List 19.
Premišljevanje
narave in previdnosti božje v nji.
Poslovenil Mihael Verne.
Nepopolnost zemlje naše prt enaki stopnji mraza
in gorkote.
Marsikteri meni, da bi bila zemlja raj, ako bi bilo po vsih krajih in vsih podnebjih enako merzlo in enako gorko, ako bi bila enaka rodovitnost in enaka razmera noči in dneva. Tako  sodimo kratkovidni in sebični ljudje.
Al postavimo, da bi bila zemlja po ti prazni sodbi napravljena; postavimo, da bi bila v vsih krajih na zemlji enaka gorkota in enak mraz: al bi imeli nje pre-bivavci več živeža, več vgodnosti in več veselja? To se da tako malo misliti, da bi bila zemlja marveč naj revniši in nar neprijetniši prebivališče za vse stvari, ko bi jo bil Stvarnik napravil po naši volji.
Pri sedanji napravi zemlje je med vsimi stvarmi neskončna različnost. Kako enolična — brez prijetnosti in popolnosti bi bila pa zemlja, ko bi se ne verstili letni časi, svetloba in tema, mraz in gorkota! Koliko tisuč plemen rastlinskih in živalskih, ki se plodijo le v tacih deželah, ktere so njih naravi primerno gorke — bi pogrešali! Med toliko milioni mnogoverstnih stvari jih je malo, ki bi se ohranile v vsih okrajnah zemlje. V merz-lih deželah se najdejo sploh le take stvari, ki v gorkih krajih obstati ne morejo. Gorke okrajne pa so večidel napolnjene s tacimi stvarmi, ki bi v merzlih krajih pod zlo šle. Pri povsod enaki gorkoti bi veliko veliko reči, in tedaj nar večja lepota in mnogoterost narave zginila. In koliko dobrega bi morali pri tem pogrešati! Ko bi vsaka dežela na zemlji enake pridelke rodila, kako bi se mogla zveza dežel ohraniti? kam bi prišla kupčija? kaj bi bilo z nekterimi rokodelstvi in umetnostmi? Ka-košna bi bila z našimi vednostmi, ko bi nobena dežela prisiljena ne bila, z drugo v zvezi biti?
Ko bi bilo povsod tako gorko, kakor je v vročih podnebjih, kdo bi mogel vročino prenašati? Zakaj ker merzlejše okrajne toplejšim vedno jemljejo nekoliko gorkote, bi morala vročina, ako ki povsod enaka bila, veliko večja biti, ko je v vročih podnebjih. Ljudje, živali in rastline bi silne vročine konec vzeli. Ko bi pa po vsi zemlji enaka stopnja in mera gorkote bila, bi bil zrak v vsih krajih enako visok in enako raztegnjen*   S tem bi
bil zemlji eden nar znaminitiših uzrokov vetra odvzet. In kako nepopisljivo škodo bi to napravilo! Zrak, ki je poglavni pripomoček za »hranjenje našega življenja, bi bil nar hujši strup, ako bi ga vetrovi ne čistili. Enakost gorkote na zemlji bi kmalo kmalo bolezni in kugo napravila, in naš dozdevni raj bi se spremenil v puščavo in grozepolno zmešnjavo.
Očitna je tedaj tudi o tem roka modrega Stvarnika«
— 74 —