rmUXKKD AW) DISTRIBUTHI tnrtttl CTMBT (Ifo IW) APMUUUI) If TP ACT OF OCTORRR tj. lflT. oil nu AT TH POST OFFICE OF NEW YORK. H. T. Br Orfft tf ffra	• ^ ------* w
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
I Naj večji do v en. ki dnevnik
▼ Združenih driavah J Velja u oelo leto.........$6.00 1
Za pel letn____.......... 3 0C ^
Za New York oelo leto.... C.OO | □ Za inozemstvo celo leto... 7.00 J
The Largest Slovenian Daily | in the United Stalo	|
Issued every <L*y except Sunday« | and legal Holidays	t
ur 75,000 Readers 'VI
fELEFON: 2876 CORTLANDT	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of Xa*eh 3, 187».	TELEFON: 4687 CORTLANDT
NO. 22. — ŠTEV. 22.	WEW YOB*, TUESDAY, JANUARY 27, 1920. — TOREK, 27. JANUARJA, 1920.	VOLUME JOLV11L — LETNIK XXVHL
FOSLANIŠKI SVET JE PRIČEL Z DELOM
JUGOSLOVANI SO DOBILI NEKAJ 0DL06A
SVET P08LANCEV JE JE PREVZEL POSLE NAJVIŠJEGA SVETA MIROVNE KONFERENCE. KI JE BIL PREJŠNJI TEDEN RAZPU6ČEN — JUGOSLOVANI IMAJO DO 8REDE ČASA, DA ODGOVORE NA ZAVEZNIŠKI ULTIMATUM.
Pariz, Francija, -»; januarja. — Kot znano, je bil prejšni teden | i;i/.|iiš rii najvišji >vt mirovne koufereuer. Na njegovo mesto jej stopil svet poslanikov, ki bo »kniiaI dokončati >■«* ne dovršeno delo.
Nemški pooMas«'-«ui'-i >o vložili noto, ki se tiče sestave obmejnih < oinis j, jfled«' katerih razne točke v versaillski mirovni pogodbi. Nemci se sklicujejo iui to. da Združene države niso odobrile mirovne poj^Mlbe t »t »l.i rte n*jne komisijo nikakor ne morejo biti popolne, če ne vključujejo ameriških članov.
Odsotnost Auieri Kancev je rodila vprašanje, kdo bo načelo val komisiji. k' bo vodila 'judsko glasovanje v tešinskem okraju ter na . ••hoslovaiko p'tljski nie.ii. Najbrž«* ho zastopal francoski član komisije Am rilcu in >iee.- toliko časa. «-a bo ameriški kongres odobril H.trovuo |»0}r«tdbn.
Zastopniki .In«rosl».\anov so s«> pritožili pri poslaniakein svetu, il.i j i m je dal navišji svet premalo časa za premislek glede kompromisa v jadranskem \piaiaiiju.
Zavezniški svet i1 dal .Ingoslovauoui še štiri dni odloga. l*o-j (•-mtakeiM moruj" do »-rede odgovoriti, ee so zadovolni s predlaga-] no uravmrvo ali ne,' V slučaju, da l<o odgovor uikalen, nihče ne ve. kaj s«* bo zgodilo.
Danes >e j«* vršila prva ki-j a komisije za odškodnine in sicer pod! predsedstvom <'harl^sa C. A. »lonnarta. Komisija ima čez glavo de-j I i t>m- l»o najhrže v« '* tednov zborovala.
V popoldanski .» ii poslauiskegu sveta je izjavil ameriški posla ti i k Wallace, da so skb'itile Združene države priznati republiko Armenijo, kateri so inte določene mej«* potom turške poprodbe.
Združene države -«» nadalje odobrile načrt glede razdelitve nem-1 .škili ladij med zaveznike.	j
Prihodnja seja bo v ponedeljek, dne 2. februarja.
ANTENTAT NA NEMŠKEGA FINANČNEGA
MINISTRA MATIJO ERZBERGERJA
ATENTAT JE BIL IZVRŠEN PRED BERLINSKIM KRIMINALNIM SODIŠČEM. - ATENTATORJA, KI JE DIJAK IN SIN BANČNEGA URADNIKA. SO ARETIRALI. — ERZBERGER JE
RANJEN NA RAMI.
^ . " > ......
Berlin. Nemčija, -ti januarja. — l*red kriminalnim sodiščem je j bil dane* vprizorjen atentat na nemškega finančnega ministra in pod-« kanclerja Matijo Krzbergei jti. Atentator po imenu 01 twig von. llir»chfeld ga je ranil na rami.
Oddal je bil še dri jzi strel, ki se je pa odbil ob urni verižici.
Krzb«*rjrcr ni nevarno šok od ova n, toda operacija je na vsak na-<m potrebna, ker mu morajo odstraniti kroglo i/, rame.
Atentatorja so ar« tirali.
Krzberger se j«- bi! \rnil • •• 1 pol treh popoldne iz sodnijskega po-*ioupja. kjer jc prisostvoval obravnavi proti bivšemu nemškemu za-kladničarju dr. llelfit riehu.
rred poslopjem se j«* pogovarjal s svojim pravnim zastopnikom dr. Fricdluendl^rjnn.
Naenkrat j«* prišel v bližino neki mladi dobro oblečeni možki ler od blizu oddal nanj dva strela. Prva krogla se mu je zapičila vi rame. druura se je pa «>dbila ob urni verižici.
I>r. Kricdlauendlei je skotil k mladeniču ter ga prijel. Aten ta-', ior j«' hotel oddati par strelov, kar se mu pa ni posrečilo.
Itan.;t-ni minister *e j«* opotekal do svojega avtomobila ler uka-i /al šoferju, naj jra taM-j odpelje domov, Sele tedaj jc prišla v bližino polieija. ter prijeln atentatorja.
Na policijski »trajnici je povedal mladenič svoje ime.
I'olYija j«* dogurila. da j«- mladenič star dvajset let ter da sta-i uj" pri svojih »tanših v nekem berlinskem predmestju. Sedaj je I dijak, svoj čas je bil pa v neki kadetnici. Njegov oče je bančni u-i i adnik.
VSAKDO V AMERIKI SE MORA
UČITI ANGLEŠKEGA JEZIKA
Washington, 1> ♦ "JU. jnuarja. — Daues je sprejel s«*nat s 36 I roti 14 glasovom Kenvouovo amerikanizaeijsko predlogo. ki določa. «la morajo vsi prebivalci Združenih držav v starosti od 16. d«» 21. ^ b ta. ki so dobrega ti lesnepa in duševnega zdravja, hoditi v šolo.
Vsi inozemei v t«.rosti od 16. do 45. let. ki neznajo angleški Kovoriti. pisati in čitiiti. morajo biti vsako Uto najmanj 200 ur v Mi. —
Določbe te postav«* bo izvedel do pičicc notranji department s )><»močjo vzgojnega urada.
'Jlede stroikov Jl' stvar sledeča:
\'saka držav« mora prinpevati potovo svoto denarja, ki pa ne *me bili v nobenem slučaju manjša kot $5000. Ta denar bo šel zatem v skupno blagajno, iz katere ga IhhIo dobivali posamezni okra-ji sorazmerno z analfabeti. ki stanujejo v dotičnem okraju.
Nekateri nenatorji so poskušali vso odgovornost naprtiti delavskemu tajniku. Ta |»oskus se jim je pa t'k pred glasovanjem iz-julovil,
S«*nat se je bavil s pretllogo ve* teden.
T«*koin debate so dali nekateri senatorji izraza bojazni, da bo ruzlika v starosti med ameriškimi in tujerodnimi analfabeti povzro-i da kak konflikt po«t se«iaj obstoječimi postavami.
Zagovorniki predloge so uspešno pobili vsa ta domnevanja, češ, da so brez xmke podla««:.	4
LA^	-	...
NEWY0R. JUGOSLOVANI
ZA JUGOSLOV. SIROTE
-— i
fse se zanima za ogrožano prire-iitev greaternewyorskih jugoslovanskih društev 1. februarja.
nedeljo dne 1. februarja bo- -
i	o liCwyorski Jugoslovani v kras- '
ii	dvorani gorenjega mesta poka- ' iali tujerodcem svoje pevske in j 1 raiuatTene zmožnosti. Malo pre- * Irzen
je siecr tak nastop, ker je f>c. vse temeljito pripravljeno Janj, se ni treba ničesar bati, am-j i atk se lahko že vnaprej veselimo -uspeha.
Program je izvanredno razno h vrsten. Nastopila bodo jugoslo-1 vanska pevska društva, mladina,I; solisti in naši najboljši igralci bo-^ lo gotovo vsakogar očarali s krat-;: kim dramatičnim nastopom. , Požrtvovalnemu odboru gre vsa tasluga. da je tako dobre preskr-! L/tl med tujerodci za vsestransko,, reklamo. Za enkrat je dovolj pov-tlariti. da je več kot polovica se-j Ježev že razprodanih. Iti kdor ho , "e videti in slišati, česar še ni vi-Jel in slišal v New Yorku, naj se prej preskrbi z vstopnico, kajti drugače se mu lahko pripeti,j lLi ne bo prišel v dvorano.	|
Ves dobiček je namenjen sestra j ilani jugoslovanski deci. Torej vsi j na plan.	|
Vdcjstvite .svoje obljube, tla ste v resnici voljni pomagati. Nedeljska prireditev naj v polni meri zasluži ime velike jugoslovanske
usanifestaeije.
Podrobnosti programa bodo objavljene jutri, na kar že sedaj o-pezarjamo vse čitatelje in rojake.
PROTI VLADI.
Praga, Češko. 26. januarja. — Poročila z Dunaja naznanjajo, da se tamošnji radikalei pripravljajo strmoglaviti vlado ter da so že sestavili bodoči boljševiški kabinet. Radikalei nameravajo nadalje oprostiti vse politične kaznjence.
POINOARE Uf REKON&TRUK &TRUKCIJA.
Paris, Francija. 26. januarja. l>edsednik Poineare. ki bo odstopil dne 17. februarja, se namerava popolnoma posvetiti rekon-štmkeiji departmenta Meuse. ki je predstavljal del bojnega czem-Ija. Iz tega varoka tudi ne bo hotel sprejeti vladne službe za dobo trek let, — kot poroča list "Eclair".
KUGA V MOSKVI
Kuga je pregnala sovjetske uradnike iz Moskve. — Nešteto bolezni se širi po iztočni Evropi.
Stockholm, Švedska. 26. jail. —| t.'laiii sovjetske vlade so zapustili Mosk vo in sicer po ponovnem lz-' bruhu kuge ter se napotili v me-! sto Tvor. ob gorenjem teku Vol-j ge. — soglasno s poročili, ki so| dospela danes semkaj.	i
BazeL, Švica. 26. januarja. —j M. Bczpalko. delavski minister v| ukrajinskem kabinetu, je brzoja-vil v imenu ukrajinske vlade uu-( jen poziv na najvišji svet v Pari-i zu (ta je pa ta pravi, da se človek obrue nanj! Boljše se je obrniti za pomoč na Culukafre), naj od-| pravi Utokado, vsaj y kolikor sej slednja tiče zdravilnih sredstev' tor drugega sanitarnega materi-i jala. Izjavil jc, da se more l'kra-| jina le na ta uačiu boriti proti j epidemiji kolere in tifusa, ki divjata sedaj v dotični deželi. Tako ' se glasi v poročilih, ki so dospela! z Dunaja.
