
Kerščanski

katoliški nauk okrajšan.

Spisek

iz

velikega katekizma v prašanjih in { odgovorih.

Velja zvezan v platnenem herbtn 27 novih kraje.

iVa Dunaja.

Na stroške c. k. založbe šolskih knjig.

1872.

/tj#  /y

10G058

v

Šolske bukve, v ces. kr. zalogi solskih bukev
na svetlo dane, ne smejo draže prodajati se kot je
na pbrvem listu postavljeno-

Vvod.

JHUaj se imenuje katekizem 1

Katekizem se imenuje poducenje v ker-
ščanskem katoliškem nauku; katekizem se
sploh tudi pravi bukvam (knjigi), ktere imajo
to poducenje v sebi.

V kolikih poglavjih se v tem katekizma
kerščanski katoliški nank razkladal

Kerščanski katoliški nauk se razklada v
tem katekizmu v petih poglavjih in v pristavku.

Ktera so ta petera poglavja!

Petčra poglavja so:

1. Včra.

2. Upanj e.

3. Ljubezen.

4. Sveti zakramenti.

5. Kerščanska pravica.

Od česa govori pristavek f

Pristavek govori od štirih poslednjih reči.

1 *

I. Poglavje.

Od včre.

I. Razdelek.

Kaj je katoliška vera.

Kaj se pravi: kerščansko katoliško verovati?

Kerščansko katoliško varovati se pravi
za res imeti vse, kar je Bog razodel in nam
sveta cerkva varovati zapoveduje, bodi si v
svetem pismu zapisano ali ne.

Ali je k zveličanja zadosti, da katoliški
kristian le v sercu veruje, kar je Bog razodel ?

K zveličanju ni zadosti, da katoliški
kristian le v sercu včruje, kar je Bog razodel,
temoč mora tudi:

1. Svojo vero z deli kazati.

2. Kar v sercu včruje, če je treba, z
ustmi očitno spoznati in pričati.

Zakaj se mora verovati, kar je Bog razodel ?

Včrovati se mora, kar je Bog razodel,
kčr je Bog večna resnica in neskončna mo¬
drost, ktera ne more negoljfati ne goljfana biti.

Je li vera vsakemu človeku, kteri hoče zve¬
ličan biti, potrebna?

5

Vera  je  potrebna  vsakemu človeku,
kteri hoče zveličan biti; zakaj brez včre ni
mogoče Bogu dopasti.

Raj mora vsak človek, kedar pride k
pameti, vedeti in verovati, da bo zveličan?

Vsak človek, kedar pride k pameti, mora,
da bo zveličan, vedeti in včrovati:

1. D a j e en Bog.

2. D a j e Bog pravičen sodni k, k teri
dobro plaču j e, in hudo kaznuje.

3. Da so tri božje osebe enega
bitja in ene nature: Oče, Sin in sveti
Duh.

4. Da je druga božja oseba, Bog
Sin, človek postal, da bi nas s svojo
sme rt j o na križu odrešil in več no zve¬
ličal.

Rtere resnice še mora vsak katoliški kri«
stian verh teh vedeti in verovati?

Verh teh poglavitnih resnic kerščanske
katoliške včre mora še vsak katoliški kristian
vedeti in verovati:

1.Daje človeška duša neumerjoča.

2- Da je milost božja k zveličanju
potrebna, in da brez milosti božje člo¬
vek nič za večno življenje zaslužnega
ne more storiti.

Raj je vsakemn katoliškemu kristiann znati
zapovedano ?

6

Vsakemu katoliškemu kristianu je znati
zapovedano:

1. Apostolsko včro.

2- Gospodovo molitvo (Oce naš).

3. Deset božjih in pet cerkvenih zapovedi.

4. Sedem svetih zakramentov.

5. Keršcansko pravico.

Kde je to, kar mora katoliški kristjan ve¬
rovati, sosebno zapopadeno ?

Kar mora katoliški kristian varovati, je
sosebno v apostolski veri zapopadeno.

Kako se glasi apostolska vera?

Apostolska včra se tako glasi:

Verujem v Boga Očeta, vsemogoč¬
nega stvarnika nebčs in zemlje. In v
Jezusa Kristusa, Sina njegovega edi¬
nega, Gospoda našega. Kteri je spo¬
čet od svetega Duha, rojen iz Marie
Device. Terpel pod Poncijem Pilatom,
križan bil, umeri in v grob položen.
Doli je šel pred pekel, tretji dan od
mertvih vstal. Gori je šel v nebesa,
sedi na desnici Boga Očeta vsemogoč¬
nega. Od ondod bo prišel sodit žive
in mertve. Včrujem v svetega Duha,
sveto katoliško cčrkvo; občestvo Svet¬
nikov; odpuščanje grehov, vstajenje
mesa; in večno življenje. Amen.

7

Koliko delov ali členov ima apostolska vera I

Apostolska včra ima dvanajst delov ali
členov.

IX. Razdelek,

Od dvanajsterih členov vere.

§.  /. Od pervega člena vere.

Kako se glasi pervi člen vere 1

Pervi člen vdre se tako glasi:

Verujem v BogaOceta, vsemogoč¬
nega stvajrnika nehčs in zemlje.

a. Od Boga.

Koliko je Bogov I

Le en sam Bog je.

Kaj je Bog?

Bog je sam od sebe naj bolj popolnoma bitje.

Ktere lastnosti božje imamo sosebno vedeti I

Tote lastnosti božje imamo sosebno vedčti:

1. Bog je večen: je vselej bil, je in
bo vselej.

2- Bog je cist  (zgoli) duh;  bitje, ktero'
ima naj bolj popolnoma um in naj boljšo
voljo, telesa pa ne.

3- Bog je vseveden;  vč vse, sedanje
preteklo in prihodno, ve tudi naše naj skriv-
nejše misli in želje; torej ne more goljfan biti.

* 8

4. Bog je neskončno moder; stori
vse iz naj boljšega konca, in izvoli naj pri¬
pravnice pripomočke, svoj naručn doseči.

5. Bog je vsemogočen;  je stvaril
nebo in zemljo in vse, kar je; njemu ni nič
nemogoče storiti.

6. Bo g j e vsegapričujoč;  je povsod,
v nebesih in na zemlji.

7- Bog je neskončno svet;  hoče in
ljubi vse dobro in sovraži vse hudo.

8. Bog je neskončno resničen in
zvčst;  vse kar reče, je res; in kar obljubi
ali žuga, vse spolni.

9. Bog je nespremenljiv;  je včko -
maj ravno tisti.

10. Bog je neskončno dobrotljiv;
skerbi po očetno za vse svoje stvari, vse do¬
bro imamo od njega.

11. Bog je neskončno vsmiljen;
nam odpusti naše grehe, ako se resnično
poboljšamo.

12. Bog je neskončno pravičen;
poplača vse dobro in kaznuje vse hudo na
tenko, kakor si kdo zasluži.

Koliko je božjih oseb 1

Tri božje osčbe so.

Kako se imenujejo tri božje osebe?

Perva božja osčba se imenuje Oče, druga
Sin, tretja sveti Duh.

Kako se imennjejo Tse tri božje osebe sknpaj?

9

Vse tri božje osčbe skupaj se imenujejo
presveta Trojica.

S čim katoliški kristjan spoznava ali terdi
presveto Trojico ?

Katoliški kristian spoznava presvetoTrojico
z znamenjem svetega križa, kčr vsako teh treh
osčb imenuje, kedar križ dela.

Kaj spoznava katoliški kristian še z zname¬
njem svetega križa ?

Katoliški kristian spoznava z znamenjem
svetega križa tudi, daje  Jezus Kristus na križu
umeri in nas s svojo smertjo odrešil.

Kako se križ delal

Križ delamo z desnico,s ktero zaznam varno
čelo, usta in persa, rekoč: V imenu Boga
Očeta *f, inSinaf, in svetega Duhaj".
Amen.

b. Od st v ar j en j a.

Kdo je vse stvaril ?

Bog je stvaril nebo in zemljo in vse, kar je.

Kaj pomeni beseda s stvariti ?

Beseda: stvariti  pomeni iz nič kaj storiti .

Ktere so naj imenitniše stvari božje ?

Naj imenitniše stvari božje so angeli in
človek.

Kaj so angeli?

Angeli so zgol duhovi, kteri imajo
in voljo, telesa pa ne.

um

10

Zakaj je Bog angele stvari! ?

Bog je angele stvaril, da bi njega častili,
ljubili in molili, njemu služili in ljudi varovali.

Kakeve je Bog angele stvaril 1

Bog je angele v svoji milosti in z velikimi
popolnostmi stvaril.

So vsi angeli v milosti božji ostali ?

Veliko angelov je milost božjo po grehu
napuha zgubilo.

Kako je Bog napuhnjene angele kaznoval?

Bog je napuhnjene angele, ki se jim hudiči
pravi, vekomaj zavergel in v pekel pahnil.

Ktera je za angeli naj imenitniša stvar božja!

Človek  je za angeli naj imenitniša stvar
božja,

Iz česa je človek?

Človek je iz telesa in neumerjoce duše,
ktera je po božjej podobi stvarjena.

Zakaj je Bog človeka stvaril?

Bog je človeka stvaril. da bi ga spoznal,
častil, ljubil, molil, njemu služil, mu pokoren
in večno zveličan bil.

Je li človek Bog« pokoren ostal ?

Ze pervi Človek Adam je bil s svojo ženo
Evo Bogu nepokoren.

Kako je bil pervi človek Bogu nepokoren ?

Pervi človek je jedel v raji ali paradiži
sad z drevesa, ki mu ga je bil Bog prepovedal,
n je s tem grešil.

11

Je li greh samo pervcmu človeku škodoval 1

Ta greh ni samo pervemu človeku škodo¬
val, temoč tudi nam, ki smo njegovega rodu!
Časno in večno smert, pa tudi še veliko dru¬
gega hudega nam je prinesel.

Je ii bii tudi človek, kakor napuhnjeni
angeli, vekomaj od Boga zaveržen ?

Človek ni bil, kakor napuhnjeni angeli,
vekomaj od Boga zaveržen.

Kaj je Bog obljubil v odrešenje človeka
zavolj greha zaverženega ?

"V odrešenje človeka zavolj greha zaver¬
ženega je Bog obljubil poslati odrešenika,
ki se mu tudi Mesia pravi.

§. 2, Od drugega člena vere.

Kako se glasi drugi člen vere?

Drugi člen vere se tako glasi:

In v Jezusa Kristusa, Sina njego¬
vega edinega, Gospoda našega.

Kdo je Jezus Kristus?

Jezus Kristus je:

1. Edinorojeni Sin Boga Očeta.

2. Naš Gospod, postavodajavec in učitelj,

Kaj pomeni ime: Jezus ?

Ime: Jezus je toliko kakor zveličal-.

12

Zakaj se Jezusu zveličar pravi?

Zveličar se mu pravi, ker nam je po njem
zveličanje došlo, ker nas je rešil od zadolženja
in kazni za greh, — od večne smerti.

Rako se Jeznso še pravi?

Jezusu se tudi pravi Kristus,  kar je
toliko kakor pomaziljeni.

Zakaj se imenuje Jezus Kristus edinorojen
Sin božji?

Jezus Kristus se imenuje edinorojeni Sin
"božji, kčr je edini, kteri je od svojega nebe¬
škega Očeta rojen od vekomaj.

Kako je Jezus Kristus Bog in človek vkup?

Jezus Kristus je Bog in človek vkup, kčr
je Bog od vekomaj, in kčr se je včlovečil
(človek postal) v času.

Zakaj se Jezus Kristus naš Gospod imenuje ?

Naš Grospod se imenuje, kčr je Bog in
naš odrešenik.

Zakaj se je Sin božji včlovečil ?

Sin božji se je včlovečil, da bi nas s svojo
smertjo na križu odrešil in večno zveličal.

§. 3. Od tretjega člena vere.

Kako se glasi tretji člen vere?

Tretji člen včre se tako glasi:

Kteri je spočet od svetega Duha,
rojen iz Marie Device.

13

Ima li Jezus očeta ?

Jezus ima kakor Bog nebeškega Očeta,
kakor človek pa nima nobenega očeta.

Ali ni bil Jožef oče Jezusa Kristusa?

Jožef je bil le rednik  Jezusa Kristusa.

Je li imel Jezus mater ?

Jezus kakor Bog ni imel nobene matere j
kakor človek je imel Mario,  presveto Devico,
za svojo mater.

Zakaj se Maria mati božja imenuje ?

Maria sd imenuje mati božja,  kčr je
rodila Jezusa Kristusa, kteri je Bog in človek
vkup.

Od koga je Maria Jezusa spočela ?

Maria je Jezusa od svetega Duha
spočela.

Kde je Maria Jezusa rodila ?

Maria je Jezusa v Betlehemu  v enem
hlevu rodila.

.§. 4. Od četertega člena vere.

Kako se glasi četerti člen vere ?

Ceterti člen včre se tako glasi :

Terpel pod Po ncij em Pilatom, kri¬
žan bil, umeri in v grob položen.

Je li Jezus mogel terpeti ?

Jezus je mogel kakor človek, ne pa ka¬
kor Bog terpeti.

14

Je li Jeza* tudi resnično terpei?

Resnično je terpei, in scer na duši in
na telesu.

Kaj je Jezns na svoji dnši terpei ?

Jezus je na svoji duši veliko britkost
in žalost terpei.

Kaj je Jezns na svojem telesa terpei ?

Jezus je na svojem telesu veliko rev in
težav, veliko tepenja in ran preterpel; gajž-
lan (bičan, šiban) je bil in s ternjem kronan
(vencan).

Kaj je Jezus še več terpei ?

Terpei je veliko zaničevanja, zasramo¬
vanja, preklinjevanja, obrekovanja in drugih
krivic.

Kde je bil JezasKristus križan in kde je nmerlf

Jezus Kristus je bil križan na gori Kal-
varii biizo mesta Jeruzalema, in je na križu
umeri.

§. 5. Od petega člena vere.

Kako se glasi peti člen vere ?

Peti člen včre se tako glasi:

Doli je šel pred pekel, tretji dan
o d m ertvi h vstal.

Je li Jezns Kristus z dnšo in s telesom pred
pekel šel?

Le duša Jezusa Kristusa je pred pekel šla.

15

Kaj pomeni beseda: pekel!

Beseda pekel  pomeni tiste skrite kraje,
v kterih so duše mertvih hranjene, ktere ne¬
beškega zveličanja niso dosegle.

Je li več takih skritih krajev, ki se jim
pekel pravi?

VeČ je takih skritih krajev, ki se jim
pekel  pravi; tako se imenuje:

1- In scer navadno kraj, kjer pogub¬
ljeni večno terpijo.

2- Kraj. kjer duše časne kazni  terpč
za grehe, za ktere se niso v življenju zadosti
spokorile; temu kraju se pravi vice.

3. PosledniČ kraj. v ktereuf so bile hra¬
njene duše bogaboječih, kteri so umerli, in so
ondi v zveliČanskem upanju svojega odrešenja
mirno in brez terpljenja čakali, dokler ni bilo
Jezusa k njim; temu kraju se pravi p red pekel.

Kdaj je Jezus Kristus spet od mertvih vstal I

Jezus Kristus je tretji dan, in scer iz
lastne moči. neumerjoČ in častitljiv, kakor pre-
magavec smerti in hudiča, od mertvih vstal.

Zakaj je Jezus Kristus od mertvih vstal?

Jezus Kristus je od mertvih vstal:

1. Daje  sveto pismo in svoje lastno pre¬
rokovanje spolnil.

2. Da je svetu neoveržljivo dokazal, da
je njegov uk resničen, in da je bil res od
Boga poslan.

16

3. Da je naše upanje poterdil, in nam
prikodno vstajenje zagotovil.

§. 6. Od šestega člena vere.

Kako se glasi šesti člen vere ?

Sesti člen včre se tako glasi:

Gori je šel v nebesa, sedi na des¬
nici Boga Očeta vsemogočnega.

Kdaj je Jezus v nebesa šel ?

Jezus je štirdeseti dan po svojem
vstajenju v nebesa šel.

Kaj se pravi: Jezus sedi na desnici Boga
Očeta vsemogočnega ?

Jezus sedi na desnici Boga Očeta vsemo¬
gočnega, to se toliko pravi kakor: Jezus je v
vednem posestvu naj višje oblasti in naj višjega
veličastva čez vse v nebesih in na zemlji.

7. Od sedmega člena vere.

Kako se glasi sedmi člen vere?

Sedmi člen včre se tako glasi:

Od ondod bo prišel sodit žive
in mertve.

Bo li Jezus spet prišel ?

Jezus bo sodni dan spet iz nebes prišel.

Zakaj bo Jezus sodni dan spet prišel?

Jezus bo sodni dan spet prišel, sodit
vse ljudi, žive in mertve.

17

Kako bo Jezus sodni dan ljudi sodil?

Jezus bo sodil ljudi po tem, kar so do¬
brega ali hudega storili; pravične bo plačal
z večnim življenjem v nebesih, grešnike pa
bo večno v peklu kaznoval.

§. 8. Od osmega člena vere.

Kako se glasi osmi člen vere ?

Osmi člen včre se tako glasi:

Verujem v svetega Duha.

Ktera božja oseba je sveti Dnh?

Sveti Duh je tretja božja osčba; on je
pravi Bog.

Kde nas sveti Duh posvečnje?

Sveti Duh nas posvečuje:

1. V svetem kerstu.

2. V zakramentu svete pokore.

3. Kolikorkrat druge svete zakramente
vredno prejmemo.

Kako nas sveti Duh posvečuje ?

Sveti Duh nas posvečuje, kčr v nas vlije
posvečujočo milost in nas stori otroke božje,
ali pa posvečujočo milost v nas pomnoži.

Kaj še več sveti Dnh s svojo milostjo v
nas stori?

Sveti Duh tudi razsvetljuje naš um; nas
uči in nagiba po volji božji ravnati; nam
podeljuje svoje darove.

Kteri so dari svetega Daha?

Keršeanski nauk (okrajš.).

2

18

Dari Svetega Duha so ti: 1. Dar mo¬
drosti. 2. Dar umnosti. 3. Dar svčta.
4. Dar moči. 5. Dar učenosti. 6. Dar
pobožnosti. 7. Dar straha božjega.

§. 9. Od devetega člena vere.

Rako se glasi deveti člen vere?

Deveti člen včre se tako glasi:

Sveto katoliško cčrkvo, občestvo
svetnikov.

a. Od svete cčrkve.

Kaj je sveta katoliška cerkva.

Sveta katoliška cčrkva je viden zbor
vseh pravovernih kristianov pod vidnim pogla¬
varjem Rimskim papežem, kteri včrujejo ene
nauke in prejemajo ene zakramente.

Ima li sveta cerkva tudi nevidnega pogla¬
varja ?

Cčrkva ima tudi nevidnega poglavarja, in
ta je Jezus Kristus.

Je li več pravih cerkev ko ena?

Le ena prava cčrkva je, zvun ktčre ni
upati zveličanja.

Rtera so znamenja prave cerkve ?

Znamenja prave cčrkve so štiri; in ta so
1. Daje  edina; 2. sveta; 3. vesvoljna
ali katoliška; 4. apostolska.

Kako se prava cerkva še drugače imenuje ?

19

Prava cerkva se imenuje tudi Rimska,
kčr je Rimska cčrkva glava vseh drugih cčrkev
in središče cerkvene edinosti.

b. Od občestva svetnikov.

Rako imajo pravoverni kristiani občestvo
ali zvezo med seho 1

Pravovčrni kristiani imajo med sebo
občestvo ali zvezo kakor udje telesa.

V čem obstoji občestvo aii zveza svetnikov 1

Občestvo ali zveza svetnikov obstoji v
tčm, da se vsi udje cčrkve duhovnih zakladov
(šacov) vdeležvajo.

Kteri so udje cerkve, ki imajo zvezo med
sebo?

Udje cerkve, kteri imajo zvezo med sebo,

so:

1. Včrni na zemlji.

2. Svetniki v nebesih.

3. Duše mertvih, ki so v vicah.

Kakošno zvezo imajo med sebo verni na
zemlji ?

Včrni na zemlji imajo zvezo med sebo,
da slehernega molitva in zasluženje dobrih
del tudi drugim pomaga.

§. 10. Od desetega člena vere.

Rako se glasi deseti člen vere ?

Deseti člen včre se tako glasi:

Odpuščanje grehov.

2 *

20

Kaj nas nči ta člen vere?

Ta člen vdre nas uči, da je Jezus Kristus
svoji cerkvi oblast dal, grehe odpuščati.

Kdo ima v pravi cerkvi oblast grehe od¬
puščati ?

V pravi cdrkvi imajo škofje in mešniki
oblast, grehe odpuščati.

Rde se grehi odpuščajo ?

Grehi se odpuščajo v zakramentu svetega
kersta in zakramentu svete pokore.

§. 11. Od ednajstega člena vere.

Kako se glasi ednajsti člen vere?

Ednajsti člen vdre se tako glasi:

Vstajenje mesa.

Kaj se razume pod vstajenjem mesa?

Pod vstajenjem mesa se razume, da bo
Bog sodni den merlve k življenju obudil, in da
bodo ljudje vstali s svojim mesom, to je z
ravno tistimi telesi, ki so jih v življenji imeli.

§. 12. Od dvanajstega člena vere.

Kako se glasi dvanajsti člen vere?

Dvanajsti člen vdre se tako glasi:

Večno življenje.

Kaj verujemo in spoznamo z besedami dva¬
najstega člena vere?

Z besedami dvanajstega člena vdre spozna¬
mo in vdrujemo večno, vedno zveličanje,

21

ktdro bo želje svetnikov in izvoljenih popol¬
noma dopolnilo.

Raj pa terdimo z besedo Amen?

Z besedo Amen terdimo, da nad nauki,
zapopadenimi v apostolski v4ri, ne dvomimo
(ne cviblamo), marveč da za res imamo vse,
kar je v nji zapopadenega.

II. Poglavje.

Od upanja.

I. Razdelek,

Kaj je kerščansko upanje.

Kaj se pravi: kerščansko upati ?

Kerščansko upati se pravi: terdno se
zanesti (nadjati), da nam bo Bog dal, kar
nam je obljubil.

Kaj upamo od Boga ?

Upamo od Boga večno življenje, to je
večno zveličanje in pripomočke, tisto doseči.

Zakaj upamo?

Upamo, kčr je Bog vsemogočen, v
spolnovanju svojih obljub zvest, neskončno
dobrotljiv in vsmiljen, ki torej spolniti
more in hoče, kar je obljubil.

S čim se kerščansko upanje obuja?

Kerščansko upanje se obuja sosebno z
molitvo.

23

I I Razdelek.

Od molitve.

§. 1. Od molitve sploh.

Kaj je molitva?

Molitva je povzdigovanje duha k Bogu.

Zakaj molimo!

Molimo zato, da Boga, naj višjega Gospo¬
da, po dolžnosti častimo, da se mu za prejčte
dobrote zahvalimo, in da ga prosimo
za to, kar nam je v prihodno potreba.

Zakaj še molimo?

Molimo tudi za odpuščanje grehov, in da
v splošnih in posebnih, v lastnih in bližnjega
potrebah od Boga pomoči izprosimo.

Ali smo dolžai moliti?

Dolžni smo moliti, zakaj molitva je edna
izmed naj imenitniših dolžnosti naše včre.

Kde je zapopadeno vse, za kar moramo
moliti?

Vse, za kar moramo moliti, zapopadeno je
v Očenašu,  to je v Gospodovej molitvi.

§. 2. Od Gospodove molitve posebej.

Kdo nas je učil moliti?

Kristus, naš Gospod, nas je učil moliti.

Kako nas je Kristus učil moliti?

24

Kristus nas je učil moliti Očenaš, ki se mu
tudi Gospodova molitva pravi.

Rako se moli Oče naš ?

Očenaš se tako moli:

Oce naš, kteri si v nebesih. Po¬
svečeno bodi tvoje  ime. Pridi k nam
tv oj e kraljestvo. Zgodi se tvoja vol j a,
kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj
nam danes naš vsakdanji kruh. Od¬
pusti nam naše dolge, kakor tudi mi
odpuščamo svojim dolžnikom. In nas
ne vpelji v skušnjavo. Temoč reši
nas hudega, Amen.

Iz  česa obstoji Gospodova molitva?

Gospodova molitva obstoji iz predgovora
in sedem prošenj.

a.  Od ^predgovora.

Kako se glasi predgovor?

Predgovor se tako glasi:

Oče naš, kteri si v nebesih.

Koga kličemo s temi besedami predgovora?

S temi besedami predgovora kličemo Boga,
kteri je naš oče.

Zakaj pravimo Bogu „oče“?

Bogu pravimo „oče“, ker je ljudi po
svoji podobi stvaril, in po očetovo za nje skerbi-

Zakaj pravimo Bogu „naš oče”?

Bogu pravimo naš oče,  kčr nas je vse po
svetem Duhu pri svetem kerstu storil svoje

25

otroke, svoje dediče (erbe), in so-dediče (rav-
noerbe) Jezusa Kristusa in brate med sebo.

Zakaj pravimo: Kteri si v nebesih I

Pravimo: kteri si v nebesih,  kčr Bog,
dasiravno je povsod pričujoč, vendar posebno
v nebesih prebiva, kjer se svojim izvoljenim
od obličja do obličja kaže in uživati daje.

b. Od pervih trčh prošenj Gospo¬
dove molitve.

Ktera je perva prošnja ?

Perva prošnja je: Posvečeno bodi

tvoje ime.

Zakaj prosimo naj poprej, da bi božje ime
posvečeno bilo ?

Prosimo naj poprej, da bi božje ime po¬
svečeno bilo, ker smo dolžni vselej in pred
vsemi rečmi prositi za to, kar božjo čast tiče, in
potle še le, kar je nam ali bližnjemu potreba.

Raj prosimo v pervi prošnji očenaša?

V pervi prošnji očenaša prosimo:

1- Da naj bo Bog pri vseh ljudeh na
zemlji spoznan, in njegovo presveto ime povsod (
znano in češčeno.

2. Da naj se grešniki k Bogu spreober-
nejo, in se k pokori obudč.

3. Da naj se njegovemu imenu nikoli nečast
ne dela, ne s krivovčrstom in nevero, ne z
bogokletstvom in nekerščanskim življenjem.

26

Ktera je druga prošnja ?

Druga prošnja je: Pridi  k nam  tvoje
kraljestvo.

Kaj prosimo v drugi prošnji 1

V drugi prošnji prosimo:

1. Da naj Bog svojo cčrkvo in kraljestvo
svoje milosti razširja in uterjuje, kraljestvo
hudiča in greha pa razdene.

2. Da naj vero, upanje in ljubezen v nas
vlije in te čednosti v nas pomnoži.

3. Poslednic, da naj nam po tčm življenju
nebesa dodeli.

Ktera je tretja prošnja?

Tretja prošnja je: Zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih, tako na zemlji.

Kaj prosimo v tretji prošnji?

V tretji prošnji prosimo :

1. Da naj nam Bog dd milost, njegovo
sveto voljo v vseh okolščinah na zemlji tako
na tenko in voljno dopolnovati, kakor jo angeli
in svetniki v nebesih dopolnujejo.

2. Da naj Bog od nas odverne vse, kar
je dopolnovanju njegove svete volje na poti.

c. Od poslednih štirih prošenj Go¬
spodove molitve.

Ktera je četerta prošnja?

Četerta prošnja je: Daj nam danes naš
vsakdanji kruh.

27

Kaj prosimo v četerti prošnji?

V Četerti prošnji prosimo:

1. Da naj nam Bog dd vsega, česar nam
je potreba, da ohranimo svoje telesno in dušno
življenje.

2. Da naj Bog dragoto in lakoto, pa tudi
greh, kteri večkrat take kazni prinaša, dobrot¬
ljivo od nas odverne.

Ktera je peta prošnja ?

Peta prošnja je: Odpusti nam naše
dolge, kakor tudi mi odpuščamo
svojim dolžnikom.

Kaj prosimo v peti prošnji?

V peti prošnji prosimo, da naj nam Bog
naše grehe odpusti ravno tako, kakor mi iz
serca odpuščamo tistim, ki so nas razžalili.

Ktera je šesta prošnja ?

Šesta prošnja je: In ne vpelji nas v
skušnj  avo.

Kaj prosimo v šesti prošnji?

