Že jeseni več pitne vode za Ljubljano
Letos oktobra, ko bo ljubljanski Mestni vodovod praznoval 90-letnico svojega obstoja, bo tudi po ceveh novega vodovoda iz vodarne Brest pri Igu pritekla prva pitna voda. Kaj pomeni to za naše občane in za vso Ljubljano, kako bo potekala gradnja in kakšni so načrti, smo se            --.,..-:
pogovarjali z direktorjem delovne organizacije IPK tozd Mestni vodovod Štefanom Fliserjem, vodjo razvoja Mestnega vodovoda ing. Nado Del Fabro in vodjo investicij Mestnega vodovoda Jankom Sircem.
Idejni načrti za vodarno in hidrološke . raziskave iškega vršaja so bili narejeni že leta 1975, vodovod so začeli graditi lan-skega decembra, vodarno samo pa v sredi-ni letošnjega februarja. Pravzaprav so za-čeli s pripravljalnimi deli za gradnjo, ki bi po zagotovilih naših sogovornikov začela obratovati oktobra.
Dograditev vodarne je namreč še kako pomembna tako za občane viške občine, kot tudi za nadaljnji razvoj industrije na našem področju, saj se bo en krak novega vodovoda priključil na že obstoječe vodo-vodno omrežje pri Tbilisijski ulici, na robu industrijske cone. Drugi krak bo na že obstoječe omrežje priključen pri Koprski ulici, pri novi zgradbi Varnosti. Voda bo namreč iz nove vodarne Brest do potrošni-
kov pritekala po dveh ceveh premera 40 centimetrov, ki bodo položene na pilotih. In kot so dejali naši sogovorniki, je to prvo tako vodovodno omrežje pri nas.
Premišljeno do začetka del
Pred začetkom polaganja vodovodnih cevi so se pri Mestnem vodovodu odločili, da bodo zagotovili nemoten potek dela in so zato na pomoč poklicali arheologa filo-zofske fakultete. Pregledali so teren, če bi morda na trasi vodovoda ne našli arheolo-ških ostankov mostiščarskega naselja ali kaj podobnega. Če bi na izkopanine nale-teli med gradnjo samo, bi se le-ta zavlekla, česar pa ne bi bili veseli niti pri Mestnem vodovodu, niti pri občini, pa tudi občani ne. Sicer pa so arheologi prisotni pri izko-pavanju jarkov za vodovodne cevi (široki so dva, globoki pa tri do pet metrov) tudi sedaj - za vsak slučaj.
Vzrok za to, da je od priprave idejnih načrtov in hidroloških raziskav, pa do za-četka polaganja vodovoda in gradnje vo-darne same poteklo toliko časa, je pred-vsem pridobivanje raznih soglasij in zem-ljišč, sprememb namembnosti zemljišč in dogovarjanja s kmeti o spremembi vrst poljščin na nekaterih površinah, ker je to območje zelenih kmetijskih površin. Za-gotoviti je bilo namreč treba, da kmetje na poljih ne bodo uporabljali prevelike koli-
čine naravnih in umejnih gnojil, ki bi lahko onesnažila in zastrupila podtalnico, ki jo bo črpala nova vodama. Poleg tega je bilo treba najti rešitev tudi za tomišeljsko po-kopališče in urediti nekatera prometna vprašanja. Varstvo podtalnice je zelo po-membno in hidrološke in geološke raziska-ve so pokazale, da so fizikalno-kemijske lastnosti vode iškega vršaja podobne ti-stim, ki jih ima podtalnica Ijubljanskega polja - torej voda, ki jo pijemo sedaj. In zaenkrat je voda, ki jo bo črpala nova vodaraa Brest, tako čista, da je ne bo potrebno klorirati. Ob tem naj povemo še to, da so številne težave povzročila tudi odlagališča strupenih tehničnih odpadkov, ki so jih delovne organizacije odlagale v opuščenih izkopih gramoza. Te odpadke je bilo treba odstraniti in odlagališča sanirati, da bi prazne jame spet ne »zamikale« ko-ga, ki ne bi imel kje drugje odložiti odpa-dnih snovi iz svojih proizvodnih prostorov.
Nezadostna preskrba z vodo
Pri Mestnem vodovodu so se za gradnjo vodarne Brest odločili zato, ker nivo pod-talnice ljubljanskega polja ne zagotavlja zadostne dinamike dotoka podzemne vo-de. Še posebno to občutijo prebivalci juž-nega dela Ljubljane, saj so vse vodarne v severnem delu mesta, vodovodne cevi pa se poleg tega proti jugu zožujejo in je tako preskrba s pitno vodo nezadostna. Z do-
graditvijo novega vodovoda in vodarne bo z zadostnimi količinami vode preskrbljeno vse območje ob Tržaški cesti, industrijska cona na Viču, Trnovo in stanovanjsko na-selje Murgle, posredno pa tudi občani ob Dolenjski cesti in Ižanki, saj bo razbreme-njeno obstoječe vodovodno omrežje ob Grubarjevem kanalu.
V prvi fazi bo nova vodarna Brest dajala od 150 do 200 litrov pitne vode na sekun-do, kasneje pa bo možno z nekaterimi tehničnimi izboljšavami dotok pitne vode povečati na 400 do 500 litrov na sekundo.
Nova vodarna Brest naj bi po prvotnih načrtih stala okrog 150 milijonov dinarjev. Od tega bi za vodarno samo odšteli 70 milijonov dinarjev, milijon več pa za vodo-vod, ki bo dolg 10 kilometrov. Brez dvoma bo investicija ob končanem izračunu stro-škov višja, sa se je v času, ki je potekel od izdelave načrtov in izračunavanja investi-cijske vrednosti, do začetka del, podražilo vse, kar je pri gradnji takega objekta po-trebno. Se pa pri Mestnem vodovodu lah-ko pohvaiijo, da so z nakupom cevi za vodovod in ene črpalke - pred podražitvi-jo - prihranili pet milijonov dinarjev.
Tako bo torej končno nova vodama Brest oktobra letos le začela obratovati. Težave so, vsaj zaenkrat, uspešno odprav-ljene in številni naši občani si lahko obeta-jo, da bodo - prav tako vsaj zaenkrat - pili neklorirano vodo in se jim obenem ne bo treba jeziti, da prav počasi teče.
MOJCA KAUČIČ