Helsingfors, Finska, 26. jan. —
Poročila iz Dorpata pravijo, da je
izbruhnila ustaja med rdečo po- 1
sadko v Moskvi. A' nekem nadalj- ^
I
nem |»oročilu pa se glasi, da so* se ljudski komisarji umaknili iz i Moskve in Tvor radi kuge. ki raz- J isaja po Moskvi že precej časa. ^
DEVICA ORLEANSKA KOT I,
SVETNICA.
____; J
j*
Rim, Italija. 26. januarja — j l erimonija proglašenja Device i tlrleanske za svetnico se bo vr-;j šila tekom naslednjega maja. — | soglasno s poroč li iz Vatikana. < Posebna stanovanja bodo priprav- ] Ijena za francoske romarje, ki bodo gotovo prišli, tla se vdeleže11 ccrinionije. Papež je imenoval po- 1 s^bno pontifikalno komisijo, ka-teri načelujeta kardinala Gaspari < i« Merry del Val.	<
Razventega pa bo proglašen za ] blaženega tu«!i Oliver Plunkett. j nadškof in Armagh in primat Ir- ; ske. ki je živel v sedemnajstem! stoletju, kar bo gotovo privedlo ii v Rim veliko število Ircev. (To je» seveda biznes in s skupičkom bo papež kupoval laške državne ob-1 vczniee in s tein denarjem bo po-| tem italjanska vlada zatirala na-j še ljudi na Goriškem in Notranj-j
skem. Vse to v veejo slavo božjo!) i —- •
SEDEMDESET AEROPLANO V;
ZGORELO.
Berlin, Nemčija. 26. januarja.. Nekako sedemdeset aeroplanov. J med njimi dva velikanska, ki so' se nahajali v barakah v Warne-j
BOJI MED POLJAKI
IN BOLJŠEVIKI
Poljaki so prodrli na fronti ob Dvini ter prosijo sedaj zaveznike za takojšnjo pomoč.
Berlin, Nemčija. 26. januarja.' Ostri boji se vrše med poljskimi in boljševiškimi četami na fronti pri Dvini, kol se glasi v poročilih i/. Varšave, v kateri se tudi po-; roča, da je pričakovati še veliko resnejš.h bojev.
tilasi se, da je Aleksander Ke-i r« liski organiziral novo belo-ru-sko armado, s katero se hoče boriti proti sovjetski vladi.
V	tukajšnih krogih prevladuje! niiziranje, da morajo vse velesile' ki so podpisale pogodbo, priti Poljski na pomoč v slučaju bolj-ševiškega napada na Poljsko.
Pariz, Francija, 26. januarja. Najvišji zavezniški svet (kje pa je?) je dobil pismo od Stanislava Pa teka, poljskega ministra za zu-i nt n j«* zadeve, v katerem se obrača pozornost na možnost močnega, boljše v iškega agresivnega giba-' nja proti poljskemu ozemlju ter; se priporoča načrt, katerega naj ; b: se sprejelo v obrambne svrhe. | V pismu prosi zunanji minister, na.i se tozadevno vprašanje pred-j loži maršalu Fochu. Svet bo o celi zadevi kmalu razpravljal.
London, Anglija. 26. januarja. \ ofieijclncm ugotovilu, katero jc izdala ruska sovjetska vlada, se glasi, da so boljševiški kmečki armadni zbori dospeli do kitajske meje v bližini Kobdo, na zapadli i meji Mongolske.
V	liadaljnem poročilu se glasi, da jc boljševiška kavalerija vdrla v Perzijo v bližini Dudia.
V	brezžičnem brzojavnem spo-r««čilu iz Moskve se glasi, da so boljševiške čete zasedle-Dolinska-ja in Kazanskaja postaji v Kričev okraju Kavkaza. Glasi se nadalje, da se vrfe ostri boji v Novo Čer-kask okraju in da so rdeče čete zasedle mesta Martinovska in Ser-ginski.
Ruska sovjetska vlada je naslovila na augleško vlado posla liico, v kateri prosi slednjo, naj piemesti v kako drugo deželo pogajanja med angleško vlado ter ; zastopnike.n ruske sovjetske vla-• de, Litvinovom. glede izmenjave I jetnikov. To pa raditega, ker je i Danska prekršila -svojo obljubo 'glede prostosti boljševiških odposlancev in glede izbire stanovanj ! posameznih delegatov, ■i _____________
niuende, v Mecklenburgu. je bilo [uničenih v pretekli noči. ko je izbruhnil požar. Nič ni znano, i na kak način je nastal ogenj.
Pazite na nove cene
t - »i
Potfljamo denar mm Kranjsko, fctajersko, Hrvatsko, t Slavonija, i j Boano In Horoaguvino popolnoma zanesljivo in aodanjim razmera« - primarno tudi hitro.
Jamčimo aH garantiramo a vsako poiiljaUv, toda aa kake no ! fofie mmmdo ▼ izplafllu no moremo prevzeti nflmke ohvsanostL Sedaj poiljemn t tiaro domovino, naprimsr:
100 kron ____ $ 1.25	600 kron .... $ 6.00
. 200 kron .... $ 2.40	1,000 kron .... $ 11.20
300 kron .... $ 3.60	5,000 kron .... $ 66XX)
1	400 kron .... $ 4.80	10,000 kron .... $11100
OnaSene mm bo veljavne do dne, ko ss eiilnmmHJo s Arm
(M _
Oeaar wm Je podati najbolj po Domotin Poslal Mmmj OrM . aH pa po Som Terk 9nk OfeafL
. _____ moli nun mm. _ . .
THEDA BARA 8£ JE POROČILA.
Pittsburgh, Pa., 26. januarja. Tukaj se je poročila včeraj kinematografska igralka Theda Bara z gledališkim ravnateljem Tomom Bodkinom.
Theda Bara jc označila New j York za svoje bivališče ter izja-i (vila, da je stara trideset let. Rojena je bila v Cincinnati. V svo-jih ulogah jc najbolj uspela kot "vampir"
ŽIVLJENJA SITI STAREC.
j _
V Long Island City, X. V., se j- obesil Frederick A. Garneter. , Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Živel je v dobrih razmerah ter( je zapustil precej denarja.
KAJ POVZROČA INFLUENCO?
_
i Chicago, 111., 26. januarja. — I> C. C. Carr, ki je elan laboratorija Great Lakes Naval Train-
ing Station, pravi, tla jc pris«*I in skd bacilu, ki puvzroča in flue i-co. Pravi, da je to isti bacil, katerega je bil odkril prof. Pfeiffer v Angliji .
■	T —— ■
- DENARNE POŠILJA IVE V -
ISTRO, NA GORIS&O Dl " NOTRANJSKO.
Izvrtujemo denarna izplačil« popolnoma zanesljivo in sedanjim razm*ram primerno tudi hitro po eeli Istri, na Goriškem in tudi na Notranjakem po ozemlju ki je zasedeno po italjanski armadi.
Jamčimo ali garantimamo n reako poiiljatev, toda za kake mogoče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti.
50 lir	...	$ 4 .10
100 lir ________$ 7.70
500 lir	....	$37.50
1000 lir --------$75.00
Denar nam poslati je najbolj« po Domestic Postal Money Order ell pa po New Točk Bank Draft
TVRDKA FRANK SAKSKR.
iwsaaiwsarasBsi BasžiBKSžigBSt
HOLANDSKA NOČE IZROČITI BIVŠEGA KAJZERJA
ZAVEZNIKI SE BODO POSVETOVALI GLEDE NADALJNIH IZROČITEV. — HOLANDSKO ČASOPISJE JE ZADOVOLJNO. HOLANDSKA VLADA SMATRA SVOJE SKLEPE KOT KONČNE. — NAZIRANJE RAZNIH LISTOV. — HOLANDSKA NOČE POKLEKNITI PRED ZMAGALCA.
Berlin, Nemčija, 25. januarja. — "Borsenzeitung" piše danes: J Nemčija bo odločno odklonila vse zahteve, naj upliva na llolaud-sko. da bi izročila bivšega nemškega kajzerja zaveznikom. Neni-■č:ja ni ob sklenitvi miru zadala nobene obljube, da bo storila kaj takega.
**Allgemeine Zeitung*' poroča, da Nemčija ni dobila otl zaveznikov Se nobene note, naj posreduje pri Ilolaltdski glede izročitve kajzerja.
Vorwaetrs" pravi: — Zavezniki zahtevajo od Ilolandske, naj jim izroči kajzerja. Holandska se odločno brani. Celemu svetu jc jasno dokazala, da nikakor noče poklekniti pred zuiairaleeni.
Berlinsko časopisje hvali na vse pretege holandski odgovor.
—	Zavezniki imajo dovolj moči in sredstev, da bi prisilili to malo resuičuo demokratično državo sprejeti njihove zahteve. Vprašanje je le. če se bodo poslužili te svoje moči in teb 'sredstev — »e vprašuje "Vorwaerts". — Ta nota zasluži častno mesto v zgodovini Ilolandske.
Odstavek v ureUniškeui v članku "Taeglisehe Rundschau1' glasi:
—	Holandski odgovor je pravičen ter dela čast vladi. jO izdala. Nota popolnoma odgovarja pričakovanju holandske vlade.
Pariz, Francija. 2."». januarja. — Neka časnikarska agentura je dobila iz francoskega zunanjega urada poročilo, da m- bodo vršile še konference med ministrskimi predsedniki Francije, Velike Britauije iif Italije, predno bodo ponovno zahtevali od Ilolandske b v šega kajzerja.
Glavno vprašanj«*, ki ga bo treba rešiti ua konferencah b<> to. ee bo odposlana prihodnja zahteva v Ilaag ali v Berlin.
Zunanji urad je nadalje naziranja, da bo to vprašanje mogoče rešiti tudi potom diplomatičnih pogajanj med Rimom, Parizom in Londonom.
Eu ministrski predsednik ni zato, da bi zavezniki izvajali kak pritisk na Nemčijo.
Haag, Ilolandske, 24. januarja. —'Čeravno je b:lo izmenjanih že več not glede izročitve bivšega kajzerja je holandska vlada ponovno povdarila. da jc njena odločitev končna ter da je ni mogoče več izpremeniti.
Prebivalstvo se popolnoma strinja z odločitvijo svoje vlade.
Neki holandski diplomat je izjavil:
—	Kajzerja ne more soditi sodišče Lige narodov, kajti ob enem času, ko jc uganjal 1: a j Ler domnevane zločine, ni bilo še nikjer Li<re narodov.
Časnikarskemu poročevalcu so povedali, ua vladi ni ničesar znano o namenu zaveznikov, da bi sami poskušali pregovoriti bivšega kajzerja, da bi se sam izročil.