V šesti prošnji prosimo, da naj nam Bog
ob času skušnjave svoje pomoči ne odtegne
in ne pripusti, da bi pod skušnjavo obne-
magali.

Kdo nas sosebno skuša?

Skuša nas sosebno svčt, naše meso,
to je naše hudo nagnenje in poželenje, pa
hudič  ali hudobni :  duh.

Ali Bog tudi pobožne in pravične skuša?

28

Tudi pobožne in pravične Bog -  skuša,
kadar Bog njih čednost skuša:

1. z boleznijo; 2- s siromaštvom in dru¬
gimi nadlogami.

Ktera je sedma prošnja ?

Sedma prošnja je: Temoč reši nas
ku dega-

Raj prosimo y  sedmi prošnji?

V sedmi prošnji prosimo:

1. Da naj nas Bog sosebno reši hudega
na duši, kar je greh, in nas obvaruje večnih
in časnih kazni za greh.

2- Da naj nas Bog reši tudi časnih
nadlog, Če niso k našemu zveličanju.

3. Da naj nam Bog dodeli milost, vse
nadloge in težave, ki nam jih pošlje, poterp-
ljivo in stanovitno prenesti.

Kaj pomeni beseda „Amen?“

Amen, hebrejska(židovska) beseda, pomeni:
zgodi se! ali pa: zgodilo se bčde.

§. 3. Od angelskega češčenja.

Ktero molitro katoliški kristiaui veči del
očenašu dostavljajo?

Katoliški kristiani dostavljajo veči del
očenašu angelsko češČenje.

Raj je angelsko češčenje ?

Angelsko češčenje je molitva, s ktero
sveto Devico Mario, mater božjo, pred vsemi

29

angeli in svetniki posebno častimo in na po¬
moč kličemo.

Kako se moli angelsko češčenje ? v

Angelsko češčenje se tako moli: Ceščena
si Maria, gnade*) polna, Gospodje
s tebo. Z e gnana  (blagoslovjena) si med
ženami, in žegnan  (blagoslovljen) je sad
tvojega telesa, Jezus. Sveta Maria,
mati božja! prosi za nas grešnike
zdaj in o naši smertni uri. Amen.

Zakaj pravimo: Sveta Maria, mati božja?

Pravimo: Sveta Maria, mati božja; ker
je sveta Devica Maria rodila Jezusa Kristusa,
kteri je pravi Bog.

Kdaj katoliška cerkva mater božjo posebno
časti z angelskim češčenjem ?

Katoliška ečrkva časti mater božjo z
angelskim češčenjem posebno, kedar zjutraj,
opoldne in zvečer  k molitvi zvoni.

v

Česa se je pri tem zvonjenju sosebno treba

spomniti ?

Pri tčm zvonjenju se je sosebno včlove-
čenja Sina božjega hvaležno in pobožno treba
spomniti.

') milosti.

III.  Poglavje.

Od ljubezni.

JC. Razdelek.

Kaj je kerščanska ljubezen.

Kaj se pravi: kerščansko ljubiti ?

Kerščansko ljubiti se pravi: Boga, naj
vekšo dobroto, zavolj njega samega in bližnega
zavolj Boga ljubiti, zavolj Boga voljno storiti
vse, kar nam je zapovedal.

Zakaj moramo Boga še ljubiti?

Boga moramo ljubiti tudi za to, kčr je
nam neskončno dobrotljiv.

Kako moramo Boga ljubiti ?

Boga moramo ljubiti čez vse, iz celega
svojega serca, iz vse svoje duše, iz vse svoje
pameti in iz vse svoje moči.

Kaj se pravi: Boga čez vse ljubiti ?

Boga čez vse ljubiti se pravi: Boga bolj
ljubiti, kakor vse stvari, in ga raje imeti
(bolj Čislati), kakor vse, kar nam more pri¬
jetno in dopadljivo biti.

31

Kdo se razume z besedo : bližni ?

Z besedo: bližni  se razume vsak človek,
prijatel in sovražnik.

Raj se pravi: Miznega ljubiti?

Bližnega ljubiti se pravi: bližnemu dobro
hoteti, storiti mu to, kar mu je prijetno in k
pridu; in opustiti vse, kar mu je neprijetno
in škodljivo.

Je li kerščanska ljubezen potrebna?

Kerščanska ljubezen je tako potrebna, da
človek, ki se svoje pameti zavč, brez ljubezni
ne more večnega življenja doseči.

Kako se pokaže ljubezen do Boga in do
bližnega ?

Ljubezen do Boga in do bližnega se po¬
kaže, če spolnujemo deset zapoved božjih.

II. Razdelek.

Od deset božjih zapoved sploh.

Ktere so desetere zapovedi božje?

Po poglavitnem zapopadku so desetčre
zapovedi božje te le:

1. V črva j v enega samega Boga.

2. Ne imenuj po nepridnem božjega
imena.

3. Posvečuj praznik.

4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo
živel, in da ti bo dobro na zemlji.

5. Ne ubijaj.

32

6. Ne prešestvaj.

7. Ne kradi.

8. Ne pričaj pro krivem zoper svojega

bližnega.

9. Ne želi svojega bližnega žene.

10. Ne želi svojega bližnega blaga.

Kotna je Bog dal deset božjih zapoved?

Bog je dal deset božjih zapoved M o j-

zesu  na gori Sinaj za izraelsko ljudstvo, ko
je bilo po izhodu iz Egipta v puščavi.

Jeli mogoče, deset božjih zapovedspolnovati?

Deset božjih zapoved spolnovati je mogoče,
ker Bog vsakemu k tčmu potrebno milost daje,

Kaj zapopadajo v sebi desetere zapovedi
božje ?

Perve tri zapovedi božje zapopadajo dolž¬
nosti do Boga, drugih sedem pa dolžnosti do
bližnega ?

Kde se najde zapopadek deset zapoved
božjih ob kratkem?

Zapopadek deset zapoved božjih se najde
ob kratkem v dveh zapovedih ljubezni.

Rtera je perva zapoved Ijabezni?

Perva zapoved ljubezni je: Ljubi Gospoda,
svojega Boga, iz celega svojega serca, -iz vse
svoje duše, iz vse svoje pameti in iz vse svoje
moči.

Ktera je druga zapoved ijabezni?

. Druga zapoved ljubezni je: Ljubi svojega
bližnega, kakor sam sebe.

33

Kako razlaga Kristus zapored ljubezni do
bližnega I

Kristus razlaga zapoved ljubezni do bliž.
nega s temi besedami: Vse, kar koli

hočete, da bi vam ljudje storili,
tudi vi njim storite.  V tdm je postava ia
preroki.

Kaj se mora pri rsakej zapovedi pomniti I

Pomniti se mora, da je v vsaki zapovedi
nekaj zapovedanega, nekaj pa prepovedanega.

III. Razdelek.

Od deset božjih zapovedi posebej.

§. i. Od perrih treh zapovedi, Mere zapovedajo
, dolžnosti do Boga.

Kaj je r perrej zapovedi zapovedanega?

V pervej zapovedi je zapovedano, v
enega Boga verovati, moliti  ga, v njega
upati,  njega ljubiti.

Kaj je v pervej zapovedi prepovedanega?

V pervej zapovedi je prepovedano:
Nevčra, malikovanje, krivoverstvo,
vedeževanje, prazna v4ra, vr&že
(copernija); prepovedano je tudi: sovražiti
Boga, obupati, ne zaupati,  ali pa pre-
derzno zaupati v božjo milost,

Aii ni zoper pervo zapoved, angele in
svetnike častiti in na pomoč klicati ?

KerSeanski nauk (okrajs.). 3

34

Ni zoper pervo zapoved, marveč dobro
in koristno  je, angele in svetnike častiti
in na pomoč klicati.

Zakaj kličejo katoliški kristiani angele na
pomoč ?

Katoliški kristiani kličejo angele na po¬
moč, kčr so ljudem za varhe dani; ker ljudi
ljubijo, za njih zveličanje skerbe, in za nje
prosijo; kčr vedno Boga gledajo in mu tudi
molitvo ljudi darujejo.

Zakaj kličejo katoliški kristiani tndi svet¬
nike na pomoč?

Katoliški kristiani kličejo tudi svetnike na
pomoč, ne kakor da bi iz lastne moči poma¬
gati mogli, ampak zato, kčr so prijatli božji,
in tudi za ljudi pid Bogu prosijo.

Ali je zoper pervo zapoved, podobe imeti
in častiti?

Podobe imeti in častiti ni zoper pervo
zapoved božjo; zakaj ta le prepoveduje po¬
dobe delati za to, da bi jih molili.

Zakaj katoliški kristiani podobe časte?

Katoliški kristiani častč podobe, kčr nam
kaj častitljivega, postavimo: božjo osčbo, ali
mater božjo, ali angela ali kakega svetnika
pred oči stavijo. Ceščenje ni namenjeno po¬
dobi, ampak tčmu, kogar podoba pomeni.

Kaj je v drugej zapovedi prepovedanega?

V drugej zapovedi je prepovedano, bož¬
jemu imenu nečast delati.

35

Kako se božjemu imenu ncčast dela ?

Božjemu imenu se nečast dela:

1. Z vsakim grehom.

2. Posebno z bogokletstvom (preklinjeva-
njem): kedar se od prave včre in od svetnikov
zaničljivo govori.

3. Kedar kdo brez potrebe ali celo po
krivem priseže.

4. Kedar se Bogu storjena obljuba prelomi.

5. Kedar se božje ime brez potrebe in
brez časti izreče.

6. Kedar kdo božjo besedo ali pači, ali
pa napačno (oa zlo) obrača.

Kaj je v drugej zapovedi zapovedanega !

V drugej zapovedi je zapovedano b o žj e
ime posvečevati in s častjo izreko vati.

Kako sc božje ime posvečuje!

Božje ime se posvečuje:

1. Ako Boga naravnost pred vsem svetom
spoznamo.

2. Ako Boga v dušnih in telesnih potre¬
bah na pomoč kličemo.

3. Ako s pravično prisego Boga na pričo
pokličemo, da bi kako reč verjetno storili.

4. Ako Bogu storjene obljube zvesto spol¬
nimo.

5. Ako božjo besedo pridno in s pobož¬
nostjo poslušamo.

6. Ako vse, kar počnemo, k časti in

»lavi božjega imena storimo in Bogu darujemo
(izročamo). 3 *

36

Kaj je v tretjej zapovedi zapovedanega !

V tretjej zapovedi je zapovedano, v
nedeljo, ktera je že od apostolskih časov k
spominu Kristusovega vstajenja v naš praznik
odločena, od dela prenehati  in  poči¬
vati in pobožna dela  opravljati.

Kaj je v tretjej zapovedi prepovedanega?

V tretjej zapovedi je prepovedano :

1. Vse hlapčevsko delo  brez potrebe
in brez pravega dovoljenja.

2. Vsa druga opravila,  ktera temu
dnevu ali nečast delajo, ali pa njegovo po¬
svečevanje odvračajo ali zaderžujejo.

§. 2. Od sedem poslednih zapovedi, ktere imajo
v sebi dolžnosti do bliinega.

Kaj je v četertej zapovedi zapovedanega!

V četertej zapovedi je posebno zapove¬
dano, da naj otroci svoje stariše ljubijo,
spoštujejo in jim strežejo;  da naj jim
bodo v vsem, kar ni zoper božjo zapoved,
pokorni,  naj  jim v dušnih in telesnih po¬
trebah pomagajo in za nje molijo.

Kaj je v četertej zapovedi prepovedanega!

V Četertej zapovedi je prepovedano, svojim
starišem nepokornim  biti, jih sovražiti,

37

zaničevati, zasramovati, zmčrjati
ali preklinjati, jih v potrebah zapustiti
ali jim škodovati.

Raj je obljubljeno otrokom, kteri (koji)
to zapoved spolnijo ?

Otrokom, koji to zapoved spolnijo, je
dolgo življenje in sreča  obljubljena.

fesa se je bati otrokom, kteri te zapo¬
red! ne spolnijo?

Otrokom, kteri te zapovedi ne spolnijo,
bati se je prav hudih časnih in večnih kazni.

Ali eetcrta zapored samo otroke in sta-
riše zadera?

v

Ceterta zapoved ne zadeva samo otrdk iu
pa starišev, temoc tudi vse podložne  in
vse njihove duhovske in deželske
gosposke  (oblasti), kakor tudi učitelje
in vse tiste ljudi, ki so zavolj svoje sta¬
rosti in veljave časti  vredni.

Ktere dolžnosti imajo podložni?

Podložni so dolžni proti svojim vikšim
in predpostavljenim, naj si bodo dobri ali
hudi, tako zaderžati se, kakor otroci proti
svojim starišem. Veči del vse, kar je otrokom
do njih starišev zapovedano in prepovedano,
je tudi podložnim do njih vikših zapovedano
in prepovedano.

Kaj je r petej zaporedi prepovedanega?

38

V petej zapovedi je prepovedano, umo¬
riti ali pa poškodovati  koga drugega
ali pa samega sebe.

Raj še več je v petej zapovedi prepove¬
danega ?

V petej zapovedi je tudi prepovedano:
jeza, sovražtvo, pohujšanje  in vsako
razžaljenje bližnega.

Raj je v petej zapovedi zapovedanega ?

V petej zapovedi je zapovedano:

1. Mir in edinost  (zlogo) imeti z vsa¬
kim, tudi s tistimi, ki so nas razžalili.

2. Vsakemu dobre zglede  davati.

3. Bližnemu dušne in telesne dobrote
skazovati.

Raj je v šestej zapovedi prepovedanega?

V šestej zapovedi je prepovedano vse ne¬
čisto djanje, nečisto obnašanje in
nečiste besede, radovoljno dopd-
danje in privoljenje pri nečistih
mislih in željah;  in vse, kar v ne¬
čistost napeljuje.

Raj pa napeljuje v nečistost ?

V nečistost napeljuje: Necimerna in
nesramna noša  (obleka), lenoba, ne¬
zmernost v jedi in pijači, prepri-
jazno pečanje  (pajdaštvo) z osebami
drugega spola, nespodobni pogledi
in branje nečistih knjig ali pisov.

39

Raj je t šestej zapovedi zapovedanega?

V šestej zapovedi je zapovedano, na
dnši in na telesu čisto zaderžati  se, in
sicer celo v mislih, besedah in v obna¬
šanju; tudi je zapovedano,  vseh grešnih
priložnosti skerbno ogibati se.

Kaj je v sedinej zapovedi prepovedanega?

V sedmej zapovedi je prepovedano:  Tat¬
vina, goljfija pri meri invagi (teht¬
nici),  prideržanje tujega (ljudskega)
blaga in zaslužen ega plačila, oderti-
japriposojevanju in vse poškodo¬
vanje bližnega na njegovem premo¬
ženju in na njegovih pravicah.

Kaj je v sedmej zapovedi zapovedanega ?

V sedmej zapovedi je zapovedano, vsake¬
mu  svoje pustiti, dati in opraviti,
ukradeno blago poverniti in storjeno
škodo p o p r a v i t i.

Kaj je v osiuej zapovedi prepovedanega?

V osmej zapovedi je prepovedano:  k r i v a
pričba, kriva tožba, vse laži, tudi laži
iz šale (norčije) in v sili,  obrekovanje;
opravljanje, krivo natolcovanje (sum),
prederzna sodba, podpihovanje.

Kaj je v osmej zapovedi zapovedanega?

V osmej zapovedi je zapovedano^  resnica
(istina),  odkritoserčnost v govoru in v
djanju, poganjanje za dobro ime bliž-

40

n ega, preklic obrekovanja in oprav¬
ljanja.

Raj prepovedujete posledne dve zapovedi1

Posledne dve zapovedi prepovedujete vse
poželenje tega, kar je drugih.

Raj je v poslednih dveh zapovedih zapo¬
vedanega ?

Vposlednih dveh zapovedihje zapovedano:
čistost serca, krotenje hudega pože¬
lenja, in posebno ne imeti nobenih želj
do tega, kar ni naše.

Zakaj je Bog tudi tiaše poželenje in hotenje
postavi podvergei?

Bog je tudi naše poželenje in hotenje
postavi podvergei, da bi nam pokazal:

1. Da, je Gospod naših sere.

2. Da mu ni nič skritega od vsega tega*
kar se v našem sercu godi.

3. Da je njegova postava veliko boljša,
kakor vse človeške postave, ktere nam le vu-
nanja dela zapovedati morejo, ne pa tudi
naših notranjih misli.

4. Da,ako hočemo greh zatreti, nam je treba
zadušiti ga preč pri njegovem viru (izviru),
ki je hudo poželenje.

Raj se k  cimo iz poslednih dveh zapovedi I

Iz poslednih dveh zapovedi se učimo, da
kristjanu ni zadosti zapovedane dolžnosti le
zvunanje spolnovati, ampak da mora tudi
znotraj voljo imeti, to je, iz celega serca

43

1. Vsa hlapčevska dela brez potrebe
in pravega dovoljenja, in ta dela so, kakor
v nedeljo, celi den prepovedana.

2. Taka opravila in veselice, ktere
temu dnevu ali nečast delajo, ali njegovo po¬
svečevanje zavčrajo.

Rako se glasi druga cerkvena zapoved I

Druga cerkvena zapoved se tako glasi:
Bodi ob nedeljah in zapovedanih
praznikih s spodobno pobožnostjo
pri s ve  te j masi.

Raj je v drugi cerkveni zapovedi zapo¬
vedanega !

V drugi cerkveni zapovedi je zapovedano,
ob nedeljah in zapovedanih praznikih pri celej
svetej mesi s pobožnostjo biti.

Raj moramo storiti, da nedelje in praz¬
nike po namenu cerkve posvečujemo !

Da nedelje in praznike po namenu cčrkve
posvečujemo, moramo ne le pri svetej mesi
biti, ampak tudi pridigo  pazno (zamerklivo)
poslušati, zakrament svete pokore in pre*
svetega resnega telesa prejemati, duhovne
knjige brati, pri popoldenskej službi biti in
druga dobra dela opravljati.

Kaj je v drugi cerkveni zapovedi prepo¬
vedanega !

V drugi cerkveni zapovedi je sosebno pre¬
povedana lenoba v službi božji  ob ne'
deljah in praznikih, kakor je na pri mdr:

44

1. Ce kdo ni pri celej svetej mesi, ali ne s
pobožnostjo, ali pa če je pri pridigi malo kdaj.

2. če se čas zapovedane službe božje po¬
trati z jedjo, pijačo, igro in drugim razvese¬
ljevanjem, ktero od božje službe odvrača.

1. Od svete meše.

a. Kaj je sveta meša in kaj se pri njej godi.

Kaj je sveta meša J

Sveta meša je nekervava daritva novega
zakona (zaveta), vedni spomin kervave da¬
ritve, ktero je Jezus Kristus na križu
opravil.

Kdo je sveto meše postavili

Jezus Kristus je pri zadnjej večerji sveto
meso postavil.

Rako je Jezus Kristus sveto mešo po¬
stavil 1

1. Jezus Kristus je vzel krub in kelih
(čašo) z vinom. 2. Je oboje požegnal (bla¬
goslovil) in rekel nad kruhom: To (ovo) je
moje telo; in nad kelihom: To (ovo) je
kelih moje kervi. 3- Je dal oboje priču¬
jočim apostolom zaužiti. 4- Je zapovedal: To
storite k mojemu spomenu.

Kdo opravlja daritvo svete meše ?

Pri svetej mesi se nevidno Jezus
Kristus  sam daruje za nas spojemu nebe-

45

škemu očetu; vidno pa mešnik to da-
ritvo opravlja.

Zakaj opravlja mešnik daritvo svete mešef

Mešnik opravlja daritvo svete meše: <

1. Da spoznamo naj vekše gospodstvo
božje, naj večo oblast, ktero ima Bog čez
vse stvari.

2. Da zahvalimo Boga za vse njegove
dobrote.

3. Da bi zadobili od Boga odpuščenje
grehov.

4. Da bi izprosili od Boga vse tiste mi¬
losti, kterih potrebujemo.

Koma se daritva svete meše daruje 1

Daritva svete meše se daruje in se sme
darovati le samemu Bogu.

Za koga daruje mešnik daritvo svete meše!

Mešnik daruje daritvo svete meše za
žive in mertve.

b. Kako se mora pri svetej mesi biti.

Kako moramo biti pri svetej mesi ?

Pri celej svetej meši moramo biti, nobe¬
nega njenih imenitniših delov ne smemo po
nemarnem zamuditi; ni pa zadosti, da smo le
pričujoči, kedar se bere, ampak moramo tudi
1. pazljivo, 2. spodobno, in 3. pobožno
pri njej biti.

Kteri so naj imenitniši deli svete meše 1

Naj imenitniši deli svete meše so: evan-
gelj, darovanje, povzdigovanje, ob¬
hajilo.

Raj se mora pri etangelju storiti?

Pri evangelju se moramo spomniti, da je
dolžnost, evangelske nauke poznati, jih pred
vsem svetom terditi, za nje ponašati se in po
njih živeti.

Kaj se mora pri darovaoju storiti ?

Pri darovanju moramo svojo misel z
mešnikovo mislijo skleniti in se Bogu darovati

Raj se mora pri povzdigovanju storiti?

Pri povzdigovanju moramoJezusaKristusa
pod podobama kruha in vina moliti in spo¬
znati, na persi terkaje se, da so naši grehi
Jezusove smerti krivi. Moramo svoje grehe
obžalovati in v4ro, upanje in ljubezen obuditi.

Raj se mora pri obhajil« storiti?

Pri mešnikovem obhajilu, ako k obhajilu
ne gremo,moramo to v duhu storiti,to je,moramo
želje imeti, telo Jezusa Kristusa vredno prejeti.

2- Od. pridig.

Kaj še gre k službi božji?

Pridiga, poslušanje božje besede, gre tudi
k službi božji.

Zakaj moramo pridige poslušati?

Pridige moramo poslušati:

1. K4r se v pridigah božja beseda ozna-
nuje in razlaga.

47

2. K4r prav malo kristianov resnice svete
vere razločno in do čistega vč; kčr jih veliko
v mladosti ne posluša zadosti dolgo in zadosti
pazno kerščanskega nauka, v kterem se verske
in djanske resnice do čistega razkladajo.

Raj mora storiti, kdor hoče iz pridig
dušen prid ali dobiček imeti 1

Kdor hoče iz pridig dušen prid imeti,
mora 1. brez razmišljenosti, z veliko paz¬
ljivostjo (zamerkljivostjo) poslušati. 2. Kar je
rečenega, mora na se obračati, ne na druge.

3. Poslednie mora resno voljo imeti in si
prizadevati, da nauke pridigarjeve spolnuje.

§■ 2. Od poslednih treh cerkvenih zapovedi.

Rako se glasi tretja cerkvena zapoved?

Tretja cerkvena zapoved se tako glasi:
Posti se zapovedane postne dni,
namreč štirdesetdenski post, kva-
terne in druge zapovedane postne
dni; zderžuj se tudi o petkih in
sobotah mesnih jedi.

Raj zapoveduje tretja cerkvena zapoved?

Tretja cerkvena zapoved zapoveduje,
zderžati se o petkih in sobotah mesnih jedi,
druge (ostale) zapovedane postne dni pa tudi
vseh mlečnih in jajčnih jedi, ako jih ne pri¬
pušča uživati sploh veljavna navada, kakoršna
je pri nas in po nemških deželah.

o' ti

48

Raj se mora še storiti, da se tretja cer¬
kvena zapoved popolnoma dopolni?

Da se tretja cerkvena zapoved popolnoma
dopolni, mora si človeluo zapove tanili postnih
dneh tudi kaj pritergati, kar se zgodi, če se
taki den le enkrat do sitega najč.

Rako se glasi četerta cerkvena zapoved!

Četerta cerkvena zapoved se tako glasi:
Spovej se svojih grehov postavlje-
emu spovedniku k manjšemu  (vsaj,
are m) enkrat v letu, in o veliko¬
nočnem času prčjmi sveto resno telo.

Raj zapoveduje četerta cerkvena zapoved!

Četerta cerkvena zapoved zapoveduje
spoved vsako leto naj manj enkrat, in tudi
sveto obhajilo o velikonočnem (vuzemskem)
času.

Rako se glasi peta cerkvena zapoved?

Peta cerkvena zapoved se tako glasi:
Ne obhajaj ženitbe o prepovedanih
časih.

Kaj prepoveduje peta cerkvena zapoved?

Peta cerkvena zapoved prepoveduje, od
perve adventne nedelje do praznika (svetka)
svetih treh kraljev ali Kristusovega razglašenja
in od pepelnične srede do perve nedelje po
veliki noči (do bele nedelje) ženitbo obhajati.

IV. Poglavje.

Od svetih zakramentov.

I. Razdelek.

Od svetih zakramentov sploh.

Raj jc zakrament?

Zakrament je vidno znamenje ne¬
vidne milosti, po Kristusu Gospodu
k našemu posvečenju postavljeno.

Kako nas sveti zakramenti posvečujejo 1

Sveti zakramenti nas posvečujejo, kčrnam
eni z novega ali navadno posvečujočo milost
in opravičenje dodelč, eni pa to milost v nas
pomnožijo.

Po kterih zakramentih sc nam navadno
posvečujoča milost in opravičenje podeljuje 1

Posvečujoča milost in opravičenje se nam
navadno podeljuje po zakramentih k er s ta in
pokore.

KerSSanski nauk (okraj«.) .

4

50

Od koga imajo zakramenti stojo moč I

Zakramenti imajo svojo moč od svojega
začetnika Jezusa Kristusa.

Kolike je zakramentov in kteri so?

Sedem zakramentov je, in so le ti (ovi):

1. Sveti kerst.

2. Sveta birma.

3. Sveto resno telo.

4. Sveta pokora.

5. Sveto posledno olje.

6. Sveto mešnikovo posvečevanje.

7- Sveti zakon.

II- Razdelek.

Od svetih zakramentov posebej.

§. 1. Od zakramenta sv. kersta.

Kaj je sveti kerst?

Sveti kerst je pervi in naj potrebniši
zakrament, v kterem je človek z
vodo in božjo besedo od izvirnega
(poerbanega) greha in od vseh drugih
storjenih  grehov, če jih je kaj pred ker-
stom storil, očiščen in vKristusu kakor
nova stvar prerojen in posvečen.

51

Zakaj se Teli svetemu kerstu pervi za¬
kramenti

Svetemu kerstu se veli pervi zakrament,
kčr mora človek popred kerščen biti, predno
more kak drug zakrament prejeti.

Zakaj se sveti kerst imenuje naj potreb-
niši zakramenti

Sveti kerst se imenuje naj potrebniši za¬
krament, kčr ne more nihče tudi noben
otrok ne brez kersta zveličan biti.

Kaj deli zakrament svetaga kersta 1

Zakrament svetega kersta deli:

1. Odpuščenje izvirnega greha in drugih
pred kerstom storjenih grehov, tudi vseh
večnih in časnih kazni.

2. Pri njem zadobi naša duša milost
božjo, po kterej smo opravičeni, otroci božji
in dediči (erbi) večnega zveličanja.

3. Tisti, kteri sveti kerst prejmejo, gredo
v cčrkvo božjo in postanejo njeni udi.

4. Duši se vtisne neizbrisljivo znamenje,
torej se tudi sveti kerst ne more več ko enkrat
(enpot)veljavno in brez smertnega greha prejeti.

Kdo sme kcrstiti!

V sili smč vsak kerstiti; zvun sile
pa imajo le škofi in fajmoštri pravico
kerstiti; z njih pripuščenjem pa smejo tudi
drugi mešniki in diakoni kerstiti.

4*

52

Kaj mora storiti, kdor kerščoje ?

Kdor kerščuje, mora:

1. Misel imeti, tako kerstiti, kakor je
Jezus Kristus zapovedal.

2. Mora človeka, kterega kerščuje, s pravo
(naturno) vodo obliti.

3- Mora med oblivanjem te (ove) besede
izreči: Jaz te kerstim v imenu Očeta
in Sina in svetega Duha.

Čem« so kerstni botri ?

Botri in botre (goteji in gotice, kumi in
kume) so dolžni tiste, ktere so pri svetem
kerstu deržali, ako jim stariši vmerjejo, ali
pa svojo dolžnost zanemarijo, v kerščanskej
včri dobro podučiti.

§. 2. Od zakramenta svete birme.

Raj je sveta birma ?

Sveta birma je zakrament, v kte-
rem je keršČen človek s sveto krizruo
in božjo besedo od svetega Duha v
milosti poterjen, da svojo včro sta¬
novitno spozna in po njej živi.

