Ti hoj a Ti aH ¡■r-Lrtek in vrl i.i g pOittuiio vreii i a v Mariboru f poidjanjero tin dom na celo leto . s fl. r pol leta , lii.iOJf. • % - ■ — A- 80 k. Brc» pnniljanja uti dntu r 4 ep] t * loto , 3 fl. fiDlc. , pil leto , 1 H. 110 k. - , . -1MI. PoWmesui listi a i; Jobijg pri kujigant Novaku ni v c 3 L k e ril trjju z ft ~> k. SLOVENSKI Jiaroinino ip/ojima vretl-Tiiitva v Maribora. Rokopisi to rc vračaj n, neplačani listi ne prijemijo. Poilntivcn list za slovensko ljudstvo. „Toduk t go*jiodfirii(v!t bogati deitlo." ibwmnila fe prijemajo, plaiia ?.ft vrnticn ja 10 k. in m ktilek 30 k. Siv. 2. V Mariboru januarja Tečaj II. Slovenci ! Pregovor veli: v tniitiu je treba po dvakrat povedati; mi pa smo žalibog prepričani, da v naši državi, imenovani pravno-ustnni, hote si pridobiti in priboriti, kar nas ide po Boga in zakonu, treba je ¡¡e oglasiti loliknkrati, kolikor je bir raznih mrzHe; bi li molčali, podobo bi imeli mutastega psa, ki ni za drugo, nego da se ukresne, ali državnih poslancev iz Slovenskega, kteri malo ovajajo o našili zahtevali. *) Nas Slovencev je okoli poldrugi raiijoa, in naša liivališč-i na Prek na ura ke m, t. j. onkraj More v ogrski kraljevini ogrski Slovenci, tlačeni od nepravičnih Madjarjev, ktcri po svojem naroduopoJiliškeai načel n dragim narodom ca Ogrskem pravični biti ne morejo, ker inači jo pre čaka velika smrt ; na malem Št irske m, kder nas po vsi mogočnosti požirajo Nemci in zreli pomagajo nemškiitarji pod imenom neke akasiomike nemfike; na Koroškem, kder bode za na Se sosede fežko rešitve, razve ako se razmere srečno okre-nejo in vsemodra previdnost pomore; na K r anjske m, kder so Se naj povoljnejie nerodne razmere, in na Pri morju, koder strašno pritiska laški ¿ivclj na So narodnost p" dopuS-čenjn bečke vlade, toda naj dobro pazi vlada mnogokrat zastonj opominjana, da sc krvavo in smrtno no znskali svojim krivini postopanjem za obstanek avstrijske države; Avstrija nsehue brez morja. Vedeli je tudi treba vsakemu Složen en, da imamo veliko število bratov pod avstrijskim žezlom : Hrvate in Srbe, Slovake, Celic, Poljake, kteri poslednji žalibog krivim potenj gazit0 i« tavajo; vsa Avstrija ileje 18 mil)onov Slovanov, Knši bralje živijo tudi i zvrni našo države, in sicer pori turškim jarmom okoli 6 miljouov, in naj veče Število v velikanski državi ruski, kder solnce nikoli ne zajde, prek 60 miljonov. Vseh Slovanov v Evropi je So milj od o v iste krvi, z istimi nnlognmi; res ogromna hpa slovanska", čjjelepa 8vri smo mi Slovenci, in te skupno i mnogohrojnimi ¡natovi delajoči moramo se rešiti tujega tlačenju, ter gotovo dospeti do boljSe sreče, do slavne bodočnosti. — Nas Slovenec je črna osolIu sovražniška ruzcepala nn več kosov, čeravno zdržema živimo, da nas toliko leže rabi nn svojo korist, da eg leže masti našim pojima jočim salom, sebe pa košato kitni. Prek m n rcc z ob t jej o Hudi a rji in madjaroui, nas in Korošce nemška iu nemskutarska uenastfljivost, Primorce lašlta pre drzna oaabimfit. Kaj je dakle storiti v toliko tožneiii položaju ¥ dalje se dati zreti? ali ceio zdvojiti? Nikdar! Amerika ni še so se pesmehovali smrtno nustreljenemu medvedu, kajti je slivkal, rek si, (o se ne dohaja za' junaka. Nam je skrbeti, na vse kriplje, vsemi močmi, vso marljivostjo iu umom delali za svojo reSitvo, t. j, zedinjenjc vseh skupno živoČih Slovencev, za zedinjeno Slovensko, da si konči obranimo, kar So je ostalo: popralaj Grade e, Laznico, Lipnieo itd. po naših mejah, za odgovor uobiš preža I oste« zvok. Kavno tako sc moramo poteznti za »kupno slovensko upravo, ktera bode vlmfo mnogo menjostroškov stala in napravi se skalnati jez sooer lakonstvo, Marsikomu se čuda zdi, da sc toliko poskus njem o za celovitost mile svoje slovensko domovine, toda pomisli, da nam ide za bi tek ali propad, t. j. za narodno življenje, da smo, ali *) < I o vek je prisiljen misliti, dp. ne rnnj)iiqo uaredne politike ■tmnike in poprek Hlovatiiskt, aH je nečqjo i-uoimtfi; toda adi «e, Ju prvo velja ti nnj večih odbrnncik nuiih v div-avneni zbora; dragi Slovani pn sinejo sodili po vti pravici, da fuio mi Blovsuci kako.- moigi brez matjajii, in na£el. Toino «mičavalo «Id nim priskrbeli, dtielkrut bolje pn ni», tla vaa lotos ti bilo v bi^ki Icsoujuči i'i«. nas v kratkem ne bode več. Pojasnimo to nase prizadevanje v priliki ! Sin je podedoval po skrbnem očetu pri lično posestvo, kder sam ore dostojno živeli, tod .■■ sosedje dolgih rok, lakomni tujega blaga in pohlepni jegovega ¡metka počina^o okoli krajev kos za kosom si svojiti, in to ide dolže dalje, je li b^de v tem primeru pravi gospodar dremal in križema roke držal, ter puščal na dalje trgati svoje posestvo V Nika* kor, ako ima zdravo pamet iu neče seči po beraški palici, ne™o branil bode hrabro in srčno svoj in», makar ga stano poznega truda. Takisto je nam delati. Dntga prilika: Nekomu krvoločniki poskusijo odrozavati sklep za sltlejom, ud za udom, je li hc tak moeanik ne bode brani! vnomi iti-remi, da si ohrani končimar svoje okruljeno telo in življenje, vsaj celo črvič na pol zdtnznen in zgalen vija se v prahu ; vzemi na um u ustreljeno ptico, čeravno je muči krotka, bo-¿«6 li jo pograbiti^ kavstiin kljuva, da bi se rešila. Uitek ni s nagi bije, da se toliko perem o pri volitvah, da smo i al i bog tudi v svinji boritvi siljeni zamerjati se raznim osobnostim. Mi ne smemo nijenegi Slovenca več tujstvu darovati, ne grude nase zemlje prepustiti sovražniku. Snrno drugo pitanje je, kako naj delamo, po kterc m poti V Po časnikih nagia-šujm > zudinjeno Slovensko, ter isto pomiseT voGnljajmo vsakemu naj prostejšemu nošineu: polem pa je sveta dolžnost naših poslancev v deželnih zborih to do^a&ul ua dnevni red, ter v državnem zboru, ako ga doživimo na pravni podlagi, net r udom a iu ueslraboma to zahtevati. Prva in naj važnejši naloga nam tedaj bodi; skrbeti za zcdinjeuo Slovensko, ter v njem za narodno upravo. Prosili pa bodemo našo slovanske brate, da nas podpirajo- Kaj več i vzrok [ion em če van ju, z-aičcvnnju unšega jezika in narodnosti je bil in Sc je nemško iu nemškutarsko lirad-ni^tvo na Slovenskem ne ved o če slovenski, ktero že za Slovenec od davne dobe pisari po nemškem, kar je tudi nemška bečka vlada odobrila, hote en nas zbrisali iz števila živoeih narodov, hote nas spremeniti v Nemce, kakor se spreme-njajo v metulje gosefiice} ter tako na naS rač.m se pomnožiti. Tako več ne sme biti, ako je Boga in pravice. -Mi zahtevamo drugič brez ovinkov ter vsem pravom od ustavne vlade, da sc v naj k raj S i dobi odloči vsem nn Slo venskem k m h jesti hote čiiu uradnikom na tenko in točno rok. do kterega mo ra vsakteri d o b r o znati slovenščino v pisma in govoru, tor da se Slovencem slovenski urad t) je. To se pri drugih narodih samo no sebi razumeva, ter je po vse naravno, da ne rečemo, pravično, — Da se k temu toliko gotoveje dospeje, z ali te vaj od urada vsak pošten Slovenec sloveuska pisma. Hočeš li narod ti odvzoli narodni govor in narodnost, odvzemi mu učilnice, t. j. podučil j ga v tujem ne v materinskem jeziku, bilro dofiegncš zaželeni namen; tako ic nemstvo ilrznolo se zvečine z nami delati, ter nas do tie do tiralo, da skoro niktior več ni znal ni brati, ni pisati slovens1"', tako drla lahonslvo in sedaj tudi madjarouslvo. Vemo, vemo, kamor pes taco moli ! 0e imajo Nemci in nemška vlada le tenju poštenosti in pravičnosti oziroma tm nas, ne morejo in ne smejo ve£ z nami toliko krivično postopati; naj se narodu našemu dajo slo Fens ko učilnice, pak ne bodi vas več skrb sa omiko našega naroda, nikoli vas nismo prosili ali po vas pošiljali, da nam uredite vedohram, verujte, da zmoremo toliko spo-Holnosti in /.možnosti, da si ga prhislrojimo naj koristneje za nas. Nemških učiteljev se moramo znebiti, na njih po-holjjauje: t j. naučen je nušega jezika ni misliti; dosti dolgo že se redijo i k nnsih krvav i L ¿uljev, pu še iiam se posnie-Lujo, ne da bi se prilagodili v jeziku ; mi imamo dovoljc slovenskih učiteljev raztresenih po mnogo jezični Avstriji ; kur je večkrat Btavopisno dokazano, tujcev ne potrebujemo. Mi zrhtcvamo tretjič n:i Slovenskem ljudsko učilnice «ovsena ua uarodni podlogi, v glavnih učilnicah naj se uči nemški jeaik, srednja učiiišča E a m o raj o bi t i po večini predmetov si o v nas k a , a k o r je ve č i u a a I ov o n s k i h a č en ce y. V bogoalov-niči uaj bi se učilo, če že ni drugači, v latinskem insloven; sltciu jezikn, kar pa hi imel določiti vladi ko vi tiski crkveni shod, nikar posamnik. Jiugovarjavei mrtvega jezika radi trdijo, da se v narodnem jeziku na dajo toliko določeno povedali verouki itd; ■ gotovo le od osebne, ktcrc uiso povso zmožne narodnemu jeziku; kako pa jo kesneja v uastirstvu. a k« j ec bogoslovcc točnega imeuatva iii naučil ravno vbogo-8lo\jd? Vsako dalnje dokazovanje o tem