Bivši kroprinc, ki ni v noti omenjen, nima baje nobenega uauic-na. da bi zapjustil otok Wieringen.
SLIKA NAM KAŽE REN, KI JE PRI KOUNU PRESTOPIL BREGOVE.
Dopisi
"GLAS NAHODA"
(ItOVINIAN DAILY)
■muc imisBDio compani
(t oorporation)
WIAttK tAKW. P>M»M|__IjOUIS «IWgPIK.Tmwi> (
strnem * Miiem— mf tU* CorMritlm and Addwm of Above Offletani
•8 Cortlandt Hmt. Borough of Manhattan Nw Vffc Cltk. N. Y>_ J
.	"Olaa Naroda" lakaja yak dan Izvzema nedelj ta praznik or. _ *
Ca eala lata valj« Hat za Amerike In	Za »tiri maaaoa	HM
Canada	|MI Za četrt lato	ti JO ]
Za Now York City |M0 « «a *oto_ fiJi Za fnozematvo_9TJOO
•LAI NARODA
_(Voleo of t ha People)	5
mwmt day except Sundays adA TT nil day
_	Swbscrlptlov) ywly
1 ■' — _ -- ■ ■"1 ■
Arfvsrtl^tiiniit Ofi 90rM9H€nt	i j
Dog*« braa padptaa te oaabnoatl aa na prtobčuJeJo.Dener naj oa blaforott podil Jati po «—f Ordar. Pri «nawiM kraja naročnikov proalmo. da aa naa todl prajft&je (
______biveMaCe naananl. da hitra J a najdemo naslovnika._
QLAI N A PTO O A	— ^
■ Cortland« StrooC »cough fo Manhattan. N.W York. N.V.
_______Telepko—t Cortlandt _ I
■-- 1
Ali je to cilj?
- i
I.
Jugoslovan*!«; Hrpuhličansko Združenje je bilo vstajtiovljeno v ouein času, ko jc bila Amerika polna jugoslovanskih kraljeva-j akt k ii^itatorjev ter ljudi, v ki su nosili v .srcu luž, v roki pa krf- ? »ko deklaracijo.
Narod j i in ui l > i 1 ti k-len j poseWno naklonjen, £e po naravi ne. j' k«-r predobro po/na dobrote, katere je delila in jih še deli kraljev-, bka /Ulita po vnem »vetu.	1
Vsak posamezni med nami je imel svoje mnenje, ki pa posa-j' im< ni motrlo priti do izraza. Stvorjeno je bilo Republicansko Zdru-; /enjc s namenu, da jroji med ameriškimi Jugoslovani že razvito re-; poblu-an^ko id< jo ter da jo po*iku£a vcepiti tudi onim, ki so sedli na 1 i tea le|KKioncvim fmziiiii ter se oprijeli Iraka jugoslovanskih kraljevskih irabantov.
I >|»**h jc bil ojrionjcn, s»ilen iti nepričakovan. Jugoslovansko ; ltcpublu ausko Združenj* je postalo mahoma takorekoc eez noč. nftj-}^ močnejša juifoslovaiiska politična organizacija v Ameriki.
To je bilo pa mogoče edmolc i/, dveh vzrokov, široko zasnovan j j mi i/vedljiv progrtm ter povdarjena točka, da je član lahko pristaši te ali one stranke, t« ga ali onega verskega naziranja, samo da jc i, voljan bodisi z besedo bodici z materijalnimi sredstvi pripomoči k j uresničitvi republikanske ideje.	' j--
Pod okriljem Jugoslovanskega llepubličanskcga Združenja so 'kom j dobesedno v>i Slovenci ter veliko število Hrvatov, ki z vsa-l im dnem narašča.
Jugoslovansko Kepnbličansko /druženje je torej uspešno resi-: lo del svojega programa. Vzredilo j' na tisoče in tisoče agitatorjev; /h sedanjemu času edino primerno formo vlade, republikansko for- j »10. —
Kot že rečeno, i • pa to samo del programa. Drugi važnejši del j« še nedovrften, niti začet ni. Prenesti je treba namreč republikan-' sko »ribanje v domovino, kjer je edino na mesvu.
Mi v Ameriki s.» lahko še tako repenčimo nad kraljem in zahte-v^iim n-piibliko. todr ostane le pri rcpenČenju in zahtevah. Edin /misel bi imelo, če bi bilo mogoče potom ameriške vlade kaj doseči. To pa ne gre. Amerika vlada se noče vmešavati v notranje zadeve t»* ali one države.
Pripomogla nam jc do prostosti, za kar naj ji bo izrečena glo-boka zahvala. o<l nas samih oziroma otl Jugoslovanov v domovini je pa odvisno, kako si fi**liti nli nživati to prostost.
V domovini sta sedaj dve stranki, katerima ni kralj ničkaj posebno pri srcu.
To sta prejšna klerikalna stranka, ki inia v Sloveniji večino ter socijalno-demokratična.
Prva je premalo radikalna, druga pa preveč. Prva bi v skrajni sili izhajala s kraljem, drugi so pa T rock i, Lenin in Liebknecht naj-\ iaji uzori.
Jugoslovansko Kepubi iransko Združenje bi moralo na vsak na-eiu delovati z eno teh dveh strank roko v roki in sicer samo v točki,-kar se tiče bodoče fuiine vlade v Jugoslaviji.
Denarja iiuaiuo nekaj, in če bi bila agitacija res praviluo vodena ter bi bilo pričakovati kaj Uspeha, bi rojaki še dali. Nad petdeset tisoč dolarjev s«- je zbralo brez posebnega truda, ko ui šio za; nič drug'-jra kot samo idejo (V bi si» pa kazali uspehi, bi lahko; računali na stotisočake.
Prihodnji mesec bodo baj«- v Jugoslaviji volitve za ustavotvor-. no skupščino. Tedaj bo imel ua»od priliko govoriti in tedaj se bo vstavila končna forma vlad**.
1 \tavotvorna skupščina bo določila, če bo Jugoslaviji gospodaril kralj ali jugoslovansko ljudstvo.
Nestrpno smo čakali tega trenutka. Pripravljeni srno bili nanj. Ali je nam Slovencem res že v krvi. da nam vsaka izpodleti, da se nam vse umakne ko smo že tako blizu, <la bi lahko z roko prijeli*
Zgradili smo široko gladko pot in v hipu, ko bi imeli stopiti nanjo ter junaško korakati naprej, smo stopili v kolovoz.
Kdo je to povzročil! l.Vgava jc krivda? Ali ima morda glavni odbor kak odgovor na razpolago?
Kdor se ima za netimnejra. ni napol tako neumen kot govori.
• Kdor
se pa smatra pametnim, gotovo ui tako pameten kot si domi-
sljuje.	;
• • •
Novi pariški kabinet je kabinet strokovnjakov, katerih edina napaka je, du ne razumejo ničesar o politiki.
* o •
Avstrija je začela hrepeneti po Nemčiji. To je srčna ljubezen.
ki prihaja iz želodca.
Listnica Uredništva
J. 2., East Ptttabnrg, K
Obrnite se na Jugoslovansko Re-' publieaiiftko Združenje (Jugoslav Republican Alliance), 3637—3641 W«t 26th Street, Cuicago. 111. Tam Vam bodo dali vsa potrebna )H>ja*nila na Vaše vprašanje radi; davkov.
O. A. G.* Anaconda, Mont. — Nam ni znano, kdaj bo Italija iz-postila jugodovanak* jatftfte, to-fdi «9 nam, da ta svinjarija ne
i
- _ ,
i more vee dolgo časa trajati. Visa-j i ka stvar gre do <gtftove meje in i t tudi ta bo šla. Italija je izpustila i 1 že vse nemške in madžarske jet- 1 nike. samo Jugoslovane še drži.'' kljub vsem prošnjam m vsem pro"ji testom. Nam se zdi, du. bi lahko ] poslali svojemu bratu denar, ve < veste za natančen naslov. Skozi l fcvrdko Frank Sakser so naprimer i poslali mjaki že na tiaoč* m tiao- 1 št doiarjar ■rojim prijateljem, i sorodnikom in znancem t Italijo, i
Bishop, Pa. |1
Upam, da boste priobčili ta moj 1 dapLs v Glas Naroda, ki je po mojem mnenju najboljši slovenski 1 list v Ameriki.	^
Ker se toliko piše o delavskih 1 plačah, moram tudi jaz povedati 1 svoje mnenje. Od 1. do 15. januarja sem zaslužil $36.38. Stroškov , sem imel vsega skupaj (računal \ sem pomalem, brez prepovedanih ] ;stvari) $40.22. Potemtakem sami!) | lahko izračunate, koliko mi je!] ostalo.	]
Na društvenem polju prav do- _ bro napredujemo. Imamo 4 pod- j porna društva, ki so vsa na delav- < ski podlagi.
Oitam veliko časopisov. Neka-,] teri .priporočajo to tvrdko, drugi Kopet dru'go, meni se pa zdi. da jej ( ! tvrdka Frank Sakser še najbolj!, poštena. Rojaki in rojakinje, obr-l tlite se v vseh ozirih nanjo.
Naročnik. I
i	V
Greensburg, Pa.
Štorklja ima v naši naselbini j precej opravka. Družini Franka Keb« ta je pustila krepkega sinč-1 ka. družini Makovee pa deklico. |
Poročno dovoljenje sta dobila rojak John Rrolina in gospodična i Antonija Sintič.
' Hudo je obolela gospa Roza | Kebe.
Pozdrav!	Naročnica.
i
Lorain, Ohio.
I Naznanjam vsem rojakom po1 |širni Ameriki, da nam je ugrabila( i smrt po kratki bolezni dne 18. ja-| j nuarja Franka Hoečiča. starega 3<>. let. Bil je miren iu priljupljent elovek. Doma je b3 iz Dolge Po-j Ljane pri Vipavi. Rojak .Jožef Se-| | razi n je nabral za venec $24.75. fllA-ala nabiralen in darovalcem.
Star naročnik.
BarberSon, Oh o.
Iz našega mesta imam za poro-ičati važno novico. Začela se je tujka] namreč večerna Šola. v kateri, se poučuje angleščina. Pozneje se i I bo poučevalo tudi stvari, katere . mora vsak znati, da dobi državljanski papir. Obžalovati je le, da s<? tako malo naših rojakov priglasilo. Prej sem dostikrat slišal marsikaterega rojaka, ki je izražal željo, da bi mogel hoditi v tako šolo. Sedaj, ko je čas. pa nočejo priti v številu kot bi morati. T*ri-k dite, sedaj je prilika, da se pii-^ učite angleščine, da ne bo treba . i vam za vsako ree tolmača, ki ga morate navadno drago plačati. | Ako se učiš angleškega jezika, ni j še rečeno, da l>oš moral svojega : pozabiti. Ravno narobe, če znaš angleški jezik, boš dobil več ugleda pri Amerik a ne ili in potem jim tudi lahko odgovoriš, če bi te hoteli slučajno kaj zafrkati. Iz las*-'' ne skuš-nje vem, da navadni Amerikami smatrajo vsakega, ki ne zna njih jezika, za človeka s plit-■ vo pamet jo, če znaš njih. jezik, pa J i; ravno narobe. Vsakdo pa. ki pri-!
