PROLEVAREC JE DELAVSKILiST ZA MISLECE ČITATEUE Mašilo Jugoslovanske Socialistične - Zvexe in Prosvetne Mi ike OFFIOAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 1870. ■Uto, Dm. i NM, »t (k* M •• km ti» Act ut Cninh «I X lilt. 10«. CHICAGO 23, ILL., 14. JULIJA (July 14), 1943. f .blUhed Wuidy zt 2301 8. L.wnd.1. Ay«. LETO—VOL. XXXVIII. GENERAL D WIGHT EISENHOWER, •mmmriiki (im mk mmmm umii »kl) *rkoT»i poveljnik v Afriki jo vrhovni poveljnik twdi sovosniike in v«, rijo v Sicilijo. Grm jo sliko go prodetovljo mm. poevo toronjo a ai»fU«kimi in froncoekimi éo.lniki. Bojna sreča se obrača povsod k zaveznikom "DUCE" OKUŠA INVAZIJO NA SVOJIH TLEH. MOSKVA PRAVI, DAJE NEMŠKA OFENZIVA PRI BELGORODU ZE DOŽIVELA SVOJ KONEC. — ZMAGE ZAVEZNIKOV NA PACIFIKU. — OBISK GEN. GIRAUDA V VVASHINGTONU , duče je prvič od kar je na krmilu Italije doživel kar je doslej le drugim u-ganjat. Invazijo ima v svoji deželi. Zaton Mussolinija Do nedavna je vpade v druge dežele vprizarjal brez nevarnosti, da se pripeti isto njegovi nosilki "novega reda". Klal je v Etiopiji, v Grčiji in v Albaniji, nato v Jugoslaviji, in pred tem v Franciji, kamor je zavratno udaril žele ko je Hitler zbil francoko armado. In republikance v Španiji. Ko se je lotil svojih imperialističnih pustolovščin, je bil prepričan, da obnavlja rimski imperij, ki bo živel" stoletja v slavo m veličino Italiji. Sredozemsko morje je proglašal za "mare nostrum", a sedaj vidi, da so v njegovih lu-kah usidirani angleški, ameriški in francoski parniki, njegovi pa se skrivajo kjer si še dobe kaj zatišja. Važnost Sicilij« Sicilija na južnem koncu italijanskega čevlja sicer ni Ita-lija, nego le njen otok. Toda strategično je važen. Med njim in italijansko celino je kaki dve milji morske' ožine, ki jo bo treba prebresti, kadar «bodo zavezniki pripravljeni za prodiranje v notranjost Ttelije. Sicilija obsega 9,936 kv. milj in ima 4,000,000 prebivalcev. Nj-en glavni pomen za zaveznike je, da si z njenim okupiran jem. »z agotove na Sredozemskem morju še večjo varnost in ipa da utrdijo tla za nadaljevanje invazije po Itailiji, na jugoslovansko primorje in dalje. Predsednik Roosevelt je zadnji petek večer dejal, d« pomeni zaveznika invazija v Sicilijo začetek MuMolinijevega konca. čas je že, da se ga mu rtori, kajti veliko hudega je povzročil ne le svoji deželi nego tudi mnogim drugim. Nemška ofenziv« na vshodni f renti sa is j« lovila Dasi so v Berlitou vedeli o pripravah za ameridko-angle- ofenzivo pri Belgorodu na p-krog par sto milj dolgi črti. Iz Moskve poročajo, da je bilo v šestih dneh bitke nad 40,000 nacijev ubitih. Sovjetske čete so ob enem uničile teliko nemških letal, tankov in drugega materijala. A Moskva ne trdi, da je bida to odločilna bitka, temveč le, da je bila mogočna nemška ofenziva ustavljena/ ki pa se lahko vsak čas ponovi. Ogromnost te bitke na vzhodni fronti je najlaglje primerjati a številom žrtev. Ako je Nemcev bilo nad 40,000 ubitih, so bile velike izgube tudi na ruski strani. Nacijska udarna sila je bila ustavljena glasom poročil dne 10. julija vsled premočj ruskih letalcev in pa silnega 'odpora sovjetske armade. tNaciji so poslali na tej fronti v boj nadaljne rezerve. Iz Berlina poročajo, da so prodrle severno od Belgoroda 20 milj globoko v ruske obra/m-biKi črte,, da pa so sovjetske če4e vprizorile protinapade. Komunike nemškega vrhovnega poveljstva ob enem trdi, da še jukoli ves čas vojne niso bile ssvjetrke izgube v nobeni (Nadaljevanje na 5. strani.) Nauki Kitajske ob njenem vstopu v sedmo leto vojne Kitajci so sa dne 7. julija — ob šesti obletnici od kar so v vojni s Japonci, m s vstopom v sedmo —| lahko spo-nrnjali, kako vse drugače bi morda kilo. če s4 bi velesila, ki sc jim obljubile ščititi pod firmo društva »arodov nji-hevo kot vsako drugo deželo pred agresorji, držale besede. ^ Pravzaprav so Kitajci začutili pest Japoncev ie pred 12 leti s mikadovo invazijo v Mandžurijo, ki se je dogodila 18. septembra 1931. Leto posneje »o jih Japonci napadli v šangaju. S sedanjo vojno so Japonci pričeli proti Kitajski 7. julija 1937. V vseh jfi kitajska vlada zaman apelirala, da naj^ ji društvo narodov izpolni zagotovila kolektivne varnosti, kakor jo je ona obljubila in jih ispolnuje drugim deželam. le od tega poslednjega japonskega napada pred šestimi leti so Kitajci v vojni štiri leta m pet meeacev dalj kakor «o Zed. države in dve leti dalj kot je Velika Britanija v vojni s Hitlerjem. Kitajska, ki po zaslugi evropskega imperializma ni mogla nikdar dobiti priložnosti, da s* modernizira v svoji obrambi, je bil« napram Japonski prav tako primitivno Pripravljena. A vendar ja mikadov» poveljnik« ukanila, kei se njena armada ni zrušila kot so v Tokiu pričakovali, da se bo sesula. V minulih šestih letih je padlo stotisoče njenih vojakov m stetisoče Kitajcev pa je pomrlo vsled lakote in epidemij. A premagani niao, Čeprav eo tedaj domalega izolirani in prepuščeni samemu tebi. V šestih letih svoja invazije na Kitajsko ja izgubila japonska armada po kitajskih cenitvah 2,4*2,395 mož. Kitajske izgube so vsled slabe opremljenosti njene obrambe nedvomno večje. 1 če bi takrat, ko je Japonska udarila v Mandžurijo, velesile skupno s drugimi «leželami lige naredov sledile klicu Kitajske, morda bi druge svetovne vojne na kilo. Saj mnogi Kitajci so prepričani, da je nastala v glavnem po krivdi sedanjih zaveznikov, kar niso hoteli izvršiti obveze, ki so jo dali v društvu narodov, da bodo branli vsako de- želo, ki bo napadena, šele ko je bila ško invazijo v Sicilijo, *o dne fL «o »topili v akcijo, a r bilo že prapoai 3. julija vseeno podvzeli svojo \ No, in tako smo znova v vojni m državniki spet obljubljajo ustvariti sistem kolektivne varnosti, kakor eo ga sagotavljali v prejšnji vojni in ffa potem do kraja zanemarili. Živila te podražila od leta 1939 okrog 43 odstotkov Ameriški črnci v veliki kampanji , i Razni podatki o podražitvah živil so si zelo v navskrižjih,1 ker jih eni biroji računajo na ; podlagi takosvanih dostropnih cen, drugi nekako v sredi med i fakticnimi in dostropnimi ca- j nami, tretji pa na podlagi merila, kakršno velja na vsakdanjem tržišču. Oddelek agrikulturnega depart men ta, ki se peča z ekonomijo, je nedavno ugotovil, da so cene živilom od leta 1939 v Chicagu zastopniki ameri-naraole 43 odstotkov, torej {lkih ¿rncev ^ precej več, kot p. priznava nja za marAiranje v Washing-statistika delavskega depart- j ^ da ^ WM||i kongr™, . . ... , .. I vlado in -vso ameriško javnost Omenjeni oddelek alt biro je I opozore na krivice, ki se jim izračunal koliko je povprečna v industriji, v uradih, na oseba nakupila v svoj W 1 voliščih v južnih državah in v basket v normalnem času m 'armadi za svo|a prava A. PHILIP RANDOLPH NA ČELU BORBE PROTI ZAPOSTAVLJANJ U ZAMORCEV. — TE2KE BESEDE 0 ZNAČAJU SEDANJE VOJNE. RASNI PROBLEMI ZELO DELIKATNA ZADEVA dognala, da je znašala vaota $113. - Za enake blago je treba sedaj plačati $162 na leto, torej 43 edetotkov več. Ista statistika dalje isvaja, da stane sedaj "tipični basket živil", kakršne »i nabavlja po-ptečna delavska družina, $462 na leto. Kritike zoper vlado Mnogi govorniki na tem zibo-ru so poudarjali, da je vlada glavna kršilka svojega pravila o enakosti vseh državljanov in so navajali v dokaz temu statistične* podatke in druge dokaze. Povabljenih je bido na ta zamorski zbor «tudi mnogo be-Od tega dobi farmar $261, lopoltnih ljudi, med njimi Nor- $2C1 pa prekupci s živili. ZA SLOVENSKO POMOŽNO AKCIJO ZBRANEGA 2E PRECEJ NAD $50,000 Direktor publicitete za JPO- secih nad šest tisoč dolarjev. Goljufije s prodajnim davkom V Illinoisu za prodajni davek nimamo znamk kaker jih imajo druge države, zato je vsako leto davčni urad v Springfieldu rta škodi stotisoče dolarjev. Na primer, ena družba s premogom v Chicagu ga je zadržala v znesku 9109,000, a končno se je državni davčni oblasti ie posrečita, da ga je isttrjala. Prodajni davek v tej državi se računa 2* na vtrie-ni dolar. Davčni oddelek illi-noirke administracije ceni, da dolgujejo trgovci in drugi, ki s čem tiUujejo, vladi že blizu 20 milijonov dolarjev prodajnega davka. Od odjemalcev ga kolek ta jo m prid r že. Veliko goljufajo tudi s potvorjenimi davčnimi poročili. SS Janko N. Rogelj poroča, da četudi zbiranje prispevkov v ff£moč našemu staremu kraju ne gre kot bi želeli, se je vendarle zbralo že lepo Vsoto. Rogelj pravi med drugim: "Glavni blagajnik Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenska sekcija, Leo Jurjo-vec mi pošilja poročilo o dohodkih v mesecu juniju. Ni tako slabo, ampak še boljše bi bilo lahko, ako bi se povsod tako «animali za pomožno akcijo, 4cakor kaže junijsko poročilo. No, ni tako slabo, dn bi jokali, saj