bi bil prah sipau na veter. Od crkveno «pravo iščemo., da se vrši v jeziku onega naroda, med kterim in za kterega vlada, tedaj spravo v slovenskem jezika : Ticmščarjeuje v kn. v!. pisar ni ci nima uikake umne podloge, mnogo men j g pravno ali pravično, nego samo vodo goni na nemškutarski mlin, kar gotovo ne mere biti namen kat. crkve, ter hoče zakrivati nevednost slovenskega jezika, ktorega bi vendar pri nas vsak vesten dušni pastir d o jedra znali moral. Izprtčanja ni, kdor hoče živeti, mora rabiti zdrav in krepek živež, klasinje in uiekine ne rede: kdor hoče v govoru narod podučevati, mora jezik znati dostojno, inači je éleva in žlo brodnik, m ne more hiti učitelj. Pravi se, da na Belgiškem kmet enako s kraljem beli kruh uživa: s tem se hoče naznanili, da je kmetijstvo v naj lepšem cvetu, blagostanje občno, kar se doseže s tem, da je poljedelstvo dobro urejeno. Tudi nam je treba skrb imeti, da pomagamo kmetovalcu do blagostanja, kar se zgodi, če umno iu pametno poljedelstvo to vinarstvo dostignemo, to pa jo naloga kmetijskega društva, ktero se mora ustanovili in dobro uredili na slovenskem ritirskem na narodnem stftln, ali pa pristopili k ljubljanskemu in pri naB kakili pet po-družnie osnovati, Kcdar bode kmet premožen, te je mogoče nin pot odpreti k omiki, inači nikakor, ker, komur je treba samo ua to mislili, kako pokrije svojo in svoje de ce goloto in s čim aadovoli krnlcčemu želodcu, ni mogoče pričakovati kaj vznesene j sega. Sironiaâtvo ne pozna omike. S tem je uaznarjena osrečivna loka. v ktero moramo napinajoči vse sile veslati. Razne zgubljene reči se dajo Vzpet pridobiti, življenje in narodûost pa nikdar več. V Halozah mesca januarja IS68. \avoili k naroHiteiuu gospodarstvu. {Dalj*.) IH'I I. hddovtmja je prestvarjauje po delu in Irudu robe, blaga ali kapitala v izdelke ali nove pridelke. Razpravljaje ta predmet je aopet potrebno za leži pregled ga v tri dele razdelili; del I. roba blago ali kapital; del II. delo; del m. zakoni, po kteri h se delo i. robo, blagom ali kapitalom ravna. I. Roba, blago ali kapital je 1, predmet v obširnem in prvem smislu, iz kterega se po delu, trudu izdelki pr est v a rj a j o ; ali pripomočki, kten se pri tem prestvarjanju potrebujejo; ali po treh ki in sadostki, kteri bo zdravju in življenju delavčevemu ne obhodni. 2. Nekteri delavci imajo opravilo z prosto robo, kakor n. p. rudarji, ki rude izkapajo; večidel vendar jih ima opravljati z robo, ktera je že h drugih rok prišla, kder seji je že kakšna nova veljava vdelala: tukaj je naloga delavčeva ji aopet novo veljavo po svojem trudu iu delu vdelati, jo v novo prest v ari ti. 3. Roba, blago ali kapital jc tedaj ta ko mnogih vrat, kakor je različno poslovanje človeško, lioha kmetova je polje, ecmc, živina itn., obrtnikova ali artizanova, železo, usnje, volna itd.; trgovčeva, različne stvari, s kteri mi trguje. 4. Pripomočki, z klenem se izdelki izdelujejo, so lud i mnogovrstni: kuietovavcc rabi pluge, brane, voze itd, obrtnik, žage, klad ve, mašine itd; trgovec, železnice, Jac(jc, Štacune itd. Poleg tega pa vsaki človek potrebuje za svoje življenje živež, obleko, stanovanje in druge mnogovrstne intrebke in zadu&tke. V i cm obziru se vsa k orín a roba ali ilago ali kapital v navedene rede i leti more. 5. Roba, blago ali kapital se nenehoma promenjujo, ker vsaki delavec ima nalogo stvari le pro menjat i. Ta p r o-niemha je tako dolgo koristna dokler se po nji prestvarje' uemu predmetu ali izdelku veta veljavnost iu cena pridela. N. p. len se vtere in napravi predi v o, to se vprede v prejo in preja stke v platno, to pa prenuredi v oblačilu iu druge potrebke. Tako delavce za delavcem blago pronicaj nje iu vsakemu izdelku več o veljavnost prideluje. (Dalje prihodnjič.) Gospodarske stvari. Kako bi sc naj klale avlnje? J. Comfort priporoča posebni način svinje klati, ktorega našim bravcem naznanjamo. Mnogokrat sem že hotel pihali, na kukov način se naj lože, naj hitreje iu naj bolj u-I j n dno svinja zakolje: Jaz nabijim kakovogoder proito puško samo za tretji del navadnega nabijanja, vložim eden palec dolgo pribiiko (zatik) iz trdega lesa, tako debelo, kakor je navadni nabijavnik, i LadsLock). S to pribitko vstreljim svinjo na sredini v čelo, ki jo na hip umori, Glavinegu mesa tako v s lic I aj telo nič ne pokvari. Ni se bati da bi svinja pri takem klanju koga vgrizla. Si potrebno svinje loviti, vrči, držati, kar jc v.^e zlo nevarno delo iu svinja ne evili tako grdo, kakor pri navadnem klanju. Iz vstreljene svinje tudi lote vsa kri izteče, kakor iz one, ktero ^ nožam zakol ješ. O sejatri seineun, Poglavitno pravilo je: Ne aejaj semenu pr ego s t o. rajši poprej skušaj same. če dvomiš, ali bo kalilo ali ne; ker bila la ne le samo potrata semena, tnuuč tudi ihojoo delo, če se setev iz počefcka že prr-gosto seje. — Zategadelj se /a rastlini"1, ki bi imele na prostoru ostati, ¡¡lo priporočajo ona seja te? na riijde, Id se umiraj bolj v rabo jemlje. Semena z debelim ziiiom se dobokeje vložijo in bolj pokrijejo kakor drobna, ktera se dostikrat le za eno čet pohiti smejo. Koliko se.....na po meri ali vagi (tf-btuici) kaki kos njive potrebuje, to so Je le po lastni skniiji zve. Kdor ni Ncjauju vajen, naj primeša k semenu za polovico peska, drobne prsti, pepela ild.. kar jo pri nokterih ra-livab n. pr. pri pesi zmiriij poirebuo. Raztrosimo some se leliko z lesenimi grabljanu vtolče, kar je boljše kakor samo pregrabljanje, iitisiieno seme rajši kali in ueklera plemena n. pr. čebul ac morajo celo teptati ali valjati, da dobro razklijejo. Pri ¿ojaujti na rajde se ?. majhno rovnieo uli z hrazdotvoroni (grabije z bolj redkimi klini, s kterim i se več rajd na enkrat v enaki saksebuosti napravi) več ali manj globokih ¿le ho t ali brazd napravi, v ktcrc se potem some z roko trosi. Nato se seme, če zemlja ni mokra, peviduo 'zalije in s poravnanjem brazd pokrije. Zlo koristno te, vsako seme z gnojnjico, kteri se dovolj druge vode urili je, zaliti, po takem se kaljen je pospeši in mlada rastlina ima hitro dosti hrane. Za mnogotera acme na je dobro, če se preden namočijo dokler začuejo klili. To je celo potrebno, če se sejatev zakasni- Tako iL pr. klije zelno seme prstjo zmešano in v gnojeno gredo vložimo po 10—12 dueli, inače pa tedne in tedne preležuje, Ce se grahova setev redka prikazuje, se dosadi razklilega graha, kteri prvega kmalu dojele. Krastave! in pese se tudi "spešno — uuroakijo. — Poglaviten pogoj je, da se klilo seme o mrzlem vremenu ne seje, in da se malo jiamoči, da ka\jcuje ne prestane. (Fr. Bi.j Itraliith ilruitev ii.im je živo potreba. Kakor vsakdanjega kruha, tako je potreba sedaj ne du i za vsakega človeka, bodi si kdor koli, zdrave dn.šne hrane, ki jo dobre podot-ne knjige in časniki podajajo. Novo leto se približuje: ireba bo tudi Slovencem za to dušno brano poskrbeti. Pred vsem bodi priporočena d r u ž h a s v. M o h o r a, ktera za 1 for, toliko lepih knjig svojim d rajnikom daja. Živa potreba zii Slovence so pa tudi dobri časopisi, kteri se ozirajo na potrebe v boge ga kmeta, od kterega se sedaj ne dni toliko terja. Kdor ua&e dni ničesar ne bere, leliko sebi in drugim veliko škodi, ker ne ve, kako se ima v domačih že se redijo i k naeih krvav i L ¿uljev, pu še nam se posmehuje, ne da bi se prilagodili v jeziku ; iui imamo dovoljc slovenskih učiteljev raztresenih ¡>o mnogo jezični Avstriji ; kar je večkrat stavopisno dokazano, tujcev ne potrebujemo. Mi zphtcvamo tretjič nn Slov enakem ljudsko učilnice Hovstiua m uarodni podlogi, v glavnih učilnicah naj se nči nemčlit jeaik, srednja ttiilUča Eu. m o raj o bi t i po večini predmetov si o v a a s k a , a k o r je ve Si n a si ov ob&ki h učencev. V bogoalov-niči naj bi se učilo, če že ni drugači, v latinskem insloven; sitem jeziku, kar pa bi imel določiti vladi ko vi tiski erkveni shod, nikar posamidk. iiagovarjavei mrtvega jezika radi trdijo, da se v narodnem jeziku na dajo toliko določeno povedati verouki itd; ■ gotovo le od os ob ne, ktereniso povae ;tinožne narodnemu jeziku; kako pa jo kesneje v uastirstvn. aki> se hogošlovcc točnega imenstvu m naučil ravflfe vbogo-Bloijd? Vsako dolnje dokazovanje o tem bi I j i I pral: sipaii na veter. Od crkveno uprave iSČemo, da se vrši v jezika onega naroda, med kterim in zs kterega vlada, tedaj opravo v slovenskem jeziku : Ticinščarjenje v ku. v!. pisar ni ci nima uikiike umne podloge, mnogo men je pravno ali pravično, nego samo vodo goni na nemžkutarski mlin, kar gotovo ne mere biti namen kat. erkve, 1er boco zakrivati nevednost slovenskega jezika, ktorega bi vendar pri nas vsak vesten dušni pastir do jedrn znati moral. Upričanja ni, kdor hoče živeti, mora rabiti zdrav ia krepek živež, klasinje in uickine ne rede: kdor hoče v govoru narod podučevati, mora jezik znati dostojno, inaei je éleva