>	de ž njimi v ozko dotiko. lahko! spozna, da ameriški navadni dela j
. vec ni nič bolj azobražeu v spi oš- j
)"nem kot naš slovenski delavec j
Poučuje se zastonj. Vpiše se v šo-j
. lo lalikfi vsak. kdor hoče. pa
najsilx» te ali one narodnosti. Spol'
in starost se istotako ne vpošteva.j
1 Plača se samo 2"> centov na mesec » r . ■ i
i, za luč m kurjavo. So^a se začenja ob 7. uri vsaki torek in petek »večer. Dvorano je dalo na razpolago slovensko samostojno društvo 1 Domovina", za kar moramo biti hvaležni. Največ zasluge, da se je šola začela, ima Mr. John 1'jčie • ki je za to posredoval na pristoj-- nih mestih. Rojaki, prklite!
Anton Okoliš.
i	Leavitisbnr?, Ohio.
Seveda je tudi tukaj zima kakor drugod. Vsak dopisnik tako . I prične. Well, well. Tu v Leavitts-burgu jc mala slovenska naselbina. ena družina in par samcev. Vseh Slovencev pa je deset in vsi smo člani Slov. Nar. Podp. Jedil ote, d očim društva ni tukaj. Vsi smo priklopljeni k mestu Warren m in spadamo k tamkajšnjemu dru ništvn Jan H us. Ne mislite, da p real bivamo v kaki samotni puščavi :- \ kakor puSčavaiki v starem veku. i.!X<x no. Je vse drugače. Čudno se f i mi cd i. da se Slovenci niso že po-
0	prej tu naselili. Dela se še precej e dobro, vsak dan. Draginja je pa a tukaj še večja kakor pa v velikem r mestu. Seveda, to je zavoljo tega.
►	ker gotovo preiskovalna komisija
1	ni se prišla sem, da bi kaj pre-iskala, po čem so jajca ducat m
ižol škatlja. Kadar pride, bo gotovo kaj drugače.
Res čudne dnevne novice. Eni »ravijo, da je predpust. drugi zo- tj pet, da šele bo pust. tretji pa govorijo, da je ves čas le pust. Ne >-em, komu naj bi verjel.
i
Kajzerja bodo obsodili. Kaj bo li *i od rešen i k novega oziroma tre- j; tjega veka! Villo bodo djali v n koš, da se bo rnalp ohladil. Gurac L>o kmalu menda gospodar v ne-;k besih, do lune ima že oblast. Bo- v tiianov Miklavž bo rilenda največ-1 ji farmer v Sibiriji. Peter se bo pa navsezadnje le posvetil, da bolt. svetnik. Kari pa ns vem, kam jej šel.- Cita bo prišla v Ribnico po lonec, ker se ji je ubil.
Orgauizarični voditelji so menda tudi pijanci. Št raj k je končan, so rekli gospodje ter odnesli lepo j' nabasane -žepe delavskih dolarjev. Delavci imajo še enkrai bolj dolge nosove kakor poprej.
Za enkrat naj zadostuje, Še gič kaj. S pozdravom
•; i:
l^ouls Prežel j, liox 147. j
Ely, Mnn. |t
Dne 17. januaa-ja je bil tu pokopan na katoliškem pokopališču! pionir Jožef Šara bon. večletni sa- > luner na West Miehigau Streetu; v Duluthu, Mimi., kamor se je bil ji; preselil iz Elv pred petnajstimi le-i ti. Rojeii je bil leta 1854 pri Sv. Ani pri Tržiču na Gorenjskem ter ^ prišel v Ameriko oziroma na Ely > leta 1891. Nekaj let je delal v rad- [ niku. i>otem se je pa lotil gostilniške obrti ter je bil zastopnik za Schlitzovo pivo. Bil je krepke rasti. po čemur bi mu človek prisodil dolgo življenje. Nekaj let na- ^ zaj ga je večkrat napadel srčni, krč. vsled česar je umrl nenado-j ma. Za njiiu žalujeta vdova in ena hčerka. Bil je član Jugoslovanske Katoliške Jednote in društveniki sv. Cirila in Metoda so izgubili U enega svojega zvestega člana. ^ Rev. Frank ilitieTčič je bral sv. mašo za pokojnika in po obredih j za umrle spremil truplo na miro- i dvor. Ker je pritiskal hud mraz. namreč 33° pod ničlo, se je le malo sorodnikov sorodnikov vdelc-; ] žilo pogreba. Mimo spavaj. dragi sob rat! Ostalim žalujočim sorod-j' nikoin izrekamo naš«* sožalje.
J. J. P.
Inflacija papirqate-
ga denarja in
valutno vprašanje
V normalnih razmerah je toli-' ko denarja, kovanega in papirnatega, v prometu, kolikor odgo-odgovarja gospodarski potrebi. Kadar pa izda država ali enii-sijska banka večje množine papirnatega denarja, nego jih rabi promet, na-' stane takozyana inflacija, to je. promet je nasičein z denarjem, kar ima za posledico naraščanje cen vseh življenskili potrebščin. Kako vpliva poplava miljard bankovcev na blagovni trg. si lah-, j ko predočiino ,če se spominjamo prvih vojnih let. Začetkom vojne j |je potrebovala vojna uprava za i opremo armade, za plače vpokli-: jcanim gažistom, za prehrano vo-ijisštva, za nabavo streliva itd., o-, Igromue svote. ki jih jc država, nezmožna, da najini* zadostno 110-jtranjili ali zunanjih posojil, veči-jnoiua krila s pomočjo bankovcev i Avstro-ogrske banke. Velikemu f n.ivalu kupcev — tako oficirjev, j ki so potrebovali obleke in obut-: ve, vojnih dobaviteljev, ki so na-1 kupovali živila in raznovrstno, j blago — ni odgovarjala množina izazeljenih predmetov; cene so torej poskočile. V nadaljnem razvoju so se prikazali veliki vojni dobički: oni, ki so jih zaslužili, so lioteli,da jih na različen nalože. Kupovali so hiše. gradove, rudo-kope, delnice industrijskih pod-. jetij, d email te in druge vrednosti. Ni čuda, da sc jc vse to kma- i lu zelo podražila. Vidimo torej, j tis je res inflacija, to je prevelika množina izdanega papirnatega i denarja, povzročila ono draginjo,! ki nas sedaj tlači.
Velika zmota pa je, če bi kdo; menil, da je mogoče povzročiti podanje ceh samo s krčenjem denarne množine, ki se nahaja v cirkulaciji. Cene namreč niso odvisne od mnogo drugih momen
PETER ZB16I
v*	I ■
V šestih lotili bo postala naša dežela puščava.
Kamel je v nji že sedaj dovolj.
*	s •
Mi nikakor ne moremo dovoliti, da bi zavladala Ameriki vo- j jaška avtokraeija — je rekel vojni tajnik Baker.
To je rekel Baker, kaj bo pa re-» kel kongres, je seveda drugo vprašanje.
j — Mi živimo v novi dobi — je rekel vodni apostol Anderson, i — I>a. v novi dobi: v dobi taj-tiiega pitja.
*	a *
Vse državne norišnice so prenapolnjene. pa vseeno leta še ve-! l?ko število norcev po cestah.
*	a *
—	Sedaj imamo vojno prohibi-jci.io, prohibicijski amendment in ; Volsteadovo postavo. V kratkem
nas bo osrečila zakonodaja še s prohibieijsko postavo.
Presneto, če to ne bo držalo, pa itudi nič ne bo.
*	a *
! Aretirali so trgovca, ki je delal i velikanske profite s sladkorjem. Glejte, glejte, pa pravijo, da se
ne gode čudeži v sedanjem času.
*	• •
Llovtl George pričakuje svoje-,jra padca tekom šestih mesecev.
Najbrže mu ne bo treba niti toliko časa čakati.
*	a *
Atentat na nemškega finančnega ministra Krzbcrgerja.
Atentatorji so gotovo mislili, da nosi v žepu nemško blagajno.
*	a •
"Popolo Romano" piše:
—	Wilson je samo ime.
—	Ali se ltaljaui še spominjali jo, kako so pred enim letom nazdravljali temu imenu?
*	a *
Svetovna vojna je izbruhnila vsled tega. ker je poslala Avstrija Srbiji ultimatum.
Najvišji zavezniški svet je zaključil svoje delovanje s tem, da ' je poslal Jugoslaviji ultimatum. Brez vsakega dvoma je svet sedaj na istem stališču kot jc bil 2>. julija 1314.
*	a *
live stvari na svetu sta neiuo-, goči:
—	Villo vjeti in Skazi vstrajati
!pr: dnevniku.
*	* •
Meseca maja bo devica Orleanska proglašena svetnicom.
Ne jezi se, zemljan, nad dragi-
-	njo in slabimi časi. saj boš kina-
-	lo imel eno priprošnjico več v ne-
-	besih.
L	# * *
i Pod Montblaiieom bodo zgra--' (lili predor med Francijo in Ita-? lijo. v namenu, da se ta dva na-. roda še bolj zbližata nn*d seboj. " Stavimo, da si bodo Francozi in . ltaljani prej v laseh, predno bo
1 predor dovršen.
• •
> Nekje v srednjem zapadli je ? j katoliški inštitut za fante. Pro-i j gram inštituta je silno zanimiv: V -[prvem letu se uče fantje občeva-
-	nja s samim seboj, v drugem s -.svojimi tovariši, v tretjem s svo-, jimi predpostavljenimi, v četrtem
-	pa pridejo na plesih v stik z žen-
-	skim spolom.
t* To jc vsekakor višek temelji-i testi.
88UBBfiBBB8S8888MS8BBBHBBB
-J lov, predvsem od ponudb blaga
0,	in od povpraševanja po blagn. Oe a blaga ni na trgu. je pa vseeno,
-	imaš li mnogo ali malo denarja, manjkajočega blaga ne moreš ku-piti niti z majhno niti z veliko
o: mošnjo. Vzrok visokih cen ce je torej tudi nedostajanje blaga, ki i- ga ni, ker se je večina delazmož-
-	nih mož celo vrsto let pečala z »- uničenjem blags, namesto da bi ga -jkakor v mirnem času, izdelovala.
1,	j Medtem pa je vse nakupičeno r blago pošlo in se ni nadomestilo. b ; Teorija o edinem vplivu infla->, leije na razvoj cen ima pa še dru-
j ge hibe. ki jih je treba pojasniti, d;da se razvidi, da ni samo inflaci-i ju kriva draginje, da se torej s
-	hipno odpravo inflacije ne more
-	čez noč odpravitil tudi draginja
-	in povečati notranja vrednost dc-L- ft&ria.