Kaj deli sveta birma?

Sveta birma množi posvečujočo milost
božjo in deli posebno milost, da keršČen človek
svojo včro stanovitno spozna in terdi. in po njej

53

živi. Vtisne tudi duši neizbrisljivo znamenje; za¬
torej človek ne smč več ko enkrat birman biti-

Kakošen mora biti, kdor sveto birmo
vredno prejeti hoče ?

Da kdo sveto birmo vredno prčjme, mora
biti v milosti božji; odra šeni pa morajo še
verh tega v včri in posebno v tem, kar ta
zakrament zadene, dobro podučeni biti, morajo
se tudi z molitvijo in z drugimi dobrimi deli
k temu pripravljati.

Ali se tudi k birmi botri jemljejo ?

Tudi k birmi se botri jemljejo.

§. 3. Od zakramenta presvetega resnega telesa.

Kaj je zakrament svetega resnega telesa?

Zakrament svetega resnega te¬
lesa je naj svetejši zakrament; je
'pravo telo in prava kerv našega Go¬
spoda Jezusa Kristusa pod podobo
kruha in vina.

Kako je pričujoče telo in kerv Jezusa
Kristusa v presvetem resnem telesu?

1. Pod podobo kruha  je živo telo Je¬
zusa Kristusa pričujoče, torej je tudi njegova
kerv in njegova duša pričujoča. 2. Pod po-'
dobo vina  ni le kerv, nego (temoč) tudi
telo Jezusa Kristusa: pod vsako podobo, tudi

54

v naj manjšej drobtinici ali kapljici je celi
Kristus pričujoč kakor Bog in človek.

Kaj sledi iz tega?

Iz tega sledi:

1. Da moramo Jezusa Kristusa v presve¬
tem resnem' telesu moliti.

2. Da tisti, koji (kteri) zakrament oltarja
tudi le pod eno podobo, ali tudi le jeden
košček svete hostie zavžije, celega Kristusa
prčjme, to je, ne le njegovo telo, nego tudi
njegovo kerv.

3. Da Jezus Kristus dotle, dokler podobe
niso povžite, pod njimi zmirom pričujoč
ostane.

Kdaj in zakaj je Jezus Kristus sveto resno
telo postavil 1

Jezus Kristus je sveto resno telo pri zad-
njej večerji postavil, ko je s svojimi učenci ve¬
likonočno jagn e jedel:

1. V spomin svojega terpljenja in svoje
smerti.

2. Da daje dušam včrnih kristianov brano
za večno življenje.

Ali smo dolžni zakrament svetega resnega
telesa prejemati?

Dolžni smo zakrament svetega resnega
telesa prejemati, kčr ga je Jezus Kristus pre-

55

jemati terdo zapovedal in ga zato postavil, da
nam v njem hrano za vežno življenje daje.

Kdaj smo dolžili, sveto resno telo prejeti!

Po cetertej cerkvenej zapovedi smo dolžni
pod smertnim grehom vsaj enkrat v letu in
scer o velikonočnem času sveto resno telo
prejeti.

Je li treba tndi ob drugih časih ta sveti
zakrament prejeti!

Treba je prejeti ta sveti zakrament tudi
v smertnej nevarnosti, kčr je popotnica v
večno zveličanje; cčrkva tudi želi, da bi ga
včrni večkrat v letu prejeli, ker je duhovna
jed in živež dušni.

a. Od priprave k vrednemu užitju
tega zakramenta.

Kaj mora storiti (nčiniti), kdor hoče za¬
krament svetega rešnega telesa vredno prejeti ?

Kdor hoče zakrament svetega resnega te¬
lesa vredno prejeti, mora se k temu prav in
skerbno pripraviti.

Kolikšna je priprava, ktera je potrebna
k vrednemu užitju tega zakramenta?

56

Priprava, ktera je potrebna k vrednemu
užitju svetega resnega telesa, je dvojna;
ena zadeva (dotiče) dušo, ena pa telo.

M  čem obstoji priprava na duši?

Priprava na duši obstoji v čistoti vesti
in v pobožnosti  serca.

Raj se veli: čisto vest imeti?

čisto vest imeti se veli vsaj brez smert-
nega greha biti, to je, biti v posvečujoči mi¬
losti božji.

V čem obstoji pobožnost serca?

Pobožnost serca obstoji v tem :

1. Da obudimo včro, upanje in ljubezen.

%  Da molimo in počastimo presveto resno

telo.

3. Da se hvaležno spomnimo smerti Jezusa
Kristusa, kteremu v spomin je ta zakra¬
ment postavljen, in nam zapovedano, da ga
uživamo.

4. Da se vadimo pohlevnosti in drugih
kerščanških čednosti, posebno pa ljubezni do
bližnega,

Rako se mora kristian na telesa pripra¬
viti, da sveto resno telo vredno prejme?

Da sveto resno telo vredno prejme, mora
kristian, ako ni nevarno bolen:

1. Od dvanajste ure pretekle noči tešč biti.

57

2- Mora spodobno oblečen biti in z vso
mogočo častjo k mizi Gospodovi pristopiti.

b. Od tega, kar je treba storiti pri
nžitju presvetega resnega telesa.

Kaj je storiti, kedar se pred obhajilom
konfiteor al očitna spoved moli?

Kedar se pred obhajilom konfiteor, to je
očitna spoved moli, moramo še enkrat grevengo
(kes) in žalost nad svojimi grehi obuditi.

Kaj je storiti, kedar mešnik ljudem sveto
hostio pokažejo ?

Kedar mešnik ljudem sveto hostio poka¬
žejo, moramo ponižno moliti jo, na persi
terkati se in reči: Gospod! nčsem vreden,
da greš pod mojo streho, ampak reci
le be s edo, in ozdravljena bo moja
duša.

Kaj je storiti pri prejemanju svete hostie?

Pri prejemanju svete hostie se usta spo¬
dobno odprč, jezik se na spodnoustnico(žnabel)
položi, bel pert, ako je pripravljen, se pred se
vzame, in tačas se prejme in zaužije sveta
hostia; pa se ne smč ne žvekati (žvečiti),
ne dolgo v ustih imeti.

58

c. O d tega, kar je po svetem obhajilu
storiti. -

Kaj je po svetem obhajilu storiti?

Po svetem obhajilu moramo:

1. Jezusa Kristusa zahvaliti za neskončno
milost, ktero nam je skazal, da se je ponižal
k nam priti.

%  V ponižnosti moliti ga.

3. Njemu darovati se.

4. Prositi ga, da naj s svojo milostjo
vedno pri nas ostane.

5. V4ro, upanje in ljubezen obuditi, in vse
storjene dobre sklepe (naprejvzetja) ponoviti.

6. Vse svoje dušne in telesne potrebe in
težave potožiti mu.

§. 4. Od zakramenta svete pokore.

Od tega, kar je od tega zakramenta
sosebno vedeti treba.

Kaj je zakrament svete pokore?

Zakrament svete pokore je za¬
krament^ kterem  za to postavljen meš-
nik na božjem mestu grešniku po kerstu
storjene grehe odpusti,  ako se jih zgr4-
vano in do bistega spovd, in tudi resno voljo
ima, poboljšati se in pravo pokoro delati.

59

Jeli zakrament svete pokore vsem potreben?

Ta (ovi) zakrament je potreben vsem,
kteri (koji) so po svetem kerstu smertno
grešili.

Raj zadobinio v zakramentu svete pokore?

V zakramentu svete pokore zadobimo:
1. odpušČenje grehov, 2- odpušČenje večnih
kazni, 3. milost božjo, 4. mir vesti.

Raj se veli pravo pokoro delati ?

Pravo pokoro delati se veli, verniti se k
Bogu, od kterega smo se z grehom odver-
nili, svoje grehe merziti, se jih resnično ke¬
sati, se jih spovedati in za nje zadostiti (za¬
dosti storiti).

Raj je k zakramentu pokore potrebno?

K zakramentu pokore je ovih pet reči
potrebnih: 1. Izpraševanj e vesti,  2. gre-
venga  ali kčs, 3. terden sklep  ali na-
prejvzetje, 4. spoved, 5. zadostilo  ali
naložena pokora.

a. Od izpraševanja vesti.

Kaj se veli: vest izpraševati?

Vest izpraševati se veli pomisliti, kaj
smo grešili od zadnje spovedi, ali pa od tistega
časa, ko smo začeli greh spoznavati.

60

Raj se mora pri izprašeTanjn Testi naj
poprej storiti?

Pri izpraševanju vesti se mora naj poprej
sveti Duh na pomoč poklicati, da naj nas raz-
sveti in nam dd spoznati, kaj in v čem smo
grešili.

Raj je po tem storiti ?

Po tem je treba pomisliti:

Sploh:

Ali ndsmo grešili z mislimi, z željami, z
besedami, ali pa celo v d janju. Zravno se mora
tudi misliti na sorto (pleme) in število velikih
grehov, in tudi na okolščine, ktere (koje) greh
nekoliko povdkšujejo, ali ga pa spreminjajo.

Po sameznem.

1. Ali se ndsmo pregrešili zoper deset
božjih ali pet cerkvenih zapovedi.

2. Aii n<5,smo krivi enega ali vec lastnih,
ali pa tudi tujih grehov.

3. Ali nesmo opustili, bližnemu dela usmi¬
ljenosti skazovati, ah drugih dobrih del, ktera
(koja) smo bili storiti dolžni.

4. Ali smo dolžnosti svojega stana spol¬
nili, ali jih ndsmo spolnili.

61

Kaj se mora pri izpraševanju hudih (ziih)
misli iu želj pomisliti I

Pri izpraševanju hudih (zlih) misli je
treba pomisliti, ali smo imeli nad njimi rado-
voljno dopaddnje ali ne, in pri željah, ali smo
v nje dovolili ali ne, dasiravno se djanje ni
zgodilo.

Kako se pri izpraševanju vesti števila
smertnih grehov spomnimo?

Pri izpraševanju vesti se števila smertnih
grehov spomnimo. Se pomislimo, ali smo greh
vsak den, teden ali mdsec storili, in koliko¬
krat na den, v tednu, v mescu.

h. Od grdvenge.

Kaj je grevenga ali kes?

Grdvenga ali kSs je stud (ali gnus) nad
grehom, ki je naj vekše zlo (hudo), in znotra-
nja žalost zavolj žaljenja božjega, sklenena s
terdnim sklepom, Boga ne več (ne više) žaliti.

Kakova mora grevenga biti?

Grdvenga mora biti: 1. znotranja,
2. Seznaturna, 3- Sez vse, in 4-. splošna.

Kdaj je grevenga znotranja ?

Grevenga je znotranja, kedar ni le v
ustih, ampak tudi v sercu, to je, ako grešnik
ne veli samo z besedo, da se kesd, marveS
je tudi v sercu ganjen.

62

Kdaj je grevenga čeznaturna?

Grevenga je Čeznaturna, ako grešnika
milost svetega duha in čeznaturni nagibi k
grčvengi obudč.

Kdaj pa je samo natnrna ?

Samo naturna je, ako grešnik iz zgoli
naturnih nagibov greh obžaluje in studi, posta¬
vimo zato, kčr je v Časno nesrečo, sramoto
ali škodo (kvar) prišel.

Ali more zgoli naturna grevenga odpn-
šcenje pri Bogu zadobiti?

Zgoli naturna grčvenga ne more odpu-
ščenja pri Bogu zadobiti.

Kdaj je grevenga čez vse?

Grčvenga je Čez vse, ako grešnika ve6
(više) grčva, da je Boga žalil, kakor da bi
bil vse na svetu zgubil.

Kdaj je grevenga splošna?

Grčvenga je splošna, ako obseže vse
grehe brez izjemka.

Kolikerna je čeznatnrna grevenga?

Ceznaturna grčvenga je dvojna, popol¬
noma in nepopolnoma.

Kaj je popolnoma grerenga?

Popolnoma grčvenga je ceznaturna žalost
in čeznaturen stud nad grehom, kčr je greš¬
nik žalil Boga, naj vekšo dobroto, ki jo Čez
vse ljubi; zravno tega se mora pa tudi

63

resen (resničen) sklep storiti, Boga ne več
žaliti.

Kako se popolnoma grevcnga obudil

Popolnoma grčvenga se tako (ovako)
obudi:

Moj Bog! vsi moji storjeni grehi
so mi iz serca žal, kčr sem tebe,
svojega pr el j ub eznj iv ega Boga,tebe
vso svetost in neskončno > dobroto,
ktero iz celega serca ljubim, ž njimi
žalil. Terdno sklenem, s tvojo milost¬
jo svoje življenje poboljšati, in vse,
tudi smert raji preterpeti, kakor
tebe, svojega Boga, tebe neskončno
svetost in dobroto, še kdaj s kakim
grehom žaliti. Daj mi milost spolniti
ta(ovi)moj sklep. To (ovo) te prosim po
neskončnem zasluženju tvojega bož¬
jega Sina, našega EGrospoda in Zveli-'
čarja Jezusa Kristusa.

Kaj moramo storiti, da popolnoma grevcngo
obudimo?

Da popolnoma grčvengo obudimo, mora¬
mo: 1. Boga njegove milosti prositi. 2. K
sercu gnati si in premisliti, kdo je tisti, kterega
smo žalili. 3. Moramo se v obudi grčvenge
večkrat vaditi.

Kdaj je človek dolžen popolnoma grevengo
obuditi ?

64

Človek je dolžen popolnoma grčvengo
obuditi: 1. Kedar ima kak sveti zakramenti
prejeti, pa ni v milosti božji, in nima priložnosti
se spovedati. 2. Kolikorkrat je v kaki smertni
nevarnosti.

Kdaj je še dobro, popolnoma grevengo
obuditi ?

Prav < ! obro je popolnoma grčvengo vsak
den obuditi, sosebno pa, predno se spat gre.

Kaj dodeljuje popolnoma grevenga?

Popolnoma grevenga dodeljuje odpušcenje
vseh grehov tistim, kteri (koji) nimajo prilož¬
nosti se spovedati, pa imajo resno voljo, ka¬
kor hitro bo mogoče, k spovedi iti.

Kaj je nepopolnoma grevenga ?

Nepopolnoma grčvenga je čeznaturna ža¬
lost in gnus nad grehom, ali za to, kčr je
greh sam na sebi ostuden, ali pa za to, kčr
zgubo nebčs in večno peklensko kazen s sebo
prinaša; zravno tega se mora terdno skleniti,
Boga nič več ne žaliti.

Kaj mora grešnik, kteri nepopolnoma
grevengo obudi,'še več (više) storiti?

Grešnik, kteri nepopolnoma grčvengo
obudi, mora po zasluženju Jezusa Kristusa
odpušČenje svojih grehov upati, in Boga, za¬
četnika vse pravice in svojega lastnega opra¬
vičenja, ljubiti začeti.

65

Kako se nepopolnoma grerenga obudi ?

Nepopolnoma grčvenga(kčs)se tako(ovako)
obudi: Moj Bog! žal mi je iz celega serca,
da sem te žalil. Resnično (istinito) studim in
iz serca sovražim svoje grebe, nekaj zavoij
njih gnusobe, nekaj pa tudi za to, kčr sem z
njimi nebesa zgubil in pekel zaslužil. In kakor
zlo greh sovražim in certim, tako zlo ljubim
od zdaj (sada) za naprej pravico, in tebe, o moj
Bog! ki si vir in začetnik vse pravice. Upam
od tvojega neskončnega usmiljenja po zaslu-
ženju Jezusa Kristusa, mojega Zveličarja, od-
puščenje vseh svojih storjenih grehov, in
terdno sklenem s tvojo milostjo v prihodno
ne več grešiti.

c. 0 d terdnega sklep a ali pred  v zet  ja.

Kaj je tcrden sklep ali pfedrzetje?

Terden sklep je resnična volja, svoje živ-
lenje poboljšati in ne več grešiti.

Kaj mora storiti, kdor ima resnično Toljo
se poboljšati!

Kdor ima resnično voljo se poboljšati,
mora:

1, Varovati se vseh grehov, kakor tudi
bližnih priložnosti in nevarnosti, ktere v greh
napeljujejo.

KerSčanski nauk (okraja.). 5

66

2. Ustavljati se vsemu nagnenju (nagonu)
k a grehu, in se poslužiti vseh pripomočkov
(si-edstev), ki so k ohranjenju milosti potrebni.

3. Ptuje blago poverniti in popraviti po¬
hujšanje, ktero je z grehom napravil, in škodo
(kvar), ktera se je bližnemu na njegovem po¬
štenju, na njegovem premoženju ali kako dru¬
gače zgodila.

4. Vsem sovražnikom in razžalnikom
(žaliteljem) iz serca odpustiti.

5. Vse dolžnosti svojega stana na tenko
dopolniti.

d. Od spovedi.

Kaj je spoved?

Spoved je zgrčvano spoznanje, v kterem
se grešnik pred mešnikom, ki je za to po¬
stavljen in pooblaščen, svojih storjenih grehov
obtoži, da bi od njega odvezo dobil.

Kaka mora spoved biti ?

Spoved mora popolnoma  biti.

Kedaj je spoved popolnoma ?

Spoved je popolnoma, ako se grešnik
vseh svojih še ne izpovedanih grehov pred
spovednikom na tenko, odkritoserčno in brez
hinavščine obtoži, kakor se po skerbnem iz-
svpraševanju oje vesti krivega spozna.

67

Ali spoved velja, če grešnik iz straha ali
sramožljivosti kak velik greh zamolči?

Če grešnik iz straha ali sramožljivosti
kak velik greh pri spovedi zamolči, njegova
spoved nič ne velja; razen tega pa še stori
nov in velik greh, s kterim zakrament svete
pokore oskruni (oskverni).

Kaj je storiti grešnik«, kteri je pri spo¬
vedi velik greh s premislikom ali pa iz pre¬
grešne zanikcrnosti zamolčal ?

Grešnik, kteri je pri spovedi velik greh
ali s premislikom ali iz pregrešne zanikerno-
sti zamolčal, ni le dolžen zamolčanega greha
se spovedati, nego se mora tudi obtožiti:

1. Pri koliko spovedih je ovi greh za¬
molčal.

%  Mora vse spovedi, ktere je po zamol¬
čanem grehu opravil, ako se je pri njih ve¬
likih grehov obtožil, popolnoma ponoviti, ka¬
kor tudi tisto spoved, pri kterej je greh za¬
molčal, če se je bil pri njej še kakih drugih
velikih grehov obtožil.

3. Mora se spovedati, ali je, in koliko¬
krat je v takem pregrešnem stanu sveto rešno
telo prejel, in če se je to tudi o velikonoč¬
nem času zgodilo.

4. Mora povedati, če je v tem pregreš¬
nem stanu tudi kake druge svete zakramente
Prejel.

5

68

Ali se je treba pri sporedi sramovati alt
pa bati?

Ni treba pri spovedi se sramovati ali
pa bati:

1. Kčr se nesmo sramovali grešiti pred
Bogom, kteri vse vidi, in kčr se nesmo bali
od njega včkomaj zaverženi biti.

2. Kčr je bolje, svoje grehe skrivoma
spovedniku razodeti, kakor v grehu nepokoj-
no živeti, nesrečno umreti, in sodni den za-
volj tega pred vsem svetom osramotenemu biti.

3. Kčr se tudi spovednik svojih slabosti
zavčda, in zavolj tega z grešnikom lahko usmi¬
ljenje ima,

A. Kčr je spovednik pod smertnim gre¬
hom in pod sila ojstrimi Časnimi in večnimi
kaznimi molčati dolžen.

Rako naj grešnik pri spovedi govori?

Grešnik naj pri spovedi:

1. Vselej razločno in kolikor je mogoče,,
s poštenimi besedami govori.

2. Tako naj govori, da ga le spovednik
sliši, ne pa tudi okoli stoječi.

Smo dolžni, se tudi malih grehov spovedati ?

Malih grehov se nčsmo dolžni spovedati;
vendar prav dobro in koristno in svetovati
je, tudi teh (ovih) se spovedati.

Raj naj stori kristian, predno se svojih
grehov spovedovati začne?

69

Predno se kristian svojili grehov spovedo¬
vati začne, naj poklekne, sveti križ stori in
reče spovedniku: Prosim, duhovni oče!
za sveti žegen (blagoslov), da se svo¬
jih grehov prav in čisto spovčm.

Raj se potem stori, ko je kristian blago¬
slov od spovednika prejel 1

Po tem, ko je kristian blagoslov od spo¬
vednika prejčl, moli, ako čas in okolščine
pripustč, očitno spoved ali konfiteor, ki se
tako glasi:

Jaz, ubogi grešnik, se spovčm
Bogu vsemogočnemu, Marii, materi
Božji,vsem lj u b im s vetnik o m in vara,
častitljivi mešnikinnamestnik božji!
da sem posvoji zadnji spovedi, kte ra
je bila — (tukaj sepovččas zadnje spovedi)—
velikokrat in obilno grešil v mislih,
z besedami in z djanjem; posebno se
pa obtožim, da sem itd.... Zdaj se začne
grešnik tako, kakor je bilo proprej rečeno, in
kakor se pred Bogom krivega spozna, svojih
grehov spovedovati.

Rako se spoved sklene?

Spoved se sklene s temi besedami: Ti
(ovi) in vsi moji ostali znani in ne¬
znani grehi, ktere sem ali sam storil,
ali pa kriv bil,  da so jih drugi sto¬
rili, so mi iz serca žal,  ker sem Boga,

70

naj vekšo i n p relj ubez nj i vo dobroto
ž njimi žalil. Terdno sklenem, nič
več ne grešiti, in vseh priložnosti v
greh se varovati. Prosim vas, duhovni
oče! za sveto odvezo in zveličavno
p pkoro.

e. Od zadostila ali naložene pokore.

Raj je zadostilo (zadoščenje), ki je k
zakramentu svete pokore potrebno?

Zadostilo, ki je k zakramentu svete po¬
kore potrebno, so tista (ona) dela, ktera
mešnik grešniku naloži za pokoro zavolj spo¬
vedanih grehov.

Zakaj je grešnik dolžen, Bogu zadosto¬
vati, ko je že Rristus za grehe zadosti
storil ?

Dasiravno je Kristus za grehe zadosti
storil, vendar je tudi grešnik dolžen Bogu
zadostovati: 1. Kčr morajo oni, kteri hočejo
Kristusovega zadoščenja deležni biti, ž njim
delati (zadostovati) in sami storiti, kolikor je
mogoče, da popravijo nečast, ki so jo Bogu
storili. 2- Kčr B6g grešnike, kterim zadolže-
nje (krivdo) greha in večno kazen odpusti,
še tudi dostikrat Časno kaznuje.

Je 11 zadostilo potreben del pri zakramentu
svete pokore?

71

Zadostilo je tako potreben del pri zakra¬
mentu svete pokore, da bi bil drugače zakra¬
ment pokore nepopolnoma, razen ko bi bilo ne¬
mogoče zadostovati (naloženo pokoro opraviti).

Ktera dela se grešniku za pokoro nakla¬
dajo I

Molitva, post, miloščina (alinožna) in dru¬
ga pokorivna dela, ktera so velikosti in po¬
sebnosti grehov primerjena, nakladajo se
grešniku za pokoro.

Kako se mora naložena pokora opraviti?

Naložena pokora se mora opraviti:

1. S ponižnim sercem.

2. Zvesto, kakor je bila naložena.

3. Brez Odloga, berž ko je mogoče.

Ktere pripomočke še imamo, za časne
kazni zadostiti?

Odpustki so tudi pripomočki za časne
kazni zadostiti.

Pristavek od odpustka.

Kaj je odpustek?

Odpustek je odpuščenje časnih kazni,
ktere bi po odpuščenem dolgu greha, ali v
sedanjem življenju ali pa po smerti v vicah
terpeti imeli,

72

Raj imajo katoliški kristiani od odpustka
verovati ?

Katoliški kristiani imajo od opustka v4-
rovati :

1. Da je prava cerkva od Jezusa Kristusa
oblast prejela odpustke deliti.

2. Da je za nas dobro in koristno, do¬
bivati odpustke, ki jih cerkev deli

Kolikeri so odpustki \

Odpustki so dvojni: popolnoma in

nepopolnoma.

Kaj je popolnoma odpustek?

Pop olnoma  odpustek je odpušcenje vseh
časnih kazni, ktere je grešnik zaslužil.

Kaj je pa nepopolnoma odpustek ?

Nepopolnoma  odpustek je pa tisti, po
kterem n4so vse časne kazni odpuščene, am¬
pak le nekoliko njih. Taki so odpustki na
štirdeset dni, eno ali več let.

Ali nam cerkva z odpustkom dolžnost
odjemlje, za grehe zadostovati (pokoro de¬
lati) \

Cerkva nam ne odjemlje z odpustkom
popolnoma dolžnosti za grehe zadostovati;
vona le hoče:

1. V nas duhd pokore obuditi in nas pla¬
čati in dariti za gorečnost, s ktero spokorna
dela opravljamo.

73

2. Hoče našej slabosti in nezmožnosti na
pomoč priti, ker nam včasi ni mogoče, Bogu
tako zadostiti, kakor smo dolžni.

Česa je treba, da se odpustek zadobi ?

Kdor hoče odpustek zadobiti, mora:

1, V milosti božjej biti.

2. Zapovedana dobra dela opraviti.

S. Od zakramenta svetega poslednega
olja.

Kaj je sveto poslcdno olje?

Sveto poslednooljej e zakrament,
v kterem bolnik po maziljenju s sve¬
tim oljem, in po zapovedani mešni-
kovi molitvi milost božjo prejme za
ozdravo duše in večkrat tudi telesa.

Zakaj se veli temu zakramentu posledno
olje?

Temu zakramentu se veli posledno olje,
kčr se med vsemi svetimi maziljenji, ktera je
Grospod naš Zveličar svojej cerkvi zapovedal,
posledniČ deli.

Kaj dodeljuje posledno olje?

Posledno olje dodeljuje:

1. Pomnoženje posvečujoče milosti božje.

2. OdpušČenje malih, in tudi tistih smert-
nih grehov, kterih se bolnik ali iz nedolžne
pozabljivosti, ali pa iz nemoči ni spovedal.

3. Reši nas hudih nastopkov greha in
njegovih ostankov.

4> Deli moč, zapeljevanju in skušnja¬
vam hudiča ustavljati se.

5. Deli pomoč zoper prevelik strah in
trepet zavolj bližne smerti in sodbe.

6. Deli tudi velikokrat telesno zdravje,
ako je duši k zveličanju.

Kako naj se bolnik k poslednemu olja
pripravi?

Bolnik naj se k poslednemu olju pripravi
z živo včro in terdnim zaupanjem v Boga, in
naj se popolnoma v božjo voljo izroči; naj¬
prej pa naj se očisti pri svetej spovedi, da
bo .v milosti božji, ali pa, Če mu ni mogoče
se spovedati, naj obudi pravo grevengo in
žalost nad svojimi grehi.

Je li posledno olje k zveličanju potreluso ?

Posledno olje ni tako potrebno, da bi
brez njega ne bilo zveličanja; vendar pa naj
bolnik ne opušča ga prejeti zavolj mnogih
milosti, ktere po njim prejme.

75

§. 6. Od zakramenta mešnikovega posvečevanja.

Raj je zakrament posvečevanja sploh?

Zakrament posvečevanja sploh,
je zakrament, po kterem tisti, ki se
v cerkveno službo podajo, duhovno
oblast in posebno milost prejmejo,
nektera cerkvena opravila (službe)  k
božjej časti in k zveličanju duš prav
in sveto opravljati.

Kaj je zakrament mešnikovega posveče¬
vanja posebej?

Zakrament mešnikovega posvečevanja po¬
sebej je zakrament, po kterem se tistim, ki
se za mešnike posvetijo, oblast dodeljuje do pra¬
vega telesa Jezusa Kristusa, kakor tudi do
njegovega duhovnega telesa, (kar so včrni
kristiani).

Kako oblast deli mešnikovo posvečenje?

Mešnikovo posvečenje deli to le (ovo)
oblast:

1. Da morejo mešniki kruh in vino v
pravo telo in v pravo kerv našega Gospoda
Jezusa Kristusa spreoberniti, in nebeškemu
Očetu darovati.

2. Da morejo včrnim kristianom grehe
odpustiti ali pa prideržati.

76

§. 7. Od zakramenta svetega zakona .

Raj je zakrament štetega zakona?