za mesec junij so bili dohodki $2,242.29, za mesec maj $2,442.23 in za mesec a-pril pa 11,412,14, skupaj za tri mesece $6,096.66. Narod še mora imeti zaupanje v JPO-SS, da je «prispeval v treh me- V (blagajni JPO.SS je bila dne 30. junija 1943 že lepa vsota, namreč $53,337.02. Od tega dcnajtfa je bilo istega dne že vloženega $48,656.00 v a-meriške vojne bonde, v pomoč naši novi domovini—Ameriki. V .mesecu juniju je glavni blagajnik sprejel prispevke od sledečih: Andy Mifosovich in prijatelji. Trinidad, Colo., $5; lokalni odbor št. 1, Joliet, ni., $72; Ja* k ob ZadnMc, Kenosha, Wis., $6; lokalni odbor it. 34 Detroit, Mich., $87.60; John Kau-5ek, Eveleth, Minn., $5; podružnica «t. 9 SANS, Willock, Pa., $7.95; lokalni odbor št. 29, Bridgeport-Boydsville, O., $50; Slovenska ženska zveza. $800 ; podružnica št. 44 SANS, Traunik, Mich., $50; lokalni odbor št. 30, San Francisco, Produkcija v Angliji zvišana 40 odstotkov Prve dni julija so zborovali | črnci so "domačini" in civilna vojna je bila izvojevana njim v osvoboditev iz telesnega suženjstva. Tako namreč čitajo v knjigah. Borba, ki ni obveljala Ekstremisti med črnci zatrjujejo, da je bila Lincolnov* zmaga osvoboditev za črnce bolj na papirju k^kor v resnici. Kajti iz enega podložništva so šli pod drugega le v nekoliko r.premenjeni obliki, a njihov življenjski nivo se je od tedaj v južnih državah prav malo dvignil, v severnih pa se z njimi tudi ravna kot z nezaielje-nim, manjvrednim Udstvom. A kakor se je črnce tu potrebovalo za garanje takrat, ko so jih lovili po afriških džunglah, tako so potrebni rpet sedaj, .ko manjka delavcev na vseh koncih in krajih. S svojih primitivnih selišč na jugu so se preselili trumoma v moderna industrialna mesta in pomnožili že prej obstoječe zamorske kolonije marsikje stoodstotno. Delo so lahko dobili — še iščejo jih, teižave pa imajo zaradi tfttnevanj, v šolah, v zdravstvu in v iskanju zaščite pred zapostavljanjem. Kaj bo potem, ko vojna mine in bo milijone delavcev odslovi jenih, milijone vojak*? pa se vrne iskati delo —- to je problem, o katerem se tu pa tam razpravlja, a zdi »a, da mu izhoda nihče ne ve.. Težko bo črnce, ki so se prvič v življenju naučili dobivati plačo v denarju, pognati nazaj na jug garati za hrano in "everaMa". A v mestih zanje tudi na bo kruha, dokler se razmer ne preuredi s stališča splošnih koristi vae dežele. man Thomas, ki se je odzval. Neposredno je k temu zborovanju govoril — ne pred delegati, ampak vendarle tako, da se ga je razumelo kaj misli povedati, tudi katoliški škof Bernard J. Sheil. Njcijova tema je bila, da na svetu ni "su-per-naroda", ne nadljudi, ampak da so vsi enako ustvarjeni in so enakih zmožnosti, če so jim dani enaki pogoji za razvoj. Problem raznih ras je v tej deželi stara zadeva. Nastal je tisti moment, ko so prišli prvi belci in pričeli boj z indijanci, ali pa oni proti njim. In nato ker so belopoltni izkoriščevalci lovili v Afriki črnce, da jih tu prodajo za sužnje. Ker jih ni bilo dovolj, so si pomagali na zapadu z importiranjem kulijev iz Kitajske, s cenenimi japonskimi dninarji, s Filipin-ci, Mehikanci itd. A dočm so vsi drugi rasni problemi prilično majhni in ne prizadevajo več velikih težav, je pa vprašanje črncev čezda-Ije trši oreh. Vzrok je, ker jih je milijone — vsega skupaj o-krog 15 milijonovf, d očim je Minister produkcije Oliver I,\ ttelton pravi v svojem poročilu, da je bila produkcija mu-nicije in raznega drugega bla-1 Azijatov, Mehičanov in drugih ga v prvi polovici tega leta 40, le malo m so ?matrani za tud-odstotkov večja kakor pa v ce, čeprav so tukaj rojeni. A enaki dobi lanskega leta. 1 . _ __________i— Randolph o vojni Izgredi v Detroitu so čmet Širom Amerike jako vznemirili. Zapostavljanje, ki so ga de- (Nadaljevanj« na 6. strani.) Caltf., $275; lokalni odbor št. 21, Denver, Colo., $123; lokaJ-ni odlbor št. 9. Waukegan, 111., $250; lokalni odbor «t. 17, Ročk Sprirtpi*, Wyo., $57.82; Waukegan-North Chicago, 111., War^Chest $450; in obresti na banki $4.02.—Skupaj $2.242 -29. Hvala lepa vsem v imenu glavnega odbora JPO.SS in v imenu vseh onih trpečih in za» sužn jenih bratov in sester v domovini, ki bodo dobili pomoč, ko bo vojna končana." •——•ir Goljufijam pri vojnih naročilih ne bo konca Minuli teden sa ja neki kongresni is Califomlje v svojem govoru salo sgražal nad sodnikom, ki je določil obsojenim uradnikom Anaconda kompa-nije, katera je prodala ameriški in sovjetski vladi za milijone dolarjev pokvarjenega materijala, tako malenkostna globa, naložene zaporne kazni pa ja takoj suspendiral. Kako more «vezni sodnik, bile manjše kot pa če hi navaden tatič izmaknil človeku do-lar Is žepa. Dne 10. julija sa je spet o-glaatl Trumanov kongresni odbor s obdolžit vi jo, da Curtiae-Wright , kotnpanija .. prodaja svasni vladi poleg dobrih tudi veHko takih letal, ki niso uporabna. Vsega skupaj je orne-njena družba izdelala dotedaj sa vlado 64,000 aeroplanov. ki ve, da eo bila s tistimi golju- Komisija trdi, da je med njimi fijami tvegana življenja naših veliko tako slabih, da so celo vojakov, določiti tako lahkot- v vež bal ne namene zanič, ne kazni, dočhn sa s malimi Zvezna vlada je omenjeni zločinci vse strožje postopa? kompaniji zgradila nadaljne Dosedaj je bilo dognanth že tovarne in jih opremila s naj-precej goljufij, a kasni pa so boljšimi stroji, ne na otroške davkoplačevalcev. A v zahvalo pa nam prodaja med drugim zanič letalski materijal, pravi Traman. V svojem poročilu odsek u-gotavlja, da to vladni inšpektorji ta zanič materijal ves potrdili sa dober in pravi, da ae Čudi, čemu tolikšna "kooperacija" s kompanijo, namesto da •e bi brigali sa delo, ki ga jim vlada plačuje 1 Odbor isvaja, da ko so bili letalski izvedenci v,službi vojnega m momaričnega oddelka zaslišani, so se obnašali arogantno, odklanjali odgovarjati na vprašanja ali pa se pričkali a komisijo namesto da ji hi dali pojasnila, ki jih je želela. Kadar se dogode v vladah taki incidenti, se navadno smatra, da so prizadeti dobili kaj nagrad, ali pa jih pričakujejo. Vojni in mornarični oddelek, ki oddajata sedaj največja naročila v deželi* hi morala paziti, da so saj inšpektorji zanesljivi. In sodniki ter porotniki pa hi morali skrbeti, da se tiste, katerim je, neoporečno dokazano, da se igrajo z življenji naših vojakov, kaznovati tako, da te hi sa zmerom sa-pomnili, ne pa s malimi globami in suspendiranimi zapori dajati na daljnim prevarantom in mešetarjem vzpodbudo. Ali bodo naše naselbine v Penni še kdaj v ospredju agitacije za Proletarca? Pred l«ti je imel Proletarec proporc no največ naročnikov v Pennsylvaniji, večinoma kajpada med premogarji. Po prvi svetovni vojni pa so udarile v selišča premogarjev brezposelnost, stavke in zapiranje rovov. Slično se je dogodilo v Indiani in pa v Kansasu ter še marsikje. Tako je glavna Proletarčeva trdnjava—selišča premogarjev v Penni—začela omagovati in nam nudila manj in manj naročnikov, manj in manj prispevkov v tiskovni sklad. Mnogi naši pionirji so omagali, nekateri umrli, ta ali oni pa se je umaknil. A vzlic temu je v Penni še sijajno polje za razširjenje tega lista. Samo če se bi hoteli naši starejši nekoliko bolj pobrigati in pa mlajše navdušiti za sodelovanje. Slo bo, ako poskusijo. In uspeh bo, če se odločijo zanj. Kaj mislite vi, prijatelji teja lista širom Pennsylvanije, ki ste zanj že toliko storili v prošlo-sti? Bi ne mogli priskočiti zraven in mu pomagati širiti naša načela tudi sedaj, ko je to tako nujno potrebno in važno? Oglasite se, bodisi s svojimi mnenji in pa z naročninami. Saj gre, — šlo bo — le pričeti je treba! ¿P.olrtarrc, Jul*. 14,1943. PROLETAREC U3T ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja JN|o(loT«Htkt DtUvilu Tlskeraa Draiba, Chicago, ID. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE • NAROČNINA ¥ ZadinjenO» drtsran s» celo lat« 18.00; sa pol lata $l.f»| M četrt lata |1.04. Inoseautvo: sa celo Isto $3.IOj M pol lata 13.04. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti ▼ nsiem uradu asjpeineja do pondeljka popoldne sa priobéitav ▼ iteviUfi tekočega tedna. / PROLETAREC Published every Wednesday by tka Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 190«. Editor_________________Prank Zaits Business Msnager............... .............Charlas Pogorele« SUBSCRIPTION RATES: Jnited SUtes: Ona Tear $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, Ons Year $310; Six Months $2.90. PRX)LETAREC 2301 S. La wad ale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 J0SK0 OVEN: RAZGOVORI iva Nova Velika nemška ofenziva v Rusiji je v; polnem teku. Kot izgleda, tbo Sovjettka unija tu* o na-gnani večinoma v Afriko sa boj proti Angležem. V ofenzivah v Egiptu in v Libiji so jih Angleži mnogo ujeli, pa tudi v Etiopiji. Ti tvorijo sedaj posebno vojaško postojanko, pod poveljstvom nlovenskih «častnikov, ki je dodeljena angleški armadi. Po imenu je ta postojanka podložna jugoslovanski ' zamejni vladi v Londonu. Kar je Slovencev še ostalo v italijanski armadi v Afriki, so bili ujeti s italijanskimi in «isvnflAdmi vojaki vred v Tuniziji, kjer ae je vojna končala s popolno zavezniško zmago dne 12. maja to leto. 160,000 italijanskih (vštevši slovenske) in nemških vojakov se je podalo ameriški m angleški armadi. Jetniki, ati?" so uši vražje brihtne in amen!" "Drži!" se je razgrel rudar. Ta večer je imel od romat i naprej in je bil »boljše volje. "Uši celo v zgodovino posežejo. Pred nekaj sto leti sta se spoprijeli dve vojski. V eni so pred bitko počedili uši. Moštvo je zaspalo. Na drugi strani so pa ušem prizanesli. Vojake so ščegetale toliko časa. da so vai razdraženi vdrli v nasprotni tabor in ga poklali. Poveljnik zmagovalcev jih je hotel odlikovati, pa jim ni mogel pripeti med ali j. Od takrat so uši zmeraj na fronti, prej so pa žene hodile s soldati." Gospod je v vsakem videl ušivca m se 'bal njegove druščine. Srbelo ga je zmeraj bolj. Posvetoval se je s šofefjem, ki se je tudi trebil. Vlado je menil, da jih ni v čistem perilu. Januš mu je pa razložil, da gredo na čisto najraje. Drugo jutro je gospoda preveč srbelo, da ne bi slekel vsrajce. Za robom pod pazduho je »zataknil uš in jo nerodno zmazal med nohti. Bila je if>rva, ki jo je ubil v svojem življenju. Poslej se jih lep čas ni otre-sel. čistil se je tudi po večkrat na dan, se slekel do golega in se odražal od ostalih kakor grški bo& od sužnjev. Tu pa tam kakšna uš, to je še nekako prenesel. A kmalu so prignali cele trume aretirancev. Pobrali so jih po hlevih in različnih brlogih. Tedaj se je Vlado čutil mučenika. Dart in noč je moral prečepeti na tleh, stisnjen od vseh strani. Samo na sprehodu se je malo razgibal, oče-diti se pa ni mogel več, a prav zdaj bi moral ibiti najbolj buden nad «utoni. Bolele so ga kosti, dušilo ga je od smradu in srbelo, srbelo ... Vsaka ura se mu je zdela neskončno dolga. na muhi". Upravnik je dobil 6 obnovljenih naročnin. John Krebel, Cleveland, O., je poslal 5 obnovljenih naročnin. Upam, da se v kratkem kaj zglasi tudi "večni popotnik Ton« Jankovich in drugi iz metropole. Iz te naše "bele Ljubdjane", kot jo včasi naziv-ljejo Clevelandčani, bi moralo priti par sto novih naročnikov. How about it, fantje, zlasti še v klubih 27 in 49 JSZ? John Porenta, Superior, Wyo., je storil kot on vedno stori, namreč, da je poleg obnove naročnine dodal še dolar v tiskovni sklad. Joše Ovca, Springfield, 111., je poleg mesečnih prispevkov za kilub št. 47 JSZ poslal tudi eno novo naročnino in dve obnovljeni. I>ravi, "da se še vidimo", kar pomeni, da so naši springfield^ki sodrugi vzeli našo kampanjo za resno stvar. Ako je kdo mislil, da bo šel Martin Judnich, ki je zastopnik Proletarca za Waukegan in No. Chicago, molče preko naše kampanje, se je motil. Poslal je 4 nove in dve obnovljeni naročnini. Anton Zorn«k iz zaavisa in v svojem glasrlu po-natiskujejo vse, kar se jim zdi prikladno v boju proti njemu. "Vseslovanstvo" se bo morda Se kdaj obnovilo. Saj v Moskvi t» že dolgo poskušajo in vse-slovanski kongresi v Severni in Južni Ameriki naj bi to idejo utrdili tudi med Slovani v inozemstvu. V podjarmi j enih slovanskih deželah se zanjo podtalno deluje. A Hitler in Mu», solini sta menda s spori med Slovani kar (zadovoljna. Srbi, Hrvati, Bolgari, Poljaki, Rusi, Čehi, Slovaki v boju drug proti drugemu in še med seboj ne obetajo gibanju za panslavi-zem nič kaj prida uspeha. General Honri Giraud je iz oemškega ujetništva že dvakrat pobegnil. To je bil zanj uspeh a wrt>en v njegovem življenju ni bil tolikšen kot U. ko ga je Roosevelt povabil v Belo hišo za svojega gosta. De Gaul-le sedaj ve, pri če« je. Liberalnim Francozom se ta čudna sttu a bodočnostjo njihove de-žeie nič he dopade. «•renrter Sfkorski, ki je bil 4. julija ubit nekje pri Gibraltarju v aeroplanski nezgodi, je za poljsko zamejno vlado veliko pomenil. Pa tudi v Berlinu m> njegovo smrt porabili svoji propagandi v korist s trditvijo, da »o ga ubili bodisi tajni a-genti angleške ali pa sovjetske tolmačenju nekdo namenoma pokvaril predno se je dvignilo, da je stroj kmalu po vzletu nehal delovati in pilot je bil Čeh. Ne ruska, ne angleška vlada ne bi imela koristi ubiti Sikor-sksf«. Sicer pa to ni bila prva letalska nezgoda. V tej vojni jih je bilo precej. Bili so v njih ubiti visoki ameriški in angleški poveljniki, diplomati in en član angledke dinastije. Za Poljake bi bilo dobro, če se bi bolj osredotočili za borbo proti nacijski Nemčiji in manj v »propagandi zoper Sovjetsko unijo. Ako se z njo ne sporazumejo, tedaj sedanja zamejna vlada ne bo smela v Varšavo tudi ko bodo nemške čete pognane iz nje. Hitler ima v Vatikanu novega poslanika. Piše se Emst von Weiszaecker. Pri papežu je bil uradno sprejet 5. julija. Potem je dolgo konferiral s papeževim državnim tajnikom kardinalom Maglioenom. Ali morda o tem, kako koristiti cerkvi v Nemčiji? Ali pa so se menili zgolj o posvetnih zadevah? Seveda, največ o slednjih, ker če se bi šlo le za cerkvene stvari, bi ne bilo treba v Vatikanu nikakih poslanikov tujih dežel. Ameriški vojaki bodo imeli v prihodnjem letu morda pravico udeležiti se predsedniških volitev, ako bo predloga senatorja Lucasa iz Illinoisa sprejeta. Tudi nekateri drugi po-slaei se pečajo s tem. Deset milijonov vojaških glasov bi veliko pomenilo in morda odločilo volitve, (bodisi v prid demokratske, ali pa republikanske stranke. Bore se za demokracijo, kakor pravimo, torej je lolgično, da naj imajo tudi volilno pravico. A stvar ima vendar zelo veliko hibo. če se bodo borili m ob enem Argumentirali o volilni kampanji, o kandidatih in se udeleževali agitacijskih shodov, bodo morali zanemarjati vojaške dolžnosti. če pa se o kampanjskih vprašanjih ne pouče, kako naj volijo pametno? V Španiji se poskus obnoviti monarhijo za enkrat ni še posrečil in "princ" Juan, sin prejšnjega kralja, bo moral čakati ugodnejših dni. Ako bi bil on Hitlerjev zaupnik, bi morda šlo, a y Berlinu menijo, da bo igrača v rokah angleške vlade. Tudi diktator Franco si ne želi tekmeca v delitvi vladnih funkcij; Sedaj on sam izdaja dekrete, potem pa jih bi moral kralju dajati v podpis. Juani podpira v njegovih ambicijah certcev v Italiji, vfcoka duhov vlade. Letalo je po njihovem „a v Španiji to tudi nekate ri angleški in ameriški krogi. National Maritime union (dO) je na svoji konvenciji 8. julija .^prejela resolucijo, v kateri zabiteva, da se zoper John L. Lewisa pod vzame sodno postopanje m podlagi izjemnih vojnih zakonov, torej, da se ga obtoži veleizdaje. Komunisti, ki imajo v omenjeni uniji glavno besedo, so menda že pozabili, da je njihova zahteva nož, ki reže na obe strani—danes zoper Lewisa, jutri pa bo spet po njih usekal, kakor se je dogajalo v prejšnji vojni proti socialistom in njim. Kar sedaj počno v svojem "pa-trioti&iem" navdušenju, je več kot od sile. Nihče, niti še tako fanatični amerikanizatorji, jih ne prekašajo. Podpredsednik Wallace je zadnji 'newdealski ekatremist' v Rooseveltovi uradniški družini. Edina druga dva new-deal ovca v vladi sta še notranji tajnik Ickes in generalni pravnik Biddle. K tema se lahko prišteje še dela\sko tajnico Frances Perkins, ki pa je v vladnih aadetfah in v svojem oddelku izgubila vso veljavo. Wallace tu pa tam podreza v ameriški department of state in lotil se je tudi trgovvnskegš tajnika Jesse Jonesa, ki pa mu bat i ne vrača. Ker je reakcionarno časopisje v večini, je dobil Jones v njemu veliko priznanja in Wallace pa na kupe smešen ja in napadov. Prerokujejo, da je on v zvezni administraciji doigral in da še militi ni, da bi <#a prihodnja demokratska konvencija spet kandidirala. Wallace je prera-ciikalen, da se bi v svoji stranki mogel uveljaviti. Roosevelt je papežu sporočil o zavezniški invaiziji v Sicilijo z zagotovilom, da se cerkva in drugih cerkvenih poslopij ne bo rušilo, ker imajo naše čete navodjlo, da naj jim prizanašajo kolikor je v bitkah fjploh mogoče. Dalje mu je ¿poročil, da bodo zavezniške rnvazijske čete spoštovale nevtralnost Vatikana in ščitile njegove pravice. Ko se je italijanska armada lotila osvojiti Etiopijo ^za križ in kulturo" z blagoslovom hierarhije, ni nikjer obljubila, da bo Etiopcem ohranila cerkve. Porušila jim je vse od kraja. In nifcče v Rimu ni protestiral. Tako je Rotpevelt pokazal, da je boJj krščanski kot pa je "večni Rim". John Krebel o ljudeh in nosi agitaciji za Proletorca Cleveland, O. — Ker smo v kampanji za t*ove naročnike temu Hstu, je dobro preudari-ti, kakšna