______ ___ _ ___
t r	1	-
, t
EP	==gt
Jugoslovanska	Katof. JeoRofa
^^^^J
OataaovQeaa Ms 1898 - Inl orporf-am l& 1900.
davni urad v ELY, MINNJ
	I_
II	mi lan___^ ^
aiai »ila>ilnlfc LOUIS BAULNt bom IN Mu« Ara. karata. (SS
dajalk: JOSKPH FI8BLSB, Wj. Mloa.
našit—f eno. L BBOKIGH. Mr. Mlam
^nt—r i--------- —i M in louis otwiuoi Mia mm
__VRHOVNI ZDRAVNIKI
ar. lot F. mmAMMZ M* A Ohio St.. NS. FtttaSwsS. H
^^	^	NADZORNIKU
iNTBOMT son. M41 Att K. Sa. Ghlaaca. Kk •TAM T4BOOA. »Ut Katraas Afku Flttafcaxs*. BS
ROnOTNIKfi
ItMOl M. POKKNVA. Ma ITI. Kaek DlaaonL In* jIONABD SLABODNIK. M IN. mar um. roaof KUPNIK. a. SL Na M. Saport. Pa
__RRAVNI ODBORI
XSVP1 RAUTS Jr. m-na St Calome«. TIS OHN MOVBRN. IM-Snd Ara.. Duhita. Mloa «A«V mooamjCr t sr. MmMmm 9%. Boom Mf miaasa «t
ZDRUŽEVALNI ODBOR) «DDOLV mOAn. fOSt S t- Clair Ave.. KB Clr>aUaC OSf »*ANK S>JtAKEC «464 Waahlnton Btr**t. I>env*r. Cola 7KKGOB KMBflCAB. 497-ltS At*.. Johuitcwa, Pa.
VaSroUaa daaila. omi nABOZ»A.
Vaa »t v ari tikajo« aa nradnlh aader kakor tudi denarna poUljan« naj aa NlaJo na glavreca tajnika. Vu prUofb« naj aa pošiljajo na pre±*ednlka porotnen ^Stora. Protoj« aa aprejem novih Clanor in aploh vaa adravnlika aprlCavala. aa na OOllJjajc na vrhovnega zdravnika.
Ju|<Ml<'Tahika Katoliška Je dno ta ae prtporoCa vaem Jo^oalovanom aa obilen pri rtOD Jadnota poaluje po "National Fraternal Congreea" lestvici. V blagajni um krog $300.000. (triatoUsoO dolarjev). Boinlgkjb podpor, odaaodnm in poamrtnln |< o lagala *a nad peldruO mlljon dolarjev. Jednota ataj« okra« t tiao« rodnih «lan>x le) in okreg S tisoč otrok v Mladinskem oddelku.
DruAtva Jednote se nahajajo po raanlb alevenak;ih naaelbinah fam kjer Jt| M nI. priptroeamo vatanovltev novih. Kdor ell posuti Clan, caj s« iglast pri ta)
itkn bljjlnefm drultva J 8. K. J. 4 Za vatanovltav novih druaiev a« pa obrnit« m davnaga tajnika Novo druitvo ae lahko vatanovl a t Člani al! 'lan;camt
Kakor zuauo, je med vojno iz«^i- < bila skoro docela kreditna ku-jn L*jja in se je mesto nje udomačila! i. kupčija proti plačilu v gotovini, o Zaradi tega se rabi v prometu, i, mnogo več bankovcev nego prej.ju Ker so pa danes cene desetkratU višje od predvojnih cen, sr rabi i. torej bza plačila v gotovem denar-'i ju tudi toliko več bankovcev ka- j kor prej. K temu pride pa še drug -r važen pojav. Pred vojno je ime- < lo občinstvo sploh, kakor tudi tr- 1
irovci hvalevredno navado, da so*l
• i
ves odvisen denar spravljali v < hranilnicah in bankah. Te navade' ( sedaj ni več. Z moratorijem, ki sej, jc proglasil v začetku vojne. >o bili prizadeti mnogi trgovci, k<ir ni-, so mogli takoj razpolagati s svojimi imovinami. Vsled t«*iru >o s»-navadili, imeti večje svote sprav-, Ijcne v svojih blagajnah, mesto da bi jili oddali bankam in drugim kreditnim zavodom. Širši kro-i g: pa, posebno kmetje, so se iz 1 drugih vzrokov osrihali hranilnic. 1 Raznesla se je med njimi ii»*osijo- I vana vest, da bode država s*»«la ' po prihrankih ]»ri hranilnicah, vest. ki ji še dandanes ne malo. ljudi trdno veruje. Vsled neza-j upanja ljudstva je bila večkrat! nuni vojno in tudi po vojni opa-; ž«:ti pri denarnih zavodnih navzlic inflaciji hipna stiska, ker .i«' bilo vpraševanje po denarju večj - kot dotok novih hranilnih vlog. Kaj sledi i/, tega" Da .]»' .)•• popolnoma: n;<pačno misliti. «la bi draginja! takoj odnehala, če bi <.'■ inflaeija' <Mlpravila, t«» jr. čr bi s<- onaejilo čez m h- število v proiictu iiahaj;)' j«*čiii se bankovcev. To so i/i u-sili na < eškem. kj«»r vo vzeli f»p-j lovico bankovcev iz prometa, ne j da bi eeii" {»adlc. ki so nasprotno j vsled te odredbe celo za marsikatero reč znatno poskočile. Sicer pa lahko tudi pri nas ugotr.vlja-j n>o naraščanje draginje vsled za- j 'držka 20 o<lstotnega deleža pri
imarkiraju bankovcev, ki ima po zagotovilu vladnih krogov namen, skrčiti množino bankovcev. Ho-tovo je treba inflacijo, kot ene-ga vzrokov draginje, omejili, vendar se pa more to zjroditi po-legotna, ne hipoma. Najbolj po-i trebno za vpostavitev normalnih j razmer je v prvi vrsti dviganje produkcije, združene z zdravo konkurenco ter pomnožen izvoz v inozemstvo, v drugi .vrsti pa izčrpanje prevelike nin- ne ban-i koveev potom pravično odmerjenih davkov, predvsem na \ojne dobičke, ki se nam sedaj že nie-scce obeta.
Valutno vprašanje se torej ne j sme rešiti na način, da se krona' zamenja za dinarje po razmerju '4:1 ali celo.5:1, ker to bi po zgle-|du, ki se nam nudi v ozemlju, za-jsfdenem po Lahih. imelo edini j elekt, da bi cene strašno posko-! čile, tako da bi ve, kar stane da-: nes 1 krono stalo 1 dinar. Da bi pomenjala taka zamenjava popoten polom gospodarstva, o tem more biti nobenega dvoma Za
to moramo vsi rajal i z v.so oillo«--nostjo pri tem. da se zamenja krona po ključu 1 ;1 za «linar. izdan od emisijske banke in p<> običajnih zakonih fundiran. Dokler se n. povrnejo uonnaliie gospodarske razmere, bi bil diletantski poizkus rešitve valutnega vprašanja, kakor ga namerava po časopisnih vesteh valutni odbor v Bel-•.radu. zločin na narodnem go ;m>-»larstvu vseh jugoslovanskih pokrajin. koder je krona v prome-r t• i. Splr»h pa spoda tako važna zadeva pred državni zbor in se sme rešiti s sklepom ministrskega |sveta.
SPOJITEV DVEH NEWY0R-ŠKIH LISTOV.
; V New Vorku sta se spojila velika dnevnika *'X. V. Herald" in "X. V. Sum". Izhajala bostu pod skupnim imenom "The Sun and the X. V. Herald".
SLAVNI BOLGARSKI KRVNI ČAJ.
zdravje in se čuvajo bolezni, j Kkimomsko družinsko zdravilo, kali--i rc?a uporabljajo miljoni. da ohranijo
Z;ik.ii l.i l.il k«|«. 1»>!:<u ali nezadoTl j-i-ii v>le.l svujesa >!al>cga >.»lravja. «"t* —• - i- iin-'jo ju r «-entor laliko di»bi jiri lekaruarju z;iVi>j«Vk emloviic krvn>* . loiiik«*. s«-stavljene i z čistih /.»-!i.s<*. -
I Vzeinit«- ;st čašo \	ko ^r»-sie k
J (HM'itku enkrat ali <1 tkrat na leden iu «>ji;j/.i: iNtšle iz'K..j~atijr. •«'•! s#» vam
/ji i skril«-. I/, vaš-	!•«»
/,;T' wit-avj<- ii vi I•• >-1«• |.ri|x.\«-<|.» vali t«-r |Ti:>"r'»'-:!li TVf^irskl Krvni
Iaj v-crii svejini j»rljat«-ljem. Pojdite k svujemu lekaruarju >«t tra vj»r:iš:i jt"
V«.i: S..' •;.•!,. |t-.!uar-ki Krvni < 'a Vj.ni.-;iji' t'1 u mal» lekarniško škut-lj. . j.	,. i Vi m". t" .!..- *t
T.'.K' >.i. M< \.'tt' »M.:n» hitro j-'-Uii z.*-j varovano, v.-i itiAini	plaaani. ii.i*«
i »iruži!>ki zavoj. za-loshtuje 6 mrscc". I za	ali tri zavoje zit >3.15 alt fc»t
zavojev z.i J"..5. .VmIot: »farvel It-o-rlio-ts C'.mipany 'J Marvel Bide-. T'itts-t>urgk. Pa.	(Ad*.)
Stavke! Roparji! Nemiri!
Da boste pripravlenjl, morate ki'Ditt tako) edini predmet »voje vrste na »vetu. komblnacijskl NO Z In REVOLVER. No* lahko uporabljate vsak dan. In revolver je vedno pripravljen v slučal nesrete. Strelja prave krogle 22. kalibra. ^ ^
I	To nf Igrača, pa^" pa zelo uporaben
REVOLVER—NOŽ. Izgleda kot navaden iepni noz ker je Isti velikost. Klin j« »o Iz . na>boljsega Jekla, noz J« pa ponlkljan. Če . je zaprt, je nol dolg 3 in 3 četr. lnde. Re-I telin In krogle ao skrite v ogrodju nota »avnotako kot kllnj«. Tak not naj bi ' rsakdo imel v slučaju sllobrana. Komb<-. nacijski noi ]e vreden najmanj 110.00. ts . da za kratek čas aa bomo prodajati po
i tvomtiki ceni za M-OS- Po4tjite nam SO c.
v item psi h takoj kot da pozi t, ostanek bo-- ste pa plačali ko aa ■prsiimts. Pišite nam dum.
>	- UNION PRACTICAL CO.
Dept. SOS
1999 Mttwagkte Ave«	CHHH«. 1H»
* -- — ■ —i—J— Jgggggrgggggggggggggi
Naše valutno vprašanje
DE. A. OOSAL
___
Pri nas v Sloveniji hiuo si menda edino, da se mora kronica zamenjati za novi dinar ali para, le glede razlogov v sled katerih je to nujno potrebno, si mnogi niso popolnoma na jasneui. Zato najprej nekoliko pojasnila k tej točki.