Zakrament svetega zakona je
nerazvezljiva zvez, s ktero se dvoje
nezavezanih, nezakonskih kerščan-
skih ljudi, en(jeden)  možki in ena (jedna)
ženska, po postavi božjej vzameta
in zaročita, da bi jima Bog pc tem
zakramentu milost dal, v svojem
zakonskem stanu do smerti pobožno
živeti, in svoj e otroke po kerščansko
izgujiti (izrediti).

Kako imenuje sveti Pavel ta (ovi) zakra¬
ment?

Sveti Pavel imenuje ovi zakrament velik
zakrament v Kristusu in cerkvi, ker pomeni
duhovno zvez Kristusa s svojo cerkvo.

v

Cernu je zakonski stan postavljen?

Zakonski stan je postavljen:

1. Da se človeški rod ohrani in množi.

2. Da zakonska v ljubezni združena jeden
drugemu pomagata.

3. V sredstvo soper napačno poželenje
mesa.

Je ii zakonski stan potreben?

Zakonski stan je sploh potreben, da se
človeški rod ohrani in množi, ni pa potreben

77

za vsakega človeka posebej; zakaj neza¬
konski (samski) stan je za vsakega posa¬
mezno bolj popolnoma.

Kaj deli zakrament svetega zakona?

Zakrament svetega zakona deli razen
pomnoženja posvečujoče milosti še te (ove)
posebne milosti:

1. Da zakonska (mož in žena) pobožno
do smerti skupaj živita.

2. Da svoje otroke v strahu božjem iz-
gojita.

Kaj zapoveduje cerkva tistima, ki v za¬
konski stan stopita?

Cerkva zapoveduje tistima, ki v zakonski
stan stopita:

1. Da ne sme med njima nobenega za-
deržka biti.

2. Da stopita v ta stan iz takega na¬
mena, iz kterega je postavljen.

3. Da se tudi v strahu božjem in s čisto
vestjo v ta stan podasta, in zatorej poprej k
spovedi in svetemu obhajilu gresta.

Kaj morata storiti tista, ktera hočeta v
zakon stopiti?

Tista, ktera hočeta v sakon stopiti, mo¬
rata, po trojnem oklicu, pred dvema pričama
in pred svojim lastnim fajmoštrom jeden dru¬
gemu zakonsko zvestobo obljubiti in se dati
poročiti in blaglosloviti.

78

Ktere (koje) so vzajemne dolžnosti za¬
konskih!

Vzajemne dolžnosti zakonskih so:

1. Da v miru in po kersčansko skup živita.

2. Da mož svojo ženo, kakor svojo lastno
telo ljubi, redi in varuje, in da je žena v
vseh pripuščenih rečeh možu pokorna.

3. Da jeden dragega v težavah ne zapu¬
stita, temo6 (nego) zvesto do smerti skup
ostaneta.

Ktere so dolžnosti zakonskih do svojih
otrok ]

Dolžnosti zakonskih do otr6k so, da jih
kerščansko izgojita in za njih Časno in večno
srečo skerbita.

V. Poglavje.

Od keršcanske pravice.

Kaj je kerščanska pravica?

Kerščanska pravica je, hudega se
varovati in dobro storiti.

Pervi del keršcanske pravice: Varuj se hudega.

Kteri je pervi del keršcanske pravice?
Pervi del keršcanske pravice je: Varuj
se hudega.

Kaj je hudo ali zlo?

Pravo in j edino hudo ali zlo je greh.
Kaj je greh sploh?

Greh sploh je radovoljni prelom božje
postave.

Kolikeri je greh?

Greh je dvojen: 1, izvirni greh; %  djanj-
ski greh.

Kaj je poerbani *) ali izvirni greh ?

Poerbani ali izvirni greh je tisti greh,
ktercga je storil Adam v raju (v paradižu),

*) podedovani.

80

mi pa po Adamu, in kterega smo mi po
njem podedovali ali poerbali.

Raj je djanjski greh?

Djanjski greli je prelom božje postave, ki
ga človek sam radovoljno stori. Zato se tudi
osebni greh imenuje.

Rako se djanjski ali osebni greh stori ?

Djanjski alj osebni greh se stori z mi¬
slimi, z besedami, z djanjem ali
pa z op uš c e njem  tega, kar je kdo
dolžen storiti.

Rakov razloček je med djanjskimi grehi ?

Razloček (razlika) med djanjskimi grehi
je ta: nekteri so veliki ali smertni
grehi, nekteri pa mali ali odpustljivi
grehi.

Raj je smerten greh?

Smerten greh je velik prelom božje postave.

Raj škoduje smerten greh?

Smerten greh odjemlje duši duhovno živ¬
ljenje, to je, posvečujočo milost božjo, in člo¬
veka stori sovražnika božjega in večne smerti
vrednega.

Raj je odpustljivi greh ?

Odpustljivi greh je majhen prelom božje
postave.

Jeli več plemen djanjskih grehov?

Razna so plemena djanjskih grehov,
namreč:

1. Sedem poglavitnih grehov.

2- Šest grehov v svetega Duha.

81

3. Štirje v nebo vpijoči grehi.

4. Devet tujih grehov.

Roji (kteri) so sedmeri poglavitni grehi?

Sedmčri poglavitni grehi  so:

1.  Napuh.

2. Lakomnost.

3. Nečistost.

4. Zavist (nevošljivost).

5.  Požrešnost.

6. Jeza (serd.)

7.  Lenoba.

Roji so šesteri grehi v svetega Duha?

Sestčri grehi v svetega Duha  so:

1.  Prederzno v božjo milost gre¬
šiti.

2. Nad božjo milostjo obupati.

3. Spoznanej kerščanskej resnici
se ustavljati.

4. Svojemu bližnemu zavolj božje
milosti zaviden biti.

5. Do lepega opomina oterpno
serce imeti.

6- V nespokori terdovratno ostati.
Ali se ti grehi lahko odpuste?

Ti grehi se težko odpustč, ali pa celo ne,
ne v tem, ne v prihodnem življenju.

Rteri so čveteri v nebo vpijoči grehi?
Cvetčri v nebo vpijoči grehi  so:

1.  Rado volj ni uboj.

2. Mutasti ali Sodomski greh.

Karfičauski nauk (okraji.). 6

82

3. Zatiranje ubožcev, vdov in
sirot.

4- Delavcem in najemnikom za¬
služek zaderžavati ali utergovati.

Kteri so deveteri tuji grehi?

Deveteri tuji grehi  so:

1.  V greh svetovati.

2. Grešiti velevati.

3. V drugih greh privoliti.

4. Druge v greh napeljevati.

5- Drugih greh hvaliti.

6. K grehu molčati.

7. Greh spregledati.

8. Greha se vdeležiti.

9. Greh zagovarjati.

Drugi del kerščanske pravice:

Stori dobro.

Ktcri je drogi dei kerščanske pravice?
Drugi del kerščanske pravice je: Stori
dobro.

Kaj je dobro?

Dobro je, kar je po božjej postavi.

Kaj je po božjej postavi?

Po božjej postavi  so  čednosti (kreposti)
in dobra dela.

83

Je li teč plemen čednosti, ktere mora kristian
izpolnovati I

čednosti, ktere mora kristian izpolnovati,
je več plemčn; so božje in djanske  čednosti.

Raj so božje čednosti!

Božje Čednosti so tiste (one), ktere imamo
na ravnost do Boga.

Koliko je božjih čednosti!

Tri božje čednosti so: včra, upanje  in
1 j u b e z e n.

Je li kristian dolžen, v treh božjih čed¬
nostih vaditi se!

Kristian je dolžen, v treh božjih čed¬
nostih vaditi se.

Rdaj je kristian posebno dolžen, v treh
božjih čednostih vaditi se!

Kristian je dolžen, vaditi se v treh božjih
čednostih:

1. Kakor hitro k pameti pride.

2- Večkrat v svojem življenju.

3. Ob času hudih skušnjav zoper ove (te)
čednosti.

4. V smertnej nevarnosti in na smertnej
postelji.

Rako se da vera obuditi!

Včra se d A  tako obuditi:

Včrujem v tebe, pravi trojedini
Bog, Oče, Sin in sveti Duh! kteri si

6 *

84

vse stvari 1,kteri vse ohranuješ iu vla¬
daš (vižaš),  kteri dobro plačuješ (polonaš)
in hudo kaznuješ. Varujem, da se je Sin
božji včlovečil, da bi nas s svojo smert-
jo na križu odrešil, in da nas sveti Duh
s svojo milostjo posvečuje. Verujem
in terdim vse, kar si ti, o Bog! razo¬
del, kar je Jezus Kristus učil, kar so
apostoli pridigovali, in kar nam sveta
Rimska katoliška cčrkva zapoveduje
včrovati. Vse to včrujem, ker si ti, o
Bog!  večna in neskončna resnica (isti-
na)  in modrost, ki ne moreš ne golj-
fati ne goljfan biti. O Bog! stori moč¬
nejšo mojo včro.

Kako se da upanje obuditi!

Upanje se dd tako obuditi:

Upam in se zanašam na tvojo
neskončno dobroto in milost, o Bog!
da mi boš po neskončnem zasluženju
svojega edinorojenega Sina Jezusa
Kristusa v tem življenju spoznanje,
pravo obžalovanje in odpušcenje gre¬
hov, po sme j-ti  pa večno zveličanje
dal in dodelil, tebe od obličja do
obličja gledati, ljubiti in brez kon¬
ca uživati. Upam tudi od tebe po¬
trebne pomoči, vse to doseči.  Upam to
(ovo)  od tebe, kčr si to obljubil ti,
kteri si vsemogočen, zvest, ne-

85

skončno dobrotljiv in usmiljen. O
Bog! poterdi moje upanje.

Kako se da ljubezen obuditi?

Ljubezen se dd tako (ovako) obuditi:

O moj Bog! ljubim te iz celega
svojega serca čez vse, kčr si naj
vekša dobrota, neskončno popol¬
noma in vse ljubezni vreden; lju¬
bim te tudi zato, kčr si do mene in
do vseh stvari neskončno dobrotljiv.
Voščim si iz celega serca, da bi te
jaz ravno tako ljubil, kakor so te
tvoji naj zvestejši služabniki lju¬
bili in te še ljubijo. Z njih ljubez¬
nijo sklenem svojo nepopolnoma
ljubezen; povikšuj jo v meni, o do¬
brotljivi Gospod! bolj in bolj. Ker
te tedaj resnično (istinito) in iz
serca ljubiti želim, in si to terdno
prizadevam, žal mi je iz serca, da
sem tebe, svojo neskončno dobroto,
ktero čez vse ljubim, tebe svojega
stvarnika, odrešenika in posveče-
vavca razserdil.

Zal mi je, da sem grešil, da sem
tebe, svojega vsemogočnega  Go¬
spoda, svojega naj boljšega Očeta,
razžali). Terdno sklenem, vse grehe
in vse hude priložnosti  zapustiti,
storjene grehe če dalje bolj obžalo-

86

vati, in nikdar več zoper tvojo sveto
voljo ne ravnati. Vzemi me spet za
svojega otroka in dodeli mi milost,
ta svoj sklep dopolniti. Prosim te
po neskončnem zasluženju tvoje¬
ga božjega Sina. našega Gospoda in
Zveličarja, Jezusa Kristusa.

Raj so djanske čednosti?

Djanske čednosti so tiste, po kterih se
djanje in opuščanje kristiana tako ravnd, da
je Bogu dopadljivo.

Ktere so med djanskimi čednostmi, ki
jih mora kristian imeti, poglavitne?

Med djanskimi čednostmi, ki jih mora
kristian imeti, so tč(ove)štiri poglavitne čednosti:

j.  Modrost.

2. Zmčrnost.

3. Pravičnost.

4. Serčnost (močnost).

Ktere čednosti so sedmerim poglavitnim
grehom nasoroti ?

Ponižnost je nasproti napuhu.

Dobrotljivost (radodarnost) lakomnosti.

čistost nečistosti.

Ljubezen zavisti.

Zmčrnost požrešnosti.

Poterpljivost jezi.

Gorečnost (do dobrega) lenobi.

87

Kaj se še šteje li kerščanskej pravici?

Hkerščanskej pravici se štejejo tudi dolžno¬
sti, ktere je Jezus Kristus posebno priporočil.

Ktere so dolžnost, ki jih je Jezus Kristus
posebno priporočil?

Dolžnosti, ktere je Jezus Kristus posebno
priporočil, so:

1. Najprej božjega kraljestva in
njegove pravice iskati.

2- Sam sebe zatajevati.

3. Svoj križ nositi.

4. Za Kristusom hoditi.

5. Krotek in ponižen  biti.

6. Sovražnike ljubiti,  dobro storiti
jim, kteri nas sovražijo, moliti za tiste, kteri
nas žalijo in preganjajo.

Kaj še dalje gre h kerščanskej pravici?

H kerščanskej pravici še tudi grč tistih
osem posebno lepih čednosti, ktere je Kristus
Grospod na gori učil, in zavolj kterih je ljudem
blagor rekel (jih izveličane imenoval).

Ktere (koje) so tiste ossnere zveiičanske
čednosti ?

Osmčre zveiičanske čednosti so:

1. Blagor ubogim v duhu;  ker njih
je nebeško kraljestvo.

2. Blagor krotkim;  kčr bodo zemljo
posedli.

3. Blagor žalostnim;  kčr potolaženi
bodo.

88

4. Blagor jim, kteri so lačni in
žejni pravice; kčr nasičeni bodo.

5.  Blagor usmiljenim; kčr usmi¬
ljenje bodo dosegli.

6.  Blagor jim, kteri so čistega
serca; kčr Boga bodo gledali.

7.  Blagor mirnim; ker otroci božji
bodo imenovani.

8.  Blagor jim, kteri zavolj pra¬
vice preganjanje ter p e; ker njih je
nebeško kraljestvo.

Kaj so dobra drla kristiana?

Dobro dela kristiana so taka dela, ktera
so Bogu dopadljiva, in kristianu, kteri jih
opravlja, k zasluženju.

Ktera so naj imenitniša dobra dela?

Naj imenitniša dobra dela so: 1. moliti,
2. postiti se, 3. vbogaime dajati.

Ktera so telesna dela usmiljenja?

Telesna dela usmiljenja so ta sedmčra:

1. Lačne nasititi.

v

2. Z e j ne napojiti.

3. Popotnike sprejeti.

Nage obleči.

5. Bolnike obiskati.

6. Jetnike rešiti.

7. Merliče pokopati.

Ktera so dahoma dela usmiljenja?

Duhovna dela usmiljenja so ta sedmera:

1.  Grešnike svariti.

89

2. Nevedne učiti.

3. T4m, kteri dvomijo, prav sveto¬
vati.

-i. Žalostne tolažiti.

5. Krivico voljno terpeti.

6. T6m, kteri nas žalijo, iz serca
odpuščati.

7- Za žive in mertve Boga prositi.

Kteri so trije evangeljski svetil

Trije evangeljski sveti so:

1. Radovoljno ubožtvo.

2. Vedno devištvo.

3. Vedna pokorščina pod duhovnim
poglavarjem.

Pristavek.

»

Od štirih poslednih reči.

Ktere so štiri posledne reči?

Štiri posledne reči so: smert, sodba,
pekel in nebesa.

Kaj je smert?

Smert je ločitva duše od telesa.

Ali morajo rsi ljudje umreti?

Vsi ljudje morajo umreti.

Zakaj morajo vsi ljudje umreti?

Da morajo vsi ljudje umreti, temu je kriv
greh, kterega je Adam v paradižu (v raju)
storil. Ko bi Adam ne bil grešil, bili bi tudi
po telesu neumerjoči ostali. Smert je kazen
za greh.

91

Kaj je od sodbe treba vedeti?

Od sodbe je treba vedeti, da bo Jezus
dušo vsakega človeka precej (koj) po smerti
posebej, v konec sveta pa vse ljudi
vkup z dušoj in telesom sodil.

Kani je duša pri posebnej sodbi obsojena?

Duša je pri posebnej sodbi ali v vice
ali v pekel obsojena, ali pa v nebesa
vzeta.

Kaj so vice?

Vice so kraj, kdčr duše časne kazni terpb
za grebe, za ktere v življenju nčso zadostile
(se spokorile.)

Kdo pride v vice?

V vice pridejo duše tistih, kteri so scer
v milosti božji umerli, vendar za svoje v živ¬
ljenju storjene grehe božji pravici nčso zadostili.

Kaj je pekel?

Pekel je kraj, kdčr pogubljeni včkomaj
ter p 4.

Kdo pride v pekel?

V pekel pride, kdor v smertuem grehu
umerje.

Kaj so nebesa?

Nebesa so srečno prebivališče svetnikov,
kder se Bog svojim zvestim služabnikom od.

92

obličja do obličja razodeva in je on sam njih
najvekše plačilo.

Rdo pride v nebesa!

V nebesa pride tisti, kteri je v milosti
božjej umeri, in tisti, ki se je svojih grehov
ali na tem ali na unem svetu spokoril,

P e r v a doba.

Dogodivščina starih časov.

Od začetka sveta do Kristusa (od 1. 4000 pred
Kr. do njegovega rojstva).

1. Stvaritva sveta.

V začetku je stvaril Bog' nebo in zemljo.
Rekel je: bodi, in že je bilo vse. V šestih
dneh je stvaril vse, kar živi in ne živi; solnce,
mesec, zvezde, zeli, drevje in živali, poslednič
pa človeka, kterega je po svoji podobi iz
zemlje izobrazil in mu dušo vdihnil.—•: Perva
Človeka sta bila Adam  in Eva. Bog ju je
pravična in nedolžna stvaril, in srečno in
veselo sta v lepem vertu, v raju, živela in po
duši in telesu neumerljiva bila. — Kako srečni
pač so nedolžni ljudje! Bogu in ljudčm so
sosebno ljubi, in veselje jih čaka, kakoršno
se popisati ne dd.

2. Pervi greh in obljuba odrešenika.

V sredi verta je stalo drevo spoznanja
dobrega in hudega, kterega sadu po božjej
zapovedi nista smela okusiti. Nikar  ne  j e j ta,
jima je rekel, sicer bodeta umerla.  Ali
Adam in Eva sta se dala kači preslepiti,
sta božjo zapoved prelomila in greh storila,
kteremu se izvirni (poerbani) greh pravi.
Za grehom pa je prišla kazen (štrafenga)
nad nju in ves njun zarod. Iz raja sta bila
izgnana, morala sta umreti, mnogo nadlog na
duši in telesu terpeti, in zaslužila sta vekomaj
od Boga zaveržena biti. Vendar Bog se ju je
vsmilil in jima obljubil odrešenika,  kteri
bode kači glavo sterl,  človeka dolga in
večne kazni za greh oprostil, in spet k večnemu
življenja pripravnega storil. (1. Moj z. 3, 15.)
Po tej obljubi je bila med Bogom in člove¬
kom storjena zaveza, ktera se stara zaveza
imenuje, in je terpela do prihoda odrešeniko-
vega, od kdar se je nova zaveza pričela.

3. Bratomor.

Adam in Eva sta dobila dva sina. Starejši,
kteremu je bilo ime Kajn,  je bil hudoben;

95

mlajši pa, Abel, je bil nedolžen in resnično
pobožen. Zatoraj je Bog Abelna za ljubo
imel, in se je na njega dar z dopadanjem
ozerl; za Kajna pa in jegov dar ni maral, ter
ga je prav po očetovo svaril. Ali Kajn ne
posluša božjega svara, ampak od zavida in
jeze mu lica vpadajo. Zgrabi svojega brata
in ga ubije. Zavolj tega hudodelstva preklet, je
pobegnil, po svetu se klatil in ni pokoja
imel ne po noči, ne po dnevu. — Bog je Adamu
in Evi namesto Abelna dal sina Seta.  —
Kako strašna reč je vendar greh, ki vzame
človeku mirno vest in veselo življenje! Oj
da bi se ga varovali vselej bolj kakor stru¬
penega gada!

4. Potop sveta.

Kakošrni tariši, takšni otroci.
Otroci brezbožnega Kajna so tudi brezbožni
bili in s časom še pobožne popačili. Popolnoma
so se od Boga odvernili, in če dalje globejše
v grehe in hudobije progrezovali. Milo kakor
oče se je Bog črez nje potožil, jim še sto
in dvajset let odloga dal, potem pa, ker ni
nobenega poboljšanja bilo, je začel dež liti
štirdeset dni in štirdeset noči strašno, kakor
da bi iz vedra vlival. Voda je rastla in rastla,
da je petnajst komolcev nad naj vekšimi

96

gorami stala. Vse, kar je pod nebom živelo,
človek in živina, ptica in červ, potonilo  je
(1. 2348 pr. Kr.); samo pravični Noe je bil
ohranjen, in kar jih je bilo pri njem v ladiji,
ktero je po božjem povelju napravil. V zahvalo
Gospodu oltar postavi, ter mu na njem-žgaven
dar zažge. In prijetni duh je bil všeč Gospodu,
lepa mavrica  (božji stolec) se na nebu pri¬
kaže, in Bog je blagoslovil (požegnal) Noeta
in njegove sine, je novo zavezo ž njimi storil,
ter obljubil jim, da nikoli več ne bode potop
zemlje razdjal, nikoli več prejenjala ne setva
ne žetva, ne poletje ne zima, ne noč ne dan.
I. Moj z. 9, 15.

5. Noetova rodbina.

Noe, ki je bil drugi oče človeškega rodu,
je imel tri sine, kterim je bilo ime: Sem,
Kam in Jafet.  Imeli so mnogo otrčk, tako
da se je iž njegove rodbine s časom velik narod
zaredil. Samo da so se kmalo spet pohujšali,
v nevčro in malikovanje zašli in močno se
prevzeli. Da bi svoje ime poslavili in Bogu
ukljubovali, začeli so staviti velikanski Babi¬
lonski stolp,  kterega verh bi se neba
dotikal. Ali Bog je uničil njih nespametno
početje in jim besedo ali jezik zmetel, da jeden
drugega niso razumeli; torej so morali neha-

97

ti od zidanja in na vse kraje sveta so se
razkropili. Dalje pa, ko so razkrapali se, huje
so se zanemarjali, in pozabivši svojega Stvar¬
nika in svoje duše, še vedli niso, zakaj jih je
Bog stvari]. Solnce in zvezde, mertve ljudi in
razno žival, ce!6 podobe iz lesa in kamna so
molili in po božje častili; zravno pa tudi
gerdo živeli in vganjali nespodobnosti, ktere
se še ziniti ne smejo. — Joj da bi ne! bila
je terda dušna tmina.

6. Abraham in njegov zarod.

Malikovanje se je med narodi zmirom
bolj razširjalo in bati se je bilo, da ne bi
včra v pravega Boga in upanje prihodnega
odrešenika zmed ljudi popolnoma zginilo: da
bi temu v okom prišel, je Bog moža izvolil
vsega pobožnega in vernega, kteremu je bilo
Abraham  ime (1. 1925. pr. Kr.) Njega je
očeta storil velikemu narodu, kteri se je
Izraelsko ali Judovsko  ljudstvo imeno¬
val. Ž njim je posebno zavezo naredil, in v
znamenje te zaveze je imelo vsako možko
dete njegovega zaroda obrezano biti; — njemu
je izverstno  obljubo storil, da po njem
in njegovem zarodu bodo blago¬
slovljeni vsi narodi na zemlji-  In
Abraham je ostal zvest Bogu vse svoje
žive dni.

Kerscaneki nauk (okrajS.).

7

Pobožno in včrno kakor Abraham je ži¬
vel tudi njegov sin. Izak,  on je hodil po po¬
tih Gospodovih, in bil ves vdan v božje roke;
zato je Bog njemu vse njegovemu očetu stor¬
jene obljube ponovil, in ga z vsem obilno ob¬
daroval. Izak je nesel derva na goro Morio,
se je pustil voljno zvezati, in verh derv na
oltar položiti, Bogu v žgavni dar: on je bil
podoba zveličarja.

Njegov sin Jakop,  kteremu se je tudi
Izrael reklo, je imel dvanajst sinov, od kterih
izvira dvanajst Izraelskih rodov. Jeden izmed
njegovih sinov, Jožef,  je bil podoba Jezusa
Kristusa. Po svojih bratih oblačil  ob  ro¬
pa  n, za dvajset srebernikov v Egipt prodan,
tam po krivem obdolžen in v ječo med dva
hudodelnika veržen, potem pa po kralju po-
vekšan,je  postal rešitelj  celega naroda ob
času strašne dragine in hude lakote. Na nje¬
govo povabilo je prišel tudi njegov oče Jakop
s celo svojo družino v Egipt in se je v naj
lepšem kraju dežele naselil. Na smertnej po¬
stelji je po božjem duhu navdihnjen svojim
sinovom prerokoval, da kraljevska palica
od njegovega sina Judata ne bode
odvzeta, dokler ne pride On, kteri
ima poslan'biti.  1. Mojz. 49, 10-

Ti trije so naj imenitnejši očaki, s kterimi
se je Bog prav po prijateljsko pomenkoval; on
seje  pogosto Bog Abrahamov, Izakov

99

in Jakopov imenoval. Njih včra in služ¬
ba božja je bila jako prosta.  Odloženih
svetkov še niso imeli, vendar se kaže,  da
so soboto praznovali; od njihove molitve lepe
zglede beremo, in od njihovih darov, ktcre so
Bogu v čast opravljali, sv. pismo dostikrat
govori. Večidel so žito, sadje, moko, domače
in divje živali darovali, samo od Melkize-
deka  se bere, da je bil duhoven Najvekšega
in daje kruh in vino daroval. Nadepolno v božje
i’oke vdani so živeli in živo zaupali v resnič¬
nost obljub, ktere so od Boga prejeli.

Kar pa druge narode, Egipčane, Babi¬
lonce, Asirce i t. d. zadeva, so zmirom
dalje od Boga zgubljali se in bolj v zmote za¬
hajali. Verjetno, da se je v Babilonu ma¬
likovanje pričelo in nedodelan grad je bil
menda perva malikovavska veža; od tod pa
se je izlilo kakor silovita povodenj na vse
kraje sveta. Kako slepi in brezumni so postali,
kako z nesramnim djanjem malikom stregli,
in koliko jezer nedolžnih ljudi lažnjivim bogo¬
vom poklali, ne dd se popisati, ker je pre-
gerdo! Pač živ dokaz; kam človek brez
Boga zajde!

7. Izhod iz Egipta. Mojzes.

Kakor je Bog Abrahamu zapovedal, se
je tudi zgodilo; iz njegovih mlajših se je po

7*

100

Jožefovi smerti velik narod zarodil,  k
je bil, kakor je že bilo rečeno, Izraelski narodi
imenovan. V Egipta se jim je slabo godilo,
liudo so bili zatirani, milo so zdihovali in
glasno vpili k Bogu. In Bog je njih z dih in
klic uslišal, in se prikazal Mojzesu  v gorečem
germu na gori Horeb,  ter mu dal ukaz
Izraelski ljud iz Egipta peljati. Egiptovski
kralj Farao  se je sicer branil i ljudstva
ni hotel izpustiti; ali Bog je z neznanimi
kaznimi  njega in deželo udaril, in posled-
nič je vse pervence Egipčanov in njih živine
v enej noči pomoril. Izraelcom pa je ukazal,
naj zakoljejo pri vsakej hiši Ičta staro jagnje,
naj z njegovo kervjo pomažejo oba podboja
in naddurje hišnih vrat, in nič žalega se jim
ne bo nakretilo, kar pes čehnil  ne  bo.
In storivši to so bili ohranjeni — To jagnje
je bilo predpodoba velikonočnega jagnjeta Je¬
zusa Kristusa, ki je s svojo kervjo ves člo¬
veški rod odrešil.

8 Potop Egipčanov.

Po teh znamenjih in čudežih je (1. 1491
pr. Kr.) Mojzes Israelce iz Egipta peljal, ču¬
den oblak, po dnevu temen, po noči ognjen,
je pz-ed njimi šel, pot jim k a z a j e, Ali kmalo se
je kralj skesal, da jih je izpustil; nagloma

101

zbere svoje bojne trume, za njimi udari, ter
jih d oj de ob rudečem  morju. Strah i trepet
Izraelce opade  in velik krik vstane. Zdaj
Mojzes v božjem imenu svojo palico nad mor¬
jem stegne, in glej! kar razdvoji se morje.
Na desnej inlevej valovi stoje ko stena; mo¬
čen vihar je dno posušil, in so šli po suhem
skoz. Kralj in njegova vojska, vsi serditi za
njimi planejo vsred morja, kar Mojzes svojo
palico spet nad morjem stegne, s strašnim
hrupom valovi na nje lopijo in vse poveznejo.
Ne jeden ni ušel, — Tako čudno Bog za
svoje skerbi, tako ojstro grešnike
k a z n uj e!