mnenja prevladujejo med našimi ljudmi. Smo v vojni. Toda vojna in ječa ne poboljšata človeka. Nasprotno: poslabšata ga. Delavec, ki gara po 10 in več ur na dan, je nedostopen vabilom v miselnost za izobrazbo, ker je omagan od fizične utrujenosti. Tako postane brezbrižen za vsako kulturno delo, ki bi mu bilo v poduk in izobrazbo. Ako pa ima kaj prostega časa, ga pa porabi največ 4tpri bari". Ker sedaj več za-shrži kot prej, si rad privošči tvekaj prrboljška. pozabi na preteklost in ne misli na bodočnost. Ni mu mar časopisje, ne knjige. Samo da je on vesel, in da dobro zasluži, pa je vse v redu. Vse sorte slišiš od njih. Domišljajo *i, da vse vedo. Pooca-bft so, kaj Proletarec piše m si predstavljajo, da čemu bi njih nagovarjal, da se naj nanj nanoče, ko vendar vedo, da so o vsem, kar piše, že davno poučeni. Seveda, pri tem niso niti malo 'zmožni zapopasti, da v delavski politiki niti za vratarja ne bi bili sposobni. Kadar smo v depresiji, so vsi radikalni in zahtevajo 'preobrat s silo', če drugače ne gre. Ko se najedo, pa so spet na-zadnjaki. Torej ljudje mislijo zgolj na želodec, ne na razum. če je želodec napol prazen, so revolucionarni. Ako poln, odbijajo one, ki jih uče, da tudi razum potrebuje hrane. Ako je bil Proletarec kdaj potneben, je sedaj. Samo Če bi ga hoteli čitati in razumeti. Sicer je med nami nekaj delavcev, ki jih niti še tako umor-no delo ne ovira v brigi, da se ne bi poleg vsega zanimali tudi tza čitanje takih listov, ki so delavstvu v korist. Ali ne bi bilo pametnejše, ako se bi vsi delavci rajše zanimali za stvari, ki so njim v korist? Proletarec je edini list med Slovenci v Ameriki, ki poučuje in vzgaja delavce njim v prid. A na žalost Iga premalo čitajo. Veliko jih je. ki ProJe-tarca sovražijo, bodisd ker »o jim povedali na prižnici, da naj ga mnae, ali kje drugje, ki imajo koristi od tega, da delavci ne postanejo zavedni. Torej delavci, čitajte tudi li-ste, ki so vmši branitelji, in učite se iz njih ustvarjati svet, ki naj bo pesest onih, ki delajo, o« tistih, za katere sedaj garate. V takem svetu ne bo ne vojne, ne gorja lakote, ne ignorante. Kaj pogosto slišimo tudi izraze «oper jude, proti unijam Vojni bondi in vloga državljanov v svojo da- itd. češ, to so raketirji itd. Nič pa se ti ljudje ne vprašajo, od kod prihaja ta propaganda. Kar je kje kaj narobe, je temu vzrok to, ker so naše glave pre-iprtune. Namesto da bi mislile, se puste zavajati. Učimo se to-nej pametno presojati, delajmo organizirano v delavskem političnem in unijskem gibanju, pa bomo dosegli, kar nam je potrebno. — John Krebel. VESTI IZ CENTRA Chicago, HI. — Ena naj prijetnejši h novic pred dobrim tednom dni je bila, da je bfv$i tajnik Slovenskega delavskega centra, član klulba št. 1 JSZ, Oscar Godina napredoval v armadi že k šarži poročnika. Promoviran je bil v Florida University dne 30. junija. Po tem povišanju je bil premeščen v McCay, Wis. Balinišče je precej# zaposleno. Včasi je veljala določba, da* se mora z balincanjem ob večerih prenehati ob 10. zvečer. Zdaj tista zapoved več ne drži. Baline mečejo do polnoči, menda včasi še dalje v noč. M. Readinga v Califomiji bo morda zanimalo, da je grmičevje, ki (ga je nasadil ob balinišču, Že toliko visoko, da zakrije igralce, le govorjenje, in včasi kaka kletvica razočaranega igralca se sliši iz tiste "hoate". Tudi katalpe, ki nam jih je dal M. Reading, so se že močno razrasle. Naš sosed je nedavno postal John Martinjak. On ima stanovanje tik centra v "drugem 3tuku'\ spodaj pa žive otroci pokojnega Emila Bachmana, ki je delal nekoč, ko je to bilo 5e v modi, zastave slovenskim društvom. Torej imamo dobre sosede. Frank Barbič meni, da Če bi bili to črnci, ne bi bilo tako dobro. A se kaj naglo pomikajo proti zapadni str am i našega mesta. Sedaj so že na meji stare hrvatske naselbine v okolici Racine in 18. ulice in do nas je od njih samo še par milj. A Čehi pravijo, da so te miije presledka veliko jačje kot pa je bila Maginotova črta. Bilo je že omenjeno, da sta nas obiskala Joseph M en ton ter njegova soproga Lia ter več drugih v minulih dneh, na primer koncem zadnjega tedna mladi rojak Zajec iz Brook-lyna, N. Y. On je častnik v a-meriški letalski floti nekje ob ameriškem paciifičnem obrežju. Z vrtom gre dobro, le delavcev je manj kakor včasi. Mladi Luka Groser, ki je čestokrat pomagal, je v armadi, Luka Groser st. je zaposlen v kkubo-vih prostorih, John Chamazar pa se potožuje, da so ga zdelala leta. Mrs. Groser trebi iz gred plevel, zaliva in čisti, kot po navadi. Avtno nesrečo je torej dobro prestala. Tajnik družabnega kluba Arley Božičnik meni, da bo članov spet letos kot lansko leto. članarina se pričenja % a-prilom vsako leto in končuje z aprilom naslednje leto. Znaša en dolar. Vsakdo jo lahko poravna tudi pri L. Groserju v Centru. t Klub čeških umetnikov, ki je imel seje v Centru dvakrat v mesecu, jih je skozi poletje opustil, enako češki ženski klub, ki je imel sejo vsak četrtek popoldne. Pevski izbor Sava obeta pričeti z vajami meseca avgusta, d* se pripravi za svoj jesenski koncert. Na obisku v centru je bil tudi Emil Dresher, ki se vežba v ameriški armadi v WiscOn-wnu, njegov brat Ernest, ki je bil uposlen v Jugoslovanskem hranilnem in posojilnem dru-pa je že dolgo v Afriki. # za učne tiskovine VSEH VRST PO ZMERNIH CEN \H - SE VEDNO OBRNITE na unuskoto£a«*0 Adria Printing Co. 1838 H. HALSTCD ST. CHiCAGO 5 ILL Tat MOHAWK 4707 ' PROLETAREC SE TISKA PRI H AS * t Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL. Cim večji so napori, tem popolneje je »adoščanja Če trezno pretehtamo vojne in politične dogodite zadnjih par tednov, če vpoštevamo dejstvo, da »o se razni naši činite-Iji ta in drugod resno poprijeli dela za dosego popodi>ega soglasja in bratskega edinstva med Srbi, Hravti in Slovenci, če 8c oziramo tia razveseljiva znamenja, ki kažejo, da (bo postalo vprašanje naših primorskih, prekmurskih in koroških bratov ki se. ter- zadeva vseh Jugoslovanov in ne samo tako strašno hudo prizadetega slove« Jtega naroda, in če vidimo, kako neumorno je na* narodni svet na deki v svojih stremljenjih «za cilji svcjih tenkih nalog, moremo že danes z mirno vestjo redi, da ne bodo priza-devanja našega ¡političnega gibanja zaman. Upanje je veliko, da bodo Slovenci v atari domovini rečeni narodnega pogina m zdmrieni v avtonomno, svobodno, demokratično Slovenijo, ki bodi del federativne, demokratične Jugoslavije. Splošno zboljšanje tega položaja nam daje to upanje. Toda to Še ne pomeni, da je našega dela konec, da je naše delo že opravljeno. Kajti najhujši napori šele pridejo, ko se unese sedanje strašno neumje. ko sedejo zastopniki zavezniških sil »za mirovno mizo. Za tiste usodne dni se moramo pripraviti sedaj ter dokasati tistim, ki bodo določali usodo narodom domala vsega sveta, da je naš narodič prav tako vreden vpoštevanja kakor vsak drugi in da mu gre'pravica do narodnega življenja kakor vsakemu drugemu. Da, temeljito se moramo pripraviti in take priprave zahtevajo vso našo dobro voljo, vse naše moči. i Ameriški Slovenci podiramo vlado v tej deželi po vseh svojih močeh, . ker vemo, da nas čaka plačilo v tem, da nam bo po zmagi dano uživati žlahtne sadove miru in pravice. Ali za to, kar storimo ¡za svoje brate in sestre v stari domovini, ne pričakujemo, niti ne zahtevamo nobenega plačila. To, da jim po tej grozi zaaije svetlo solnce prav takšne demokracije in svobode, kakor sije nam v tej debeli, nam bo že v veliko zadoščenje. Ker pa jf bodočnost slovenskega naroda v veliki meri odvisna od naših naporov v tej deželi in ker mu želimo demokracijo v kar najboljši in najpopolnejši obliki, moramo napeti vse svoje aile, če hočemo, da se nam izpolni ta želja, ter z vso vnemo podpirati naš narodni svet, ki se po narodovem naročilu poteguje za tisto demokracijo lepe Slovenije — iz-vora vsega ameriškega slovenstva. In čim večji bodo ti naši napori, tem večji bodo uspehi te organizacije, tem popolnejše naše zadoščenje. Slovenski vojak i-od likov ene i člane podružnic 8ANS«, kakor tudi ostale rojake prosimo, da nam sporoče imena slovenskih fantov v ameriški armadi, ki so zaradi kakega hrabrega čina brli odlikovani. Poleg imen takih vojakov sporočite tudi ime in naslov staršev. SANS talka imena nujno potrebuje. Prosimo, da »poročate o tem takoj. F t* i* • • '< " P* Naša gibanja Dc ja od 1. do 8. julija je bila še posebno dobra z ozirom na gibanje ca ustanavljanje novih podružnic. Ustanovljenih jih je bilo devet, in sicer: 68 SANS, Sheboygan, Wis., nastala iz podr. št 1 S2Z; št 69 SANS, Joliet, I M., nastala iz podr. št. 20 S2Z; št. 70 SAN8, Cleveland, O;, nastala ta podr. št. 25 8fcZ; št 71 SANS, Fair-port Harbor, O., nastala iz podr. #t. 