Navadno se trdi, du bi po zamenjavi krone z dinarji v razmerju 11. pr. -I : 1 ostal«* pri nas cene v dinarjih približno na isti višini kot so sedaj ter bi bili v.Jed tega vsi oni, ki imajo denar v gotovini, ali stalne dohodke v denarju, oškodovani skoro za tri četrtine svoje gotovine oziroma svojih rednih dohodkov. Da je til strah vsaj za rehoduo dobo — ki pa ne bo tako kratka — upravičen, smo se letos lahko nazorno poučili zasedenem ozemlju, ko so ltaljani zamenjali krone v lire.
Pa tudi teoretično je jasno, da ne more biti drugače. Ako so krona zamenja za dinar v razmerju -4:1, tedaj bo ostalo v Srbiji, kjer se ceno označujejo v dinarjih bistveno vse pri starem. Množina razpoložljivega di-narja .se skoro ne bo izpreinenila in zato bodo tudi eene ostale 11a dosedanji višini.
Drugače pa je v deželah kronske veljave. D oči lil se nahajata V Srbiji dinar in krona istočasno v približno isti množini v prometu, imamo pri nas izključno kronsko valuto. Razmerja med krono in dinarjem se pri nas širši sloji niti najmanj ne zavedajo ter ga poznajo le iz časopisov. Popolnoma naravno je vsled tega. da bodo ljudje v pokrajinah s kronsko veljavo občutili zamenjavo 4:1 kot. iia so se jim odtekmie tri četrtine denarja. Njihova knpna moč se bo na enkrat za toliko zmanjšala, eene blagu pa se bodo le polagoma izravnavale.
Imamo pa še druge razloge, vsled katerih se mora tako zgoditi. Vsled neurejenih gospodarskih, zlasti prometnih in trgovskih razmer se drže eene blagu v pokrajinah z dinarsko veljavo blizu iste vime v dinarjih kot pri nas v kronah, to se pravi, tla je v Srbiji vse /'e neprimerno dražje i ot pri nas. Enotno valuto, ki jo bomo po izmenjavi dobili, bo brezUvotn« pospeševala zenačenje epu v eeli državi, ker pa bo - kakor - mo videli — ostalo v pokrajinah dinarske ve- . Ijave bistveno vse pri starem, ho popolnoma naravno, ako bo ostale pri nas eene v novih dinarjih blizu sedanje višine v kronali, ter sei bodo tako zenačile z onimi v pokrajinah dinarske veljave.
Ulavni razlog za tak razvoj een pa tiči v dejstvu, da novi dinar tie bo užival istega zaupanja, to je. ne bo imel iste vrednosti, ki jo j itna stari. To pa radi tega ne, ker ne bo imel sorazmernega kritja.j Tudi če bi priznali <1-. Nedeljkovieevo trditev (v brošuri *'Pred re-j serije valutno«? pitanja '}, da ima stari srbski dinar SO odstotkov J kritja, bo novi dinar, ee ga bomo imeli nu*sto sedanjih f>00 miljonov j siimo miljardi in pol, kriti komaj do 1."» odst. Pri 3 miljardah in pol vseh dinarjev pa to kritje ne bi znašalo niti 11 odstotkov!
V resniei pa izgleda stvar še slabše, kajti od 380 railjotiov celokupnega kritja dinarjev je v zlatu srebru in tujem kovanem denar-11 komaj mil jonov, ostanek 1I&7 m i I jonov pa v devizah 11a Pariz, ? drugimi Ixntedami v *rankih. I)a pa papirnat (in to še francoski!) frank še z daleka ni zlato, to ve dandanes vsakdo.
Jasno je torej, da novega dinarja nt smemo staviti v isto vrsto c starim; pravzaprav ga žnjim niti primerjati ne bi smeli. To tudi /lasti radi tega ne ker je stari srbski dinar, če rabim Knappo-ov i/raz, (Staatliehe Theorie <les Geldes) akeesorična, d očim je fravi \alutaruni denar v ni.š: državi (t. j. denar, ki ga država pri svojih plačilih, če je treba t ml i vsili), krona, oziroma v zadnjem času še rovi dinar. Zato je ra regulaeijo valute merodajna predvsem le krona iu novi dinar bi se moral po nji ravnati.
Kaj pa kritje v narodnem bogastvu, v državnih rudnikih in gozdovih, na katero se zagovorniki razmerja -1 :1 tolikrat sklicujejo? To sklieevanje je orez dvoma upravičeno, pripomniti je treba le. da ne bo vsled zamenjave kron v dinarje v kakršnemkoli razmerju niti za vinar večje kot je sedaj. Vrednost, ki jo bo dalo to kritje novetnu dinarja, bo v celoti popolnoma enaka vrednosti, ki jo daje I sedaj kroni. Ako bomo imeli manj novih dinarjev kot imamo sedaj, kron, bo vsak dinar pač sorazintrtio več vreden, njihova skupna-vrednost bo pa popolnoma enaka skupni vrednosti naših kron. Za-| to sklieevanje na kritje v narodnem bogastvu ne podpira niti naj-; 1 tali j zahteve, da »e zamenjata krona iu dinar v razmerju 4:1.
Sklieevanje na dobri kurz starega dinar ja je — če mi je do voljeno rabiti žumalistieui i/raz — pesek v oči neveduežev. Ako pa se k«lo sklicuje nanj v dobri veri. je podoben gospodarju, ki je imel lab vogelni kamen, ter lopato apna in peska, pa je pričel hišo zida-1 •. Kurz starega dinaiju uprav čuje samo to. da bi sc pri zameujavi kron ali pari zamenjal, ne al pari. marveč po svojem dejanskem kur-/u Lastniki dinarja ! ua ta način zamenjali svoj denar po njegovi dejanski vrednosti. Množina krožečega denarja bi ostala popolnoma leizpreuienjeua.
« e bi si hotela d 1 /.a v a pri zamenjavi na vsak uačiu pridržati 1.0'uerno število ods(«.i^i»v denarja. t»ilaj bi bilo treba odračunati Je itdstoike za vse popolnoma enakomerno o<.l nominalne svote v no-J v h dinarjih.
Videli siuo. da !»i b:lo krivično, ako bi zamenjali krone z novimi j * iiiarji v nameravanem razmerju 1:1. Lastniki kron v pokrajinah kronske veljave bi i'.pubili na ta način znaten del. v muogih slučajih eele tri četrtine svojega denarja imetja. Treba je torej da se, vzame pri zamenjavi /a podlago krona, ter se prieipijelno zamenja! al pari, dočim naj bi »e stari dinar odplačal po svojem dejanskem,! t. j trjrovskem in ae uradno že naprej določenem kurzu.
Toda proti tem predlogu imajo zagovorniki razmerja 4:1 takoj j pripravljenih več ugovorov, (»lavno je, da bomo imeli potem v pro-j metu ravno toliko denarja, kot ga imamo zdaj, vsled česar se naša j valuta ne l»o tuoela z!*>ljš*ti. Dalje je baje taka izmenjava tehnično nei/peljiva, ker št dolpo ne bomo imeli nat>njenih dovolj ban-koveev.	%
Najprej nas zau;in«r prvi ugovor. Glavni vzrok, vsled katerega nap bi sc krona zamenjala v razmerju 4:1 — tako pravijo — je zboljšanje naše valute. Cim manj denarja bomo imeli v prometu, tem večja Ihj njegova vrevnost, tem boljši kurz bo imel na svetovnem trgu. Ni mi treba povdarjati, da ta takozvana kvantitativna teorija v tej obliki nesporno ne drži. Pa tudi ee bi bila popolnoma pravilna, bi bil to dokaj slab dokaz za trditev, da je izmenjava v razmerju 4:1 nujno potrebna.
Zboljšanje valute, ki ga mnogi obetajo od zamenjave v razmerju 4 .1 je zopet, »it ven ta verbo — pesek v oči nevednih in prav nič več t«e. Mislimo si, da storimo popolnoma po mnenju zagovornikov cune-:<jenega razmerja. Množina jugoslovanskega denarja v državi in izven nje bi s*' zmanjšala na eno četrtino, njegov kurz pa bi bil dosledno \sled tega štirikrat višji. Reeimo da moramo sedaj plačati za 1 švicarski frank 'JO kron. Po menjavi bi plačali le eno četrtino te svote, torej 3 novih dinarjev. Koliko bi bili na boljšem? Jasno je, da niti za en vinar ne. Ce bi hotel kdo v stari Avstriji zboljšati va-j luto na ta način, da b? predlagal, naj se računi mesto v kronah zopet v goldinarjih, češ potom bi imeli v prometu samo polovico do-j sedanje nomilnalne denarne vrednosti, ter bi se vsled tega denarni ^,urz podvojil, bi sc mu gotovo vsakdo smejal. In vendar je predlog
F ~UGHT CRUISER. IŽNTfr.K.RRtSEL ^OlNO DOWN 1
j	WAYS	JY.y.r* stžKvnuz-LiOtv&c*: &+tf.TTC+t f>no7V- I !
SPLOVLJFKJE LAHKE KRIŽARKE "ENTERPRISE '.
o zamenjavi v razmerju 4:1 "radi zboljšanja valute* podoben gornjemu. Zakaj ne hi bih, bistveno vseeno, če imamo v prometu s mi-| Ijard dinarjev po 1 K iili pa samo 1 miljardi po 4 K.' Končni etekt, t. j. naš kredit v inozemstvu, in zanj vendar gre, se s t era ne i/p rente ni, vsaj znatno ne.
Finančne operacije ki rešujejo valuto samo z menjavanjem denarja, so morda dobre, tla se ljudem prikrije njihov pravi namen, ( narodno bogastvo in. zujim kredit izven države pa ne pridobita si tem prav nič.	•
>5 tem seveda nočem tajiti, da je obiliea denarja, ki se nahaja; pri nas v prometu, res zlo. ker dokumentira gospodarsko onemoglost! države, ki ni mogla pokrivati svojih obveznosti drugače kot vedno; z novim dolgom. Vendar je treba upoštevati, da tega denarja —i izvzemši, kolikor je znano, 000 iniljonov kron ter onih 20 odstotkov, ki so jih pri kolekovanju odtegnil? potem pa zopet izdali — ni dala v* promet naša država, marveč stara Avstrija. S pametno gospodarsko, zlasti finančno poiitiko, bi Jugoslavija lahko v doglednem ča-j su dokozala dovolj gospodarske moči, da jamči za denar, ki kroži j na njenem ozemlju. .	}
Ne dvomim, da bi bilo treba za to vzeti iz prometa primeren od-i r.totek denarja, toda to bi se smelo in moralo zgoditi le sukeesivno | s pomočjo primerne davčne politike. (Konfiskaeija vojnih dobičkov.! eventualna oddaja premoženja, posojila itd.) Država naj bi rednim | in izrednim potom zvišala svoje dohodke, tako, da bodo presegali j njene izdatke, prebitek pa tuj bi se uničil tr tako za vedno odtegnili j prometu. Denar, kolikor ga preveč kroži med ljudmi, bi se edino na j ta način odtegnil prometu brez težkih kriz skoro ucopaženo, kakorj je prišel v promet.	1
Ako se vzame določen odstotek denarja kratkomalo vsakemu,; ki ga slučajno ima. p:i naj ho tudi največji revež, tedaj je to samo j ua sebi skrajno krivit no. dvakrat krivično pa zlasti v državi, ki ni j sieer storila niti en "g;; koraka, ki bi mogel res zboljšati njeno valuto. Tako ravnanje je brez dvoma jasen dokument, da se nahajaj linaiičuo .stanje države na robu propada ter se zdi kot zadnji čin; iobupanea, ali pa priea zgovorno o brezglavosti državnih finančni-1 kov. Da niti eno niti d>*ugo ne more ugodno vplivati 11a kurz doma-i eega denarja v inozemstvu, je vee kot oeividno.