9 Božje zapovedi.

Od rudečega  morja, kjer so bili tako
očevidno rešeni, šli so Izraelci po velikej pu¬
ščavi, in so pod goro Sinaj svoje šotore po¬
stavili. Na tej gori med strašnim bliskom in
gromom jim je Bog svoj o postavo  oznanil,
deset zapovedi  dal in v dve kamniti
tabli s svojim perstom jih zapisal. Še mnOgo dru¬
gih zapovedi jim je dal, in naznanil, kako imajo
službo božjo opravljati, kako soboto in druge
svetke praznovati, za greh zadostvati, se oči¬
ščevati i t. d.; obljubil jim je vse dobro, ako
ga bodo vbogali, in žugal vse hudo, ako mu
bodo nepokorni. Ali le prehitro so pozabili

102

zapovedi in dobrote božje, vedno godernjali
nad Bogom in Mojzesom in tako zlo se zmo¬
tili, da so zlato tele vlili in po božje častili.

10. Vhod v obljubljeno deželo.

Za kazen  svojih mnogih grehov so se
morali štirdeset let po puščavi potikati; vsi>
kteri so iz Egipta prišli, so pomerli (le Jozua
in Kaleb ne), in nov boljši zarod je podrasteh
V puščavi, kjer ni bilo ne njive ne koče, ne
sadja ne žita, jih je Bog prav čudno preživih
Kruh, ki so mu mana  rekli, jim je ves čas,
kar so bili v puščavi, iz nebes pošiljal, z me¬
som prepelic dvakrat jih nasitil, z vodo iz skale
jih napajal in po Mojzesovi smerti peljal v
obljubljeno deželo Kanaan,  od ktere
se je reklo, da se mleko in med po njej cedi.

Junak Jozua  jih je s suho nogo skoz
reko Jordan peljal, nevčrske narode pokon¬
čal, ter ^deželo med dvajnast rodov razdelil.

Sv. Pavel veli, da vse te zgodbe imajo svoj
posebni spomin. Rešitva iz Egiptovske sužnosti
pomeni našo rešitvo iz hudičeve oblasti po Je¬
zusu Kristusu. Hoja po puščavi pomeni naše
potovanje po zemlji, kjer nam Bog svoje po¬
stave daje, nas z nebeškim kruhom (mano)
redi in z živimi studenci svoje milosti krepča
Obljubljena dežela nas spominja nebes, da jih
moramo s sveto vojsko pridobiti.

103

11. Izraelski sodniki.

Srečno in mirno so Izraelci živeli v lepej
Kanaanskej deželi, živine, žita, vina in vsega
obilno imeli, dokler soiBogu zvesti in pokorni
ostali. Ko so pa Boga zapustili, tuje bogove
moliti jeli in zoper njegovo izrečno prepoved
zakonske zaveze z ognušenimi narodi delali,
je Bog zemlji rodovitost vzel in jih v roke dal
sovražnikom, kteri so jih silno terli. Kakor
pa so spet svoj greh spoznali, jokali in se k
Bogu obernili, spet se jih je vsmilil in obudil
hrabre može, sodnike imenovane, kteri so jih
iz rok sovražnikov oteli in oslobodili. Naj bolj
sloveči med njimi so bili: Giedeon, Jčfte
zlasti pa Samson,  kteremu ni bilo enacega
korenjaka.

12 Izraelski kralji.

Več ko štiri sto let je Izraelsko ljudstvo
pod sodniki živelo, dostikrat v malikovanje
zašlo, kaznovano  pa spet k Bogu severnilo.
Ker pa je po izgledu drugih narodov kralja
imeti hotelo,zato mu jeprerokSamuelpo božjem
povelju Saula za kralj a m a z il i 1 (1095 pr. Kr.)
Sauljebiliz pervega ves dober, ali kraljevska
čast in bojna sreča ga je prevzetnega storila,
zato ga je Bog zavergel in D a v i d a izvolil. —
David je bil čverst in pogumen, še celo mlad

104

je velikana Goljata premogel, in ko je kralj
postal, je sovražnike v velikih zmagah na tolkel
in meje kraljestva razprostranil. Serce je imel
polno pobožnosti, v čast božjo zložil mnogo
lepih svetih pesem, kterim psalmi pravimo, in
božjo službo v lep red, spravil. Tudi prerok je
bil, in od prihodnega zveličarja prerokoval, da
ima iž njegove hiše priti, zato se Kristus tudi sin
Davidov  veli. Davidov sin in naslednik je
bil Salomon,  bogaboječ in moder kralj. V
mestu Jeruzalemu je postavil aa hribi Moria
lep in veličasten tempel, kakoršnega še ni
bilo na zemlji. Bil je po podobi snidnice sezi¬
dan in v dva dela razdeljen. V sprednjem delu,
v svetišču, je bila skrinja zaveze, in v njej
zlat verč z nekoliko zerni mane, Aronova pa¬
lica, ktera je bila enkrat ozelenela in sad ro¬
dila, in kamnene table Mojzesove. V svetišče
nihče drug ni smel, kakor samo veliki duhoven
enkrat v letu. Ali Salomon ni ostal na božjih
potih, še starega je neversko ženstvo spridilo,
v mnogotere pregrehe in clo v malikovanje
speljalo. Milost božja ga je zapustila in nje¬
govo veličastvo je zatemnelo.

13. Asirska in Babilonska sočnost.

Po Salomonovi smerti seje njegovo kralje¬
stvo v dvoje razderlo, v kraljestvo Juda
iz dveh rodov: Juda pa Benjamin, i v kra-

105

ljestvo Izrael iz ostalih (drugih) deset
rodov. Poglavitno mesto ovega (tega) je bila
Samaria, uuega pa J er uzalem.ZeJeroboam,
pervi Izraelski kralj, je malikovavsko službo
vpeljal, v Danu in Betelu zlati teleti naredil
in po vseh visočinah malike postavil. Po nje¬
govih stopinjah so skorej vsi ostali kralji ho¬
dili, in tudi ljudstvo je svojih kraljev zgled
posnemalo, ter gerdo in slabo živelo, dokler
jih ni šiba božja zadela.

S a 1 m a n a s a r, Asirski kralj, j e s strašno
vojsko pred Samario privihral, mesto užugal in
vse Izraelce v sužnost na Asirsko  gnal (1. 722
pr. Kr.) Med vjetimi je bil tudi pobožni To-
b i j a, kterega dobrodelnost se ne da prehvaliti.

Sto in štiri in štirdeset let potem se je
s kraljestvom Juda ravno taka zgodila. Nabu-
ka  dne  z ar, Babilonski kralj, je s svojimi tru¬
mami Jeruzalem dve leti oblegal, na posled
ga premogel ter požgal mesto in tempel,
kralja in podložne v sužnost naBabilonsko
peljal. Med vjetimi zavolj pobožnega življenja
naj bolj znameniti so bili: cista Suzana,
trije mladenči  v ognjenej pe&i, inDaniel
v levnjaku.

t4. Preroki.

Te hude kazni niso Izraelcov iz jasnega
ali nauagloma zadele, ampak Bog je od časa

106

do časa pošiljal bogaboječe, svete može, pre¬
roke  imenovane, kteri so jili zavolj njili gre¬
hov ojstro svarili, k pokori opominjali, in jim
milost obetali, ako se poboljšajo, pa tudi hudo
žugali, ako terdovratni ostanejo. Verh tega so
prihodnega Odrešenika naznanovali, in kolikor
bolj se je bližal njegov prihod, toliko glasneje
in svitlejeso od njega govorili, napovedovaje
čas in kraj njegovega rojstva, njegove čudeže,
njegovo terpljenje, smert in vstajenje, spre-
obernjenje nevčrnikov in veličastno zmago
prave vere Veasi so še hajde budili in k po¬
kori klicali, kakor prerok Jona, ki je bil v
mesto Ninive poslan, in prerok Daniel,  ki
je na Babilonskem dvoru spoznanje pravega
Boga razširil. Naj imenitnejši preroki so bili:
Elia, Elizej, Izaia, Jeremia, Ecehiel
in D a n i e 1.

IS. Zidanje novega tempelna.

Potem ko je sedemdeset let Babilonske
sužnosti minulo in ljudstvo dovolj spokorjeno
bilo, smelo se je po božjej obljubi spet v
svojo domačijo verniti. Perzijanski kralj C ir,
ki je Babilon užugal, je Judom dovoljenje dal,
v svojo deželo nazaj iti, ter mesto in tempel
zopet sezidati. S pridom in veseljem se dela
lotijo; ali Samaritani, kteri so se po zgornih
krajih obljubljene dežele naselili, jim silno

107

ovirajo, tako da so se morali delavci z me¬
čem opasati, ter z jedno roko delati, z drugo
pa orožje deržati. Ker je pa sezidani tem-
pel se veliko slabe ji kazal memo poprejšnjega
Salomonovega, sta preroka Hagej in Ca-
haria  žalostno inmaloserčno ljudstvo tolažila,
prerokovaje, da bo novi tempel veličastneji
od pervega, ker bode v njega prišel On,
k ter e ga vsa ljudstva želč.

16. Makabeji.

Šesto leto Perzijanskega kralja Daria (1.
515 pr. Kr.) je bil tempel dodelan in z neiz¬
rečenim veseljem posvečen. E z dr a in Nehe-
mia  sta postavo Mojzesovo zopet vpeljala,
službo božjo uverstila in ljudstvo vnela, da so
knjige svetega pisma pridno brali in njih raz¬
lago zvesto slnšali.

Ker so pa pozneje spet v grehe zagazili,
jih je Bog spet sovražnikom v roke dal. Naj
huje jih je terl Sirski kralj Antioh  in šiloma
od postave božje odverniti hotel. Vendar veči
del ljudstva je svojemu Bogu zvest ostal; serec
Eleacar  in Makabejska mati s sedmimi si¬
novi vred rajši umerjejo, kakor da bi postavo
prelomili. Ker je pa stiska zmirom veča pri¬
hajala, vstali so Makabejski bratje  Juda,
Jonatan in Simon, jamejo se bojevati, in ne
henjajo pred, dokler ni gnusoba malikovavska

108

od svetega mesta očiščena in božjemu ljud¬
stvu sloboda spet pridobljena.

17. Čas je dot ek el.

Preteklo je štiri jezer let od perve ob¬
ljube odrešenika, in nastopili so časi, ko je
imel poslan biti On, v kojega so narodi upali:
Odrešenik sveta;  bila je, kakor sv. Pavel
veli, polnost časov.  Vsi pobožni Zidovi so
po njem zdihovali, vsi modi-i hajdje ga željno
čakali; bilje  jeden klic po zemlji: „Rosite
nebesa od zgoraj dol — dežite ob¬
laki pravičnega / 1

Bila je pa tudi potreba že velika, da
veče misliti ni mogoče, zakaj spaka sveta je
do ver ha prirasla. Tudi so sicer Mojzesove
postave terdo deržali se in k malikovanju
niso bili više nagnjeni, ali žakibože, kako so
bili med seboj razklani! Farizeji, Sadu-
ceji in Eseji  so jednomerno vjedali se in
pipah, le z ustmi in na videz Boga častili, v
sex-cu pa hudobni bili, in gerdo in slabo ži¬
veli. Še hujša je bila spačenost in zim tnjava
nevernikov. Vsi od kraja, tudi naj bolj omi¬
kani med njimi, Gr er ki in Rimljani,  so
malikom stregli in v nebrojnih zmotah in na¬
pakah zapopadeni bili. Tudi stari Nemci in
Slovenci so bili malikovavci. Nemci  skoraj
v sredi Evrope stanovaje. so imeli jedno vekše

109

bitje, kteremu so rekli Alfadur,  in raznih
ostalih bogov in boginj, kterim so naj raje v
logih, pocl hrasti in na gričih zelišča in živali,
pogostokrat pa tudi ljudi darovali.

Nič boljša ni bila vera Slovencev,  ki
so nekdaj celo izhodno stran Evrope do Bal¬
tiškega in Jadranskega morja v lasti imeli. Njih
vikši bog je bil Perun; Živa ali Lada
njih boginja. Cern e mu boguso  mladenče
in device klali, in mnogo dobrih in zlili be¬
gov in mnogo škratov častili. Pri njih darit¬
vah so rade gostarije bile, tudi iger in plesov
ni smelo mankati. Lipa  je bila Slovencem
sveto drevo.

Žalastno tedaj je bilo na svetu, kakor
po zimi, kedar je gosta megla in dolgo solnca
ni. Narodi vsi ognjušeni so v sužnosti greha
tičali in niso si pomagati vedli, ne mogli. Obu¬
pati bi jim bilo, ako bi Bog pomagal ne bil.
In Bog je resnično pomagal; poslal je odre¬
šenika, kterega je v raju pervima človekoma
obljubil, kterega so preroki vseskoz naznano¬
vah, svojega jedinega Sina Jezusa Kri¬
stusa,  da se nobeden v njega verujoč ne
pogubi, ampak večno življenje doseže. —

Z njegovim rojstvom so se začeli novi
časi za človeški rod, zato se tudi od tod leta
človeških zgodeb štejejo in pišejo.

Druga doba.

Dogodivščina Jezusa Kristusa iu pervih zlatih
časov njegove vere (od leta 1. do 312. po Kr.).

18. Rojstvo in mladost Jezusova.

Ko se je po hudih vojskah svet umiril
in August Rimski cesar bil, Herodež Idumejec
pa kralj na Judovskem, poslal je Bog svojega
Sina, odrešenika toliko zaželjenega. V hlevu
pri Betlehemu gaje  rodila njegova mati
Maria,  naj svetejša Devica iz Davidove hiše,
ter v plenice povitega v jasli položila. To je
bilo 25. grudna (decembra), okoli polnoči,
kakor staro cerkveno izročilo pravi. In glej !
komaj je bil rojen, že angeli v velikej svet¬
lobi iz nebes pridejo in pastirjem,  kteri so
po Jeruzalemskih tratah črede pasli, napovejo,
kaj se je veselega zgodilo; v daljnem Jutru pa
se nova zvezda  zasveti in Modrim  (trem
kraljem) ravno to veselico oznani. — In so

111

prišli brez odloga pastirci in Modri v zaznam-
vani hlev molit svojega Kralja in Boga.

Kedar je bil osem dni star, je bil po po¬
stavi obrezan, ter prejel je presveto ime J e z us,
kar se toliko pravi ko Zveličar. Štirdeseti dan
po svojem rojstvu je bil v tempel pred Go¬
spoda postavljen, in svojemu nebeškemu Očetu
v dar prinesen, kder sta bogaboječi serec Si¬
meon  in pobožna Ana od sv. Duha razsvit-
ljena ga spoznala in pripovedovala od njega
vsem, kteri so odrešenja čakali.

Hudobneži pa. slišaje od njegovega rojstva,
so se vstrašili, posebno Herodež, ki se je za
svoje kraljestvo bal, ter ga hotel vsmertiti:
zatorej je Jožef  njegov rednik po božjem
povelju po noči vstal, in vzemši dete in Mario
v Egipt  pobegnil; po smertiHerodeževi pa
se v Nazaret povernil. — In tukaj v Naza¬
retu  je Jezus svoje detinstvo in svojo mla¬
dost preživel, in rastel — v izgled vsem mladim
ljudem — v starosti in modrosti pred Bogom in
ljudmi. V svojem dvanajstem letu je šel s svo¬
jimi stariši po postavi v tempel na Velikonočni
praznik, se ondi pomudil in tako modro prašal
in odgovarjal, cia so se celo pismouki čudili.
Od tod pa se je na rčvni, tihi dom do svojih
, starišev vernil, jim v vsem po otroško vdan in
pokoren bil, in je sosebno Jožefu pri tesarii
pridno pomagal in potnega obraza svoj kruh
jedel.

19. Jezusov kerst , post in uk. Zvolitoa
apostolov.

Ko je bil Jezus svoje trideseto leto iz¬
polnil, je prišel do Janeza k reki Jordan, ter
se mu dal kerstiti. — Med kerstom se je
nebo odperlo, sv. Duli se prikazal v podobi
goloba nad njim, in Bog Oče se je oglasil:
„Ta je moj preljubi Sin, nad kterim imam
dop4danje.“ Potem je šel v puščavo, in ko se
je štirdeset dni postil in molil, in tripotno
skušnjavo satanoviten premogel, začelje evan-
gelj (veselo oznanilo) od kraljestva božjega
oznanovati. Hodil je tri leta po vsej deželi,
po mestih in vaseh, učč tako lepe, da je bilo
vse osupnjeno, in so cele kope ljudi za njim
vrele; in kakor je učil, tako je tudi živel,
tako sveto, da mu nihče naj manjšega greha
očitati ni mogel.

Izmed svoj ih učencev, kterih je zmirom več
dobival, jih je odbral dvanajst, ktere je apo¬
stole ali poslance imenoval, namreč': Petra,
Andreja, Joana, Jakopa starejjšega
in Jakopa mlajšega, Filipa, Jerneja,
Tomaža, Matevža, Tadeja, Simona in
Judeža Iškarjota. Teje  za namestnike
svoje na zemlji, za pastirje svoje črede po¬
stavil in jim ravno tako popolno oblast dal,
kakoršno je On od svojega nebeškega Očeta

113

prejel. Izvolil je še dva in sedemdeset učen¬
čev, kteri so imeli biti pomagavci apostolom,
ter jih pošiljal po dva in dva skupaj pred
seboj po mestih m tergih. — Glejte! toti dva¬
najsteri apostoli, toti dva in sedem deseteri
učenci in ostali, kteri zo v njega verovali, bili
so začetek ali temelj svete cerkve  Kristu¬
sove, koja je čedalje bolj rastla in bode ostala
po njegovi obljubi do konca sveta. Za njenega
poglavarja  je odmenil sv. Petra, rekoč:
„Ti si Peter (skala) in na to skalo bom svojo
cerkvo zidal, in peklenska vrata je ne bodo
premagala/' Njemu je izročil ključe svojega
kraljestva, to je, naj vekšo oblast v svojej
cerkvi.

20. Jezusovi čudeži.

Po svojih blagonosnih potih je Jezus lju¬
dem neizrečeno veliko dobrega storil, slepim
je dal pogled, gluhim posluh, mutastim govor;
je vsaktere bolnike ozdravil, iz obsedenih hu¬
diče izgnal in celo mertve obudil. Gotovo je,
da ni bilo rane, ktere bi zacelil, ne siromaka,
kteremu bi pomagal ne bil. Čudna moč je
šla iz njega in vse je ozdravil.  Tudi
prihodnega je mnogo naznanil. — Pri vsem
tem pa je vendar veliko sovražnikov imel, zla¬
sti med farizeji in pismouki, kteri so ga grozno
čertili in kar viditi ne mogli, zato ker jih je

Keršcanski nauk (okraja.). 8

114

zavolj njih hudobije in grehote javno (očitno)
svaril in jim mnogokrat gorje žugal zavolj njih
hinavščine. Ze nekokrat so ga prijeti hotli, pa
se jim je vselej umaknil.

■V tretjem letu svojega uka, malo pred
Velikonočjo je svojega prijatla Lazara, kteri
je že štiri dni v grobu bil, obudil, s tem pa
vekše duhovne in farizeje tako razkačil, da so
zbor sklicali in sklenili, njega in Lazara umo¬
riti; Jezus pa se jim je umaknil. Kmalo ven¬
dar je spet prišel v Betanio, kder je Lazar
živel, se na osliča vsedel in častito in kakor
kralj v Jeruzalem jezdil. Množice s palmami
in oljkami mu naprot grede so razgrinjale svoja
oblačila po- poti in vesel vesel vrišč je bil:
H osana sinu Davidovemu!  Toda ravno
to poslavljenje je vse njegove nasprotnike živo
peklo. V Kajfeževi hiši so se sešli, ter svet
imeli, kako bi ga z zvijačo v roke dobili in
vsmertili. Tedaj pride Judež, jeden izmed
dvanajsterih, k njim in se ponudi izdati ga
za trideset srebernikov.

21. Zadnja večerja.

Jezus je dobro vedel in svojini učencem
sosebno zadnji teden mnogokrat povedal, kaj
ga čaka, in kako bi se smerti odtegnil, [ako
bi bil hotel; ali ljubezen ga je gnala umreti in

115

človeški rod odrešiti. Preden pa je terpel, je
iz serca želel velikonočno jagnje jesti s svojimi
apostoli, in pri večerji vzeme kruh v svoje
svete in častite roke, oči obeme proti nebesom
k svojemu Očetu in zahvali, posveti kruh,
ga razlomi in poda svojim apostolom rekoč:
Vzemite in jejte; ker to je moje
telo, ktero bo za vas v smert dano.
Potem vzeme čašo (kelh) z vinom, spet zahvali
svojega Očeta, posveti ter poda apostolom
rekoč: Vzemite in pijte iž nje vsi; ker
to je moja ker v, kerv nove zaveze,
ktera bo za vas in za njih veliko
prelita v odpuščen j e grehov. Ovo
storite v moj spomin.  S tem je Jezus
skrivnost (sakrament) svetega resnega te¬
lesa  postavil, v kterem se našim dušam pod
podobami kruha in vina v hrano daje. — Po
večerji je apostolom še veliko govoril od svo¬
jega odhoda, jih tolažil in jim obljubil svetega
Duha, kteri jih bode vse resnice učil in pri
njih vekovito ostal. Po tem je vstal in so šli
vsi skupej proti oljskej gori.

22. Jezusovo ter pij en j e in smert.

Na oljskej gori, na vertu Gecemani stopi
Jezusu vse njegovo terpljenje pred oči, smertna
žalost ga opada, groza ga obletuje, težave ga

8 *

116

sprehajajo in pot kakor srage kervi mu po čeli
stopa in na zemljo kaplje. Na kolena pade
in moli: „06e! Če je mogoče, odvzemi mi čašo
terpljenja; vendar ne moja, ampak tvoja volja
se zgodi!“ In glej! angel iz nebes gaje pota-
žil in pokrepčal. —• Med tem se je približal
Judež izdajavec in ž njim velika derhal voja¬
kov inbričev s svetili, kolmi in mecmi, kteri
so Jezusa zgrabili, zvezali ter peljali k A n a z u
in Kajfežu,  vekšima duhovnoma.

Na dvorišču, kder ga je Peter trikrat za¬
tajil, so ga vojaki in hlapci celo noč zasramo¬
vali in mu v obraz pljuvali, za uho in v obraz
bili; zarano pa, ko je dan napočil, so ga iz¬
dali Poneiu Pilatužu, oblastniku Rimskega čara
(cesarja) Tiberia. Dasiravno od Pilatuža in
Herodeža nedolžen spoznan, je bil vendar le
nevredno oponašan, do nagega slečen, k ste¬
bru privezan, bičan ali šiban, s ternjem ven-
čan, s škerlatastim plajščem ogernjen, s ter-
stom po glavi tolčen, manj čislan od tolovaja
Baraba, in — na smrt obsojen.

Naj vek?emu hudodelniku jednak je moral
Jezus svoj križ, ki je bil iz težkih berven
zbit, na goro Ivaivario zvun Jeruzalemskega
mesta vleči, slab in truden od prestanega terp¬
ljenja se je pod njegovo težo opotekal in pe¬
šati jel, tako da mu je Simon Cirenčan moral
pomagati križ nositi. Okoli devete ure pred
poldnem po našem številu pride na morišče,

117

kder so ga nagega znak na križ pribili in s
križem vred od tal vzdignili. Opoldne je solnce
otemnelo, strašna tmina nastopi, ter vso deželo
pokrije, in cele tri ure je zemlja in nebo v
noči in tmini. Vse se prestraši in omolkne, in
stermi in gleda, kaj bo. Tudi Jezus je molčal,
in grozne bolečine in neskončne težave ga
sprehajajo, okoli treh popoldne pa, ko je nje¬
govo terpljenje do verha prikipelo, je z velikim
terdnim glasom zavpil .-Dopolnjeno je. Oče!
v tvoje roke izročam svojo dušo.“
Ko je to izustil, je glavo nagnil in umeri. In
glej! zemlja seje  stresla, skale so pokale,
zemlja je dala svoje mertve nazaj in zagrinjalo
v tempelnu se raztergalo od verha do tal.
Stotnik in vojaki, kteriso poleg križa na straži
bili, in vidili potres in kar se je zgodilo, so
se silno bali in djali: „Zares, ta je bil Sin
Božji!“ Ljudstvo je trepetaje na persi ter-
kalo in molčč se razide. Se mu jeden voj¬
ščakov s sulico stran prebode, in kri in voda
se mu je iz serca ulila, na pričo, da je gotovo
mer te v.

Tako se je dopolnilo vse, kar so preroki
v starej zavezi prerokovali; Jezus Kristus, Sin
živega Boga in Odrešenik celega sveta, je bil
v resnici med hudodelnike štet, je bil na križu
umorjen, in visi mertev med dvema razbojni¬
koma  na sramotnem lesu križa.

118

23. Jezusovo vstajenje in njegov vnebohod.

Jožef Arimatijec in Nikodem sta Jezusa s
križa snela, sta ga z dišavami v belo tenčico
zavitega v nov, iz skale izsekan grob poko¬
pala, ter velik kamen pred grob zavalila.
Sovražniki celd kamen zapečatijo in z varhi
obstavijo. Ali glejte! tretje jutro pred svitom
se zemlja potrese, kamen se odvali, in Jezus
premagavec pekla in smerti veličastno
vstane,  in razveseli učence in vse prijatle
svoje. Njegovo vstajenje tudi našo včro in naše
upanje naj močneje podpira.

v

Se štirdeset dni se je na zemlji mudil in
svojim apostolom posledne nauke zastran bož¬
jega kraljestva in svoje cerkve dal, potem jih
skoz Betanio proti oljskej gori peljal. „Ne ho¬
dite od Jeruzalema," jim veli, „dokler ne prej¬
mete moči od zgoraj, kar se bode ob kratkem
zgodilo. Potem pa pojdite po vsem svetu; učite
vse narode in kerščujte jih v imenu Očeta,
Sina in sv. Duha. Glejte! jaz ostanem pri vas
vse dni dokonča sveta." Ko verholjske gore
pride, razprostre svoje roke in blagoslovivši
jih, se izpred njih oci k nebesom povzdigne.
Svetel oblak mu naproti priplava, in ga nese
v sveto nebo,  kder sedi na desnici božjej-

119

Apostoli pa so se bili vernili v Jeruzalem in
čakali tamkaj obljubljenega sv. Duha. — Tako
je Jezus dokončal delo, ki mu ga je Oče
izročil.

t

24. Prihod sv. Duha.

Napočil je deseti dan po Jezusovem vne¬
bohodu, bila je sveta nedelja binkoštna,
imeniten svetek Judovski (1. 33. po Ki 1 ). Apo¬
stoli in učenci Jezusovi, med njimi tudi novo
izvoljeni Matia, so bili iz strahu pred Judi
v jednej hiši zaperti, ter molijo. Kar naglo
zutraj ob devetih vstane velik šum, kakor piš
hudega viharja, razdeljeni ognjeni jeziki so se
prikazali nad vsakterega glavo, in so bili na¬
polnjeni s svetim Duhom,  in so jeli govo¬
riti v mnogoterih jezikih, in hvalili Boga in
njegova dela. Kmalo se je krog hiše velika
množica zbrala, gledat in slišat, kaj se čud¬
nega godi. Petsr od sv. Duha ves vnet, izide
(izajde), ter jim jame razkladati, kako je Bog
Jezusa, kojega so oni na križu umorili, zopet
obudil in postavil sodnika živih in mertvih,
ter jih k pokori in k včri v Jezusa opominja.
Globoko je njegova beseda poslušavcem segla
v serce, tako da se je dalo še tisti dan tri
jezer  ljudi kerstiti. — Ne dolgo po tem
gresta Peter in Janez v Jeruzalemski tempel

120

k večernicam. Na lepih vratih hrom ubožec
sedi in vbogaime prosi. Sv. Peter mu reč:
„V imenu JezusaNazarenskega vstani in hodi.“
In kakor bi trenil, hromek po koncu skoči,
ter zdrav in vesel v ternpel gre Boga hvalit.
Po tem čudežu se je število včrnikov zopet
pomnožilo, ter na pet jezer  narastlo. In iz
teh in še mnogo drugih, ki so v Jeruzalemu
in krog mesta Jezusovo vero sprejeli in se
kerst ti dali, je vstala perva družba vernih —
cerkva Kristusova  se je prav vidno po¬
kazala, ter bila vteijena za vse čase.