in žlobrodnik, m ne more biti učitelj. Pravi se, da na Relgiškeui kmet enako s kraljem beli kruh uživa: s tem «e hoče naznanili, da je kmetijstvo v naj lepšem cvetu, blagostanje občno, kar se doseže s tem, da je poljedelstvo dobro urejeno. Tudi nam je treba skrb imeti, da pomagamo kmetovalcu do blagostanja, kur se zgodi, če umno in pametno poljedelstvo to vinarstvo dostignemo, to pa jo naloga kmetijskega društva, ktero se mora ustanovili in dobro urediti ua slovenskem ritirskem na narodnem atftlu, ali pa pristopiti k ljubljanskemu in pri uaB kakili pet po-družniu osnovati, Kcdar bode kmet premožen, te je mogoče niti pot odpreti k omiki, inaei nikakor, ker, komur je 1 relia samo na to misliti, kako pokrije svojo iu svoje de ce goloto iu s čim aadovoli krnleČcmu želodcu, tli mogoče pričakovali kaj vznesenc j sega. Sironiaâtvo ne pozua omike. S tem je naznarjena osrečivca loka, v ktero moramo napinajoči vse sile veslati. Razne zgubljene reči se dajo Vzpet pridobiti, življenje in narodnost pa nikdar več. V Halozah mesea januarja tfjflS* \avoili k naroHiteiuu pspodarsivii. {Dalj*.) IH'I I. hddovtmja je prestvarjauje po delu in Irndu robo, blaga ali kapi Uda v izdelke ali nove pridelke. Razpravljaj e ta predmet je sope t potrebno za leži pregled ga v tri dele razdelili; del l.roba blago ali kapital; del II. delo; del IIL zakoni, po kteri b sc delo z robo, blagom ali kapitalom ravna. I. Roba, blago ali kapital je 1. p red m et v obširnem in prvem smislu, iz kterega se po delu, trudu izdelki pr est v a rj a j o ; ali pripomočki, kteri se pri tem pretvarjanja potrebujejo; ali po treh ki in zadostki, kteri bo zdravju in življenju delavčevemu ne obhodni. 2. Nekteri delavci imajo opravilo z prosto robo, kakor i!, p. rudarji, ki rude izkapajo; večidel verni ar jih ima opravljati z robo, ktera je že iz drugih rok prišla, kder seji je že kakšna nova veljava vdelala: tukaj je naloga delavčeva ji aopet novo veljavo po svojem trudu iu delu vdelati, jo v novo prest v ari ti. 3. Roba, blago ali kapital jo tedaj tako mnogih vrat, kakor je različno poslovanje človeško, lioba kmetova je polje, ecme, živina itn., obrtnikova ali artizanova, železo, usnje, volna itd.; trgovčeva, različne stvari, z kteri mi trguje. 4. Pripomočki, z klenem se izdelki izdelujejo, so tudi mnogovrstni: kmetovavce rabi pluge, brane, voze itd, obrtnik, žage, klad ve, masine itd; trgovec, želcznice, lac^je, Štacune itd. Poleg tega pa vsaki človek potrebuje za svoje življenje živež, obleko, stanovanje in druge mnogovrstne intrebke in z:ulu&tke. V tem ohiEru se vsa k orín a roba ali ilago ali kapital v navedene rede šleli more. 5. Robi, blago ali kapital se nenehoma promenjuje, ker vsaki delavec ima nalogo stvari le pro menjat i. Ta p r o-memha je tako dolgo koristna dokler se po nji prcstvaije' uemu predmetu ali izdelku veča veljavnost iu cena pridela. X. p. len se vtere in napravi prtdlvo, to se vprede v prejo in preja stke v platno, to pa prenuredi v oblačila iu droge potre bke. Tako delavce za delavcem blago premem nje iu vsakemu izdelku več o veljavnost prideluje. (Dalje prihodnjič.) Gospodarske stvari. Kako bi sc naj klale svinje'? J. Comfort priporoča posebni način svinje klati, kte-rega nas i m bravcem naznanjamo. Mnogokrat sem že hotel pihati, na kakov način se naj lože, naj hitreje iu naj bolj u-Ijuilno svinja zakolje: Jaz uabijim kakovogoder prosti) pušUo samo za. tretji del navadnega nabijanja, vložim eden palec dolgo pribitko (zatik) iz trdega lesa, tako debelo, kakor je navadni nahijavnik, iLudsLock). S to pribitko vstreljim svinjo ua sredini v čelo, ki jo ua hip umori, Glaviuegu mesa tako v s tre I aj telo uie ne pokvari. Ni se bati da bi svinja pri takem klanju koga vgrizla. Si potrebno sv i uie loviti, vrči, držati, kar je v.^e zlo nevarno delo iu svinja ue evili tako grdo, kakor pri navadnem klanju, Iz vstreljene svinje tudi lote vsa kri izteče, kakor i z one, ktero ^ nožem zukolješ. O sejatvi »eiiienn, Poglavitno pravilo je: Ne aejaj semena pr ego si o. rajši poprej skušaj senu;, če dvomiš, ali bo kalilo ali ne; ker bila bi ne- le samo potrata sumona, tnnuč trnli ihojtio delo, če se setev iz početka že prr-gosto seje. — Zategadelj se za ms t line. ki ni imele na prostoru ostati, zlo priporočil j o ona seja te? oa riijde, Id se zrni raj bolj v rabo jemlje. Semena z debelim ziiiom se dobokeje vložijo in bolj pokrijejo kakor drobna, ktera se dostikrat le za eno črt pol riti smejo. Koliko se.....na po meri. ali vagi (tfhtnid) kaki kos njive potrebuje, to sl- Je le po lastni skuiiji zve. Kdor ni sejanju vajen, naj primeša k semenu za polovico peska, drobne prsti, pepela itd., kar je pri uokterih ra-bvab n. pr. pit pesi zniir;ij poirebno. Raztrosimo some se leliko z lesenimi grabljaini vtelče, kar j*e boljše kakor samo pregrabljanje. iitisiieno seme rajši kali in aektera plemena n. pr. čebul ac morajo celo teptati ali valjati, da dobro razklijejo. Pri ¿cjanjii na rajde se ?. majhno rovilico ali z brazdotvoroni (grab!je z bolj redkimi klini, s kterim i se več rajd na enkrat v enaki saksebnosti napravi) več ali manj globokih žlebov ali brazd napravi, v ktcrc se potem seme z roko trosi. Nato se seme, če zemlja ni mokra, peviduo zalije in s poravnanjem brazd pokrije. Zlo koristno je, vsako seme z gnojnjico, kteri se dovolj druge vode urili je, zaliti, po takem se kaljen je pospeši in mlada rastlina ima hitro dosti hrane. Za mnogotera semena je dobro, če se preden namočijo dokler začnejo kliti. To je celo potrebno, če se sejatev zakasui- Tako n, pr. kiije zelno seme prstjo zmešano iu v gnojeno gredo vložimo po 10—12 dneh, inače pa tedne in tedne preležuje. Ce se grahova setev redka prikazuje, se dosadi razklilega graha, kteri prvega kmalu dojie. Krntstavci in pese se tudi "spe s no — uamakijo. — Poglaviten pogoj je, da se klilo seme o mrzlem vremenu ne seje, in du. se malo jiamoči, da ksljcoje ne prestane. (Fr. BI.j itraliiili (Iruttcv nam je žlvn potreba. Kakor vsakdanjega kruba, tako je potreba sedaj ne dni za vsakega človeka, hodi si kdor koli, zdrave dušne hrane, ki jo dobre podot-ne knjige in easuiki podajajo. Novo leto se približuje; treba bo tudi Slovencem za to dtišuo hrano poskrbeti. Pred vsem hodi priporočena d r ti ž b n s v. Mohorn, ktera za 1 for, toliko lepih knjig svojim družnikom daju. Živa jiolreba zn Slovence so pa tudi dobri časopisi, kteri se ozirajo na potrebe v boge ga kmeta, od kterega se sedaj ne dui toliko terja. Kdor ua&e dni ničesar ue bere, leliko sebi iti drugim veliko škodi, ker ne ve, kako se ima v domačih že se redijo i k naeih krvav i L ¿uljev, pu še nam se posmehuje, ne da bi se prilagodili v jeziku ; iui imamo dovoljc slovenskih učiteljev raztresenih ¡>o mnogo jezični Avstriji ; kar je večkrat stavopisno dokazano, tujcev ne potrebujemo. Mi zphtcvamo tretjič nn Slov enakem ljudsko učilnice Hovstiua m uarodni podlogi, v glavnih učilnicah naj se nči nemčlit jeaik, srednja ttiilUča Eu. m o raj o bi t i po večini predmetov si o v a a s k a , a k o r je ve Si n a si ov ob&ki h učencev. V bogoalov-niči naj bi se učilo, če že ni drugači, v latinskem insloven; sitem jeziku, kar pa bi imel določiti vladi ko vi tiski erkveni shod, nikar posamidk. iiagovarjavei mrtvega jezika radi trdijo, da se v narodnem jeziku na dajo toliko določeno povedati verouki itd; ■ gotovo le od os ob ne, ktereniso povae ;tinožne narodnemu jeziku; kako pa jo kesneje v uastirstvn. aki> se hogošlovcc točnega imenstvu m naučil ravflfe vbogo-Bloijd? Vsako dolnje dokazovanje o tem bi I j i I pral: sipaii na veter. Od crkveno uprave iSČemo, da se vrši v jezika onega naroda, med kterim in zs kterega vlada, tedaj opravo v slovenskem jeziku : Ticinščarjenje v ku. v!. pisar ni ci nima uikiike umne podloge, mnogo men je pravno ali pravično, nego samo vodo goni na nemžkutarski mlin, kar gotovo ne mere biti namen kat. erkve, 1er boco zakrivati nevednost slovenskega jezika, ktorega bi vendar pri nas vsak vesten dušni pastir do jedrn znati moral. Upričanja ni, kdor hoče živeti, mora rabiti zdrav ia krepek živež, klasinje in uickine ne rede: kdor hoče v govoru narod podučevati, mora jezik znati dostojno, inaei je éleva in žlobrodnik, m ne more biti učitelj. Pravi se, da na Relgiškeui kmet enako s kraljem beli kruh uživa: s tem «e hoče naznanili, da je kmetijstvo v naj lepšem cvetu, blagostanje občno, kar se doseže s tem, da je poljedelstvo dobro urejeno. Tudi nam je treba skrb imeti, da pomagamo kmetovalcu do blagostanja, kur se zgodi, če umno in pametno poljedelstvo to vinarstvo dostignemo, to pa jo naloga kmetijskega društva, ktero se mora ustanovili in dobro urediti ua slovenskem ritirskem na narodnem atftlu, ali pa pristopiti k ljubljanskemu in pri uaB kakili pet po-družniu osnovati, Kcdar bode kmet premožen, te je mogoče niti pot odpreti k omiki, inaei nikakor, ker, komur je 1 relia samo na to misliti, kako pokrije svojo iu svoje de ce goloto iu s čim aadovoli krnleČcmu želodcu, tli mogoče pričakovali kaj vznesenc j sega. Sironiaâtvo ne pozua omike. S tem je naznarjena osrečivca loka, v ktero moramo napinajoči vse sile veslati. Razne zgubljene reči se dajo Vzpet pridobiti, življenje in narodnost pa nikdar več. V Halozah mesea januarja tfjflS* \avoili k naroHiteiuu pspodarsivii. {Dalj*.) IH'I I. hddovtmja je prestvarjauje po delu in Irndu robo, blaga ali kapi Uda v izdelke ali nove pridelke. Razpravljaj e ta predmet je sope t potrebno za leži pregled ga v tri dele razdelili; del l.roba blago ali kapital; del II. delo; del IIL zakoni, po kteri b sc delo z robo, blagom ali kapitalom ravna. I. Roba, blago ali kapital je 1. p red m et v obširnem in prvem smislu, iz kterega se po delu, trudu izdelki pr est v a rj a j o ; ali pripomočki, kteri se pri tem pretvarjanja potrebujejo; ali po treh ki in zadostki, kteri bo zdravju in življenju delavčevemu ne obhodni. 