Preidem k drugemu ugovoru, da je namreč zamenjava al pari, tehnično neizvedljiva, ker še dolgo ne bo natisnjenih dovolj bankovcev. Ta izgovor je jalov. Sedaj, ko so naši kronski bankovci kolko-\ani. ter menda naša krona v inozemstvu — vsaj ponekod — celo notira. lahko na vsak način še nekaj ča«n potrpimo. Na en dan itak ne bi zamenjali vseh bankovcev in da vlada ne smatra tega za potrebno. je sama najboljše dokazala, ker je že dala novi denar v promet, dasi ni o zamenjavi sploh še ničesar definitivno določenega, j Zakaj ne i»i torej zamenjali denarja sukeesivno. najprej 11. pr. tiso-[čake. pri katerih je nevarnost ponarejanja največja, zatem stotake j itd.* Za vse to ne bi hiio treba nič drugega kot določiti za vsako vr-' s t o bankoveev poseben termin, kedaj stopijo iz veljave. Čeprav bi trajal interval od ene zamenjave do druge morda več mesecev, bi tako urejeno stanje imelo gotovo boljše posldiee kot sedanja valut-jtia anarhija.
Se eno točko moti m omeniti, to je razlika med mojim predlogom, da se krona zakutrtija al pari in oficijelnim. ki zahteva pari med j starim in novim dinarjem.
V	zamenjavi po razmerju 4:1 se skriva delna oddaja preinože-! n ja. ki hi zadela skoro izključno le slučajne lastnike denarja in one,
ki dobivajo redne dohodke v denarju. Ker bi eene ostale, kakor smo videli, tudi v novih dinarjih blizu sedanje višine, bi vsi ti ljudje izgubili skoraj tri četrtine svoje gotovine, oziroma dohodkov v de-irarju. Enako hi bili prizadeti tudi lastniki tirjatev v gotovini, zlasti kolikor so plačljive v bl:žnji dobi po zamenjavi, ko naša valuta š" ne bo urejena, to se pravi, ko se eene blagu še ur bodo prilagodile novemu denarnemu razmerju.
V	vsem tem se krivičnost take zamenjave oči vidno kaže. Kajti če je že oddaja premoženja za -zbolšanje valute neobhodno potreb-i.a tedaj mora biti. pr naj se ravna po tem ali onem principu splo-fna, t. j. veljati mora za vse, ki imajo gotovo množino premoženja, ne pa samo za one. ki imajo slučajno denar, hranilne Vloge ali mesečno plačo.
Poleg te popoinon.n splošne krivičnosti pa se skriva v predlagani zamenjavi še druj.ii velika krivica nas-proti prebivalstvu'pokrajin kronske veljave. Oddaja premoženja, ki se v tej zamenjavi skriva. bi namreč veljala samo za nje, ne pa za. pokrajine z dinarsko vc-liavo. ajti tukaj se mzmerje med krono in dinarjem še sedaj ne loci bistveno od onega, v katerem naj bi se danes izmenjal. Tu tiei J drugi glavni vzrok, za»*adi katerega se moramo z vso silo upirati za-jmenjavi v razmerju 11. 0e bi se ta načrt uresničil, tedaj bi se va-Jluta v celi državi uredila izključno na račun pokrajin s kronsko veljavo. dočim ne bi prebivalstvo v krajih z dinarsko veljavo k tej sanaciji skoraj nič prispebalo. Ako vzamemo, da kroži v pokrajinah s
Mula sodnijska dvorana je bi-'
•	li» podobna šolski sobi. V ospredju je stal kateder, ua katerem
J so bili zbrani sodniki, ostali del :.ie bil pa pol klopij, ki so skoraj di- pičice podobne šolskim klo-i peni.
Na levi strani je bil prostor za državnega pravdnika, 11a des-| m pa za zagovornika. Tisti, ki je i torej sedej med občinstvom in sodniki, je bil tak o rekoč objet . od vseh strani.	j
Možak, ki je bil v tem slučaju tako objet, ni bil navaden tat, ki bi se dal takole na lep način v jet i.
IVil je šestintrideset let star, poročen. druz'nski oče, dosedaj še nekaznovan.
Ko ga je predsednik sodišča vprašal za rojstni kraj. starost ill
j druge formalnosti, je hotel nekaj pripomniti, kar se mu ni zdelo ta-i ko brezpotrebno. Toda predsednik ga je prehitel.
—	Vi ste torej nedolžni? , — Da.
j To predsednikovo vprašan je je , bilo tako prijazno, tako milo, daj j je opustil obtoženec vse pokione, j ki so pri taki priliki v navadi, in
I	j je odgovoril z enostavnim "da".
Predsednik je imel namreč vedno tako navado. Njegova velika izkušenost v kriminalnih zadevah. njegovo poznavanje ljudi mu je omogočilo, da jc že vnaprej u-| ganil vsakega obtoženca. Potom j tega pa ni bila obravnava prav j nič prikrajšana, kajti čas obrav-, j nave ne štejejo obtožencu k kaz-jm. Postopanje predsednika je bi-, • lo torej popolnoma človekoljub* ,jno.
i i — Vi ste torej nedolžni f —
•	V» si želite mile kazni* Vi ste za-.idovoljni s kaznijo?
Obtožencu jc bilo treba odgo-Ivoriti z "da" in cela stvar je bi-'1 la končana kot da bi človek plju-* j nil na tla.
II	V tem slučaju je b:l položaj iz-"j vanredno priprost. Okradeni je 1! bil advokat Smith, pri katerem 1; opravljal tat več let službo prve-" i ga. solicitatorja. Vsled nekega
tpregreška ga jc pa odpustil. Tatvin sc j^ pa izvršila par mesecev i,pozneje, sredi poletja, ko se je
-	mudil advokrat s svojo družino
-	na km e teh. Nekega dne se je vrnil > v mesto, z namenom, da se še zve-: čer poda nazaj. Na neki veselici
-	so je pa toliko zamudil, da je 1110-
-	r&l čakati jutranjega vlaka. Ni . mu kazalo dragega kot iti v svo-
-	je stanovanje. Kdo si more predpostavljati njegovo začudenje, ko
-	je našel vrata le priprta, skozi i prosojno okno svoje pisarne je i p« videl možko postavo, ki se je
-	sklanjala nad pisalno mizo.
Poklical je oskrbnika hiše in nekega mlekarja, ki je šel slučaj-j! uo po cesti, nakar so bili vsi trije priča čudnemu prizoru. Da bi ' boljše videli, je odprl advokat ! vrata. Spoznal je svojega bivšega uradnika, kateremu je od strahu padel iz rok šop bankovcev, katere je brez dvoma vzel iz odprtega predala.
Brez vsakega odpora, bled in j tresoč se, se je dal mož prijeti ter "{je šel žnjim voljno kot ovca 11a
policijsko stražnico, i j Aodrokat jc rekel, da bi bil .gotovo celo stvar zamolčal, če bi
-	■ bil preje spoznal tatu, kajti nje-, i gov namen ni bil spraviti družin-
-	skega očeta v nesrečo.
I Po teh njegovih besedah je za-stokala med gledalci neka ženska. Predsednika pa niso te besede
-	prav nič ganile.
—	Še tega se manjka — je re-
-	kel. — Potemtakem bi bilo naj-i boljše dajati morilcem in tatovom
-	zlate kolajne, in stvar bi bila ▼
-	redu.
Stvar je bila torej jasna kot
-	beli dan, in tat ni mogel ničesar
s tajiti. Bil je vee let v advokatom
v
-i službi in je natančno poznal 'SC* njegove navade. Vedel je, da y ipravlja manjše zneske, posebno ki tujezeinski denar v skriti pre- ^ lal svoje pisalne mize. in vedel ^ i»*, kako je mogoče ta predal od-jreti.
Dognali so tutji, da je imel ključi1 h! stanovanja, o katerem je trdil. s la ga je izgubil malo prej preduoj >0 ga odpustili z službe.	1
Državni pravnik je z mogočni- 1 mi in prepričevalnimi besedami ' zatrjeval, da je bila tatvina natančno preračunana, dočim se je obtoženec izgovarjal, da je bil t ključ res izgubil, pa ga je pozneje slučajno našel. Sodišče je tudi; ilognalo, zakaj je postat tat.
Izza onega časa, ko je bil odpu- . 1 sčen iz službe, je bil brez dela. Imel je veliko družino iu vsi so .v
trpeli pomanjkanje. •	i;
Njegova krivda je bila kakor1 na dlani. In vsakdo, ki je še 111a- 1 lo prej mislil, da je predsednik 1 sodišča usmiljen človek, je bil lahko prepričan, da se je nesramno norčeval iz obtoženca, ko ga je vprašal:
—	Vi se nedolžni, kaj ne?
Kljub temu je pa rekel obtožence in sicer povsem resno, da je nedolžen. Njegova obramba je morala biti zelo zanimiva.
Trdil je namreč, da ni izvršil tatvine enajstega avgusta kot trdi obtožnica, pač pa že osmega avgusta.
Tedaj je bil ukradel štiristo dolarjev, in tatvina se mu je popolnoma posrečila.
Denar je bil srečno prinesel domov. Zmenjal pa ni niti enega bankovca. Desetega avgusta se mu jc pa po večmesečnem iskanju vseeno posrečilo dobiti službo pisarniškega sluge. Vsled tega je sklenil nesti denar tja, odkoder ga jc vzel, pri tem svojem poslu je bil pa zasačen.
—	Da, da, če ima človek smolo
—	je rekel preiskovalni sodnik.
Ker obtoženec ni mogel plačati svojega zagovornika, mu ga je dalo sodišče. Vstal jc in pričel dokazovati obtoženčevo krivdo.
—	Tukaj imamo slučaj resničnega kesa — je rekel. — Ta človek je v zadregi res kradel, toda, ko se jc zavedal svojega zločina, ga je skušal poravnati.