68 ttZl št. 72 SANS, Oglesby, 111., nastala k podr-*t. 89 SŽZ; št 78 SANS, Her-mfnle, Pa., nastala te dr. št. 87 3 MP J; M. 74 SAINS, Sheboygan, Wis., nastala iz Ameriškega sloven k«ga združenja; št. 75 SANS, Pueblo, Colo., nastala iz redno prispevajočega dr. k. 3 SŽZ; št. 76, Pueblo, Colo., nagibala iz redno prispevajoče-ga dr. št.' 42 ABZ. Slovenski ameriški narodni svet je dne 8. julija štel 76 podružnic. V istem času so prispevale sledeče .podružnice: &t. 2, Chicago, lil., $40.00; št. 6, Ely, Minn., $48.25; št. 8, W. Newton, Pa., $13.80; št. 9, Willock, Pa., $6.17; št. 15, Springfield (¿1., $7.15; št 22, Midway. Pa., $10.84; št 27, Arcadia, Kana., $19.00; št. 32, Cleveland, O., $6.00; št. 36 Waukegan-North Chicago, III., $300; št. 38, Ac-metonia, Pa., $25.00; št. 39, Cleveland O., $500; št. 45, Sheboygan, Wis., $1.90; št. 46, Brooklyn, N. Y„ $7.30; št. 67, Los Angeles, Calif., $114.00; H. 74, Sheboygan, W»., $100; št. 75, Pueblo Colo., $30; št. 76, Pueblo, Colo., $15. Zdru&ena skwenska društva fv New Yonku so dodatno poklala k prispevku Slovenskega dneva še $6. Darovala jih je Mrs. Anna Kepic. In Mrs. Kavčič iz Chicaga je nam po br. Antonu Krapencu podarila $2.00. GORNJA SLIKA ei is Afrike, Pacifika aM Is Siri«)*, ampafc Is m^dmmik p^m^mkik isgre*»v v Detroitu, ki jih Je sadatilo vojaitro, ker peticija ai kila kea tej* aalogi. Zresae raja««** je •• tal o im potem * Milini m« •le, da ko pri roki, ¿o «o bi hoji spat peaovili. V o« talen jo » De trčita ip«t m oormalao, « problem, radi katerega »o — poboji pričeli, jo oalal. Citajte o Ion llaneh ea prvi «treni. • •• • 4 = Vabilo na vseslovanski shod Detroit, Mich.—Vai Slovenci v tem mestu in okolici ste vljudno vabljeni, da se udeležite vseslovanskega shoda v Keyworth Stadionu, na koncu ulice Roosevelt in Jos. Campaufc 18. julija. Govorniki na tem shodu bodo med drugim župan mesta Hamtramek, sodnik Blair Gunther iz Pitt^burgha, brigadni 2, Chicago, I general Giancy iz New Yorka Shodi, seje, sestanki in prireditve Podružnica št 65, Worce-ster, N. Y.f nam «poroča, da bo imela svojo prihodnjo sejo dne 18. julija v Earft Worcesterju, N. Y. Podružnični tajnik poziva vse tamošnje rojake in rojakinje, naj se te seje udeležijo, Čeprav so sedaj sredi pri-pravlanja krme za svojo 4i-vino. Podružnica št 111., bo imela avojo redno sejo i ¡n kapiUn Cumakotff. Dalje za mesec julij dne 24, t. m. v prostorih na 1638 N. Halsted St. Seja se bo pričela o pol osmih zvečer. Na to sejo se vabijo vsi Slovenci in v9e Slovenke, ki jim je kaj mar usoda stare domovine, če smo prav poučeni, bo po tej seji prav domača •zc<\>ava, na kateri bo poleg drugega tudi lepo petje in Igranje na klavir. V Jolietu so imeli dne 4. julija javni shod, na katerem bi smel govoriti naš predsednik lOtbin Križan. Kako se je obnese] ta shod in če je govoril Krutan na njem, ne vemo, ker še niemo dobili poročila od tamkaj. motorne industrije, in pa da je so smetišča izravnali in na njih Frank Podlipec se sedaj zdravi dama Chicago. — S. Franka Pod-lipca je dne 2. julija, ko se je vrača! z dela, zadel lahen mr-tvoifcd ravno ko se je pripravljal, da vstopi v poulično karo. IVepeljali so ga v okrajno bolnišnico, kjer je bil do zadnje sobote. Sedaj se zdravi doma. Zdravnik meni, da bo vzelo okrog šest tednov, predno se bo spet dobro razgibal, želimo, da čimprej popolnoma ozdravi. S. Podlipec je član društva 449 SNPJ. Mnogo let je bil deloven v klubu št. 1, v upravnem odboru Proletarca m v socialistični stranki, za katero se še močno zanima Bal in carji v Centru ga pogrešajo, Upajo, da se vrne mednje čim mu bo zdravje dopuščajo. Jos. Marti nek iz Chicaga, tajnik čehoslovaškega narodnega sveta, iz Miohigana Frank Iz-bey in pa Pat Quin. Drugi govorniki iz našega mesta bodo junak ameriške armade korp. Yaksich, ki je sedaj tu na dopustu. O njegovih junaških činih so pisali že vsi ameriški listi. Na tem shodu je nam dana priložnost, da se z njim osebno spoznamo. Za govornika je bil povabljen tudi clevelandski župan, pa je odgovoril, da vsled drugih nujnih opravkov ne more priti, cb enem želi shodu čimveč uspeha. Drugi povabljenec, ki je odgovoril, da se/ ne uUijme udeležiti, je naš podpredsednik Henry Wallace. Posebna točka v sporedu bo krstitev vojnega tanka z imenom "Slovanski tank". V nakup tega tanka bo porabljena samo vsota, izdana od tukajšnjih Slovanov za vojne bonde, ki so jih kupili od 18. junija do 18. julija. Vsakdo, ki jih je kupil bodisi v tovarni ali kjer že, naj nam« od njih številko bonda aH bondov ter te podatke piinese na shod. Opozorite znance, da naj izpolnijo te listine, ker le na ta način bomo lahko na shodu podali točno sliko vojnih prizadevanj Slovanov v Detroitu tudi v tem o-ziru. Kdor pa želi kupiti bonde na shodu, bo imel vso priliko, da si jih nabavi. Nadalje bo na dan tega shoda dana prilika vsakemu dati nekaj krvi Rdečemu križu za zdravljenje naših ranjenih vojakov» Prvi, ki jo bo prispeval v ta namen, je korp. Yaksich, za njim Geo. Perinsky itd. Opozarjam rojake v Detroitu In okolici na važno izjavo v slovenščini v jugoslovanski radio uri, ki »bo oddana v Detroit Home Station WJLB v nedeljo 18, julija ob 10:30 dopoldne. Slovenci, sedaj pa na delo! težko celo seje obdriavaU. člani so raztrešeni po raznih delih prostranega mesta. Imajo različne Šfhte, pa ni mogoče, da bi prišli vsi skupaj tudi ako bi hoteli. Sejo kluba je sklical na 26. junija in v pismu omenil, da kdor se je ne more udeležiti, naj pa pošlje članarino pismeno. članov je prišlo premalo, da bi mogli obdržavati uspešno sejo, toliko bolj pa so se odzvali s članarino. Poslali in Izročili na seji so jo v vsoti $19.46 S. Peter Benedict je poslal tajniku kluba $15 z navodilom, da naj si iz te vsote od računa celoletno članarino, drugo pa naj bo priajevek v klubovo blagajno. Ob enem je pojasnil, da se sej zaradi zaposlenosti ne more udeleževati, v JSZ pa bo član in jo podpiral dokler bo živel. Poudarjal pa, da bi bilo zelo dobro, 6e bi prišli skupaj, ker nas čaka veliko konstruktivnega dela. Dalje tajnik Urbas omenja, da ga je eden izmed somišljenikov kritiziral, ker ni klub priredil prvomajske sLavnosti, kot jo je prejšnja leta a še precej dobrim uspehom vsaki krat. Rekel mu je, da naj nikar ne misli, da je klub brez sim-patičarjev. Samo če bi slav-nost priredili, pa bi prišli. Tajnik mu je odgovoril, da, so vzrok sedanje razmere in pa pomanjkanje aktivnih članov. Če bi teh bilo zadosti, pa se bi de k) ie kako izvršilo. A na malo skupino pa pride preveč podrobnega dela, ki ga ne «more vsega. Zato mora marsikaj o-pustiti, da se saj nekaj posreči dobro izvesti. Sodrug Urbas je uverjenv tako zaključuje v pismu, da če bi bilo več časa, in pa nekoliko več ognjevitosti, pa seveda več takih, ki bi hoteli pomaigati, bi se v detroitski naselbini na polju našega gibanja lahko Še veliko storilo. stoje lične hišice, v katerih stanujejo družine onih, ki so upo-sleni v ladjedelnici. Naselbina je zelo lična, stanovanja so lepo urejena. Obsegajo tri prikupne vasi in skupno bi bile večje kakor pa moje "mesto" Višnja gora. * K najinemu godovanju 35-letnice skupnega življenja sva dobila od sorodnikov in prijateljev mnogo čestitk. Se celo ki sploh čitati ne zna, a Proletarca vzlic temu sovraži... * Anton Jankovich iz metropole objavlja v Prosveti, da se bo v kampanji za Proletarca po svoje potrudil. To mu verjamem, ker on se razume na i take posle. Samo v Cievelaivdu bi se menda lahko dobilo tisoč no-| vih naročnikov, ali pa se mi le tako zdi ¿kozi daljnogled iz naše "zlate dežele", kjer se tudi veliko narobe sveti. Pa Frank Barbič, bo li tudi on kaj pomagal? Piše dobro, in nedvomno tudi govori enako privlačno. Njemu maže jezik mleko, nam Tonetom pa železna. Kaj pa Detroit? Tam je velika slovenska naselbina. Bo kaj izdatnega storila v tej kampanji? Gotovo ne bo brez uspeha! Tam poznam veliko naših. Z mnogimi smo si bili znanci še v Kansasu. Pa Pueblo? Pripovedujejo mi, da je v nji veliko rojakov od tam okrog doma ko jaz, torej iz okoliša Višnje gore, in pa iz raznih drugih sosednih krajev. Ali bodo tudi ti moji znanci &li vztrajno v agitacijo za razširjenje Proletarca? Lahko se prištevamo k srečnim, ker smo v Ameriki, čeprav tudi tukaj ni za vse prav. Če bi bili ostali v svoji rojstni domovini, bi mogoče nas ne bilo več med živimi. Zato smo lahko ponosni, da smo tu, kjer se svobodno gibljemo. K zaključku dopisa apeliram na vse prijatelje, in pa na somišljenike tega lista, da agi-tirajo zanj v sedanji, kampanji. Mi ga potrebujemo in on nas.