2. Nekteri delavci imajo opravilo z prosto robo, kakor i!, p. rudarji, ki rude izkapajo; večidel verni ar jih ima opravljati z robo, ktera je že iz drugih rok prišla, kder seji je že kakšna nova veljava vdelala: tukaj je naloga delavčeva ji aopet novo veljavo po svojem trudu iu delu vdelati, jo v novo prest v ari ti. 3. Roba, blago ali kapital jo tedaj tako mnogih vrat, kakor je različno poslovanje človeško, lioba kmetova je polje, ecme, živina itn., obrtnikova ali artizanova, železo, usnje, volna itd.; trgovčeva, različne stvari, z kteri mi trguje. 4. Pripomočki, z klenem se izdelki izdelujejo, so tudi mnogovrstni: kmetovavce rabi pluge, brane, voze itd, obrtnik, žage, klad ve, masine itd; trgovec, želcznice, lac^je, Štacune itd. Poleg tega pa vsaki človek potrebuje za svoje življenje živež, obleko, stanovanje in druge mnogovrstne intrebke in z:ulu&tke. V tem ohiEru se vsa k orín a roba ali ilago ali kapital v navedene rede šleli more. 5. Robi, blago ali kapital se nenehoma promenjuje, ker vsaki delavec ima nalogo stvari le pro menjat i. Ta p r o-memha je tako dolgo koristna dokler se po nji prcstvaije' uemu predmetu ali izdelku veča veljavnost iu cena pridela. X. p. len se vtere in napravi prtdlvo, to se vprede v prejo in preja stke v platno, to pa prenuredi v oblačila iu droge potre bke. Tako delavce za delavcem blago premem nje iu vsakemu izdelku več o veljavnost prideluje. (Dalje prihodnjič.) Gospodarske stvari. Kako bi sc naj klale svinje'? J. Comfort priporoča posebni način svinje klati, kte-rega nas i m bravcem naznanjamo. Mnogokrat sem že hotel pihati, na kakov način se naj lože, naj hitreje iu naj bolj u-Ijuilno svinja zakolje: Jaz uabijim kakovogoder prosti) pušUo samo za. tretji del navadnega nabijanja, vložim eden palec dolgo pribitko (zatik) iz trdega lesa, tako debelo, kakor je navadni nahijavnik, iLudsLock). S to pribitko vstreljim svinjo ua sredini v čelo, ki jo ua hip umori, Glaviuegu mesa tako v s tre I aj telo uie ne pokvari. Ni se bati da bi svinja pri takem klanju koga vgrizla. Si potrebno sv i uie loviti, vrči, držati, kar je v.^e zlo nevarno delo iu svinja ue evili tako grdo, kakor pri navadnem klanju, Iz vstreljene svinje tudi lote vsa kri izteče, kakor i z one, ktero ^ nožem zukolješ. O sejatvi »eiiienn, Poglavitno pravilo je: Ne aejaj semena pr ego si o. rajši poprej skušaj senu;, če dvomiš, ali bo kalilo ali ne; ker bila bi ne- le samo potrata sumona, tnnuč trnli ihojtio delo, če se setev iz početka že prr-gosto seje. — Zategadelj se za ms t line. ki ni imele na prostoru ostati, zlo priporočil j o ona seja te? oa riijde, Id se zrni raj bolj v rabo jemlje. Semena z debelim ziiiom se dobokeje vložijo in bolj pokrijejo kakor drobna, ktera se dostikrat le za eno črt pol riti smejo. Koliko se.....na po meri. ali vagi (tfhtnid) kaki kos njive potrebuje, to sl- Je le po lastni skuiiji zve. Kdor ni sejanju vajen, naj primeša k semenu za polovico peska, drobne prsti, pepela itd., kar je pri uokterih ra-bvab n. pr. pit pesi zniir;ij poirebno. Raztrosimo some se leliko z lesenimi grabljaini vtelče, kar j*e boljše kakor samo pregrabljanje. iitisiieno seme rajši kali in aektera plemena n. pr. čebul ac morajo celo teptati ali valjati, da dobro razklijejo. Pri ¿cjanjii na rajde se ?. majhno rovilico ali z brazdotvoroni (grab!je z bolj redkimi klini, s kterim i se več rajd na enkrat v enaki saksebnosti napravi) več ali manj globokih žlebov ali brazd napravi, v ktcrc se potem seme z roko trosi. Nato se seme, če zemlja ni mokra, peviduo zalije in s poravnanjem brazd pokrije. Zlo koristno je, vsako seme z gnojnjico, kteri se dovolj druge vode urili je, zaliti, po takem se kaljen je pospeši in mlada rastlina ima hitro dosti hrane. Za mnogotera semena je dobro, če se preden namočijo dokler začnejo kliti. To je celo potrebno, če se sejatev zakasui- Tako n, pr. kiije zelno seme prstjo zmešano iu v gnojeno gredo vložimo po 10—12 dneh, inače pa tedne in tedne preležuje. Ce se grahova setev redka prikazuje, se dosadi razklilega graha, kteri prvega kmalu dojie. Krntstavci in pese se tudi "spe s no — uamakijo. — Poglaviten pogoj je, da se klilo seme o mrzlem vremenu ne seje, in du. se malo jiamoči, da ksljcoje ne prestane. (Fr. BI.j itraliiili (Iruttcv nam je žlvn potreba. Kakor vsakdanjega kruba, tako je potreba sedaj ne dni za vsakega človeka, hodi si kdor koli, zdrave dušne hrane, ki jo dobre podot-ne knjige in easuiki podajajo. Novo leto se približuje; treba bo tudi Slovencem za to dtišuo hrano poskrbeti. Pred vsem hodi priporočena d r ti ž b n s v. Mohorn, ktera za 1 for, toliko lepih knjig svojim družnikom daju. Živa jiolreba zn Slovence so pa tudi dobri časopisi, kteri se ozirajo na potrebe v boge ga kmeta, od kterega se sedaj ne dui toliko terja. Kdor ua&e dni ničesar ue bere, leliko sebi iti drugim veliko škodi, ker ne ve, kako se ima v domačih občinskihzadevah ravnati; kedarjc knka volitev, ne ve, koga voliti: kedar sc mit podaja kuj za podpisali, ne ve, če sme podpis;iti ali ne. Ker pa je rep težavna reč, da bi si vsaki posamezni potrebnih knjig iu časnikov omislil, ni zares druge pomoči, kakor da se posetniki ene ali več občin združijo, in tako za male denarje si tečne dušne hrane «skrbije, to je: da se „h mino društvo" osnuje. Takšno bralno društvo je blagi rodoljub g. E. B. ¿e pred tremi leti v Rušah vstanovil. Ne vemo, ali to bralno draStvo še obstoji ali ne; pa namen tega dru6tVft je gotovo posnemanja vreden, zato podamo tnkaj „vabilo in p o stave" tega drnStva, ki smo jih iz prijazno roke dobili. Vabilo, Svet se jc zasukal, in tudi nam Slovencem se ¡e začelo smehljati rumeno solueiee veselejše prihodnosti; ziinu narodnega spanja aginja in vesela spomlad novega življenja se nam približuje. Dolgo je hirala slovenska lipa; sovražniki sojo klestili iu ji pudsekavali korenje; ali opomogla si jc in jela brst poganjati. Duh slovenski povsod prestaja slovenski narod. Slovenec se zaveda, da je Slovence; se poteguje za svojo narodnost, si brani svoje pravice, ki mtt grejo po božjih in človeških postavah. Previdnost vsemogočnega, ki vlada vesvoljni svet, je vzrok tega gibanja; po nji je vsakemu narodu vstvarjen nagon, ki ga žene vzdržati so in obraniti. V božjem sklepu je, da več; narodov na zemlji živi, iu gotovo jo tudi volja naj pravičnejšega, da narod naroda no zatira, temoč da vsi svoje pravice vil vajo iu v ljubezni med seboj živijo. C'e «e tedaj mi Slovenci za svojo narodnost potegujemo, in si pravice svojega jezika hranimo, spoluujemo le svojo od zgoraj naloženo dolžnost. Ne dajmo si tedaj svojega naroduega življenja z utreti; ne pustimo v smeli poteptati svojega milega inaternegu jezika, „Nas matorni jezik je varh prave vere", (o že rajni Slomšek izrekli: nas materni jezik je srce narodnega živ* Ijenja, na podlagi maternega jezika se bomo povzdigtioli na višjo stopnjo omike in blagostanja. Kavno iz tega vzroka, ker je vsakterega dolžnost svoj jezik in narodnost spoštovati in ljubiti in mu mora blagor domovine na sreu biti, so osnovali nekteri ltuški domorodci „bralno druStvo", ktero, ima namen: slovouske časnike si narofevati in jih citati, llusa bo bile s svojo akademijo žo v starodavnih časih zihclj omike iu mimo zavetje vjjtti učenosti; tudi v novejših časih kažejo, da še stari duh v njih živii Postil i:ta btdtlns tja druStva i? l^liak, 1. Namen društva je slovenske dobre časnike in pO meri premoženja tudi druge slovenske bukve si naročevati in fiilali, 2. Proti koncu vsakega leto jc skupščina družbenikov, v kteri se izvolita predsednik in denaruičar, ali se pa preji na potrdita. 3. Predsednik ravna društvo: denarničnr denarje pobira, hraniije iti dogovorjeno časnike naroeuje. N« koueu leta ima račnu položiti. 