25. Razširjava in preganjanje vere med Judi.

Goreče in pogumno so apostoli Jezusov
sveti nauk oznanovali, in veliki čudeži in
znamenja so se po njih rokah godili, tako da
so bolnike na ulice nosili, in če je le senca
sv. Petra na nje padla, ozdravili so. Vekši
duhovni pa, farizeji in sa luceji, vi de, da s£
množica včrnih više in više narašča, so se od
serda in zavida vneli; po divje na apostole
planejo, jih v ječo veržejo, bičati dajo, ter
jim ostro zaterdijo, da ne smejo več od Je¬
zusa govoriti in učiti. Zadnič celč ljudstvo
podšuntajo, da so sv. Stefana,  ki je z obilno
milostjo in močjo od Jezusa in njegove včre

121

pričal, iz mesta pahnili in kamnjali (1. 36.
po Kr.).

Po smerti sv. Stefana se začne veliko pre¬
ganjanje cerkve Jezusove v Jeruzalemu, tako da
so zvun apostolov skoro vsi vdrniki iz mesta
pobegnili, in na vse kraje po Judeji in Sa-
marii se razšli. Ali ravno to je zazširjanju
cerkve zlo hasnilo, zakaj razšli vdrni so okrog
g red d po mnogih krajih sv. evangelj oznano-
vali. Tako je učenec Filip  prišel v mesto
Samari  a,  Kristusa oznanovaje, in mnogo
mož in žen je vdrovalo in kerščenih bilo.
Drugi učenci so šli po Fe niči i in Sirii,
in osnovale so se nove družbe včrnih, med
kterimi naj imenitnišaje bila v krasnem mestu
Antiohii,  kder so se Jezusovi vdrniki naj-
poprej kristiani  imenovati jeli. Tudi Saul,
ki se zove potem Paul*),  poseben zopernik
Jezusove vdre, se je po milosti božjej spreo-
bernil, in se med vsemi apostoli naj bolj go¬
reče trudil za razprostira nje kraljestva božjega
med neznabogi (hajdi).

Vendar se mora opomniti, da pervi ver¬
niki so bili vsi Judovskega rodil, ali pa vsaj
taki, koji so se iz obreze Mojzesovi postavi
podvergli; nevdrnikom ni od začetka nihče
izmed apostolov od prave vdre govoril.

') Parel.

122

26. Razdj arije  * Jeruzalema . Razširjava in prega¬
njanje vere med neverniki.

Mnogo Judovskega ljudstva se je Jezu¬
sovi vdri vdalo, eel6 zmed duhovnov in fari¬
zejev jih je veliko k njej pristopilo : večina
vendar je terdo vratna ostala, sovražila in ker-
vavo zatirala vse, kar je bilo kerščanskega
imena. Ali njih hudobija je dozorela, in šiba
božja je bila spletena. Privihrali so hrabri
Rimljani, ki so glavno mesto Jeruzalem oblegli,
z zasipom obdali in s tempelnom vred tako
razdjali, da ni ostal kamen na kamenu. Blizo
poldrugega miliona Judov je v tej vojski smrt
storilo, in kar jih je ostalo, so se po vsem
svetu razkropili, ter so še dan današnji žive
priče, kako strašno Bog kaznuje narod, kteri
je pred Pilatužem kerv sina božjega klical nad
sebe in svoje otroke.

Ker so pa Judi sv. evangelj hudobno za-
vergli, zato so se apostoli k nevernikom ober-
nili, ter šli na vse strani sveta; pod jugom in
pod Severjem, po izhodnih in zahodnih deželah
so Kristusovo v6ro oznanovali, mnogo truda
in terpljenja prenesli, pa tudi nebrojno veliko
ljudi spreobernili in kerstili. Grerki in Rim
ljani, možki in ženske, mladi in stari, bogat¬
in revni popuščali so svoje zmote in malike,
in komaj je trideset Rt preteklo, bile so že

123

skoro po vseh imenitnejih mestih kerščanske
družbe ali srenje vtemeljene; —tudi naši ki-aji
niso bili pozabljeni. V Oglej  (Akvilejo), tačas
glasovito mesto za Teržaškim morjem, je prišel
sv. Marka.  Jezusovo včro oznanovaje, je
družbo včrnikov ustanovil, in svojemu učencu
sv. Mohorju  v skerb izročil. Po Beneškem,
Istrijanskem, Primorskem in Panonii je pa
sv. Klemen,  učenec sv. Petra, učil in pridi¬
go val. — Sleherna teh družeb je imela svojega
predstojnika, ali škofa ali drugega mašnika,
ktere so apostoli z molitvijo in pokladanjem
rok v duhovno službo posvetili, in za svoje na¬
mestnike in nastopnike postavili. Vse skupe
pa so imele občnega poglavarja sv. apostola
Petra; bile so ž njim, pa tudi med sebo (vza¬
jemno) vedno v ozkej zavezi, in totanjih družba
je bila—kerščanska k ato 1 šk a cerkva.  In
kedar je sv. Peter, kteri je bil pet in dvajset let
naj viši vidni pastir ali škof rimske cerkve, na
križu smert storil, je šla naj vekša oblast v
cerkvi na njegove nastopnike, rimske škofe ali
papeže.

Lepo žetvo je tedaj Jezusova sveta včra
med maliko vavskimi narodi imela in daleč okrog
se razširila; zdaj pa se Černi oblaki nad njo
zavlečejo, rimski še nevčrski cesarji so jo z
mečem i ognjem preganjati jeli, ter bi jo bil}
radi popolnoma zateptali. Neznano je slišati,
kako nevsmiljeno je cesar Neron  s kristiani

delal. V zverinje kože jih je dajal všivati, po¬
tem pa pse nad nje huskati, da so jih razter-
gali. S smolo jih je ukazal obliti in na kole
privezati, zvečer pa, ko se je stemnelo, — so
jih zažgali, da so živi goreli in namesto bakel
svetili. Tudi sv. Petra  in P avl  a je o vi gro-
zovitnež umoril, oba v jednem dnevu, 29. rož¬
nika 1. 67. po Kr. — Cesar Domician  je
ukazal, vse kerščanske cerkve do tal podreti,
in svojo naj bližo žlahto je za vere del prega¬
njal in moril. Svetega apostolaJ oana  je v Rim
poklical in kakor pravijo, mu naj pred strupa
piti dal, ko mu pa strup nič škodval ni, ga je
v posodo vrelega olja vreči ukazal. Naj huje
pa je razsajal cesar D io ki e ci a n, ter je htel
po celej deržavi vse kristiane do zadnega po¬
končat'. Po petnajst jezer so jih v jednem
mesecu pomorili, tako da so rabelni mnogokrat
od morije omagali, in se jim je orodje skerhalo.
Z raztopljenim svincem so jih zalivali, z žere-
čimi kleščami ščipali, na križe razpenjali, žive
žgali, ali iz kože devali, pri počasnem ognju
pekli, divjej zverini zajed d avali i t d. In ne
posamezno, marveč v celih trumah so jih mo¬
rili, in kakor potoki je tekla kerv kerščanska
po vsej carevini. VTerstu so sv. Celiana,  v
Ogleju sv. Mohorja, v Celju sv. Maksi-
miliana,  na Ptujem sv. Vik tori  na,  v
Sambotilu sv. K vir in a, škofa iz Siska, ob
glavo djali. Ali više ko so jih pomorili, više se

125

jih je kerstiti dalo; iz vsake kaplje prelite kervi
je nov kristian izrastek

27. Življenje tedajni/i kristianov.

Kakor med ternjem rade naj lepše violice
rastejo, tako tudi kerščanska vera nikoli tako
lepo cvetela, nikoli tako obilnega sada obro¬
di lani, kakor ravno une perve čase, ko je
bila kervavo preganjana. Bili so zlati časi ker-
ščanske včre, kolikor včrnikov, skoro bi rekel,
toliko svetnikov. Vsi so bili jednega serca in
jednega duha, in kar je kdo imel, ni imel za
se, temveč vseh skupaj je bilo, in po potrebi
so apostoli vsakemu podelili. Prav po ker-
ščansko, kakor brati in sestre, so se med seboj
ljubili; od nečiste ljubezni, od zapeljevanja,
gerdega znanja, ponočnega vesovanja in kar je
drugega takega, ni bilo nikdar slišati. — Med
vsemi kristiani korincanske cerkve samo jed¬
nega nečistnika najdemo. •—- V lepem miru in
jediaosti jeden z drugim so živeli, prepira in
sovražtva, pravd in tožeb so se skerbno ogi¬
bali. Polni svete gorečnosti so marsikako noč
v molitvi in premišljevanju božjih naukov pre-
bdeli, polni svete ljubezni božje so z nevarnostjo
svojega življenja službo božjo obiskovali, in
pri vsakej sv. maši s sv. rešnim telesom svoje
duše poživljali; polni poterpljivosti, niso nikdar
godernjali, zakaj jim Bog toliko terpljenja da,

126

nego veselili se, da so vredni zavolj Jezusa
terpeti. Kakor Jezus krivičnemu Pilatužu, tako
so bili tudi oni neverskemu cesarju pokorni:
pa tudi rajši umerli, kakor zoper zapoved božjo
kaj storili. Za male grehe so dolgo in ojstro
pokoro delali, pogosto in terdo se postili, in
vsi vneti, vsi goreči zmirom k večej svetosti
hiteli. — Bili so zgled čednosti vsem prihodnim
časom, in dokler blago serce in pogumen duh
na svetu ob veljavo ne pride, tudi sv. Lovrenc,
sv. Florian, sv. Agata, sv. Neža in ostali svet¬
niki in svetnice svoje slave zgubili ne bodo.

28. Zmaga kerščanstva.

Blizo tri sto let so ti strašni pregoni hru¬
meli, zemlja se je napila blage kervi nebrojnih
mučencev, in ko bi bila naša s sveta včra le
zmišljava ljudi, ne pa od Boga, gotovo bi bila
že zdavnej zateptana, in ne bilo bi več sleda
od nje. Ker pa je od Boga, ker je od Jezusa
samega na terdno skalo vtemeljena, zato je ni
mogla nobena burja, nobena nevihta omajati;
marveč čedalje globejše korenine je gnala, in
od leta do leta više se razprostranjala, dokler
ni leta 312 po Kr. popolnoma zmagala. — Rim¬
ski cesar Konstantin,  v včri malikvavcev
rojen in izgojen, sicer pa dobrega in milega
serca, je imel hud boj s svojim nasprotnikom
Maksencijem, kteri se mu je s hrabro in silovito

127

vojsko ustavil. V tej velikej stiski se je k pra¬
vemu Bogu obernil, ter ga sercno prosil, naj
mu pomaga, in ga reši iz rok sovražnika svo¬
jega. In glej! o belem dnevu se prikaže njemu
in vsej njegovej vojski veličasten križ na nebu,
in na križu s svetlimi Serkami zapisano:
V tem znamenju bodeš zmagal.  Ko vidi
Konstantin to čudovito prikazen, zavzame se,
d& po podobi križa krasno bandero narediti
in vbitvi pred svojimi vojaki razviti. Nadušen
napade sovražnike, jih premaga in pokonča, ter
javno spozna, da mu je Bog kristianski po križu
zmago podelil. Od tistih mal kerščansko včro
čislati jame in prepovč, kristiane dalje prega¬
njati, ter jim dovoli, prosto po svojej včri Bogu
služiti. Ukazal je vzeto premoženje cerkvam
nazaj dati, zapovedal, da naj se nedelja brez
vse ovire obhaja, da naj kervave igre v gledi¬
ščih nehajo, in je sploh kerščanstvo zmirom
bolj podpčral, nevčrstvo pa zatčral.

Tretja d o h a.

Dogodivščina srednih časov kerščanstva.

Od cesarja Konstantina do velike ločitve v
zahodni cerkvi (1. 312—1517 po Kr.),

29. Mirni časi kerščanske vere.

S Konstantinom velikim, ki je pervi
kerščanski cesar, se je vse spremenilo.
Pregon kristianov je potihnil, in kerščanska
vera je jela mir in pokoj vživati. Križ, po¬
prej znamenje naj veČe zaničljivosti, je postal
znamenje časti in zmage, ter se je lesketal na
cesarski kroni in na rimskem gradu (kapitolu).
Službo božjo so poprej v podzemeljskih jamah,
kletih in rak ah opravljali; zdaj pa so začeli
veličastne cerkve staviti, javno in slovesno
Boga Častiti. — Cesar sam je nekaj krasnih
cerkev, posebno v Rimu in Carigradu zidati
dal, nekaj pa tudi z darmi pomagal; duhovne
sosebno pa Škofe in papeže je jako poštoval

129

in poštoval. Njegov izgled je nevernike močno
ganil, v celili .trumah so se Jezusovi v4ri
vdajali in ob kratkem so malikovavske veže
prazne stale — malikovanje po vsem rimskem
cesarstvu je onemagalo.

Mnogoverstne zasluge za povekšanje božje
časti si je pridobila tudi njegova mati, sveta
H el ena. V osemdesetem letu svoje starosti
je potovala še v Judovsko deželo, na tiste
svete kraje, kder je Gospod Jezus živel in
terpel, vse skerbno pregledala in preiskala,
ter bila tako srečna, da je našla sv. križ, na
kterem je izveličar umeri, in grob , v kte-
rem je mertev ležal, in tudi ona je dala mno¬
go krasnih cerkev sezidati. — Poglavar sv.
cerkve je bil v tem času sv. papež Silve¬
ster  I., kteri si je veliko prizadeval za uter-
jenje svete včre in za krasnost božjih tem-
peljnov.

30 Krive vere in razkolnosti v veri.

Komaj so pregoni potihnili in cerkva od
težkega terpljenja se nekoliko oddahnila, so že
druge baže sovražniki vstali-, razni krivoverci
namreč, kteri so svoje zmote kakor ljuliko
med pšenico sejali in mnogo hudega činili.
„Ker ni hudič z mečem premagal,  veli
sv. Ciprian, poskusil je z jezikom/'

Keračanski nauk (okraja.). 9

130

Naj imenitneii starih krivovercev je bil Arij,
učen in zgovoren, pa tudi svqjoglaven in na-
puhnjen duhovnik, kteri se je prederznil terditi,
da Jezus ni imel božje natore in mu torej ne
gre božja čast. Mnogo ljudi, skoraj bi rekel,
pol sveta je s svojimi lažmi preslepil, mnogo
kervavih vojsk podkuril in veliko svetih škofov
in mašnikov preganjal: pa tudi strašno smert
je storil. Čreva so se mu izsule in naglo in
neprevidno je umeri. —• Sto let po tem se
drugi krivoverec N e s t o r i vzdigne, in časti
Marije matere božje loti, rekoč, da ona ni
božja porodnica. Tudi on jih je veliko premo¬
til in mnogo žalostnih zdražeb in prepirov na¬
činih— Kmalo za njim E ut ih krivovčro iz¬
kljuje,  da Jezus ni imel dveh, nego (ampak)
samo jedno natoro, in da bi ne bil najdel
toliko dostopnikov, ne bilo bi toliko zmešnjav
sledilo! — V osmem stoletju najdemo spet
druge krivovdrce, kteri so hotli vse svete po¬
dobe Kristusa, Marije in svetnikov pokončati
in vse cerkvene stene pobeliti, naj bi ne bilo
nobedne podobe več, ktera bi nas kaj božjega
spominjala. Celih sto in petnajst lčt je ta joka
vredna razkolnost terpela in izhodno cerkvo
na dvoje razdelila. — Imena ostalih krivo¬
vercev, kakor Donatistov, Mače d oni a-
nov, Pelagianov, Manihejcev  in več
drugih, kteri so sv. katolško včro zatreti hot¬
li, ne bomo na dan vlačili; naj počivajo v

131

brezdnu pozabljivosti, kamor jih je luc resnice
zapodila.

31. Vesvoljni cerkveni zbori.

Ko je leta 51 po Kr. prašanje vstalo,
ali kristijane izmed nevernikov tudi Mojzesova
postava veže, je bil zbor apostolov v Jeru¬
zalemu deržan, kojega (kterega) sklep je bil,
nobenega takega bremena varnim več ne nakla¬
dati. Toto djanje apostolov je bilo izgled, po
kterem so se predstojniki cerkve zmirom rav¬
nali, kolikorkrat so se v prihodnik časih kri-
vovčre prikazale. Zbrali so se pod predsed-
ništvom rimskega papeža ali njegovih poslan¬
cev, so krivovčro nepristrano presojevali, ter
jo obsodili in prekleli. Taksi zbor se veli ves¬
voljni cerkveni zbor,  in kar on v včr-
skih resnicah sklene in rimski papež poterdi,
imamo tako za res imeti, kakor božje raz- -
odetje; — sv. Duh ga namreč nevidoma vlada
in ga zmote varuje. — Posebno glasovit je
pervi vesvoljni cerkveni zbor, v mestu Nicei
na Jutrovem 1. 325 po Kr. deržan, kder se
je tri sto in osemnajst škofov in nad jezer
ostalih (drugih) duhovnikov sešlo, in so kri¬
vo včro Arij evo overgli in prekleli. Drugi vesvolj -
ni cerkveni zbor je bil v Carigradu,  tretji v
mestu Efezu,  šterti v mestu Kalcedonu,

9*

132

kder so bili Macedoniani, Nestoriani in Eu-
tihjani ednoglasno za krivo vernike spoznani
in njih zmote overšene in preklete — in so
zginile kakor temna noč pred solncno
lučjo. Vseh vesvoljnih cerkvenih zborov
do zdaj imamo osemnajst; naj imenit-
neji med vsemi je tridentinski  zbor, od
kterega se sliši tolikokrat zlasti v pridigah in
v kerščanskem nauku govoriti.

Veliko je katolška cerkva od krivovercev
terpela in še terpi; ali ne bojmo se za njo ;
Kristus je jo na skalo zidal, in hudobni svet
in peklenska vrata je ne bodo zmagala.

32. Cerkveni učitelji in sveti očetje.

Zraven cerkvenih zborov je bilo mnogo
svetih in učenih mož, kteri so se krivovercem
krepko ustavljali, njih zmote ustmeno in pis¬
meno pretresali in overgli; nasprot pa tudi ker-
šeanske resnice od vseh strani bistroumno pre¬
udarili in razvedrili in njih verjetnost dokazali.
Velimo jim cerkveni učitelji ali cer k v eni
očetje;  njih imena se svetijo, kakor svetle
zvezde na cerkvenem nebu, oni so močni stebri,
na ktere se katolška cerkva in njeni nauk
naslanja. — Pred vsemi slavnega spomina
vredni so sledeči: sv. A t a n a z i, patriarh (vikši
škof) v Aleksandrii na Egiptovskem, kteri je

133

celih petdeset let za sveto vdro se bojeval, ve¬
liko pregonainterpljenja od strani Arianov pre¬
bavil in mnogokrat v smertni nevarnosti bil;
sv. Ambrož, nadškof v Milanu, kteri je
mnogo svetih knjig spisal in pobožnih pesem
zloži); sv. K r i z o s t o m, patriarh v Carigradu
in glasovit pridigar, je sosebno grehe bogati¬
nov in velikašev Čertil in napadal, in zato
izgnan iz svojega sedeža v siromaštvu umeri:
sv. Bazili, škof v Cezarei, je sosebno samotno
življenje v puščavah in samostanih podpčral in
je zlasti v juternih deželah yisoko češčen; sv.
Hieronim,  v Stridovi na slovenski zemlji
rojen, umen razlagavecinprestavljavec svetega
pisma, je svoja posledna leta v Betlehemu pre¬
živel; sv. Auguštin,  škof v mestu Hipu v
Afriki, vsestrano učen, je v svoji mladosti slabo
živel, potem pak velik spokornik in kine ka-
tolške cerkve postal; sveti papež Leo veliki,
ki je z močjo svojega govora mesto Rim
dvakrat razdjanja otel, in tudi krivoverce
zasekoval; sveti papež Gregor včliki,  ki
si je za  slovez službe božje in povzdigo cerk¬
venega petja veliko prizadel m bode na vse
čase slovel.

33. Puščavniki in menihi.

Kakor so bili cerkveni očetje imeniti bra¬
nitelji in naj močneji podporniki katolške vdre,

134

tako so bili  puščavniki  najlepši izgled spo-
kornosti, zatajevanja in premage vsaktere po-
željivosti. Puščavniki se velijo pobožni kristjani,
kteri so iz ljubezni do Boga vsemu blagu,
vsej oblasti in časti, prijatlom in žlahti se
odpovedali, ter šli v samotne, tihe kraje ali
puščave, ondi se ložeje greha varvat, Bogu
služit in svojo dušo zveličat. — Kak berlog v
zemlji ali v skali, kaka bajta iz drevesnega
lubja je bilo njih stanovališČe; njih obleka iz
ličja ali bičevja, njih postelja terda tla ali malo
listja; njih hrana korenike in divja zel, njih
pijača studenčnica. Vsemu veseljevanju, vsej
sladnosti življenja so slovo dali, vsemu svetu
popolnoma odmerli in zmiraj k vekši svetosti
hiteli. Pervi puščavnik, od kterega nam zgo¬
dovina povč, je bil sv. Pavel;  glasoviteji pa
je bil njegov verstnik, sv. Anton,  ki se oče
puščavnikov imenuje. Pervi puščavniki so jeden
od druzega ločeni, vsak za se živeli; s časom
pa so se zjedinili, vkup prebivali in delali,
vkup jedli in molili —• in tako so se pričeli
samostani ali ki o stri,  in njih prebivavci
so se rekli mnihi ali redovniki.  Če dalje
bolj so se širili, naj prej v juternih. potem pa
tudi v zahodnih deležah , dokler jim ni sv.
Benedikt  o začetku šestega stoletja gotovih,
prav modro osnovanih vodil (regelj) dal,
ktera so temelj in vir vseh poznejih klošter-
skih vodil.

135

34. Selitva narodov.

V petem in šestem stoletju po Kr. se je
skoro vse po svetu spremenilo, bila je velika
selitva narodov. Mnoga ljudstva sirova in divja
so iz Azie prihrumela, na bližne narode ev¬
ropejske pritisnila, in toti na svoje sosede.
Vse je vrelo po svetu, in križem se metlo,
derlo ljudstvo za ljudstvom: Alani, Gepidi,
Huni, Goti, Longobardi, Slovenci  itd.
Kraljestva, ki so več sto let slovela, so se
prekucnila in namesto njih so druga stopila;
sela in mesta glasovita so bila razdjana in so ali
popolnoma znad zemlje zginila, ali v razvalinah
hirala: celč rimsko cesarstvo, ki je nad tisoč
(tavžent) let stalo in vse narode in dežele
pohlastalo, se je razkosalo.

Med vsemi naj liuj širni divjaki so bili H u n i,
kterili kralj Atila,  imenovan šiba božja, je
cele potoke kervi prelil, mesta Oglej, Ljub¬
ljano, Celje in drugih  mnogo razrušil, in
kamorkoli je stopila njegova derhal, vse po¬
žgal in pokončal. Bila je huda stiska, bila je
neznana sirošČina po svetu; kamor so oči nes¬
le, ni bilo druzega, kakor morije , požig in
posip. In ker so vsi toti narodi ali maliko-
vavci ali krivovčrci bili, so tudi katolško včro
hudo zaterali, mašnike in redovnike prega¬
njali, cerkve in samostane obropali, ali poderli

136

— zdelo se je, da bodo katoIško vero spet v
zemljo zateptali. Ali Bog je vse v dobro ober-
nil j kmalo je cerkva svoje veje bolj po širo¬
kem razprostranila in mnogo novih udov pri¬
dobila.

33. Začetek in razširjava keršcanske vere med
Nemci in Slovenci..

Že poprej je bilo omenjeno, da pervo
zernje keršcanske včre na slovensko zemljo je
padlo iz Ogleja, jedkega v tedajnem času naj
veksih mest rimskega cesarstva. Ondi je že
sv. evangelist Marka, po sv. Petru, poslan,
Jezusov nauk oznanoval, je družbo včrnih
vtemelil, ter njo pri svojem odhodu svojemu
učencu sv. škofu Mohorju izročil, 1. 50. po Kr.
Sv. Mohor  pa je sveto vero dalje razširil, po
sedajnem Benečanskem, Teržaškem in Kranj¬
skem; je poslal dva kerščanka oznanovavca,
Lucia in Siruza  celo na G o r o t a n s k o
(Norikum), kamor je Koroško in del Stajarja
spadalo, in se sploh z zlatimi čerkami Sloven¬
cem v serce zapisal. Da je sv. K 1 e m e n
učenec sv. Petra po Istrianskem, Primorskem
in po Panonii včro pridgoval, je tudi že reče
no bilo; in da so vojaki in drugi Bunci, ki so
se v naše kraje preselili, v svoji novi domo¬
vini tudi od kerščanske včre mnogo pripo vedo-

137

vaii, si leliko mislimo. Po tem takem je drevo
sv. vdre čedalje bolj obširno rastlo in v mnogih
mestih so se škofijski sedeži ustanovili, kakor v
Terstu, P tu ji, Celi i, Emoni  (Ljubljani)
in v T ib urni  i na Koroškem.

Ali v petem stoletju po Kr. ob času ve¬
like selitve narodov, so se strašne prekucije in
pregoni po svetu pričeli, in neizrečeno veliko
je sveta cerkva Jezusova prebaviti imela. Me¬
sto Oglej  je bilo razdjano, tudi celjska,
emonska, p tujska in tiburnijska  škofija
je razpadla, in skor po celi Evropi je sv. vdre
luc vgasovala. razun britanskih ali angleš¬
kih otokov, kder je veselo berlela. Iz totih
otokov je izhajalo zdaj mnogo svetih mož, ki
so berž ko ne pol Evrope prehodili božjo
besedo oznanovaje, in kamor so prišli, ajdovske
zmote pregnali in pravi apostoli tistih dežel
postali. Tako je sv. Severin  po avstrianski
vojvodini, sv. Ropert  po Salcburžkem, sv.
Eme ran po Barskem keršČanstvo širil; med
vsemi pa slave vreden je sv. B oni f a ci, kise
apostol Nemcev zove, neutruden učitelj bil in
je častito krono mučenikov dosegel, 1. 755 po
Kr. Ravno tako prijazno je slovenske dežele
luč. sv. vdre razsvetila. Sv. škof A m and je
prišel na Gorotansko, in nekaj časa za njim
sv. Ropert,  ki je Slovencem sv. evangelj
oznanoval, salcburžko škofijo utemelil, in ka¬
kor nekteri velijo, celo do Celja prišel in cerkvo

138

sv. Maksimiliana posvetil. Njegov naslednik v
saizburžki škofiji sv. Virgili  je poslal med
Slovence sv. škofa Mode st a, kije  bil poln
gorečnosti za božjo čast, jev Gospej sveti
blizo Celovca svoj sedež postavil, veliko novih
cerkev sezidal in veliko starih popravil in
posvetil, in je po vsej pravici zaslužil, apostol
Gorotanski  imenovan biti, Se vekšipospčh
je vera imela, ko je cesar Karl (Dragotin)
Veliki Avare in Slovence ukrotil in pomiril-
Dva gerška brata, ssv. Ciril in Metod,  ki
sta poprej že Bolgarski narod preobernila, sta
si tudi za Slovence neprecenljive zasluge pri¬
dobila. Okoli leta 863 po Kr. je sv. Ciril na
Moravsko prišel, Jezusov nauk oznanovaje, je
sv. pismo v slovenski jezik prestavil in osno¬
val pisarijo, kterej se še zdaj Cirilica  veli,
in ktero Rusi in Serbi rabijo. V Velehradu
je škofijo utemelil, in ker je leta 871 v Rim
šel in ondi umeri, nasledval ga je njegov brat
Metod, kteri je češkega vojvoda Borivoja in
mnogo drugih Čehov kerstil.

Vogri  ali Madžari so se po prizadetju
svojega kralja, sv. Stefana spreobernili okoli
1. 1000 po Kr.

