodarskih prilik. Občutno je tudi pomanjkanje strokovnih moči, ki bi imeli potrebne živpenjske izkušnje. Zate- je potrebno. da se posveti vprašanju zadružnih kadrov vso resnost, da; bodo zadruge fzpolnile svoje poslanstvo, svoj namen. Iz področja ustvarjalnih sil cone B Reha oživila Počasi, toda vztrajno se Reka rešuje posledic Jierojskega podviga velikega fašistovskega juna-ka-pesmka D’Anunzia“. Raj milo so gledali Rečani pred leti preko Rečine m Sušak, kjer so videli napredek, širjenje malega, neznatnega reškega predmestja Sušaka v rastočo luko. in to v času usodnega nazadovanja Reke. To že za časa stare Jugoslavije; one Jugoslavije, ki ji je bilo podpiranje ne samo domačega, temveč celo tujega kapitalizma skrb, ki je bila vše važnejša kot skrb za lastna ljudstva. Seveda, komu naj bi pa služila Reka pod Italijo? Pa menda ne Italiji! Od svojega naravnega zaledja pa je bila odtrgana na način, ki ga drugače res ni mogoče oceniti, kakor z izrazom „zločinski‘l. Danes vstaja Reka iz svojega dolgoletnega mrtvila; njeno ponovno rojstvo je zadobilo dale-kosežen pomen. Od njenega zaledja, od njenega življenjskega vira je ne loči nikaka meja več. UAnunzio, vsa njegova visoka ,,kultura11 in vse s tem združene blagodati in časti so Rečanom samo še spomin na grozno moro težkih sanj. Danes je zgrajen med Reko in njenim podeželjem most, zato pa porušena nevidna, toda neprodušna črta, ki je obsodila pristaniško mesto v počasno hiranje. Za časa osvobodilne borbe sta mesto, predvsem pristanišče močno trpela, saj je bilo skoro do temeljev razrušeno. Da, za Reko ni bilo nikakega pardona, kakor so ga bila deležna druga mesta, četudi po važnosti pred Reko ... Bombe so tu neusmiljeno gospodarile... Toda pravi, domači Rečani *.? naši ljudje, ljudje nase krvi. ljudje, ki si vedo sami krojiti svojo srečo. Obnovitvenih del. so se lotili z odločnostjo, ki je možna le pri delovnem ljudstvu; svoje ruševine obnavljajo z elanom, ki je mogoč le pod ljudsko oblastjo. 550 milijonov lir je znesek, ki bi ga tudi mesta bogatinov ne dala kar tako, 'za obnovo delavskih stanovanj še celo ne! 294 delavskih družin bo kmalu pod streho! Posvečajo pa tudi polno brige za javna poslopja m zgradbe. Pristanišče je seveda prav posebne važnosti, zato zahteva posebne brige; saj ga čakajo velike naloge... Ljudstvo pa dela! Dela, ker ve, da dela zase in za svojo prihodnjo st. In je zadovoljno! Zadovoljno, ker ga ne tarejo časti ,,svobodnega mesta,,... Rečani take „časti“ rade volje prepuščajo drugim... Zaposlitve v oktobru ODSEK ZA POSREDOVANJE DELA pri Izvršnem odboru ES za zasedbeno področje B je v oktobru oskrbel po svojih poverjeništvih pri KMS-ih zaposlitev 295 tovarišem in 48 tovarišicam. Nezaposlenih je ostalo koncerti meseca 216 tovarišev in 333 tovarišic, kar je posledica nastopa zimskega časa. Naš kmet je pospravil svoje pridelke im dovršit poljska dela. Teh 579 »brezposelnih«1 izhaja iz kmečkih domov. So to ljudje, ki bi radi izkvhfil svoj prosti zimski čas za to, da z zimskim zaslužkom izven doma tomorejo svojemu brru :n tako čim prej olajšajo težke razmere, v katere je našega kmeta vrgla krutost poslednjih vojnih let ?o