4. Pri skupščini, ktero predsednik skltEe in ravna, odločijo društveniki: kteri časniki se bojo za prihodnje leto naročili, in po ti meri se tudi letna plača za vsakega odloči. ii. Kdor letnino odrajta, je društvenik in ima pravico vse časnike brati. 6. Soba za skupšiiuo iu časnike je za zdaj pri — — v Rušah. 7. Časniki imajo naj maujc teden dni v omenjeni sobi ostati, le po tem se smejo na dom vzeti iti po odločenem redu brati. Predsednik ima posebno za vsa to skrbeti. Iz teh postav se vidi, da takšno bralno društvo 4 ali 5 rodoljubov ieliko osnuje, ki se bo gotovo drngiui v kratkem prikupilo. Sliši He, da i udi v [je m h altu nameravajo ctiako bralno društvo vstauoviti. Le naprej 1 — Poskusite pa tudi "rugod! združena moč velja. L. Dopisi. 1z Tiari bora, 2. t. m. jc mestni odbor volil novega estnega župana in jegovega namestniku, izvoljen je bil za ipana J. Hankalari apotekar, in Stampfe! bivši npotekar t namestnika. Ali bo pod tem županstvom bolje ali ne, še - m-more reči, toliko smo vendar prepričani, da tudi ta žu-in tic bo vpeljal učenja slovenščine v mestnih deklišuih So-,h, kjer je letos že eeio odpravljeno. Snega smo spel te daue tolika dobili, kolikor ga že ocl leta 1823. dozdej nobeno zimo ni bilo. Iz posebnih vzrokov se je na 2S. decembra IS67 napovedan občni zbor in volitve odbora v mariborski čitavuiei odložil, in je napovedan na nedeljo t. j. na 12. t. m. Iz iT!íkrtbor» 5. januarja. — Naši čč. gg- bogoslovei so si nekaj jirav domoljubnega izmislili. Iiadi hi svojo knjižnico splavili v vrsto nesmrtnih udov „Slov. matice." K tema jc treba ICH) gl. v 5 letih po 9 matičnih pravil, 100 gl. je lep denar, to je resen, ali če so razdeli na pet delov, ga je že dosti manj, iu če se vsaki peti del v novo na 12 delov razdeli, pride že od 100 gid. na eden tako v del j ako malo: zdaj pa če so celu vsaki dvanajsti tlel na primer raed í¡0 bogosloveev razdeliš, nt pride ti na eduega veliko ve G ko n^č." — Tako so računili mariborski gg, bogoslovcl in začeli med sobo mesečne n u d o v o 1 j u c n a b i r e z a „M a t i e o." Pa glejte v dveh mescih so imeli ie 20 gold., tako da zdaj knjižnico svojo že leb ko vvrstijo med nesmrtne ude -S i o v. matic e.J Jaz pa sem premišijevaje ovo stvar, sam sebe takole pojirašal: Ti J i tre u k T kaj praviš, če so mogli kaj ta liega storiti mariborski hogoalovci , ali bi ne premogli ono isto tudi ljubljanski, goriški, celovški bogo s love i? — Nekdo pa, ki je moje misli poslušal (bil je naj starši prijatd tíregee) mi ja zagotavljal na vso moč, da za bogoslovci gotovo ue bodo zaostali dijaki gimnazije mariborske, eeijske, ljubljauske novomeške, kranjske, goriške, iu morda šc celo tmli celovške ne. Jaz sem mu to rad verjel, ker poznam mlado krt, in vem kako rada se vneti da; ali močno sem odkiiaaval % glavo, ko mi je ua daljo pravil inij G^egec, kako bodo tudi ^ s e naše č i i a v n i ee, *) kake bodetc „S love n i j a R r a-Ska" in Dunajska „Sav.v* druga če z drugo hitele, Imte vsaka prva biti v vrsti nesmrtnih udov matičnih. Kakor sem že rekel o poslednjem malko dvomim, nemogočo n it vendar le tudi a i----- oh ti moj Gregec, jaz te bom samega presr&nega veselja tri s to k ra t poljubil, £e se vse to še letos zgodi. Le glej „matica"' naša hi na ta kov način hitro okoli 2000 gl. več kapitaln imela -- ti se pa pri moji dunji! ne pobirajo na cesti! D oz daj aera šalo mešal med resnico, zdaj Vam bom pa še čisto resnobnih troje povedni: L Na vsaki zgoraj imenovanih gimnazij naj začne brez vsega odloga še knj ta inesen eden rodoljubnih dijakov pobirati za „matico", ali prav za prav knjižiiieo gimnazije svoje, da postane nesmrten nd „Slov. Matice." i. V vsaki izmed nasdi čitavme brez vsega iznimks naj se ono isto stori. 3, Tudi „Slovenija" in „Sava" nikakor ne smete z nos tati. Naposled bi pa še si. vredništvo „Novic" lepo poprosil zarad ove stvari potrkati na duri Čitateljev svojih. X Sevnici na ŠtaJ. (Iz čitalnice.) Za zimski L-as 1. 15*68 določil jo odbor sledeče veselice: 1?, januarja: beseda, cveterospev ,Pozdrav", deklamacija in ples, februarja.' v spomin Vodniku beseda, deklam ne i j a, cveterospev „Ilimnus na Vodnika4, glediščina igra „Župan", potem ples. 33. febniarjn: veliki ples. Uljndno vabimo k tem veselicam vse čast, drustvenike, posebno pa bi nas veselilo, ¿e bi tudi vncaji udje i?. Brežic, Krškega in Radeč za te večere nas počastili. Odbor. Iz Zagreba. — £ —. Ne davno je neki tukajšnih Slovencev v slovenskem jeziku pisano prošnjo poslal v Ljublana, ki se na čelu takole glasi: v Visokoslavncmu deželnemu od h o rit s lavne vojvodi ne Kranjske v Ljubljani! J. J- otVieial pri kr. brv. slav. itd. prosi za milosti v o podeljenje službenega mesta kontrolorja deželne blagajne vojvodine Kranjske z letno plačo 800 gold." Zadaj na hrbtu pa stoji — čujte! — od besede do besede tole : „Nr- 474^- Wird dem Herrn (Tteuchttelltr ru'í dem Bedeuten rWífcjiíícAicwíflji, dano ingtdachttr Ditmteiipotiffn . Kdor letnino odrajta, je draštrenik in ima pravico vse časnike brati. 6. Sobu za skupščino in časnike je za zdaj pri — — v Rušah. 7. Časniki imajo naj man je teden dni v omenjeni sobi ostati, le po tem se smejo na dom vzeti in po odločenem redu bi a ti. Predsednik ima posebno za vsa to skrbeti. iz teh postav se vidi, da takšno bralno društvo i ali 5 rodoljubov ieliko osnuje, ki se bo gotovo drngim v kratkem prikupilo. Sliši He, da i udi v Lembahu nameravajo enako bralno društvo vstauoviti. Le naprej 1 — Poskusite pa tudi "rugod! združena moč volja. L. Dopisi. 17, Tiari bora, 2. t. m. je mestni odbor volil novega estnega župana in jegovega namestniku, izvoljen je bil za i parni J. liankalari apotekar, in Stnmpfe! bivši npotcknr t namostnikn. Ali bo pod tem županstvom bolje ali ne, še - m-more reči, toliko smo vendar prepričani, da tudi ta žn-in ne ho vpeljal učenja slovenščine v mestnih deklišmh So-,h, kjer je letos že eeio odpravljeno. Snega smo spel to dane toliko dobili, kolikor ga že ocl leta 1823. dozdej nobeno zimo ni bilo. Iz posebnih vzrokov se je na 2J. decembra IS6T napovedan občni zbor in volitve odbora v mariborski čitavuiei odložil, in je napovedan na nedeljo t. j. na 12. t. m. Iz iT!íkrtbor» 5. januarja. — Naši čč. gg. bogoslovei so si nekaj prnv domoljubnega izmislili. Kadi bi svojo knjižnico splavili v vrsto nesmrtnih udov „Slov. matice." K temu je treba ICH) gl. v 5 letih po 9 matičnih pravil, 100 gl. je lep denar, to je resen, ali če so razdeli na pet delov, ga je že dosti manj, iu če se vsaki peti del v novo na 1'i delov razdeli, pride že od 100 gid. na eden tako v del j ako malo: zdaj pa če so celo vsaki dvanajsti del na primer med Í10 Logos I ovce v razdeliš, ne pride ti na eduega veliko voe ko njč." — Tako so računili mariborski gg, bogoslovcl in začeli med sobo mesečne n a d o v o J j u e n a b i r e z a „Matico." Pa glejte v dveh mescih so imeli ic 20 gold., tako da zdaj knjižnico svojo že lehko vvrstijo med nesmrtnö ude -S lov. matic e.J Jaz pa .sem premišljevaje ovo ítvar, sam sebe takole pojirašal; Ti Jitrcek, kaj praviS, če so mogli kaj takega storiti mariborski bogoalovei , ali bi ne premogli ono isto tudi ljubljanski, goriški, celovški bogo s love i? — Nekdo pa, ki je moje misli poslušal (bil je naj starši prijatel tíregee) mi ja 2 agota vi j id na vso moč, da za bogoslovci gotovo ne bodo zaostali dijaki gimnazije mariborske, eeijske, ljubljanske novomeške, kranjske, goriške, iu morda še rúlo tuili celovške tie. Jaz sem mu to rad verjel, ker poznam mlado kri, in vem kako rada se vneti da; ali močno sem odkimaval z glavo , ko mi je ua dalje pravil moj Gregce, kako bodo titdi ^ a e naše č i i a v n i ee, *) kako bodetc „S love n i j a R r a-ška" in Dunajska ¿8 a v a" druga čez drugo hitele, hote vsaka prva biti v vrsti nesmrtnih udov matičnih. Kakor sem že rekel o poslednjem malko dvomim, nemogočo pa vendarle tudi iti----- ob ti moj Gregee, jaz te bom samega piesr&nega veselja tri s to k ra t poljubil, ¿e se vse to še letos zgodi. Le glej „matica"' naša hi na ta kov način hitro okoli 2000 gl. več kapitaln imela -- ti se pa pri moji dunji! ne pobirajo na cesti! D oz daj aera šalo mešal med res it lío, zdaj Vam bom pa še čisto resnobnih troje povedal: I. Na vsaki zgoraj imenovanih gimnazij naj začne brez vsega odloga še ko j ta inesen eden rodoljubnih dijakov pobirati za „matico", ali prav za prav knjižnico gimnazije svoje, da postane nesmrten nd „Slov. Matice." i. V vsaki izmed našdt čitavnic brez vsega izmmku naj se ono isto stori. 3, Tudi „Slovenija" in „Sava" nikakor ne smete zaostati. Naposled bi pa še si. vredništvo „Novic" lepo poprosil zarad ovc stvari potrkati na duri Čitateljev svojih. X Sevnici na ŠtaJ. (Iz čitalnice.) Za zimski L-as 1. 