—Anton Tomšič. Milan Medvešek se naju je a avt • v_ • spomnil. Videli smo se le dva- AmCIlSkl CTDC1 V krat, pa smo si postali dobri prijatelji. Vsem, ki so nama voščili vse dobro, ali se šalili, iskrena hvala. Na isti dan, «namreč na najino omenjeno obletnico, sva veliki kampanji za svoja prava Diktatorji nočejo zboleti in umreti Nedavno so iz raznih "nevtralnih" mest znova poročali, da sta Hitler in Goering nevarno bolna. Oba imata "ner- Pokažimo, da smo tudi mi del vous breakdown". V Berlinu i Slovanov! Kdor more kupiti bonde, naj to stori s^daj. Komur je mogoče prispevati v prej omenjeni namen nekaj krvi, naj to stori. Torej za pomnite si dan shoda: v nedeljo 18. julija ob 2. popoldne, Roosevelt Ave. hi Jo«. Cam-pau. —. Frank Hreičak, predsednik postojanke št. 1 SANS. sedela v "vrtu zmage in se menila o preteklosti. Vse nama je prišlo na misel, dla sva skozi zelo grenke, pa tudi vesele (Nadaljevanje s 1. strani.) ležni, jih draži. In obljube o štirih svobodščinah, rasni enakopravnosti ter o drugih pravicah "za ljudi vseh poiti in dni. Rad bi se kaj pošalil, pa ver smatrajo za pesek v oči. sem rekel svoji *eni, ki ji iz i A- PhiliP Randolph je za-navade pravimo največkrat I morski delavski voditelj s so-maina. icialistično vzgojo. Že več let "Drafra moja. ne vidim, ne i* ?redi"dn* ^atov^ine por-vidim, koliko je razlike mod terjev v ^alnih va*™,h- G°- ti so vest seveda takoj odločno zanikali, kot običajno. Isti dan so iz drugega "nevtralnega" vira poročali, da je bil na Mussolinija rtorjen že v drugič poskusni f atentat, a duče je bil obakrat srečno o tet smrtni nevarnosti. Naravno, da je bilo tudi to poro*ik> v Rimu takoj odločno zanikano, kakor zmerom. Diktatorji, ki so kor zmerom. Uiktatorji, ki so ^ ^ ¡ naiim as prikopali na vlade po prej- šnji vojni, imajo torej izredno srečo, da nihče ne zboli in tisti, ki jih bi radi ubiH, jim pa ne pridejo do živega. Navadno oni naj prvo akončajo "nagle smrti". gibanjem v Detroitu? Tajnik kluba št. 114 JSZ Math. Urt>a* poroča v pismu tajniku JSZ in upravniku Pro-I «tarca n težavah za vzdrževanje naših aktivnoati v mestu Big" Tony Tomšič se je končno tudi oglasil Oakland, Calif. — te dolgo me ni bilo naokrog v teh kolonah. A ko pa je prišel dan 4, julija, praznik ameriške ne-od varnosti, in moj praznik ob enem, sem ga pa spremenil v delavnik «za Proletarca. Streljali nismo, ker to sedaj prepuščamo vojakom. Jaz na pri-roAr, da kar tako mimogrede omenim, in se ob enem malo pohvalim, imam dva sina v armadi. Pa brez zamere, saj jih imate tudi mnogi drugi čitate-lji, a vendarle, vsak oče na svoje menda najbolj misli in je nanje najbolj ponosen. Spoštujemo pa vse. V enemu prejšnjemu dopisu sem poročal o velikih smetiščih tu v bližini, ki ao jih sklenili izravnati in na njih zigradi-ti stanovanjska hišice «a vojna danes in med 35 leti?" "Nespameten ai, ker tako govoriš," je odvrnila. "No, ni tako neumno kar pravim," ji odvrnem jaz. Pred 35 leti sva bila brez o-trok in sedaj sva spet brez njih." Ni se pustila ugnati kar tako. Pa pravi: "Ali ne ves, da si bil takrat mlad, sedaj pa si star?" Ugovarjal sem ji, da to ni ker imam še vedno mlade ideje. S to tolaibo sem si prinesel polič žlahtne kapljice ter ji napil le s svojim kozarcem, kajti nji vino nič več ne prija. Ga ji zdravje ne dovoljuje. In tako sem napil k temu najinemu jubileju tudi z njeno čašo in* kar obe sam izpraznil. Potem, ko sem postal razigran, pa sem pograbil koncer-tino in prsti so šli po tipkah, da ao strune oddajale glasove naših domačih «komadov. Na primer, "kaj nam pa morejo... če smo vesel*.. - * V nedavnem poročilu Antona Aularja iz Kansasa sem či-tal, da jc moj prijatelj John Cizerle prispeval $1.50 v tiskovni sklad. In pa dodal je, da zanj predlog "Big Tonyja" še vedno drži. Tako je prav. Sedaj smo v kampanji aa tisoč novih naroč-nakov, kajti Proletarca moramo ohraniti za vsako ceno. Vsi, ki ae zavedamo njegove vrednosti, pojdimo na delo zanj. Pridobimo mu novih naročnikov in pa prispevkov v tiskovni sklad. Zase obljubljam storiti kolikor bo v moji moči. Ko to pišem, sem enega novega že dobil, dasi jih je tu, v naši "zlati deželi" silno težko zaslediti in pridobiti v naš krog. Veste, je ipriličfvo takih, ki ga niso nikoli čitali, pa *a sovražijo, čemu? Zaslepljenost in neved- voril je na neštetih uni>-kih in Bojna sreča se obrača povsod k zaveznikom (Nadaljevanje s 1. strani.) posamezni bitki tako via>ke, kakor so bile v tej pri Bek/o-rodu. O tvojih Nemci molče, kakor zmerom. Sovjetski tisk o Siciliji Rusi so .sikoz i vse minuie tedne zaveznikom pripovedovali, da bodo Nemci na vzhodni fronti tudi letos podvzeli svojo običajno ofenzivo, in če ameriške in angleške čete ne ustanove druge fronte na evropskem kontinentu, bo spet vse breme na sovjetski armadi. V odgovor na to so razni zavezniški krogi širili mnenje, da bo nemška aimada letos na vzhidni fronti "počivala" in se le branila, ako jo bodo Husi napadli, dočim na, nemško ofenzivo vsled obetane angleške in ameriške invazije ni misliti. Motili so se. V Rusija še vztrajajo, da je skoro vsa nemška armada na vzhodni fronti iti sovjetski tisk ne polaga a-meriškemu in angleškemu vpadu v Sicilijo nič posebne važnosti. Prve vesti o invaziji na ta italijanski otok so listi v Moskvi omenili s kratkimi noticami. Kar Rusija želi je, da bi zavezniki »udarili v Francijo, v Belgijo in Nizozemsko, ker le na ta način bi res prišli v bitko z Nemci. Neuspehi Japoncev Zelo slabo so zadnje čase izšli v par pomorskih in otoških bitkah Japonci. Američani so jim spet potopili precej ladij in tako japonsko mornarico še boij zredčili, dočim se ameriška jača. Tudi v bitkah na kopnem so dosegle ameriške in avstralske čete znatne zmage in vzele Japoncem spet nekaj važnih pozicij. , Giraud v Washingtonu Na političnem polju je bil v 1 minulem tednu najvažnejši dogodek prihod generala Henri Girauda v Washington, kamor ga je bil povabil na posvetovanja predsednik Roosevelt. Pomen tega sestanka in povabila je v tem, da je voditelj borbenih Francozov Charles de Gaulle boj za prvenstvo v francoski politiki v tekmi z Girau- sociaJističnih shodih, pa tudi f™ kTf* j* i***tila na raznih drugih, in je v delavskem svetu splošno znan. Ni ekstremust, oziroma saj bil ni, a sedaj pa se je razvnel in za- tudi anglečka vlada, katera ga je do!£o podpirala, na cedilu. V Moskvi tega razvoja in spletkarstva v vprašanju bo- zadovoljstvom, pa tudi liberalni krogi v Angliji, v Ameriki in v Franciji ne. immmmmimmmillllm» hteva, da naj črnci dobe svoje ; danosti Francije ne gledajo z pravice tudi tukaj, če jih obljubljamo drugim plemenom širom sveta. Zato njegova kampanja za masno marširanje zamorcev v Washington. O namenu sedanje vojne pa je na omenjenem zboru v Chi-caigu izrekel besede, ki so silno otftre zato, ker jih je izgovoril odgovoren zamorski voditelj. Dejal je med drugim, da se ta borba ne vrši za svobodo narodov, ampak za ohranitev starega imperializma. To je po njegovem mnenju vojna za nadaljevanje nadvlade belega človeka nad drugopoltnimi rasami, da jih bo v naprej izrabljal sebi v korist. Nekateri govorniki so na tem zboru "za imarširanje v Washington,, prilično izzivali tudi agente zvezne tajne službe (FBI), kongresnika Dieaa, kukluksovce in druge, o katerih smatrajo, da so stebri v vzdrževanju sistema zapostavljanja črncev. Merodajni vladni krOigi se menda precej pečajo s tem vprašanjem. A je v danih razmerah težavno, ker ni nikjer nobenega načrta, ki bi bil za vse Fprejemljiv in izvedljiv. Ne v sedanjih okolščinah. Je pa potrebno, da se z rešitvijo ne čaka, zato naj bo načrt zanjo pripravljen, kadar naftane potreba, da se ga izvede v korist dfcžele v celoti, ne kakega posameznega plemena ali stoja. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI 1 PODPORNI JEDNOTI ! NAROČITE SI DNEVNIK ; i-PHOSVETA- StAM m celo Uto $6.00, pol Uls $3.00 U«tsns*ljsjte nov» druStvs. Deset llsnov(tc) js trebs « novo druStvo. Nunlo* za list In sa tsjniitvo J«: 2657 S. Lawndale Ava. CHICAGO 23, ILL. immimmmummimiih Dr. John J. Zmrtnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 Weat 26th Mreat T«L Crawford 22IS OmCK HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Except Wed. and Sun.) ft 30 to 1:30 P. M. (Except Wed., Sat. snd San.) Ret. 22If Sa. Rld«away Asa. Tal. Crawford $440 II mm satwae — Cal Aa.tU $700 delavce (war work«»). I Od takrat, ko «am to pisal, I nost, kajneda. iPoanam enega. Kadar poslušate naia na* sprotnike, ki aipljajo očitka ns ona, ki dalajo, vprašajte jih, koliko so ie oni storili in kje §e njihovo delo poana? Na ta način jih najlaglje osmaiita. 'MMM.MIHMMMMIM» BARETINCIC & SON: POGREBNI ZAVOD Tal. 20-861 424 Broad Straat JOHNSTOWN» PA. ........................ A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Worker» OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau proletarec EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH 1 NO. 1870. Published Weekly «I 1301 Se. Lewodale Ave. CHICAGO 23, ILL., July 14, 1943. VOL. XXXVIII. The Battle of Washington! THE MARCH OF LABOR What the Arreiican people had better understand sa quickly as possible is that they can win the war on all battlefronts and yet lose what they ere fighting for in their own national capital. That thought came to us when we rtda how Vice-President Walla.*« lambasted Secretary of Commerce Jesse Jones. Speaking a* head of one bureau—the Buieau of Economic Warfare— Mr. Wallaf Congrues that politics is a longerons game ia wartime, that t is a ganso ia which every work- *rs aad consumer in the lead_ barriag the poli-tea States—caa leal himself a bond. — AFL. Wallace is Right Somethner a good row is conducive to public health. There sre occa-siotte when such a demonstration promotes efficiency and geta results. Vice-President Wallace's revelation about Jesse H. Jones is such s row on «ach an occaaion. For a long time Mr. Jones bae been distinguished as an Old Deal official in a New Deel cabinet. What everyone has known the Vice President has now offkialy proclaimed. The Reconstruction Finance Corporation entedates the Board of Economic Warfare. Hed it been directed with energy and foresight Pearl Ilarbor would not have found our cupboard so bare of many essential things. The BEW, with Henry Wallace at iU head, had tried energetically to make up for lost time. In his statement issued to the press Mr. Wallace gives a long list of products and tells how Mr. Jones, es holder of the purse-strings, held up the purchsse of them. He gives all the detsiU, dstes, figures. No one can doubt the accuracy of his account. The BEW has a directive from the President It's business is to fight the Axis countries by purchasing supplies away from them in neutral lands and to stock essential materials for our war effort. It has a competent staff. It has shown that it means business. The leant that the President and Congress can do is to give this agency the power to spend iU own funds. In the meantime. Vice President Wallace has taken a long step upward in public estimation.—The New Leeder. NORMAN THOMAS CLARIFIES VIEWS ON COMINTERN END Algernon Lee's comment ln a recent issue of The New Leader suggests a misunderstanding of my statement on the death of the Comintern which I should like to clear up. For the record, then, let me make these two statements: (1) I have never believed that the Axis was primarily motivated by a sincere fear of, or opposition to, the Third International. Even if it had been, its crimes would not have been justified by that fear. Nevertheless, the existence of the Third International and iU tactics gave some point to the Axis propaganda and Stalin's dissolution of thet organisation was, at the present juncture, % rather shrewd move. I do not, however, think that Stalin's set sprang principally from any desfre to fight Axis propaganda but rather from his desire to make sn at least temporary cooperation with the Allies easier— and possibly get a freer hand for the future in Europe—than if he seemed to be publicly committed to the Comintern. I favor cooperating with the USSR tn so far as it may be possible in decent terms. 2) Bad as I think international Communism is, and far removed from true Socialism, there can be no doubt that it still has an appeal in the world end on the European Continent. The Communists are certainly active elements in the underground movement in practically every occupied nation. Communism Is, moreover, psychologically so allied to Fascism and Nazism that the transition of disappointment and defeated Nasis and Fascists to Communism would be easy. That is why it is not at all fanciful to imagine that a great many persons in Europe may prefer the rule of their own Communist parties—which will probably keep their ties with Stalin, Com-mintern or no Commintern—to a British or American or Anglo-Amer-faaa cverlordship of the Continent, however, well-intentioned in some quarters that overlordship may seem. To this fact many of the beat Informed observers and refugees have borne testimony. What is to be desired in the occupied countries and in Germany itself, after the fall of the Nasi tyranny, is a chance for the democratic forces in each country to work out the salvation of thst country. That may take a while but it will be more fruitful of good results than the imposition of American "gauleiters** for an indefinite period, even if they bsve 'been trained at the University of Virginia within the shadow of Monticello. Incidentally the use of the phrase "American gauleiters" originated with reporters who described the probable intensions of the Adminie-tration. The whole subject of American relation to German future is admirably dealt with in Oswalt Garison Villard's pamphlet Shall We Rule Germany? published by the Poet War World Council. — Norman Thomas in The New Leader. RACISM IN AMERICA The German Nurenhurg laws forbid trade between the Germans and Jews; abolition of such laws as thé Nuremburg decree* is one of the expressed Allies war alma. Yet a Nuremburg law was enacted recently in the United States and exisU today on the statute books of Arisona. According to this law _ House Bill No. 187—transactions are practically barred between American citizens (white) snd American-citizens of Japanese descent. The law states thst when transactions occur, notices be published not less than three times in a newspaper of general circulation and that at leest ten days before the consummation of the profiosed transaction there shall be filed in the of flee of the Secretary of State a copy of the notice, accompanied by detailed information regarding the transaction. This applies to contracte regarding business transactions end to purchases, sales and property deals. In effect, a dentist csnnot fix the teeth of Japanese or a Japanese farmer cannot buy crates or boxee for his produce.—The New Leader. ZOOT-SUIT TOOT Let's not get too excited about the west coast soldiers' holy wer against zoot-suit a tuckers; and let's not let the miliUry get out of hand, either. AtUcks on soldiers and their girls—atUcks on civiiieos, too, and their girls—must be sternly dealt with; but we must remember: 1. That most of the fuss has aria-en because of the exaggerated and sensational press reports which first lied sbout the situation (another "Harlem crime wave** scare); then stimulated counter-riots, then kidded about the way the soldiers and sailors were Uking the law into their own hands and "cleaning up**—first soot-eputera who were belligerent, then all soot-suiters, then every Ne- convention at Boston was the corrc gro or Mexican youth they saw; and | «Pondent of the Daily Worker, finally got frightened at the uncon- Glenn Martin on "Absenteeism" PropegandlsU have told so many wild Ules about "absenteeism" in American war plants that it is gratifying to place on the stand a witness who is as weU qualified to discuss the subject aa any man in America. Glenn L Martin is a famous airplane builder. He employs tens of thousands of skilled and unskilled workers. He has never been regarded as "pro-labor." Recently Mr. Martin wrote an editorial for "Field and Stream." It wae illustrated with a drawing, showing Flying Fortresses sweeping through the skies, wkUe a typical American placidly fished in an alluring stream. With that picture in mind. Mr. Martin wrote: "The man you see here in this quiet stream is a loyal American. He Is the kind of man who will work six gruelling days a week helping us to build the big, sleek bombers that will carry ba^ news to Tokio and Berlin. Being a normal man, he gets tired, for work in a modem war plant is a high-speed proposition. S?me relaxation and recreation are viUlly important "If I could hove my way, every maa aad woman as the production lino weald spend every seventh doy in the outdoors, kuntjug or fishing prefer, ably, bat eat ia the open where they caa beat re«tore their meoUl aad bodily energies." "Much of the present-day absenteeism in war production planU ia directly due te a failure of these energies, brought on by too many hours and too many days spent on the job without the proper kind of rest Actually, there is a very small amount of deliberate, wilful absenteeism in our production.