36. Korist, in velika sreča keršcanstva.

Kakor po dolgi zimi ljuba spomlad ali
vigred vse ogreje, vse oživi; tako je tudi

131 )

kerščanstvo vse naše dežele prerodilo. Kder
poprej ni bilo druzega kakor hosta in divja
zverina, ondi je rodovitno polje vstalo, se seno
sušilo in vinska terta se solzila. Divjacno živ¬
ljenje so opustili, kmetijstva se prijeli in po
vesili, tergih in mestih se naselili. Pohištva
so stavili, ečrkve zidali in zvonov prijazni glas
se je razlegal po dolih in planinah. Malike
iz lesa ali kamna izrezane so potrupali in
pravega živega Boga častiti jeli.

Keršcanska vera j e ljudem pamet razj asnila
in jih v naj potrebnejših rečeh tako podučevala,
da majhino dete in prosti kmetič od Boga in
njegovih lastnosti zdaj više vesta, kakor naj
bolj čislani modrijani starodavnih časov. Ona
je ovei-gla malikovanje, vraže in čare ali co-
pernije, je prepovedala sužnoteržtvo, dvoboj
in samomor in nam tudi sovražnika ljubiti ve¬
leva. Ona je ljudi omikala in umetnosti in zna¬
nosti v svojo skerb vzela, je napravila šole za
mladost, bolešnice za bolnike in samostane
za pobožnost, za nedolžnost in pokoro ; in ko¬
liko svetih možev in žen, koliko čistih devic
in mladenčev je izgojila, ne da se dopovedati
ne popisati. Lepo, da lepše ne more, govori
sv. Avguštin, rekoč: „iS T aj več e bogastvo,
naj draži zaklad in naj vekša svet¬
lost, ki se najde, je katolška v 6  r a.
Ona prinese izveličanje grešnikom,
razsvetli na duši slepe, sprejema po

140

jezero zgubljenih, opraviči krivične,
očisti spokornike, poterdi  v dobrem
pravične, venca mučenike, ohrani de¬
vice, o varuj e vdove in zakonske  v
sveti sramožlj ivosti, posveti mašnike,
nas za nebesa pripravlja in z angeli
večnega veselja deležne stori. V res¬
nici bogastvo, kojega (kterega) svet
nima dati."

37. Odpad izhodne ali gerške cerkve od rimsko-
katolške.  — Muhamed.

Kakor lepo in veselo je v zahodnih krajih
keršcanstvo poganjalo in se razcvetalo, tako ža¬
lostno je na Jutro vem omedlevalo. Grerški čari,
ki so v Bizancu ali Carigradu svoj sedež imeli,
so tudi cerkvo vladati hotli, se v njene notrajne
zadeve vtikali, in terjali, da bi se to, kar se
je v njih glavi izkovalo, ravno tako za res
deržalo, kakor to, kar je Bog razodel. Ljud¬
stvo je bilo lehkih misel in preveč na posvetne
sla dnosti navezano, duhovščina je svoje dolžno¬
sti pogosto zanemarjala , in kar napuh še ni
popačil, so razpertije pripomogle. Zmirorn bolj
in bolj se je motalo in metlo, dokler ni vdarila
tista nesrečna ura (1. 106i po Kr.), v kteri se je
izhodna ali gerška cerkva od rimsko-katolške

141

ločila in je med obema tužen prepad nastal, ki
noter do današnega dne še ni poravnan. — Ali
kakor je Bog Izraelce pretepal, kolikorkrat
so od njega odstopili tako tudi je spridenim
Gerkom kazen za petami sledila. Ze ob za¬
četku sedmega stoletja je v Arabii neki slepar
vstal, po imenu Muham  e d, rekoč, da je od
Boga poslan, popačeno včro očistit, ter je iz
ajdovskih, judovskih in kristijanskih šeg in ob¬
redov (ceremonij) novo včro skoval, S po¬
močjo neke roparske derliali je od začetka
posamezne popotnike zalezoval, potem karavan
se lotil in zadnič mesta in celo dežele napadal
in posilil in njih prebivavce z mečem v roki k
novi veri nagnal. Njegovi nasledniki so po nje¬
govih stopinjah neprčdovali, so v svojem po¬
četju skoraj neprenehoma srečo imeli, jedno
deželo za drugo si osvojili in v Azii in Afriki
podolgem in širokem muhamedansko, ali kakor
se sploh veli, turško vero razširili. Kar se ni
vdalo, je bilo ali posekano ali v sužnost
peljano. Kerščanstvo v tistih krajih scer ni
popolnoma ugasnilo, ali kakor veja, ki se od
debla odseka, s časom usahne , tako tudi je
ono oterpnilo in do zdaj oterpnjeno žaluje.

38. Kr ižanske vojske.

Muhamedani so Palestino, to je, sveto
deželo, v kteri je naš Gospod Jezus Kristus

142

živel in umeri, v svojo oblast dobili in ondi
s kristjani gerdo ravnali. Hude davke so jim
nakladali, cerkve obropali, svete posode oskru¬
nili, in kdor je hotel v Jeruzalemu svete kraje
obiskati, moral je zlat odrajtati. Ko so krist¬
jani v zahodni Evropi zvedeli, kako slabo se
njihovim bratom na Jutrovem godi, so možno
žalostni postali; pravična jeza jih vname in
vojsko zoper nevernike sklenejo. Peter  iz
A mi  en  a, zgovoren in bogaboječ duhoven in
puščavnik, kije  ravno iz Palestine priromal, je
Laško in Francosko prehodil, povsod prav
živo velike stiske in neznane tuge ondotnih
kristjanov popisaval in ljudi tako nadušil, da je
vsak hotel pomagati. V mestu Klermon na
Francoskem, kder se je velika množica duhov¬
nov in posvetnih zbrala, je papež Verban II. za
pripomoc zoper neverni ke prosil in tak o ganlj ivo
govoril, da je vse kakor iz jednega gerla glas
zagnalo: Bog hoče! Bog hoče!  Po celem
zapadu je zašumelo, in ob kratkem je čudno ve¬
lika vojaška truma na nogah stala. Kr i ž ar j e
sojih imenovali, zato ker je vsak vojak zname¬
nje križa na persih nosil v spomin, da se za
Kristusa vojskuje. Vsi vneti za sveto včro so po
raznih potih proti Palestini se podali, po ter-
dih bitvah, po velikih nevarnostih in po neiz¬
rečenem trudu sveto mesto Jeruzalem spet
sovražnikom oteli, 1. 1099 po Kr., in pogumni
Bogomir Builjonski  je bil pervi jeru-

143

zalemski kralj postavljen. Pobožni junak pa
je zlato krono na oltar položil, si železno krono
na glavo del, ter rekel: Kder je moj Iz-
veličar Jezus Kristus ternovo krono
nosil, se ne spodobi, dabijaz  zlato
krono nosil;  in ves cas svojega življenja si
je ni na glavo del.

Ali jeruzalemsko kraljestvo ni dolgo ter-
pelo, in ako ravno je od evropejskih krist¬
janov neprenehoma veliko podpore dobivalo,
vendar ni obstanka imelo. Vzrok tega od jedne
strani so bili Grerki, polni zvijač in nezve¬
stobe, od druge strani pa križarji sami med
seboj nesložni in pogosto le preveč kervi in
plena željni; torej še ni celo sto let preteklo,
ko je razpadlo in prišlo Turkom v pest, kteri
so od leta do leta silnejši prihajali, zmirom
več mest in pokrajin podjarmovali, in 1.1453 tudi
Bizanc ali Carigrad, glavno mesto gerškega
cesarstva, ki se je pred Bogom veliko zadol¬
žilo, z naskokom v svoje posestvo spravili.
Iz Carigrada so Turki zmirom dalje segali, in
ropali po bližnih ogerskih, slovenskih in
nemških deželah, in le hrabrost in pogumnost
Maltežkih in drugih kristjanskih vitezov kakor
tudi neoporekliiva pripomoč Matere božje Ma¬
rie je imenovane dežele in narode namenjene
pogube obvarovala, je obvarovala sploh vse
kerščanstvo, da ni Turkom sužno postalo in
da jih niso podkove njih berzih konj zateptale.

IH

39. Lepi časi katolške cerkve.

Slabo so se izšle križanske vojske, veliko
kervi se prelilo, mnogo ljudi pod mečem smert
storilo in sveta dežela je pri vsem tem le Tur¬
kom v lasti ostala: ali če njih nasledke neko¬
liko bolj na tanko prevdarimo, bomo našli, da
so bile tudi zlo zlo koristne, da so ljudi zbistrile
in novo dušno življenje obudile. Znanstva,
ktera so proprej pri selitvi narodov povsod pre¬
gnana v samostane bežati morala, so se zdaj
med množino razlila in ljudstvo omikala, osno¬
vale so se šole in vseučilišča, ki še zdaj
slovijo, kakor v P r a g i, na D u n a j i (B e c i), v
Padovi,  in vstali so možje čudovite učenosti,
kakor sv. Tomaž Akvin,  kteremu so an¬
gelski  rekli, in sv. Kardinal Bonaventura,
ki sta oba v letu 1*274 umerla. Pobožni T o-
mažKempcan,  ki je lepo živel in lepo
pisal, je 200 let pozneje v visoki starosti
umeri.

v

Se lepše pa slovijo tisti časi zavolj njih
nehinavske pobožnosti, zavolj terdno žive vd¬
re v Boga, svete gorečnosti za božjo čast
in delavne ljubezni do bližnega. Koliko so
sezidali krasnih cerkev, koliko visokih zvo¬
nikov, ktere še dan današni osupnjeni ogledu¬
jemo ! Koliko so ustanovili naprav, ktere so
še našim Časom v prid in srečo! Tako posta-

145

v i m  n je sv. H e m a, rojena pilštanska grofinja
v Kerki na Koroškem veličastno cerkvo z dvema
samostanoma, možkim in ženskim, zidati dala,
in iz tote njene zaloge je prirastla sedajna
lcerška škofija,  1. 1073 po Kr. Ebei-
liard,  salcburžki nadškof je utemelil lavan¬
tinsko  škofijo 1. 1228, cesar Friderik IV. pa
ljubljansko 1. 1462. — Samostansko življenje
je bilo v naj lepšem cvetju, in možje, kakor
sv. Bruno, Norbert, Bernard, Domi¬
nik, Frančišek,  so s svojimi zgledi celemu
svetu kakor luč svetili, so raznih plemen re¬
dove osnovali, in mnogo samostanov posta¬
vili. Pa ne le sami so sveto živeli, temuč tudi
med ljudstvom pobožnost redili, revežem in
siromakom pomagali, bolnikom stregli, nevedne
učili, jetnike in sužne odkupovali. Na vse
kraje sveta so učitelje pošiljali sveto včro raz¬
širjat, in so vsem deželam, v ktere so prišli,
in med vse narode časno srečo in večni blagor
prinesli. In sploh, karkoli so delali ali so ma-
lali, ali podobe rezali, ali pesme zlagali, ali
knjige pisali, vse so k božji časti obračali, in
vsaktero njih delo nam kaže le bogoljubnost
in svete občutke.

40. Mnoge razpertije.

Med žlahtno pšenico, ki je tiste čase tako
veselo poganjala in stoteren sad obetala, se je

Kerščanski nauk (okrajš.). 10

146

pa tudi ljulika zaplodila in grenek sad prinesla.
Bile so tu in tam nesrečne vojske, žalostni pre¬
piri in pravde; tudi raznih krivic in marsika-
kega pohujšanja se ni mankalo. — Cesarji in
rimski papeži se niso mogli nič prav dobro
zastopiti. Ze cesar ArhIV. (Henrik) je hotel v
cerkvi gospodariti, je škofije, opatije in ostale
(druge) duhovske službe dostokrat naj nevred-
nišim podelil, včasih pa celč za denar prodajal,
zato je med njim in papežem Gregorjem VIL
velika razpertija vstala; in da so take razpertije,
ker so se pogosto ponovile, veliko tuge in škode
na vseh straneh napravile, vsak lehko vč.

Tudi razni krivovčrci so vstajali, zoper du-
hovsko in deželsko gosposko učili, se ji sami
ustavljali in druge podpihovali, ter veliko bojev
krivi bili.

v

Tako je po Češkem Jovan  Hus  krivo-
včro trosil, jih veliko premotil in strašne
zmešnjave napletel. Zlo taka se je tudi po dru¬
gih deželah godila, po Francozkem, Angležkem
in Laškem. In ako ravno so jih sčasoma umi¬
rili in ukrotili, vendar je neki protiven in ver-
toglaven duh ljudem obvisel, po vseh žilah se
kuhalo in vrelo in mankalo le sape, ktera bi
iskro pod pepelom tlečo razpihala in v živi
plamen spravila. In tota sapa, ti vihar se je na
Nemškem vzdignil o začetku šestnajstega sto¬
letja, je čedalej bolj široko in z večo silo vlekel
in neizrečeno veliko zlega (hudega) načinil,

147

Jezero in jezero ljudi je od katolške v4re
odpadlo, ljudstvo zoper ljudstvo vstalo in sosed
na soseda planil; kervave vojske so se vnele,
strašne bitve in morije se storile in cele vesi in
mesta so z zemlje zginile. Znanosti in umetnosti
so bile zateptane, in narodi, ki so v omiki in
izobraženosti tako veselo napredovali, spet so
surovi in divji postali; posebno pa jela je v4ra
od tiste dobe vedno bolj pešati.

10 *

Šterta doba.

Dogodivščina novih časov kerščanstva.

Od Telike ločitve v zahodni cerkvi do naših dni
(od 1. 1517 po Kr.).

41. Luter in Aru (ji krivovercih

Mož, ki je nebrojno zmešnjav na svetu
načini!, in na milione ljudi v časno in večno
nesrečo pripravil, je bil Martin Luter, učitelj
modroznanstva v Vitenbergu na Nemškem. Bil
j e učen in prebrisane glave, pa še više napuhnjen
in vrele kervi. Leta 1517 se je s Dominikanci
zavolj krive rabe cerkvenih odpustkov prepirati
jel; zraven pa je on sam še huje zabredel, in od
dnč do dne v veče zmote zahajal, tako daje pola¬
goma vse krivovere starih časov pograbil in
zmašil v novo včro, ki se po njemLutranska
veli. Daritvo sv. maše, post, spoved, molitve za
mertve in še marskako pobožno navado je zaver-

149

gel; učil je, da včra sama človeka Opraviči in
zveliča, in dobrim delom vso veljavo odrekel.
Rimskega papeža je Antikrista imenoval in
njegovo cerkveno vino oblast popolnoma over-
g’el, redovnikom in redovnicam (nunam) že¬
nitve in možitve privolil, deželskim gospodam
pa in grajščakom pravico priznal, vse kar sa¬
mostani gleštajo, v posest vzeti in v svojo rabo
oberniti. S tem seje mnogim prikupil in ob krat¬
kem veliko drhal si pridobil; spačeni množici
namreč so njegovi mehki nauki zlo sprejetni
se zdeli in lakomnim knezom je samostansko
blago močno dišalo. Poslednič je obljubo de-
vištva prelomil, in, ako ravno duhoven in re¬
dovnik, v zakon stopil, in se oženil z neko
redovnico, kije  iz samostana ušla, in kteri
se je reklo Katra Bor. Luter se je ustil, da
svoj nauk iz svetega pisma zajema , ali ker
je sveto pismo le po svoji termasti glavi iz-
lagal, se je strašno zamotal in v svojih bese¬
dah ves navskriž bil; kar je jeden dan zago¬
varjal, je drugi dan že povegral Tako je
terdil, da človek nima proste volje, torej tudi
božjih zapoved ne more dopolniti, in se
hudega ne varvati; da greh človeka ne po¬
gubi, ako le terdno včro ima; in še več dru-
zega takega je kvasil,

Kakor je od jedne strani Luter, tako so
od druge drugi, in skorej še huje nad ka-
tolško cerkvo segali in ji veliko zalih vej od-

150

klestili. Na Švajcarskem je Urh C vi n gli
vpričnost Jezusa Kristusa v svetem resnem
telesu tajil, ter jih veliko pretental; še več pa
jih je za seboj potegnil JovanKalvin, kije
učil, da Bog nekoliko ljudi v večno pogubljenje
odmeni in za tega del njih serce okamni, da se
poboljšati ne morejo, in še mnogo drugih zmot je
zatrosil. Prekerstnikiso  terdili, da otroke
kerstitinipo svetem pismu, in se torej odi-aščeni
drugič kerstiti morajo ; tudi so hotli, naj bi ne
bilo lastnega premoženja ne gosposke na svetu,
marveč vse občno in jednako. Vsi ti krivoverci,
Cvingliani, Kalvinci inprekerstniki, so zlo gerdo
in divje ravnali; kar je Luter prizanesel, so toti
alioskvernili alirazdjali. Podobe JezusaKristusa
in njegovih svetnikov so razsekali in potolkli,
oltarje polomili, celo grobe in rake so razbili in
kosti in ostanke svetnikov z nogami poteptali ali
zažgali. In ako ravno so jeden čez drugega bili in
se strašno preklinjali, katoliško cerkvo pa so ven¬
dar vsi jednako sovražili in bi jo bili radi z zemlje
pregnali. In kakor ljulika večidel rajši raste
kakor pšenica, tako so tudi vse te krivovčre
čudovito poganjale. Bili so pa tudi krivoverci
zviti in prekanjeni in niso zanemarili nobenega
sredstva, ktero je v razširjavo njih zmot kaj
pripomoglo. Ustno in pismeno so se poganjali
sa pospeh svojega lažnjivega nauka, in kder
zlepa niso opravili, so pa shuda nagnali.

151

42. Tridentinski cerkveni zbor.

Katoličani so si veliko prizadevali in se tru¬
dili, da bi teh žalostnih razdertij enkrat ko¬
nec bil, da bi se ljud umiril in spet le jedna
~včra v zahodni Evropi bila. V raznih mestih
so z razkolniki včrske pogovore imeli, ter jim
prijenjali, kolikor je le mogoče bilo ; ali vse
zastonj. Luter v svojem sovražtvu do rim¬
skega papeža ni nobene mčre vedel in se ni
dal pogovoriti; marveč je le huje razsajal
in vedno vekše homatije narejal. Za tega del
so se leta 1545 na povabilo papeža Pavla  III.
katolški škofi in učitelji v mestu Trident  na
Tirolskem zbrali, so od jedne strani pravo
katolško včro poterdili, od druge pa vse te
nove krivovčre v pretres vzeli, ter jih obso¬
dili in terdovratne krivovčrce iz svoje občine
odločili kakor suhe veje zelenega drevesa. Ta
je tisti toliko sloveči tridentinski zbor,
kteri se tolikokrat v pridgah in keršcanskih
naukih v pričbo katolške včre imenuje; ta zbor
je katolški cerkvi novo lepoto dal in njeno
moč čudovito povekšal; vsi dobromisleči včr-
niki so se spetfirdneje svoje matere katolške
cerkve proprijeli in veliko zašlih se je k njej
povernilo. Tudi Luterane so povabili k triden¬
tinskemu sboru, da bi se bili prijazno pome¬
nili in ako mogoče, v včri zjedinili, ter so

152

ravno oni naj glasneje po cerkvenem zboru
vpili: ali kadar se je potem sešel, so  bili
polni izgovorov, in niso hotli dojti. Tako je ta
nesrečna ločitva še dalje terpela: in 6e je kra¬
ljestvo samo zoper sebe razdeljeno, govori
Jezus, bode razdjano, in hiša bo na hišo padla"
tako se je tudi zlasti na Nemškem žalostno
godilo.

43. Žalostni nastopki novih krivover.

Luter je zmirom inpovsod veliko od slobode
trobil, cesarja pa, škofe in deželske oblastnike
jako jako psoval ali gerdil; njegov malopridni
nauk je pa tudi malopriden sad obrodil. Kmeti
toliko lepega od slobode slišavši, so se kmalo
na noge postavili in strašen punt, ali černo
vojsko zaceli; v velikih trumah so se po deželah
razlili, ropali in požigali grajšcinein samostane,
in grozovito mučili i morili izmed duhovščine
in žlahtnikov vse, kteri so jim v roke prišli:
ali tudi njim je povračivna ura udarila. Veliko
jih je bilo v vojski pobitih, veliko jih je v
železju po ječah pomerlo, veliko v rabeljnovih
rokah življenje zgubilo in kakor zgodovina
pravi, više od sto jezer jih je bilo vseh vkupaj
pokončanih. Komaj pa so bile tote preku-
cije končane, so že druge nastopile, -— vnela
se je žalostna tridesetletna vojska, ktera
je zlasti nemške deržave od jednega kraja do

153

drugega strašno poteptala, ljutost in razujda¬
nost podredila in kerščansko obcut v mnogih
sercih popolnoma zadušila.

Ali ne samo pe nemških, marvefi tudi v
ostalih evropejskih deržavah so hude vojske
zavolj všre zahrule. Na Svajcarskem  je
Urh Cvingli kervavo bitvo zoper svoje lastne
rojake podkuril in z mečem v roki svojo dušo
izdihnil; tudi Kalvin in njegova stranka so se
velikih krivic, grozovitosti in razpertij okrivili.
Na Francozkem  so Kalvarji ali Hugenoti
kakor pravi divjaki razsajali in blizo dvajset
jezer katolškik cerkev razderli in raznesli:
v jedni sami pokrajni (Dofin4) so po spričbi
jednega njihovih pisateljev 256 duhovnikov in
112 redovnic umorili in devet sto vesi in mest
požgali. Ravno tako je moralo angležko
kraljestvo veliko prebaviti zavolj svojega od¬
stopa od katolške v4re Kralj Arh VIII., za¬
četnik tega odpada, je veliko blagih mož, so-
sebno duhovnih ob glavo djal, vse samostane po-
derl in njih blago in imetje v svoj žep vteknil.
Se grozoviteje je ravnala kraljica Elizabeta,
pod ktere vladarstvom je nesreča katolčanov
do vrha prikipela; homatije so se po njeni
Smerti še namnožile in kralj Dragotin  I.
(Karl) je moral cel6 na kervavem odru svojo
glavo zgubiti.

154

44. Razširjava katolške vere v -prej neznanih
krajih.

Kar je sveta mati katolška cerkva po kra¬
jih naše Evrope slabovernih otrok po kri-
vovčrah zgubila, jih je po drugih delih sveta
z verhano mčro dobila, in kar so Luter, Kal¬
vin in njih pajdaši vdrnih ji odvzeli, so iskreni
duhovni, kojim (kterim) se misionarji veli,
v Azii, Afriki in Ameriki ji obilno pridobili.
Kakor nekdaj apostoli so šli na vse kraje sveta
sv. evangelj oznanovaje in stotera sad je bil
plačilo njih dela in truda. Popisati vse, koliko
so terpeli in koliko prehodili, ni prostora ne
časa; samo od jednega izmed njih, sv. Fran¬
čiška Ksavera,  naj se kaj malega pove.
Ves vnet za spreobernitvo nevernikov in pogu¬
men, kakor nekdaj sv. Pavel, je široko morje
preveslal in srečno v izhodno Indijo došel. Po
ulicah mesta Goa je vsako jutro z zvončkom
žvenkljal in s tem otroke k sebi privabil. Otroci
so kmalo veselje dobili do prijaznega moža in
ga pazno poslušali, ke jim je toliko lepo od
ljubega Jezusa pripovedovati znal, in domu
prispevši in povedavši, kaj so slišali, so odra-
šcenim serca vneli, da so tudi oni hodili po¬
slušat svetega moža. In Bog je blagoslovil vi-
doma vse njegove stopinje. Neutrujen je hodil
od sela do sela, od otoka do otoka, je Indio

155

in Japan in mnogo drugih kraljestev prehodil,
je štirdeset jezer maiiških podob z lastno roko
razdrobil in nad jeden milion ljudi s kerstno
vodo oblil, kaj, on sam pravi, da je samo je¬
den dan deset jezer nevernikov kerstil; zato
se po vsej pravici apostol Indije  zove.

Po njegovi smerti so pa drugi nastopili in
zmirom več polja s semenom božje besede ob-
sejali; cel6 po velikej Kitajski deržavi, kamor
do tistih mal še nihče iz naših krajev došel
ni, je katolška včra zlo lepe mladike gnati je¬
la. In da malikovavci niso samo na videz, ka¬
kor sovražniki keršcanstva zabavljajo, temveč
resnično spreobačali se, to nam priča njih sta¬
novitnost v včri ob času, kadar je po japanskih
otokih hudo preganjanje kristianov vstalo, ter
jih veliko sto jezer za svojo včro umerlo in
neznane, neizrečene muke terpelo. Radi ka¬
kor na svate so hodili na kervavi oder; mladi
fanti in dekleta, rahli sčrci in žlahtne gospe
voljno in veselo poldgali svoje glave pod rabelj-
novo sekiro. In žalibože, da noter do zdaj v
tistih krajih niso henjali kristianov preganjati!

Ravno tdko prijazno se je po Ameriki,
ktero je Krištof Kolumb  1. 1492 najdel.
luč kerščanske včre zasvetila, in gnusobi in ne¬
sramnosti malikovanja konec storila.Amerikani,
posebno pa M e hi kani  so bili hudi maliko¬
vavci. Po dvajest jezer mladenčev in dekličev
so poklali vsako leto svojemu gerdemu maliku,

156

ki so mu rekli  Biclibucli, in ako niso na
vojski sovražnikov dovolj nalovili, so svoje
lastne otroke v žertovanje dali, ter meso daro¬
vanih ljudi povžili. Jezik ne dopovd, koliko
so ubogi misionarji pri njih terpeli, koliko
nevaršČin, glada in žeje prebavili, in vendar so
vse zapreke srečno premagali, divja ljudstva
omikali in luč svete vdre v njih temnem sercu
prižgali, čudno dobrega in lepega pa so storili
v neki pokrajini južne Amerike, Paragvaj
imenovani, kder so iz žalostne goščave blago-
nosni raj, in iz ljutih pesjanov krotke in po¬
štene kristijane naredili. Vem, da bi radi vedeli
imena vsaj nekterih izmed njih in da vam
bodem ustregel, ako vam nekoličko od njih
povdm.

45. Naj imenitnejsi možje v tej dobi.

Blagi možje, kteri so se neutrudno za
razširjavo katolške vdre poganjali in dostikrat s
svojo lastno kervjo malikovavsko zemljo po¬
lili, bili so večidel redovniki ali mnihi. Fran¬
čišek Ksaver in ostali, ki so po Kitajskem in
Japanskem pravo vero razširjali, so bili J e-
zuiti,  in ni še bilo cerkvenega reda na
svetu, kateri bi si bil tolike zasluge za ka-
tolško vdro pridobil, ter jo bi bil močneje
napadom krivovercev branil, kakor Je-

157

zuitanski red, kojega utemelitelj je bil sv.
Ignaci Lojola, 1. 1491 na Španskem rojen.
Nasproti pa tudi ne morem zamolčati, da no¬
beden red ni toliko protivnikov imel, kakor
ravno red Jezuitov. Sovražili, čertili, prega¬
njali in cel6 morili so njegove tovarše, ter jih
sovražijo, eerte, preganjajo in morč do da¬
našnjega dnč.

Pa še drugi redi so v tej dobi vstali in
zacelili rane, katere so Luter in ostali (drugi-
krivovčrci katolški veri vsekali. Frančiš¬
kani in Kapucinarji, kterih duhovni oče je
bil sv. Frančišek iz Asisia, so bili dobri du¬
hovni pastirji in pri ljudeh jako čislani
zavolj njih svete pobožnosti in ojstre spokor-
nosti. Pi ar is ti so se po šolah in uČeliščih z
otroci in mladenči pečali, miloserčni bratje
so bili bolnikom (betežnim) v postrežbo;
drugi spet so druga opravila imeli. — Tudi
ženski spol ni zaostal, temoč si mnoge in
razne samostane napravil. Uršulinarce,
ktere se s podukom dekličev trudijo, še zdaj
po naših krajih naj več samostanov imajo,
kakor v Ljubljani, Loki, Gradcu, Gorici i t. d.
Filizabetinarce strežejo bolnim, Karmeli-
tarce so v premišljevavnem življenju svoj po¬
klic imele in milost božjo prosile za deželo
in ljudi.