15*68 določil jo odbor sledeče veselice: 1?, jamtttrja: beseda, cveterospev ,Pozdrav", deklamacija iti ples. februarja.' v spomin Vodniku beseda, deklam ne i j a, cveterospev „Ilimnus na Vodnika4, glediščina igra ¡jŽupau", potem ples. 33. februarjn: veliki ples. Uljndno vabimo k iem veselicam vse čast, drustvenike, posebno pa bi nas veselilo, ¿e bi tudi vneaji udje iz Brežec, Krškega in Radeč v.a te večere nas počastili. Odbor. It. Zagreba. — £ —. Ne davno je neki tukajšnih Slovencev v slovenskem jeziku pisano prošnjo poslal v Ljublana, ki se na čelu takole glasi: v V i s oko s lavnemu deželnemu odboru slavne vojvodi a e Kranjske v Ljubljani! J. J- otVieial pri kr. brv. slav. itd. prosi za milosti v o p o deljenje službenega mesta kontrolorja deželne blagajne vojvodine Kranjske z letno plačo 800 gold." Zadaj na hrbtu pa stoji — čujte! — od besede do besede tole : „Nr- 474^- Wird dem Herrn (Tteuchttelltr ru'í dem Bedeuten rWtffcj^ácAicwíflii, dano ingtdachttr Ditmteiipotiffn — 3 i, s >f d --J ' S ►f Al pretekli teden. > Û. k- fl.| kTJH, k. jt.jic. Pieuicfi vagini {dre Tenka) . C e as (Î-2Ù AiO Bii .... ' 4 4 1Û flaO 3â0 Joinioni „ .... a „ __ 3 S i Ovjn n .... 1 7t) 1,8(1, 1 HO Ttirtice {kurnie) vagtui o 00 3 Î0 3 10 2S0 Ajde „ u — a 3 0 'J (50 Prana ,, . . , L' »0 a jo -- Kriiiaiiirjn „ 1 40 I 85: t SO — — GoveGine funt . 10 -24 leintitie , - _ - J8 -12 — 24 — ac Sviniotine ¡rstvo funt , , — 36 4» Drv W trdili neienj iJHaite^ 10 — to- 7 SO 10,— i, IS" ,, ^ » .t * _ _ r>35 „ — _1_ „ 30" mahkih ,t . 7 -Ï 5 tiO K _ • , l®1' n it - ■ * . » U Üfid1 __Lt, Oglcnju i a tnlcJjB. lena vagan . , 30 --as i! »mobkigo n n — tSO - ao — Jtl — iti Eena cent .... t 50 i ao — fl5 t — Slutiie ce n t v iupah , . . 1'acj l — ili —i^o „ „ i!i uteljo _ 901 - - 4Î — 70 Sluuiua (¿peha) cent 140 - aa 44- 32 — Jajec, tri 10 Uio! __ —1— Cesarski zlat velja 5 ti. 77 kr. a. v, Aiijrt srebra 11*. 75. Izrodilo drž. posojilo Od,30. Ustnic;! vreilnliha. Od ve& strani 30 došle spet prošnje, da bi litij oznanili za slovenske župane vodila, po kte-rili bi mogli tudi v slovenskem jezika župa-niti. Mi smo že v 26. listu L teč. naznanili, da je v Ljubljani v E ger-jevi tiskarni doSla na svetlo knjiga, „Oblasti in opravki, ktere imajo po občinskem zakon« občine in župani z občinskimi odborniki." Na jedni strani je slovensko na drugi pa nemško. V tej knjižici najde Župan vse, kar mu je potrebno, da cclo po postavah in tudi v slovenskem jeziku lahko župani. Velja samo 70 kr, 2., 4., 5, in 30. list L tečaja „ Slo v. Gospodarja" se ne dobivajo več. odbor, v kterem imamo mi, narod ifovenski, večino; in to dela tisti odbor, v kterem sede možje, ki se že čez četrt-stoletju dan na dan potegujejo in ravnajo za ob veljavo našega jezika v javnosti ! Herr ven d'Oraudur, erklären Sie mir diesen Zivi estait der Saturl Iu to dola tisti odbor, ki se S ti m a, da ima v sebi prvake, vojvode naroda slovenskega. Državne pisarne iunyo nalog, da rešavajo vloge v tislem jezika, v kterem se podnaftajo, in one to vestno vršit vajo. Naši prvaki tako radi s slovensko mciljo pred državnimi pisarnami pometajo, kupe ueiiiSkutarskega smel ja pred svojimi Ea ne vide! Mi ttikajšni Slovenci smo se kar za glave držali, o smo z lastnimi očmi to videli, česar drugače ne bi bili nikdar verjeli. Mozgnli smo sem 1er ijc, kaj nek vtegne temu razlog biti ; in kaj mislite v čem smo razlog odboro-vega nWDÔfcittarenj* hü sli. v ničem drugem, nego v neki nc-opravdani nctenicljitj strahopezdljivosti, Fantje bežite, dekleta gredo! ali pa reči: kranjski odborniki odkrijte se, ucm-škntaitfi gredo I to je ise ena. - 1'ri tej priliki mi pride na misel basen o kladivcu in kovniimli. Kdor jo Se ni črti, takale je: Železno kladivo je nekega blagdana ležalo hrez- EOfileno na nakln 1er premiS^avalo delo preteklega tedna, azil.1 kovine je kovalo: i zlato i srebro, i baker i svinec i žekzo, pn nobena kovina ni pod njegovimi udarci tako silno čvrtela in vresda kakor železo. Premišljuje sem ter ije zakaj se nek vse druge koviue do edinega železa dado polroežljivo in voljno kovati, pa ne more do pravega vzroku priti. Dragi dan, ko se je opet železo kovalo, le praša kla-divcc pod njegovimi udarci cvrčeče in vrešeče železo, zakaj ono edino tako nejevoljno, tako težko podnaša jegove udarce, In železo mu na to modro odgovori: druge koviue sicer tudi čute tvoje udarce, ali ne bole jih tako kakor mene, jib tolče tujec ; mene pa zato tim bolj hole, ker me ti kot moj brat kuješ, ki si iz iste rude iz iste gore kakor jaz. Kladivo je molkom omolknolo» ker je razumelo, zakaj .železo pod njegovimi udarci tako silno čvrči iu vreSt, — Če je tedaj tudi itaä narod bolj občuten za tiste udarce, ki padajo po njem od bratovskö roke, kilo bi mu to zameril. Kar se pa sploh našib prvakov, naših roj vodov tiče, imamo mi i Zagrebu stanujoči Slovenci kaj posebne misli. Če je res, da so novine izraz javnega mnenja, potem so naši prvaki z javnim mnenjem sst>[o na vzkriž in na vpič. flu-zun Kovic nobeden drug list iiaMb prvakov v svojo cbramho ni vzel, šo celo tisti ne, ki iz dispozicionafonda zrnca zob Ijcjo. Novice so sicer vse mogoče storile, da dokažejo, kako modro, kako previdno naši prvaki nas narod brane. Ča jim je to propter vetustam unetoritatem kdo vrjel, to ne vem, v Zagrebu jim že nižino vrjeli. Zamorci ae ne dado s črnilom prati. Delo mojstra livah, ne pa prijalljeve besede O nekih naših prvakih so rekle Kovice, da so nenadomestljivi, mi o tim prepričani nismo; drugo so ojiel slikale kotrdajave slovenskega naroda, ko same Miloše Obiiiče iti tarne Davidove, pa tudi v tem smo se prepričali, da se jeiz novičnih trdnjav naš narod slabo hranil, da smo mesto Miloš Obiliča med našimi prvaki našli Vuka lirankoviča, in da naši slon kosten i turni Da vidov i na slabih podlagah stoje. Mi v Zagrebu stanujoči Slovcnei kons tut ira nio. da so naši prvaki iu pa slo* venski narod drug dragega zgrešili, in sicer tako, da drug drugega več ne najde, mi konšutiramo, da naši prvaki niso več vojvode našega naroda, ampak da so samo neka klika še, ki se trese za svoje osebne interese, in ki narodne interese pod svoje osebne podklopiti hoče; mi konštatiramo, da bo zlo no naš narod Če drugi možje na njegovo čelo ne stopijo, zakaj na evropskem podnebju se taka znamenja prikazujejo, da ne vemo kaj bo drevi z aas; mi na/.niitije koii-štntiramo, da narod slovenski živo v seht občuti potrebo od' važnega vodjenje, ki ga v današnjih naših prvakih našel ni. Toliko na starega leta dan; bog daj boljo bodočnost! ;ar, — Že pred novim letom je Jih Veličanstvo cesar imenoval državnegapečarnika g. Ileus t-a za državnega ministra zunajnih zadev, g, Beeke-ja za držuvnega ministra de-aarslva in g. J o h u - a za državnega ministra vojaštva. Na novega lela dan pa je prinesla „Wiener Zeitung1' sledeče parlamentarne ministre: Groi Auersperg je imenovan za mimstciskega predsednika; g, TaalTo za nameri stoika minist erskega predsednika in za ministra državne hrambe in javne ga mira: g. Plen er za ministra knpčijstv.a, g. Has-uer za ministra bogočastjn in okov; g. Potočki za mini- stra poljedelstva: g. C iskra za ministra notrajnih zadev; g, Herhst za ministra pravosodja: g. P ros t el za ministra deuarstva in g. Hcrger je imenovati za ministra brez po-sehne^aopravjlstva. Imamo tedaj zdaj v Avstriji d v a o a j-se t aklivnih ministrov brez ogerskih. — Kaj Slovani od tega ministci-stva imnino upati, dobro vemo. — V nekem belgijskem časniku se je tudi že nahajal načrt i program) našega novega tniuisterstva in sicer so se navedle sledeče točke: 1. Razložila, da še zdaj niti ni misliti na državni bankrot. 2, ftrdjenje državnega ujm. Pq-maušanje armade, koliko naj več mogoče. Stroški za vojaštvo ne s mejo prekosili 65 milijonov golil, v srebru iu Povišanje v vojaških službah se mora za čas celo ustaviti. V tem celo mirnem načrtn je res mnogo dobre volje. Tako mirni načrt vcudar v tem trenotko os uo vat i, v kterem Uuska namerjava poslati Turški svoj poslednji izrek (ultimat ti m) z a stran vzhodnega prašatija, k ter o žuga vneti tam o strahovit ogenj, je, moramo reči, glavo v pesek vteknoti, da se ne hi moralo gledati, kar se zunaj godi iu v tem tedaj nikakor ne bi mogli nahajali velikega političnega uma našega od „Presse" imenovanega „doktorskega ministeiflva." — Tnrfika armada se je začela zlo zbirali na Grški meji, m bati se je, da so bodo tudi Turki in Grki v kratkem prijeli". — Pri poslednji volitvi v Celovcu, ko se je volil tiov poslaucc za deželni zbor, glasovali so vsiv >ii:. i. Uorovikca okraja enoglasno za gosp. Einšpieler-ja, ki je po tem takem dobil 13 glasov. Volilni okraji so tako osu^ani, da Slovenci morajo propasti. — Pri sv. Janžu na Dravskem polju je v nedeljo med božjo službo Šola pogorela. Pravijo, da je učiteljeva dekla, ki je dan poprej za volj neke tatvine bila okregana, poslopje užgala in tudi sama zgorela. — Turki so poslali več vojakov v trdnjave na Donavi. Tržna cena ■i E - S- Z > — 3 14 S S Al pretekli teden. > Û. k. fl.