—Labor. IN THE WIND From THE NATION Gerald L. K. Smith is growing more tolerant He opened a rerent meeting of his Committee of One Million in Cleveland with the announcement that they would say the Lord's Pray-' er in unionism. "We went you all to rise." he said, "whether you are Catholic or Methodty." The only member of the American Newspaper Guild to violate the off-the-record character of execut ive sessions at the guild's national the potential power of the underground 'grapevine' in the plent. He will make friends of eertain people who are active contributors to the grapevine, and on occasion, to serve the company's interest, he will v*ry confidentially drop a message into this grapevine operator's eager ear. He will know enough, of course, not to try to use this expedient too often." Festung Europe: An official German circular gives these instructions for dealing with foreign workers: "Keep your distance. No friendly words, only commands ... Though it is difficult for the German people, they must learn that the too soft A PITY An American, visiting Scotland for the first time, found himself pussllng ever the dialect of the hotel porter. Tsking the man for a foreigner, he inquired his nationality. "I belong to Scotland, bonnle Scotland,** replied the porter proudly. "And far d* ye cam free?" "From the greatest country the world has ever known,** said the American. "Men," exclaimed the Scot "what sn awfa peety ye've loot year accent!** American-Czechoslovak Relations Clarified The Cteehoslovak President, Ed-vard Bene«, declared on June 24, in London, thet he had come away from Ameriea convinced, that it ia "the inflexible decieion of the United SUtes to conclude the war with the greatest possible »peed and with the total military defeat of all the Axis sUtes." He reported by radio to Czechoslovakia on his trip to the United States from which he returned earlier in June, and said there existed no difference of opinion on the fsct that the Fascist and Nazi nations were responsible for the war. "These systems of government must be mercilessly destroyed and uprooted forever, and those guilty of the wsr, as well as alKQuislings, must be punished according to their deserts," President Bene* asserted. «peaking of Czechoslovakia he explained that his Washington conver-ustions had clarified Csechoslovakia's international legal situation. "Between ourselves end the United ®tates Government all questions are siboolutely dear," he ssid. "Thsre are no mieundersUndings or any lack of legal precision." He concluded: "We are a free and independent state. We are friends of all democratic and freedom-loving nations, of the Soviets as well as of Britain and America. And we shall quite certainly reach an agreement and friendship with a democratic Poland, «democratic Yugoslavia and a democratic France.** NO, MR. GREEN "William Green Defends Free En terprise" chortles* the capKslist pa pers' headlines over the A. F. of L. president's speech before the Eco nomic Club of New York et the Hotel Astor. "We of the Americsn Federation of Labor will oppose any attempt after the war to abridge, restrict or interfere with the functions snd righU of free enterprise." Including the right to perpetuate this system of'poverty, want «lis crimination, Insecurity and war, Mr. Green? T For your proposal is simply renewed support for the bosses' desire to get back to the old system after the war, instead of molding the trend tsmaid collectivism into an instrument for social good. The old system is what caused today's mess; snd a return to that system means a return to preparation for another caUstrophe. • Not back to so-called free enterprise—which hssn't been free enterprise at ell for eges; but forward to s democratically controlled snd safe-gusrded collectivism: that's whst progressive labor men all over the world are ffcrhting for. But Mr. Green, for all his good qualities, looks nosUlgically backward to historic pioneer dsys end shies away from the pioneer days ahead .,. — The Socialist Call. trollable disorder. 2. Thst soot-suit wearing and juvenile gangsterism in Los Angeles arise from an intolerable social and economic milieu, to which the answer is not of course, what used to be typical western v I g i I a n t is ia. There's the juvenile delinquency arising from destitution and our failure to do anything about it, and from lack of educational and recreational facilities; end there's that Professor Max Lemer (who in addition to saying silly things—usually because of his C.P.-front background —often says wise ones) calls Mthe larger national pattern of racist feeling in a war context" — The Socialist Call. Germsn hearts must be second to If you doubt Franco's neutrality, c01*1"»0« sense." ... At tfn Oslo re-your doubts should be removed by *tourant » **aai officer aaked a the background material which the y*un8 ta<*y to dance with hinm. She Press Association, radio division of r«/u8ed "1» It because I am a GeK the Associated Press, has sent to its man?" "By no means. It is beceuse member stations. "Up to now," it)1 mm 4 Norwegian." reads, "the Spanish generalissimo has maintained a foreign policy of non-belligerency. But at the same tidie he haa meinteined a token division on the Ruasian front — the only miliUry aid he is known to have given either Hitler or Mussolini... His sole token of disrespect against the Anglo-American powers is his denunciation of Soviet Russia as e menace to Europe." Iron and scrag collections in Rhode Island evftage about ^OOO tons a week, or 'more than 9 pounds por capita. TRAGIC COMMENTARY ON STATE OF DEMOCRACY Fortune, In a poll on a fourth term for President Roosevelt if the war is still on at '1944'* election time (nearly 65 per cent favored it) divided the country into five economic levels: "High," "Upper Middle," "Lower Middle,* "Low*' and — "Negro." It's a tragic commcntery on the state of democracy in a war for democracy that such a fifth category should be considered necessary in any poll of Americans on any subject 4 Another tragic commentary was s historical note made in Weehington, the capital of democracy. There, for the first time, five reporters for Negro newspapers were given credentials which admitted them to the Whit« House and gave them the ineffable pleaaure of looking at their represenu three from the House press gallery. .These unprecedented honors accorded to Negro newspaper-men were limited, of course, to the occasion of the visit to Washington by President. Edwin Barclay of Liberia, whoee akin does not happen te be white.—From , National Publication of the Americsn Newspaper Guild. All the people all the time: An article in Printer's Ink tells how the advertising manager can make the workers love the company: "The advertiaing manager who spends a little time in the plant quickly learns *liaty^tBHfWOk WAR BONDS Winter flying jackets for both the Army snd Navy Air Corps sre regu-lsr equipment for our s vis tors. They cost from $13 to 91« and sre made ot horsehlde leather lined with sheep shearling. TELL THIS TO THE MARINES "Captain" Rickenbacker has been barnstorming across the country attacking labor's "greed," condemning overtime pay for the 48-hour week, laiir.besting labor unions, opposing limitation on net salaries to $25,000 a yeer. Now, for doing absolutely nothing except exercising an option on some Eastern Airline stock, the captain has just made 9236,000. In addition to what he "picks up" in such stock deals, the captain gets $25,000 a year for being president of the firm. The company made a net profit of $1,895,503 in 1942, almost seventeen per cent mere than the year before. For the first quarter of this year, it made a net profit of $757,-20«. "In times like this," said Rick. "I do not spprove of overtime pay except for the men in the foxholes, the swsmps, the deserts—those tasking the supreme sacrifice.** Purchsse of one $19.79 War Bond, for which you receive $29 In 19 years, will pay for one of these )sck* eta so necesssry lor our airmen Ay. Ing st high altitude 1 and in northern climes. So you snd your neighbors csn do your bit by investing st tesst 19 percent of your sslary every pay day In War Bonda to help pay the cost of this equipment for Intrepid Americsn flyers. Join the psrade, and help top the War Bond Quote in your county, u. S. Tr*~wn Capitalist Program For Post-War World: Plan For Next War Troy, N. Y. — Americans should begin right after the war to pile up arms for the next war, Pres. William <> Hopkins of Rensselaer Polytech n*c Inatitute told the RPI Alamni Association. He said we should begin inmediat-*ly to accumulate stock piles of essential non-deteriorating war materials. He admitted that this "would Irive the government body te charge •powerful leverage which, Mn the hands of men of unwiae motives, could be used for harmful purposes, w for favoritism. But the need Is t™ urgent for ut te neglect K. he asserted. M ,