Polftični ogled. Avstrijske dežele. Kakor vaako leto, bodo se svitli ceaar tudi letos udeležili sv. ceremonij v velikem tedau na Danaju, avitla cesarica pa pride še le na velikoaočai poaedeljek z Badaa in se poda kmala za tem vsa ceaarska dražiaa za nekaj časa v Bado. — Na Duaajsko vseučilišče pride dr. Igaacij Jagič, iz Petrograda za aasledaika prof. dr. Mikloši(-a. Dr. Jagid ae je v Varaždinu porodil. — Državai zbor je v veoerai aeji dne 16. t. m. vzprejel v tretjem braaja poatavo o črai vojski. Za njo je bilo 178, zoper njo pa 88 glasov. Gg. poalaaci so ali domov aa prazaike, a v aredo dae 5. maja bode jim že zopet biti Ba Daaaja, da še rešijo, čeaar še niao dognali. — Gosposka zbornica pa je imela še v poaedeljek 8ejo, da je vzprejela ali popravila postave, ki so jih v zboraici poslaacev sklenili. ¦— Kapčija z železom ae raste, ampak le pojemlje, tako toži Ljabeaska trgoviaska kamora, a kako priti temu v okom, tega tadi ona ne ve. — Na Krškem je amrl g. Martin Hočevar, mož kmečkega pokoleaja, pa ai je veliko premoženja pridobil. V BJegovih rokah je bil aekaj čaea dac tadi po štajarakih okrajih. — V Ljabljaai je odložil baroa Wurzbach predsedništvo v c. kr. kmet. dražbi, pravijo, da bi bil že mnogo prej lehko to atoril, kajti g. baron ai sodil aikoli aa to meato. V odbora ,,draštva piaateljev" sta dva aaša rojaka g. dr. J. Vošnjak pa g. prof. Aat. Raie. — Na Koroakem je žgaaje prav doma, pije ga že staro in mlado — ae ve, da v avojo pogabo. Dež. predaedaik ae ustavlja tej pogubljivi razvadi, toda doselimal akorej zaatoaj. — V Gorici je uatrelil vojak zlobao korporala pri vaji. h kateri 80 ga kazaovali. Vojaku, bode bržko ne ne šlo za glavo, a tudi korporala bodo vzeli nogo, — Nadvojvoda Karol Štefan kupi ai pri Trstu vilo ,,Marat-\ da biva v ajej prevzv. aad vojvodiaja, dokler oataae aadvojvoda aa morjn. — Svota, katero so uradaiki — vai irredeatovci od nog do glave — agrabili v Trata iz meatae kaae, raste čudovito, aedaj jim manjka že 100.000 gl. in pravi ae, da še primaajkuje več vrednoatnih papirjev. — Ceaarjevie Itudolf je god obhajal Ba otoku Lacroma. Zveeer poprej je bilo mesto Dubrovaik — aasproti otoku — vsled tega aila lepo razsvetljeno. Prejšaji teden pa je bil ceaarjevič v Moataru v Hercegoviai. Ljudatvo ga je lepo vzprejelo ia na večib. Krajih ao ga proaili, aaj bi svitli ceaar še prišel v oae kraje. — Na Poljekem je mesto Stryj pogorelo; vaieeaih je 6uO bia popolnem in vsled tega veliko dražia brez strebe, zgorelo je maogo ljudi, veadar se ne ve ae ajih. število. Svitli cesar ao takoj veleli 5000 gld. razdeliti nearečnim prebivalcem. Vnanje države. Srbi ia Bolgari ao ai, kakor je aedaj podoba, v reanici podali roke v prijateljatvo. Od obeb. atrani se želi, aaj 8e obaovi diplomaška zveza. Da ae urede meje Vzhodaje RBmelije pri Kirdžaliji pa v Rodopakib gorah, prideta tje turška komisarja Sakir paša ia Gadban efeadi. — Ruaki car pa oarica bivata v Livadiji; tjekaj kliče zaporedoma poalance iz Carigrada, iz Ateaa, iz Belega grada, iz Bakareata pride tje tadi vojai miaister v imeaa rumuaake vlade. Sklepa ae iz tega, da aamerava car kaj odločaega ukreaiti glede odnoaajev na Balkanu. V gaberaiju Smoleaskem je pogorelo zadajo Bedeljo meato JBelij. Več ato hiš pa tudi aekoliko Jjadi je aaalo koaec v ogaju. — Na Praskem se je aedaj v obeh zbornicah vzprejel predlog kaeza Biemarka glede nakapovaaja poljskih zemljišč aa Pozaaajskem. No sedaj bo Biamark ležje spal, ker je dogaal to, ae vemo, kako bi že rekli, slovito ali silovito delo aemške omike. — Kar aamerava Gladstoae za Irako, je poaebao zaameaito to, daterja 180 miljoaov faatov v to, da ae aakapi aredajih kmečkiii zemljišc ia prepuati aedaajim Bajemnikom v last. Ti si jih bodo potlej rešili. — V Belgiji še med delalci ni čisto miru, veadar Bjih upor pojenjuje. Ea miljoa fr. razdeli se aedaj tovarBam, katere ao delalci oškodovali. Kdo pa jih bo plačal? Nedolžao, poateBO ljudatvo.^ — Pri Fraacozih ai znamenitib novosti, delalci 86  tudi tam kajajo, toda doaehmal še ne v toliki  meri, kakor v aosedaji Belgiji. — Italijaaaka  vlada je razpastila zboraico poslancev, zaka.j je to atorila, miali razodeti v poaebni izjavi. Okoli Milana ia po Beaečaaskem razaaja kolera aa novo, pomrlo je več ljudi valed nje. V Ajac- ciju pa ae je podrla biša, ki je imela pet nad- stropij, v tibi noči ia je pokopala 12 ljadi za večao. teško pa jih raaila 30. — V Madridu je cvetao aedeljo blazni duhovnik v cerkvi^ uatre- 11L na pom. škofa in jih amrtao raBil. Škof ao že umrli, cerkev pa ao zaprli. Kraljica Kri-  atiaa je pomiloatila vojvoda Seviljakega; bil je obsojea aa oaem let težke ječe.