| k~A. k. ¿¡k. PieiiicG vogiia {dre Tenka) . s e as e,so Bii .... ' 4 4 U flaO 3â0 Joinioni „ .... a „ __ 3 S i OviB „ .... 1 71) 1,8(1, J HO Turiice {kurnie) vsgtčn o ao SÎ0 3 10 2S0 Ajde „ . . . u — 3'TO 'J (50 Frana „ . . . l' i)U a -2H -- Kriiiaiiirjn „ 1 40 1 85: t SO — — Govedine funt . lil -24 Teloliuc , - _ - J8 -12 — 24 — 2(i Srimotine irstve funt , , — 36 4» Drv W trdili »eienj {EMter'1 10 — to- 7 SU 10,- i, IS" i, ' > * _ _ r>35 „ — _1_ ,, 30" mahkih „ . 7 -i 5 tiO K _ ■ t I®1' i» it - ■ * . » U Üfid1 __ Oglcnju i a tnicJjB. lena vagan , , SO --as i! »raobktigo „ „ — tSO - 30 — jü — iii Eena cent • I su i ao — iit t — Slutiie ccnt v iupah , . . 120; l — !li — n „ sa uteljo _ 901 - Sft - 4Î — 70 Sluuiua (¿peha) cent 140 - aa 44- 32 — Jajee, tri 10 Uio! __ —1— Cesarski zlat velja 6 ti. 77 kr. a. v, Aiijrt srebra 11*. 75. !Ï4irodiio drž. posojilo Od,30. Ustnic;! vreilnliha. Od ve& strani go došle spet prošnje, da bi liiij oznanili za slovenske župani; v o d i 1 a, po kte-rih bi mogli tudi v slovenske nt jezika žnpa-niti. Mi smo že v 26. listu L teč. naznanili, da je v Ljubljani v E ger-jevi tiskarni došla na svetlo knjiga, „Oblasti in opravki, ktere imajo po občinskem zakon« občine in župani z občinskimi odborniki." Na jedni strani je slovensko na drugi pa nemško. V tej knjižici najde Župan vse, kar mu je potrebno, da cclo po postavah in tudi v slovenskem jeziku lahko župani. Velja samo 70 kr, 2., 4., 5, in 30. list L tečaja „ Slo v. Gospodarja" se ne dobivajo več. odbor, v ktercm imamo mi, narod slovenski, večino; in to dela tisti odbor, v kterem sede možjo, ki se že čez četrt-stoletja dan na dan potegujejo in rnvsajo za ob veljavo našega Jezika v javnosti! Herr von d'Oraudur, erklären Sie mir diesen Zivi e spal t der Natur! la to dola tisti odbor, ki sc S ti m a, da ima v sebi prvake, vojvode naroda slovenskega. Državne pisarno iuiiyo nalog, da rešavajo vloge v tistem jeziku, v kterem se podnaftajo, in one to vestno vršit vajo, Nasi prvaki tako radi s slovensko mciljo pred državnimi pisarnami pometajo, kape ueuiSkiitariSfcega sni et ja pred svojimi Ea ne vide! Mi ttikajšni Slovenci smo se kar za glave držali, o smo z lastnimi demi to videli, česar dtagače ne Iii b:Ii nikdar verjeli. Mozgnli smo som 1er ijc, kaj nek vtegne temu lazioe; biti ; in kaj mislite v čem smo razlog odboro-vega nemškutareujn našli. v ničem drugem, nego v neki ne-opravdani ncteuicljitj strabopezdfjivonti. Fantje bežite, dekleta gredo! ali pa reči: kranjski odborniki odkrijte se, ueni-čkutarje gredo I to je isc ena. - Pri tej priliki mi pride na misel basen o kladivcu tu kovniunli. Kdor jo Se ni črti, takale je: Železno kladivo je nekega blagdamt ležalo hrez- EOfilcm» na nakit) 1er premirij a valo delo preteklega tedna, nzne kovine je kovalo: i zlato i srebro, i baker i svinec i železo, pa nobena kovina iti pod njegovimi udarci tako sil uri ¡v neki iti vrciklft kakor železo. Premišljuje sem ter i je zakaj sc nek vse druge koviue do edinega železa dado potrpežljivo in voljno kovati, pa ne more do pravega vzroka priti. Dragi dan, ko se je opet želeio kovalo, le praša kla-divcc pod njegovimi udarci cvrčeče in vrešeče železo, zakaj ono edino tako nejevoljno, tako težko podnaša jegove udnrce, in železo mu na to modro odgovori: druge koviue si .er tudi čute tvoje udarce, ali ne bole jib tako kakor mene, jih tolče tujec ; mene pa zato ti® bolj bole, ker me ti kot moj brat knješ, ki si iz iste rude iz iste gore kakor jaz. Kladivo je molkom omolknolo» ker je razumelo, zakaj .železo pod njegovimi udarci tako silno čvrči iu vreSi, — Če je tedaj tudi nas narod bolj občuten za tirite udarce, ki padajo po njem od bratovskö roke, kilo bi mu to zameril. Kar se pa sploh naših prvakov, naiib roj vodov tiče, imamo ud i Zagrebu stanujoči Slo vend kaj posebne misli. Če je res, da so novine izraz javnega mnenja, potem so nasi prvaki z javnim mnenjem zoto na vzkriž in na vpič. tin-zun Novic nobeden drug lisi naSib prvakov v svojo obramho ni vzel, iie celo tisti ne, ki iz dispozicÎDnsfonda zrnca zob Ijejo. Novice so sicer vse mogoče storile, da dokažejo, kako modro, kako previdno naši prvaki nas narod brane. Oe jim je to propter vdovam anetoritntem kilo vrjel, to nO vem, v Zagreon jim že nismo vrjeli. Zamorci ac ne dado s črnilom prati. Delo mojstra hvali, ne pa prijatljeve besede O nekih naših prvakih so rekle Novice, da so nenadomestljivi, mi o tem prepričani nismo; druge so ojiel slikale ko trdnjave slovenskega naroda, ko same Mileče Obiiiče iti turne Davidove, pa tudi v tem smo se prepričali, da se je i* novičnih trdnjav naš narod slabo branil, da smo mesto liiloä Obilica med našimi prvaki našli Vtika lirankoviča, in da naši slon kosten i turni Davidovi na slabili podlagah stoje. Mi v Zagrebu sU-nujoÈi Slovcnei konštatiramo. da so naiii prvaki iu pa slo* venski narod drug dragega zgrešili f in sicer tako, da drng drugega več ne najde, mi konštatiramo, da naši prvaki niso več vojvode našega naroda, ampak da so samo neka klika še, ki se trese za svoje osebne interese, iu ki narodne interese pod svoje osebne podkl opiti boče; mi kou sta tira tu », da bo zlo no uaâ narod Če drugi možje na njegovo čelo ne stopijo, zakaj ua evropskem podnebju so taka znamenja prikazujejo, da ne vemo kaj bo drevi z nas; mi na/.ailtije koii-štatiramo, da narod slovenski živo v sebi občuti potrebo od' važnega vodjenje, ki ga v današnjih naših prvakih našel ni. Toliko na starega leta dan; bog daj boljo bodočnost! — Že pred novim letom je Jib Veličanstvo cesar imenoval državnega pečatnika g. Bcus t-a za državnega ministra znnajnih zadev, g, Beeke-ja za državnega ministra de-aarslra iu g. J o h u - a za državnega ministra vojaštva. Na novega leta dan pa je prinesla „Wiener Zeitung1' slüdece parlamentarne ministre: Groi Auersperg je imenovan z;l mitiistciskega predsednika; g, Taalïo za namenstoika minist ers kega predsednika in za ministra državne hrambe in javno ga mira: g. PI en er za ministra knpčijstva, g. Hasner za ministra bogočastjn in okov; g. Potočki za mini- stra poljedelstva: g. O iskra za ministra norrajmii zadev; g, Herbat za ministra pravosodja: g. Ji res t el za ministra denarstva in g. fterger je imenovan za ministra brez po-sebne^aopravilslva. Imamo tedaj zdaj v Avstriji d v a o a j-se t aktivnih ministrov brez ogerskih. — Kaj Slovani od tega ministci-stva ¡tunino upati, ti o liro vemo. — V nekem belgijskem časniku se je tndi že nahajal načrt i program) našega novega ministerstva in sicer so se navedle sledeče točke: 1. Razložim, da ic zdaj niti ni misliti na državni bankrot. 2, Ctrdjenje državnega ujm. Potu siu Sanje armade, kolika naj več mogoče. Stroški za vojaštvo ne smejo prekosili 65 milijonov gobi. v srebru iu Povišanje v vojaški b službah se mora za čas celo nstaviti. V tem celo mirnem načrtn je res mnogo dobre volje. Tako mirni načrt vendar v tem trenotko os uo vat t, v kterem Ruska namerjava poslati Turški svoj poslednji izrek (ultimat ti m) z ti št ran vzhodnega praSsBja, k ter o žuga vueti tam o strahovit ogenj, je, moramo reči, glavo v pesek vteknoti, da se ne bi moralo gledati, kar se zunaj godi iu v toni tedaj nikakor ne hi mogli nahajali velikega političnega uma našega od „Presse" imenovanega „doktorskega mintsterstva.*1 — Turfika armada se je začela zlo zbirati na Grški meji, m bati se je, da so bodo tudi Turki in Grlu v kratkem prijeli". — Pri poslednji volitvi v Celovcu, ko se je volil tiov poslaucc za deželni zbor, glasovali so vsivolifci, Borov i k o "a okraja enoglasno za gosp. EinšpieJer-ja, ki je po tem takem dobil LS glasov. Volilni okraji so tako osnovani, da Slovenji morajo propasti. — Pri sv. Janžu na Dravskem polju je v nedeljo med božjo službo Sol a pogorela. Pravijo, da je učiteljeva dekla, ki je dan poprej za volj neke tatvino bila okregaua, poslopje užgala iu tudi sama zgorela. — Turki so poslali več vojakov v trdnjuve na Donavi. Tržna cena ■i E - S- Z > — 3 i, s >f d --J ' S ►f Al pretekli teden. > Û. k- fl.| kTJH, k. jt.jic. Pieuicfi vagini {dre Tenka) . C e as (Î-2Ù AiO Bii .... ' 4 4 1Û flaO 3â0 Joinioni „ .... a „ __ 3 S i Ovjn n .... 1 7t) 1,8(1, 1 HO Ttirtice {kurnie) vagtui o 00 3 Î0 3 10 2S0 Ajde „ u — a 3 0 'J (50 Prana ,, . . , L' »0 a jo -- Kriiiaiiirjn „ 1 40 I 85: t SO — — GoveGine funt . 10 -24 leintitie , - _ - J8 -12 — 24 — ac Sviniotine ¡rstvo funt , , — 36 4» Drv W trdili neienj iJHaite^ 10 — to- 7 SO 10,— i, IS" ,, ^ » .t * _ _ r>35 „ — _1_ „ 30" mahkih ,t . 7 -Ï 5 tiO K _ • , l®1' n it - ■ * . » U Üfid1 __Lt, Oglcnju i a tnlcJjB. lena vagan . , 30 --as i! »mobkigo n n — tSO - ao — Jtl — iti Eena cent .... t 50 i ao — fl5 t — Slutiie ce n t v iupah , . . 