Posebnega omčna vredna pa je množica
mož in žen, ki so jo, kar včro in krepost za-

158

deva, za igled postavili vsem bodočim časom.
Sv. Karl Boromej, kardinal in nadškof
v Milanu (um. 1.1584) je v ljubezni do bližnega
naj višo stopinjo dosegel. Ob času kužne
bolezni je kakor angel pomoč in tolažbo po
mestu nosil, po bolnišnicah, kder je smert ne¬
milo kosila, bolnikom stregel, in vse, kar je
svojega imel, denar in blago, celč svojo
posteljo in življenje svojim siromakom v
žertvo dal.

Sv. Franc Salezi, škof Grenevski na
Svajcarskem (um. 1.1622), je po svoji ljubez-
njivi krotkosti okoli 72.000 krivovercev zopet
katolški cerkvi pridružil. — Sv. Vincenci
P avl a n (um. 1. 1660) je vse svoje žive dni
ubogim in betežnim v postrežbo bil, in si
veliko veliko prizadel, da bi njih žalostni stan
polajšal.

Vpeljal je družbo mašnikov, ki so ne¬
vedne kmetovavce podučevali, in družbo za
popravo galijotov (galernih sužnih); utemeljil
posebne hiše, v kterih so se sirote in najdeni
otroci odgajali, in kar je črez vse važno, po
njem so osnovane miloserčne sestre,
kterih slava še zmirom raste po mestih in
deželah. Na Nemškem si je naj veče zasluge
za katolško včro sv. mož Jesuit Kanizij
pridobil. Kakor močen zid se je napadom
krivovercev ustavil, in z besedo in s spisi se
z njimi boril; zložil je katekizem, ki se še

159

zdaj po šolah rabi, in vpeljal mnogo učilišč
in drugih občno koristnih) naprav. Na Kranj¬
skem so bili ljubljanski škof, Tomaž Kren,
na JKoroškem labudski škof, Juri Stobev,
na Stajarskem pa sekovški škof, Martin Bre-
ner, naj pogumnejši zavetniki katolške včre,
in so uspehe Luteranov s krepko roko
zajezili.

Naj se zapomnijo tu še nektera možka
in ženska imena šestnajstega in sedemnaj¬
stega stoletja, ktera so katolški cerkvi na vse
veke v kinč in lepoto; kakor: sv. Joan od
Boga, Joan od križa, Filip Nčri, Pe¬
ter iz Alkantare, Jožef Kalazanc, Jo¬
žef Kupertin, Franc Borgia, Pij V.,
Fidel iz Sigmaringa, Alojz Goncaga,
Stanislav Kostka in še mnogo drugih.
Izmed ženskega spola pa: sv. Terezia,
Roza Limanska, Angela iz Brešje, Mag¬
dalena od Pacis, Frančiška iz Santala
i t. d. V osemnajstem stoletju sosebno imenit
je bil sveti škof Alfonz Liguori  (um. 1.
1787), ki je mnogo lepih knjig spisal, in ute¬
meljil družbo mašnikov, kterim se Liguorjanari
aliRedemtoristi  pravi.— Vsi toti svetniki
in svetnice božje so bili človeškega rodu naj
boljši prijatli, naj vekši dobrotniki. Otroke so
v božjem strahu in božjem nauku lepo učili;
mladenče in dekleta k pobožnosti vnemali in
jim skerb za nedolžnost in čistobo serca go-

160

reče priporočali, serce pa k srečni smerti
pripravljali. Bolnike po bolnišnicah, jetnike po
ječali so pridno obiskovali in njih žalostne
duše s tolažbo podpčrali. Mirni in krotki niso
nobenemu krivice storili, nobenega raznašali;
temoč od vsakega dobro mislili in mu vse
dobro želeli. Sami za se pa so silno ojstro
živeli, malo jedli, malo spali, veliko molili,
in žive priče bili, da duh ljubezni, duh poniž¬
nosti in lastnega zatajevanja ni še zginil iz
katolške cerkve, kakor veliko nasprotnikov
na vsa usta trobi.

46 Razširjava nove nevere in zatiranje katolške
cerkve. Razne prekucije v deželskih zadevah.

Luteranska krivovčra ni bila od Boga,
in kar od človeka pride, obstanka nima; zato
je tudi ona razpadati jela in mnogostrano
se razklala. Tako so prekerstniki, pres-
biterani,kvekeri, metodisti,moravski
brat  j e in drugi krivoverci scer vsi na njenem
deblu izrastli, vendar so bili med seboj
razcepljeni in v svojem nauku j eden drugemu
dostikrat ravno nasproti, ter so če dalje v
vekše zmote zahajali.

Nekteri izmed njih, zlasti na Angležkem
in Francozkem, so sčasoma celč vso včro

161

zgubili in v hudobi svojega serca tako globoko
se pogreznili, da so strašno zarotbo storili in
prav peklenski sklep naredili, kerščansko včro
popolnoma zrušiti in zatreti. Iz tega namena
so spisali mnogo zapeljivih knjig, v kterih so
norce brili iz vsega, kar je človeku svetega
in kar k sramožlivosti gre; so oponašali in
zasmehovali rimskega papeža, duhovščino in
cerkvene obrede, ter očevidno priporočali
nesramnost in razujzdanost. In kar je res, to se
ne sme tajiti, znali so pisati kaj lepo, mično
in bistroumno, zato pa je vse, visoko in nizko,
po njih bukvah in pismih hrepenelo, jih z
velikim poželenjem čitalo in se ponevedoma
njih strupenega duha — duha brezbožnosti
naserkalo. — Potem pa, ko jim je njih početje
tako dobro zvedlo, so še bolj čversto na noge
stopili, in jeli brez plahote svoje černo delo
izpolnovati. Dobro vedč, da kdor hoče Čredo
razkropiti, mora poprej pastirja mahniti, so
tudi oni naj prej duhovščine se lotili. Proti
koncu osemnajstega stoletja so na Francozkem
strašne prekucije vstale, so duhovnom vsa njih
zemljišča s silo vzeli in poprodali, redovnike
in redovnice iž njih mirnih izbic izgnali, njih
svete obljube razrušili, in njih samostane in
cerkve obropali in razdjali. Koliko duhovnov
so pobili, koliko v vodi potopili, in koliko iz
dežele zapodili, t.o vč Bog sam! Le v mestu
Nantes  so jih sedem sto in šestdeset vgono-

KerŠčanski nauk (okrajš.). 1 [

162

bili. Naj se je duhovnik le prikazal v mašnem
oblačilu, gotova smert je bila njegov del, in
za glavo je šlo vsakemu, kteri bi ga bil pod
streho vzel. Nedelje in svetke praznovati je
bilo ojstro prepovedano, sv. mašo služiti ali
slišati s smertjo kaznovano; z jedno besedo,
vse kar je kerščanskega bilo ali k službi božjej
spadalo,bilo je zaterto in vničeno.CčloBoga,pra¬
vega, živega Boga, kije vse stvaril, vse hrani
in vlada, so prederzno zavergli, in namesto Njega
pamet  za boginjo postavili,so neko nesramnico
prav gizdavo okinceno z veliko slovesnostjo v
prejšnjo stolno cerkvo Matere božje v Parizu na
ramah nesli, in jo na veliki oltar na mesto britke
podobe križanega Jezusa postavili, nji v čast
pesme peli in kadilo žgali.

Kder pa enkrat luč prave vere ugasne,
ondi tudi prava sreča, blagostan in veselje
mine, kakor se je na Francozkem zgodilo.
Ni bilo več miru ne varnosti, ne prijateljstva
ne zvestobe; brat seje  bal brata, oče svojemu
lastnemu otroku ni zaupal, cel6 kraljevi sčdež
so prekucnili in raztrupali. Bili so strašni
Časi, kakoršnih ni zapisanih v zgodovinskih
bukvah, ter so kakor smertna senca nad dve
leti zalo francozko zemljo temnili in divjačili.
Pobožni in dobrohotni, pa le premehki kralj
Ljudevit  XVL je pod rabeljnovo sekiro
glavo zgubil (1. 1793) in za njim tudi njego¬
va žena in sestra. Kakor voda po potokih je

163

tekla kerv po mestih in vesčh, in niso priza¬
nesli ne starosti ne spolu. V Bretanji so pet
sto otrok, kojih (kterih) naj starejši je štirnajst
let imel, postrelili, zato ker so njih očetje
Bogu in kralju zvesti ostali, in nekteri so
zračunali, da vseh v tej strahoviti dobi pomor¬
jenih skupaj je bilo blizo dva miliona. In kaj
mislite, zakaj so ti kervoloki (med kterimi
naj divjiši je bil Robespier) vso to nesrečo,
grozo in žalost napravili! — Kakor oni sami
pravijo, zato, da bi ljudi osrečili in njih korist
povekšali! Ko so duhovne preganjali in včro
zaterali, so rekli: ljudstvo se mora omikati
in očistiti svojih vraž in praznih včr. Ko so
morili in nedolžno kčrv prelivdli, so djali: vse
ima prosto in jednako biti. Znali so lepo
govoriti, res je, pa pod njih jezikom je bil
nevaren strup, in joj in gorjč vsakemu, kteri
takim sleparjem v pest pride! — Zadnič pa,
ko so vidiii, da njih hudičeva setva tako močno
plodi, so se hudobneži sami zbali in za svoje
živienje tresti jeli, in da bi brezpostavnost
vsaj nekoliko zajezili, so dali slovesno ozna¬
niti, da mora ljudstvo spet v Boga in ne-
umerljivost človeške duše včrovati. Leta 1799
je Napoleon  višjo oblast prevzel; bil je
mož orjaškega uma in nenavadne zmožnosti,
vendar ljudstva brez vdre vladati šeni  upal:
zatega del je cerkve zopet odperl, je očitno
službo božjo zopet vpeljal in z rimskim pa-

11 *

164

pežem zastran cerkvenih zadev slovesno se
pogodil. Ali ta lepa zastopnost med njima
ni dolgo terpela. Napoleon prevelike sreče
pijan, je na svoje obljube pozabil, je zmirom
dalej segal in terjal marsikaj, kar mu pogla¬
var cerkve nikakor dovoliti ni mogel. Konec
razpertije je bil, da je francozka armada
mesto Rim obsedla in so papeža Pij a VII.
kakor razbojnika vjeli, ter odpeljali (1. 1809).
Ali Jezus Kristus, kateri je svojo cerkvo na
skalo zidal in ji obljubil, da je nobena so¬
vražna moč premogla ne bode, je tudi v tej
stiski ni pozabil. Kakor visoko se je vzdignil
Napoleon v svoji moči in ponositosti, tako
globoko je padel. Njegova hrabra vojska je
na Rusovskem zmerznila, in slednič on sam
vjet in na dalni otok sv. Helene odpeljan bil:
papež Pij VII. pa je z veliko slavo v svoje
mesto Rim nazaj prišel (1. 1814). Njegovi
nasledniki na stolu sv. Petra so bili: LeoXH.,
Pij VIH., Grregor XVI., in od sedemnaj¬
stega rožnika 1. 1848 Pij IX., ki do zdaj
kerščansko katolško cerkvo vlada, in je v
versti papežev od svetega Petra sem dve sto
devet in petdeseti.

165

47. Obudi tva boljšega duha med katolčani in nada
boljših časov katolške cerkve.

Po francozki prekuciji, ki je cerkvo,
deržave in narode ubožala in na milione ljudi
podavila, je hotla previnost božja ljudstvo
posvariti in prepričati, kam pride, kdor Boga
zapusti in od prave vere odstopi. Veliko sicer
se jih je spametvalo, ko so vidili strašno
globino, v ktero odstop od Boga in vdre pelja;
ali joj! veliko pa tudi je slepih ostalo in
svarjenja božjega ni porajtati hotlo; zatega-
voljo so se krivi in zapeljivi nauki francozkili
brezbožnikov tudi po ostalih (drugih) deželah
razlili. Tudi po ostalih deželah so mnogo
lepih in občno koristnih naprdv razrušili,
mnogo opatij in samostanov odpravili, bra¬
tovščine in vsa pobožna družtva povegrali, in
kderkoli so mogli, cerkvo in njeno oblast in
njene pravice podkopali: nevere pa in njen
kačji nauk so razširjali, živo priporočali in
sosebno med šolsko mladost z obema rokama
trosili. Pri vsem tem pa vendar Bog svoje
vsemogočne roke cerkvi ni odtegnil, nego,
(ampak)varovaljo kakor svojo ljubljeno nevesto,
krepko podpčral v raznih nevarnostih in zravno
še visoko poveličal z mnogimi čudeži.Postavimo*

166

kako čudna j e bila spreobernitva JudaRatis-
b on  a!  Koliko bolnikov je čudovito ozdravelo
1. 1844. v mestu Tri er, kder je sveta suk¬
nja našega Zveličarja v počeščenje izpostavljena
bila! In v naših dneh kako čudo se je godi¬
lo v laškem mestu Rimini!

Brez vse dvombe pa naj veči čudež;
kojega nobeden tajiti ne more, je vedno in
zmirom nagliše razširjanje svetekatolške vdre po
vseh delih sveta, dasiravano je povsod mnogo-
brojnih zavdr. Posebno veselo v severni
Ameriki  vdra napreduje. V Združenih
deržavah  samo so v manj kot petdesetih letih
nad šest in dvajset škofij utemeljili, in zravno
še veliko mndžino cerkev, duhovšnic, samosta¬
nov in drugih naredeb pobožnosti naredili.
Na Kitajskem  se spreobernitve od dnd do
dnd množijo, in akoravno ondot kristjane pogo¬
sto še preganjajo in morijo, njih število
vendar zmirom raste. Tudi v Afriki  se kaže,
da boljši časi nastopajo, kajti v sredino Afrike
se je 1. 1851 več duhovnov, rojenih Sloven¬
cev, podalo, černim zamorcem sv. evangelj ozna-
novat. Na Angležkemkatolške  cerkve stavi-
jo, samostane zidajo, in ljudje prestopajo v ka-
tolško vdro tako obilo, da se jih veliko nadja,
da ne bode dolgo, ko bo celo angležko kralje¬
stvo katolško. Ali kaj! saj je tudi pri
nas v a v s t r i a n sk em|cesarstvu od nekoliko
let sem marskaka reč na boljše se obernila. P o-

167

stavili so mnogo samostanov,v kterih nedolžnost
zavetje, spokornost mir svoje vesti, bolnik po¬
strežbo in starost oskerbljenje najde. Začele
so se bratovščine sv.Leopolda,presladkega
serca Jezusovega, živega roženkran-
ca in serca Marijinega  za spreobernitvo
grešnikov. Fare so se skoro povsod za božjo
čast oživele, svoje cerkve olepšale, in tu in tam
si glasne in prijetno vbrane zvonove omislile.
Nove šole so se osnovale, sveti zakramenti se
prejemajo bolj pogosto in čedalje bolj na dan
stopa spoznatva, da le v katolški cerkvi se
najde pravi mir, zloga in večno življenje. —
Posebnega spomina vredna sta cesarska
ukaza  od 18. in 23. mal. travna leta 1850,
ktera oproščenje katolške cerkve slovesno iz-
rekujeta in katoličane po vesvoljnem svetu z ve¬
selim upanjem navdajata.

Res je scer, da seje  vmes tudi marsikaj ža¬
lostnega prigodilo, sosebno leta 1848, ker so
duhovščino in pobožnost preganjali; res je, da
je veliko kristianov, ki so zlo nemarni in brez
skerbi za izveličanje svoje duše, in le svet in
posvetno veselje ljubijo, cel6 nove krivovčre,
kakor Rongeansko, so izkovali. Ali vse to nas ne
smč motiti, temveč v včri še bolj poterditi; zakaj
v sv. pismu čitamo : d a vsi, k oj i h o če j o po¬
božno živeti v Kristusu Jezusu, mo¬
rajo preganjanje terpeti;  in čitamo, da
bode enkrat velik odpad od Boga in

168

Kristusa. Vsak tedaj naj gleda in čuje, da
se zapeljati ne da, temoc da zvest ostane in
venec življenja prejme. (Skrivno razod. 2, 10-)

48. Zagovor.

Zgodovina naše svete včre nam kaže na
vsakem listu, kako dober in vsmiljen, pa tudi
kako svet in pravičen je Bog. Razjasnuje nam,
kako čudno in modro je Bog človeški rod vodil
že v stari zavezi, od našega prededa Adama
noter do prihoda našega Gospoda in Izveli-
čarja Jezusa Kristusa : še lepše pa nam pri¬
poveduje od nove zaveze, kako je Jezus Kri¬
stus cerkvo utemeljil, kako so jo apostoli in
njili nastopniki po vesvoljnem svetu razširili in
kako zalo raste skoz vse veke noter do sedaj-
nega papeža Pija IX. Kdor ima zdrave oči,
lehko vidi, da veličastna in polna blagosti je
naša sveta včra; in sledna verstica vam veli,
da ne človek, ne angel, ampak Bog sam more
ljudem tako vero dati.

1) Včra, ktero mi spoznamo, ni od ljudi
zmišljena, marveč od Boga  izvira. V stari
zavezi jo je Bog po prerokih razglasil, v novi pa
njegov edini Sin Jezus Kristus oznanoval in
poterdil z nebrojnimi čudeži, naj več pa s
svojim vstajenjem od mertvih. Od Boga so njeni

169

nauki, in kdor jih zaničuje ali zaverže, sam
sebe vekomaj zaverže.

2) Naša vdra ni od danes ali včeraj, nima
kakih sto let, kakor krivovdra Luteranov, Kal-
vincev in drugih, ampak prav za prav seže do
začetka sveta.  Njeno pervo zerno je bilo
v paradižu vsajeno, kder je Bog' človeku, po¬
tem ko je greh storil, Odrešenika obljubil; in
cela stara zaveza z vsemi svojimi darmi, opravi¬
li in šegami je bila le predpodoba nove zaveze
in kar v stari pomankuje, to nova dopolnuje.

3) Dasiravno pa zgodovina naše svete
vdre blizo šest jezer let obseže, ima vendar to¬
liko neoporekljivibispričeb in imenitnih dogodeb,
da nihče, ako nima skaljenega uma,, nad njeno
istino ali resnico dvomiti ne more; in kar
bukve sv. pisma važnejšega kaj povejo, kakor
od greha pervega Človeka,od obljube
o dre senika,o d vesolnega potopa  it.d.
to vse tudi gerški in rimski zgodopisci poter-
jujejo. Nobeden narod nima zgodovine tako
globoko utemeljene, kakor jo ima kerščanska
včra. Vse rodovine od Adama do Kristusa so
nam na tanko znane in vse cerkvene pogla¬
varje od sv. Petra do sedajnega papeža lehko
po imenu povemo. Kako čudno lepo se vse
versti! kako premodro je vse vpeljano!

4) Cel6 Judje, ki so kristianom naj ter-
dogldvnejŠi nasprotniki, pričajo, akoravno
nehotoma, resnico in božji izvir naše

170

svete včre. V svojih svetih bukvah namreč
zlo skerbljivo ohranuj ej o celo zgodovino in vse
prerokbe stare zaveze, na koje se mi nasla¬
njamo, tako da nihče oponesti ne mora, ka¬
kor bi kristiani bili kaj popačili ali vrinili.

5) Tudi tega nihče tajiti ne more, da le s
posebno pomočjo in milostjo božjo  je
kerščanska včra črez celi svet se razširiti
mogla. Apostoli namreč, ki so jo oznanovali,
so bili nizkega rodu, ubogi in nepoznani, si
niso nikoli po šolah glave belili in nikjer prid-
govati vadili. Včra, ktero so učili, in ktera le
pokoro, ponižnost in lastno zatajevanje hvali in
priporoča, vse sovražtvo pa, poželjivost mesa
in lakomnost časti in blaga čerti in prepoveduje,
samoopašnim hajdom dopasti ni mogla: zatorej
so se bogatini in veljaki na uboge ribiče za¬
ničljivo ozerali, modrijani in učeni zasmehovali
jih, in vladarji in oblastniki z mečem in ognjem
preganjali. Pri vsem tem so pa ubogi ribiči
vendar le zmagali in 'Jezusov nauk po celem
svetu razširili, in scer tako naglo razširili, da
je smel sv. Justin kmalo po smerti apostolov
vpričo vseh ljudi pisati: „Ni znanega naroda, ne
med divjaki ne Grerki, kder bi se v imenu kri¬
žanega Jezusa molitve in zahvale Bogu Očetu
inStvarniku vesvoljnega sveta ne opravljale. “—
Kdo drugi, kakor vsemogočni Bog je mogel
to čudo storiti? A k o ne verjamemo, da so
se čudeži godili,  veli sv. Augustin,

171

je to naj veči čudež, daje vesvoljni
svet brez čudežev včroval.

6) Ali ne samo utemeljena na čudeže je
kerščanska katolška cerkva, nego (ampak) tudi
to je veliko čudo vsemogočnosti božje, da se v
toliko stiskah vedno ohrani  in ne zatre.
Kraljestva in cesarstva se razsipljejo;Kristuso¬
vo kraljestvo samo vse prebije in vedno raste:
ako v jednem delu sveta omahuje, se pa zato
v drugem še bolj razširja. — Z nebrojnimi
sovražniki je bilo od zibele svoje obdano,
strašno so nad njim razsajali in mu pi-otili: ker¬
ščanska cerkva nima nobene vojske,dabi se bra¬
nila napadov, nobenega meča,da bi se hudej sili
ustavila; 1 — ko bi jo božja roka ne podpčrala in
Njegova moč ne deržala, že zdavnej bi bila
zaterta in vničena.

7) Še krasnejša se nam vidi kerščanska
cerkva, ako se ozremo na radostni  sad  in
neizrečeni blago  slo  v, kterega vun in vun po
zemlji deli in ljudem daruje. Kderkoli se njena
prijazna luč posveti, ondi divjost beži in omika
sledi. Ona je povzdignila kmetijstvo in teržtvo,
je obudila umetnost in znanost, ter prepove¬
dala sužnost in žertve ljudi. Ona nam v ža¬
losti, v bolezni in siromaštvu solze otera in je
naša posledna palica v neznano večnost. Ob
kratkem: kerščanska včra je v resnici drevo
življenja,  ktero je Bog v paradižu vsadil,
da bi vsi ljudje v njegovi senci mirno poči-

vali in se poživili od njegovega žlahtnega
sada.

Kam, v kak nesrečen prepad pride narod,
ki kerščansko katolško včro zapusti, zgodo¬
vina vseh časov veliko žalostnega zaznamva-
nega ima. Tam v Afriki, kder so nekdaj
sloveče cerkve v Kartagini in Alesandri bile;
tam v Azii — v Antiohii, v Efezu, kder sta
sv. Jovan in Ignaci učila, in je keršcanska vera
v najlepšem cvetju bila, zdaj hajdi, Turki, go¬
spodarijo, in namesto sv. križa nad cerkvami
se le polmesec lesketa. In kako grenki sad
zori zlasti po nemških deželah, ktere so od
prave vdre odpadle, vsi dobro vemo. Ako se
pa drevo po sadu pozna, kakor Jezus veli,
mora vsak, kdor nima predsodkov, spoznati,
da keršcanska vera, ki je toliko blagonosna,
od Boga izvira; nevčra in krivovčra pa, ki
tako gorjup sad rodi, od hudega, ki ljubko
med pšenico seje.

8) Na vse zadnje pa, ako se povzame
in prevdari, kar je bilo do zdaj rečenega,
jasno se vidi, da cerkva, ktera toliko neizreklji¬
vega dobrega za Časnost in večnost rodi in
ljudem daje, ktero je Bog sam na čudeže ute'
meljil in vun in vun s čudeži poveličuje, ne
more nobena druga biti, kakor rimsko-ka-
tolška  cerkva.

Ona in nobena druga je tisto žlahtno n e-
beško drevo,  gorčičnemu zernu podobno,

173

ktero je Jezus v naše izveličanje vsadil; ona
je tisti zali vinograd,  kterega je Jezus za¬
sadil, in ga škofi in ostali mašniki pod vladar-
stvom rimskega papeža obdelujejo. Sam sveti
Duh  ga poliva s svojimi milostimiin ogreva s
svojo nebeško lučjo. — Vse druge vdre pa,
kolikor jih je na svetu, naj že bodo Lutranske,
Kalvinske,novokatoličanske ali kake druge, so
nape ne vre, v kterih ni izveličanja; so suhe
veje, ki ne rodd dobrega sadu; so votli vodnja¬
ki, v kterih v naj vedi sili vode ni. Vsak sa¬
dež,  veli Jezus, kterega ni moj nebeški
Ode vsadil, bo izruvan;  tako tudi krivo-
vdre nobenega obstanka nimajo—zrastejo, se
razšopirijo in — usahnejo. Sama  keršdanska
katolška cerkva v d komaj  ostane; ona se ne
postara, ne obledi, marveč je zmirom lepa,
neomadeževana in polna veličastva; zakaj ona
ima obljubo Gospodovo: Nato skalo bom
sezidal svojo cerkvo, in vrata pe¬
klenska je ne bodo zmagala.—Glejte!
jaz sem pri vas vse dni do konca
sveta.  (Mat. 16, 18.)

Zapopadek

Uvod.

1. Poglavje.

Strana

Od vere ..  4

I. Razdelek. Kaj je katolška vdra ....  —

II. Razdelek. Od dvnanajstih Členov vere ... 9

II. Poglavje.

Od upanja.. 22

I. Razdelek. Kaj je kerščansko upanje . —

II. R a z d e 1 e k. Od molitve.23

III. Poglavje.

Od ljubezni •    30

I. Razdelek. Kaj je kersCanska ljubezen ... —

II. Razdelek, Od deset božjih zapovedi sploh ■ • 31

III. Razdelek. Od deset božjih zapovedi posebej . 33

IV. Razdelek. Od cerkveni zapovedi sploh . . 41

V. Razdelek. Od cerkvenih zapovedi posebej • - 42

IV. Poglavje.

Od svetih sakramentov <.49

I. Razdelek. Od svetih sakramentov sploh • . —

II. Razdelek. Od svetih sakramentov posebej • • 50

V. Poglavj«.

Od keršžanske pravice ..79

P e r v i del keršCanske pravice:

Varvaj se hudega —

Drugi del keršCanske pravice:

Stori dobro.. 82

Pristave!*.

Od žtirih poslednih reži

90

Per»» dob«.

Dogodivščina starih časov.

Od začetka sveta do Kristusa (od 1. 4000 pr. Kr.
do njegovega rojstva.)

Druga doba.

Dogodivščina Jezusa Kristusa in pervih zlatih
časov njegove vdre (od 1. 1. do 312 po Kr.). .

Rojstvo in mladost Jezusa.110

Jezusa kerst, post in uk. Zvolitva apostolov • . 112

Jezusovi čudeži 113

Zadnja večerja  114

Jezusovo terpljenje ia smert . 115

Jezusovo vstajenje in njegov vnebohod • ■ • 118

Prihod sv.' Duha .   119

Razširjava in preganjanje vdre med Judi . • - 120

Razdjanje Jeruzalema. Razširjava in preganjanje
vdre med neverniki .-•.•••  122

Življenje tedajnih kristjanov • • • * 125

Zmaga kerščanstva • .126

Tretja doba,

Dogodivščina srečnih časov kerščanstva.

Od cesarja Konstantina do velike ločitve v zahc
cerkvi (1. 312—1517 po Kr.).

Sti

2J. Mirni časi kerščanske vere ......

30. Krive vere in razkolnosti v vdri ■

31. Vesvoljni cerkveni zbori ' ..

32. Cerkveni učitelji in sveti očetje ■

33. Puščavniki in menihi ..

34. Selitya narodov ........

35. Začetek in razširjava kerščanske vere med Nemci

in Slovenci .

36. Korist in velika sreča kerščanstva

37. Odpad izhodne ali gerške cerkve od rimsko-
— Muhamed ......

38. Križanske vojske.

39. Lepi časi katolške cerkve .....

40. Mnoge razpertije.

v

Sterta doba.

Dogodivščina novih časov kerščanstva.

Od velike ločitve v zahodni cerkvi do naših
dni (od 1. 1517. po Kr.).

41. Luter in drugi krivoverci 143

42. Tridentinski cerkveni zbor • • i 51

43. Žalostni nastopki novih krivovdr . 152

44. Razširava katolške vdre v prej neznanih krajih ■ 154

45. Naj imenitnejši možje v tej dobi • 156

46. Razširjava nove nevere, in zatiranje katolške cerkve.

Razne prekucije v deželskih zadevah • • • 160

47. Obuditva boljšega duha med katolčani in nada bolj¬
ših časov katolške cerkve *...••  165

48. Zagovor 168

Natisnil Karel  Gth-sjšek asi  Dunaji.