1'acj l — ili —i^o „ „ i!i uteljo _ 901 - - 4Î — 70 Sluuiua (¿peha) cent 140 - aa 44- 32 — Jajec, tri 10 Uio! __ —1— Cesarski zlat velja 5 ti. 77 kr. a. v, Aiijrt srebra 11*. 75. Izrodilo drž. posojilo Od,30. Ustnic;! vreilnliha. Od ve& strani 30 došle spet prošnje, da bi litij oznanili za slovenske župane vodila, po kte-rili bi mogli tudi v slovenskem jezika župa-niti. Mi smo že v 26. listu L teč. naznanili, da je v Ljubljani v E ger-jevi tiskarni doSla na svetlo knjiga, „Oblasti in opravki, ktere imajo po občinskem zakon« občine in župani z občinskimi odborniki." Na jedni strani je slovensko na drugi pa nemško. V tej knjižici najde Župan vse, kar mu je potrebno, da cclo po postavah in tudi v slovenskem jeziku lahko župani. Velja samo 70 kr, 2., 4., 5, in 30. list L tečaja „ Slo v. Gospodarja" se ne dobivajo več. odbor, v kterem imamo mi, narod slovenski, večino; in to dela tisti odbor, v kterem sede možje, ki sc že čez četrt-stoletja dan na dan potegujejo in ravsajo za ob veljavo našega jezika v javnosti ! Herr von d'Oraudur, erklären Sie mir diesen Zivi estait der Saturl la to dola tisti odbor, ki sc S ti m a, da ima v sebi prvake, vojvode naroda slovenskega. Državne pisarno iunyo nalog, da reäavajo vloge v tislem jezika, v kterem se podnaftajo, in one to vestno vršit vajo, Nasi prvaki tako radi s slovensko mciljo pred državnimi pisarnami pometajo, kupe nemSkiitarsfcega smel ja pred svojimi Ea ne vide! Mi tttkajšni Slovenci smo se kar za glave držali, o smo z lastnimi démi to videli, česar drugače ne bi bili nikdar verjeli. Mozgali smo sem 1er ijc, kaj nek vtegue temu lazioe; biti ; in kaj mislite v čem smo ruzlog odboro-vega nWDÔtntarenja hü sli. v ničem drugem, nego v neki ne-opravdani ncteuicijitj strahopezdljivosti, Fantje bežite, dekleta gredo! ali pa reči: kranjski odborniki odkrijte se, ucm-ikntaite gredo I to je *se ena. - 1'ri tej priliki mi pride ua misel basen o kladivcu in kovniunli. Kdor jo Se ni etil, takale je: Železno kladivo je nekega blagdanu ležalo hrez- Eoslciio na nakin 1er premi Skovalo delo preteklega tedna, azil.1 kovine je kovalo: i zlato i srebro, i baker i svinec i železo, pn nobena kovina ni pod njegovimi udarci tako silim čvrtela in vrescU kakor železo. Premišljuje sem ter t je zakaj se nek vse druge koviue do edinega železa dado polroežljivo in voljno kovati, pa ne more do pravega vzroka priti. Dragi dan, ko se je opet železo kovalo, le praêa kla-divcc pod njegovimi udarci cvrčeče in vrešeče železo, zakaj ono edino tako nejevoljno, tako težko podnaša jegove udnree, In železo mu na to modro odgovori: druge koviue sicer tudi čute tvoje udarce, uli ne bole jih tako kakor mene, jih tolče tujec ; mene pa zato tim bolj bole, ker me ti kot moj brat kuješ, ki si iz iste rude iz islc gore kakor jaz, Kindivo je molkom omolknolo, ker je razumelo, zakaj .železo pod njegovimi udarci tako silno čvrči iu vreit, — Če je tedaj tudi mis narod bolj občuten za tinte udarce, ki padajo po njem od bratuvske roke, kilo bi mu to zameril. Kar se pa sploh naših prvakov, naiib roj vodov tiče, imamo mi i Zagrebu stanujoči Slovenci kaj posebne misli. Če je res, da so uovine izraz javnega mnenja, potem so nusi prvaki z javnim mnenjem zoto na vzkriž in na vpič. fia-zun Xovic nobeden drug lisi iiaâib prvakov v svojo obramho ni vzel, ¿o celo tisti ne, ki iz dispozicionafonda zrnca zob Ijcjo. Novice so sicer vse mogoče storile, da dokažejo, kako modro, kako previdno naši prvaki naš narod brane. Ča jim je to propter vetustam anetorifatem kdo vrjel, to ne vem, v Zagrebu jim že nibim> vrjeli. Zamorci se ne dado s črnilom prati. Delo mojstra hvali, ne pa prijalljeve besede O nekih naših prvakih so rekle Novice, da so nenadomestljivi, mi o tem prepričani nismo; druge so ojiel slikale kotrdujave slovenskega naroda, ko same MiloSe Obiiiče iti tarne Davidove, pa tudi v tem smo se prepričali, da se jeiz novičnih trdnjav naš narod slabo hranil, da smo mesto liiloä Obilica med našimi prvaki našli Vuka lirankovica, in da naši slon kosten i turni Da vidov i na slabih podlagah stoje. Mi v Zagrebu stanujoči Slovenci konštatiramo. da so nasi prvaki iu pa slovenski narod drug drugega zgrešili, in sicer tako, da drag drugega več ne najde, mi konštatiramo, da naSi prvaki niso več vojvode našega narodu, ampak da so samo neka klika še, ki se trese za svoje osebne interese, iu ki narodne interese pod svoje osebne podkl opiti hoče; mi konštatiramo, da bo zlo no naš narod Če drugi možje na njegovo čelo ne stopijo, zakaj na evropskem podnebju se taka znamenja prikazujejo, da ne vemo kaj bo drevi z aas; mi na/.ailtije konštatiramo, da narod slovenski živo v sebi občuti potrebo od' važnega vodjenje, ki ga v današnjih naših prvakih našel ni. TVdiko na starega leta dan; bog daj boljo bodočnost! — Že pred novim letom je Jih Veličanstvo cesar imenoval državnega pečatnika g. iléus t-a za državnega ministra zunajnih zadev, g, Becke-ju za držuvnega ministra de-narslva iu g. J o h u - a za državnega ministra vojaštva. Na novega leta dan pa je prinesla „Wiener Zeitung1' slüdece parlamentarne ministre: Groi Auersperg je imenovan za miriistciskega predsedniku; g, Taalïo za namenstnika minist erskega predsednika in za ministra državne hrambe in javne ga mira: g. Plen er za ministra knpčijstva, g. Has-iier za ministra bogočastjn in ukov: g. Potočki za mini- stra poljedelstva: g. C iskra za ministra notrajnih zadev; g, Herbst za ministra pravosodja: g. P res t el za ministra deuarstva in g. Hcrger je imenovan za ministra brez po-sehne^aopravjlstva. Imamo tedaj zdaj v Avstriji d v a o a j-se t aklivnlh ministrov brez ogerskih. — Kaj Slovani od tega ministei-stva irnnino upati, dobro vemo. — V nekem belgijskem časniku se je tudi že nahajal načrt i program) našega novega tniuisterstva in sider so se navedle sledeče točke: 1. Razložila, da se zdaj niti ni misliti na državni bankrot- Utrdjenje državnega ujm. Poni a u Sanje armade, koliko naj več mogoče. Stroški za vojaštvo ne s mejo prekosili 65 milijonov gobi. v srebru in Povišanje v vojaških službah se mora za čas celo ustaviti. V tem celo mirnem načrln je res mnogo dobre volje. Tako mirni načrt vcudar v tem trenotko osnovati, v kterem Uuska namerjava poslati Turški svoj poslednji izrek (ultimat ti m) z a stran vzhodnega praSsnia, k ter o žuga vneti tam o strahovit ogenj, je, moramo reči, glavo v pesek vteknoti, da se ne bi moralo gledati, kar se zunaj godi iu v tem tedaj nikakor ne bi mogli nahajati velikega političnega uma našega od „Presse" imenovanega „doktorskega ministeiflva." — Turška armada se je začela zlo zbirali na Grški meji, iti bati se je, da so bodo tudi Turki in Grki v kratkem prijeli. — Pri poslednji voli i vi v Celovcu, ko se je volil uov poslanec za deželni zbor, glasovali so vsJvolilci, Borov i k o "a okraja enoglasno za gosp. Einšpieler-ja, ki je po tem takem dobil 13 glasov. Volilni okraji so tako osn^ani, da Slovenji morajo propasti. — Pri sv. Janin na Dravskem polju je v nedeljo med božjo službo Šola pogorela. Pravijo, da je učiteljeva dekla, ki je dan poprej za volj neke tatvine bila okregana, poslopje užgala in tudi sama zgorela. — Turki so poslali več vojakov v trdnjave na Donavi. Tržna cena ■i E - S- Z > — 3 b S >f d ^_< S ►f Al pretekli teden. > Û. k- fl.| t^fl. k. ¿¡k. Pieiiicfi vagim {drevenita) . e as AiO Bii .... ' 4 4 US flafj 3â0 Joinioni „ .... a „ __ 3 S i OvWl „ . 1 71) 1,80, 1 00 Turiice {kurnip) vsgtčn o 00 3 Î0 3 10 2S0 Ajde „ u — s 30 'J (50 Pj-anii ,, . . , L' 1>U a -2H -- Kfinaiiirjn „ 1 40 I 85: ! SO — — Govedine funt . -24 TeJoliuc , .... _ - J8 -12 — 24 — 30 Srimotme irstve funt , , — 36 4» Drv W trdili »eienj (KUfter) 10 — to- 7 SÜ 10,- i, lfr" i, tp * * _ _ r>35 „ — _1_ „ 30" mahkih „ . 7 -Ï 5 tiO K _ • , l®1' i» it - ■ * . » U Üfid1 __Lt, Oglcnju i a tnlfjje. lena vagan , , 30 --as i! »mobkttfo i, H — tSO - 'tO — JÜ — iii Eena cent . t 5U i ao — fl5 t — Slutiie cent V iupah , . . 1'acj l — ili —i^O n „ ssi uteljo _ 901 - - 4Î — 70 SSnuiua (¿peha) cent 140 - aa 44- 32 - Jajee, tri t^ 10 Uio! __ -- Cesarski zlat velja 6 ti. 77 kr. a. v, Aiijrt srebra 11*. 75. !Ï4irodiio drž. posojilo Od,30. Ustnic;! vredni*lin* Od ve& strani go došle spet prošnje, da bi naj oznanili za slovenske župane v o d i 1 a, po kte-rili bi mogli tudi v slovenskem jezika župa-ntti. Mi smo že v 26. listu L teč. naznanili, da je v Ljubljani v E ger-jevi tiskarni doSla na svetlo knjiga, „Oblasti in opravki, ktere imajo po občinskem zakon« občine in župani z občinskimi odborniki." Na jedni strani je slovensko na drugi pa nemško. V tej knjižici najde Župan vse, kar mu je potrebno, da cclo po postavah in tudi v sloveliskem jeziku laliko župani. Velja samo 70 kr, 2., 4., 5, in 30. liat L tečaja „ Slo v. Gospodarja" se ne dobivajo več.