Zatem se je skliceval na paragraf ki določa :
—	Tatvina ni več kaznjiva. če j tat iz resničnega kesa, predno izve sodišče, poravna storjeno škodo. Vidite, gospodje, tukaj ima-j te tak slučaj. Seveda, nobenega' drugega dokaza nimamo kot edi-J nole izpoved obtoženca. Ta njego-j v;j izjava je jni nevrjetna edinole s stališča, da je obtoženec označen J za tatu. Toda on ni tat in vsled-] tega je njegova izjava popolnoma j vrjetna. CJrcm pa še dalje in slovesno izjavljam, da je ta človek j poštenjak v pravem pomenu bese-J de. Nihče bi ga ne smatral za ta-j tu. če bi spravil denar. V svoji poštenosti je pa šel predaleč. Hotel je poravnati krivico ter se je podal vnovič v advokatovo stanovanje. Tako junaštvo mora do-' biti nagrado. Prosim, da ga sodišče oprosti.
Ves razburjen je sedel zagovornik na svoj stol ter začel mrko gledati po dvorani.	J
Vstal je državni pravdnik ter začel govoriti z zanlčljivim izra-J zom:
, — Gospod zagovornik najbržc' sam ne veruje pravljici o resnic-' nem kesu	j
—	To ni pravljica — jc vzkliknil zagovornik in skočil kvišku.
—	To je čista resnica.
—	Jaz sem nedolžen. Popolnoma nedolžen.
—	Tiho — ga je prekinil sod-: nik. — Navedeni so biK vsi do-' Jkszi. t . Tedaj se je pa oglasil drugi
Save the EasyWay
sodnik, kateremu se je že na o-brazu videlo, da ni z *eliko žlico zobal modrosti:
—	Vi pravite. obtoŽenee, da ste ukradli denar dne 8. avgusta. Kako. da vas pa takraf ni nihče videl ?
1 Zagovornik se je zakrohotal iu 1 odvrnil:
' — Najhrže zalo, ker oni. ki gre krast, ponavadi ne jemlje prič seboj.
—	Čudno je pa vseeno — je -irrkel sodnik ter se znova zami-
jslil.
j j Obtožence je hotel še neka j pripomniti. toda prekinil ga je pre-. iskovalni sodnik, ki je strahotna { opazil, da se bliža deseta ura:
—	Ali prosite za milo kazen?
e Sodniki so se podali v posveti tovalnico.
# * *
i« i
I Iliro so sc sporazumen in od-. ločili štiri mesece. J Vrata so se znova odprla in sodniki so vstopili svečanih obrazov.
Predsednik je razglasil razsodbo. Kazsodbi je sledila utemeljitev: —- Sodišče nikakor ni moglo vrjeti obtožencu.
Zatem malo nauka : Soil išče jc bilo zelo milo. višje sodišče bi namreč prisodilo veliko večjo ka-ztn.
in slednjič neizogibno vprašanje: — Ali sprejmete kazen?
Obsojencu jc bilo treba oil vrniti samo "da". Po dolgem obotavljanju in ker mu je zagovornik komaj vidno prikimal, je rekel: Da.
Globoko sklonjenega in ihtečega so ga odpeljali. "
Nesrečnež je bil namreč res nedolžen.	4
Po prestani kazni jc advokat vzel tata v svojo službo. Advokat j*' gojil neko posebno ljubezen do kaznjencev. Večkrat je rekel, da je mogoče človeka šele tedaj u-porabiti, če ima kaj za popraviti. Bivši uradnik jc bil sedaj čisto priprOvSt služabnik, kljub temu je pa tudi lahko opravljal tudi pi-amiška dela. Za to dvojno službo je pa dobival veliko manj plače kot prej.
Advokat je bil namreč izvanred no dober.
Dve leti zatem se je pa pripetilo, da se je vračal advokat s svojo družino iz kopališča. Medpoto-ma jc pa njegova žena zbolela, iu potovanje je bilo treba prekiniti. V velikem razburjenju so prepustili služabniku vso prtljago. Ko so par dni nato dospeli v jniesto. so opazili, da so izginili j gospe vsi briljanti. katere jc imeli:: v posebnem predalu ročne tor-jbiee. Torbica je bila nepoškodo-jviina. predal zaprt, dragocenosti 1 pa ni bilo nikjer. Seveda je padla |\sa krivda 11 služabnika, posebno p:» vsled tega. ker je bil že enkrat J vsled podobnega zločina kaznovan.
j Stvar je prišla pred porotnike.
Toda obdolženčev nedolžen po-jgled. obnašanje, katerega se je Inaučil v sodnijski dvorani in vse j druge okoliščine, so napravile iz-boren utis na sodnika.
Obtoženec se je branil mirno. ,ponosno brez vsakega najmanjše-Iga razburjenja. Državni pravdnik je sicer rekel, da je rafiniran, toda porotniki tega niso vrjeli.
Porotniki so zanikali krivdo.
Veselo razpoložen je stopil tat • v vežo, kjer so ga čakali vsi lnjegovi znanci in prijatellji kot ob času njegovo poroke. Njegovi jžini jc žarel obraz samega vesc-'lja.
j Bil je podoben možu. ki je prišel po dolgih letih boja k zasluž-jiienlu počitku. V tem slučaju jc ,bil res tat. On je namreč ukradel briljante.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "OLA8 NARODA", NAJVEČJI j SLOVENSKI DNEVNIK V ZD*. DRŽAVAH.
kronsko veljavo S miljard bankovcev in če računamo kot izgubo, teete oddajo premoženja pri izmenjavi samo polovico izgubljene nominalne vrednosti — kar pa je brezdvomno premalo — bi znašalo to tri miljarde, dočim bi imejitelji dinarja po istem račanu utrpeli s,:mo polovico izgube pri diferenci med dejanskim iu predlaganim kurzom dinarja samo 3 K, zamenjava pa bi se vršila v razmerju 4:1, bi celotna izguba (ako računamo, da kroži v Sibiriji pol mijarde 'kron) dosegla komaj 15 mil jonov kron!
Na eni strani 3 miljarde, na drugi pa v najslabšem slučaju 15 miljoiiov kron4»Meniuui, df te številke zadoetujejo, da nam postauc jasno, zakaj se v finančnem ministrstvu tako krčevito oklepajo raz-| merja 4 :1!
_
j	Sol a t a to v
CUjAS NAHODA. 27. JAN. 1920
D'Annunzio edini
idealist na svetu
PONORELI PESNIK JE POJASNIL SVOJE STALIŠČE AMERIŠKEMU ČASNIKARSKEMU POROČEVALCU. — REKKT. JE, DA JE ON IZTRGAL PREDSEDNIKU WILSONU BAKLJO IZ ROKE. SEDAJ ON KUJE ŽELEZO, IN ISKRE LETE PO VSEM SVETU. BRZOJAVKA Z JAPONSKEGA.
»oroča Charles Upton Clark.
Preko hribovitih k va merskih otokov je .sijalo popoldansko soin-«-e naravnost v prejem no sobo •rovernerjeve palače na Reki. Stal sem pri oknu. užival kras**n razgled ter se zabaval s par D'Annunzijevi-
mi tovariši.
Vrata so s«- odpri;:, in neki mladi častnik mi je rekel, da lahko stopim v ''poveljniko'V pisarno.
Vstal je izmozgau majhen možic ter me pozdravil. Prejšni dan je debatiral s svojim štabom o ofieijelnih predlogih italjanske vlade s posredovanjem generala fladoglia ter sestavil svoje protipred-loge. —
Rekel j«-. «la j«- / ■ Miri tedne delal od šestnajst do sedemnajst ur na dan ter j«* le redk.>kedaj obedoval v obedniei. Ponavadi so mu i »sili jedila v njegovo pisarno. Možic se je kar penil samega navdušenja. \jegova italjauseina je bila čista, živahna iu prizmatična kot jo človek občuduje v njegovih knjigah. Vprašal me je glede Ru-muiiskc. Uckcl je, da siuipatizira žnjo. ker ni hotela podpisati separatne mirovne pogodbe.
—	Mi smo edini idealisti, kar jih jc še ostalo na svetu — je re-k» l. - Mi smo prepričani, «ta mož, ki sprejme krivico, ponižuje in zaničuje samega sebe. Ostali svi-t je sprejel krivico, katero so mu napravili veliki finančni in politični interesi v Parizu. Mi, kar nas je tukaj, s«* pa zavzemamo neprestano za naše principe. Jaz za svojo o-sebo. najbrže ne bom i:v zapustil tega mesta.
Vaš predsednik Wilson je zanetil s svojimi štirinajstimi točkami ogenj. Toda vaš predsednik je kapituliral, dočim snio nii vzeli bakljo iz njegovih rok ter o držimo kvišku. Mi kujemo žareče žele-yt na altarju prostosti in iskre lete v vse smeri. Vzpodbudne brzojavk dobivam od zatiranih po vse svetu. Prihajajo iz Irske, Egipta iu Indije. Mi prav dobro vemo. da je za nami ves italjanski narod. Saj ste videli naše ceste, kaj ne? Polne so alpinov. Proti nam je bila posl»na brigada, dn n;«s prežene, .laz sem stopil na balkon, govoril vojakom in vsi kot en mož so mi obljubili braniti to mesto.
Neke noči so mi povedali, da bo peneral X. privedel svoje čete s Sušaka na licko ter se polastil mesta. Sestal sera se žnjim na mo-stn, ki vodi preko Rečice. Jaz pa dobro poznam in sem ga vedno visoko cenil. Iu veste raj je bilo? Presenetil in»* je, ko mi je pove-<!al, da ui izdal nobenega povelja za zavzetje Reke. Njegovi vojaki, ki so s»- zbrali krop naju, so začeli kričati: (ieneral laže. On je izdal tuku povelja. Noi-oj jih je izdal.
Ko srni rekel D* A.niuiiziu, da je zasedel Reko po naročilu italjanske vlade, jc odvrnil:
Nikakor nc. .Jaz nisem nikdar obvestil Rima o svojih načrti!!. V II i m u so preuctimni. da hi jim zaupal tako tajnost.
Zatem se je pa prisrčno zasmejal:
—	Le ponuslite. je rekel. — .laponei so mi poslali brzojavko, v kateri me vprašujejo, kdaj nameravam vprizoriti svoj prekoaziat-ski polet. S tem se hotel prikriti svoj namen, oni pa še sedaj ne vr-jaiuejo.
Ko snu umi povcdcl. da ijrm italjanska vlada dvojno igro, da se ua eni strani j»-zi na zaveznike, na drugi se jim pa laska, se je znova zasmejal.
—	- Da, dvojno igro igrajo, pa ne z menoj. Italjanski diplomatje l očejo vleei za nos svoj lastni narod in zaveznike, pa so preneumni, 1U1 bi uspeli. Spoznati morajo položaj kot je. Priznati morajo italijanski zna<*aj Reke. -d« si- pa podvreči finančnemu pritisku kot se je morala Romunska. J C«, kaj je vaša velika republika tako brutalno prostaška v teh zadevah? -Taz nikakor ne morem vrjeti, da govore vaši zastopniki v imenu ameriškega naroda. Mi imamo krasne spomine na vaše ameriški/ vojake še celo tukaj na Reki.
Zatem mi je povedal podrobnosti o predlogu generala Badoglia. katerega, mu je stavil dne 2. decembra. Ta predlog je pesnik odločno zavrnil, ker je pripisoval .Jugoslovanom vse leško zaledje, želez-i išku progo, zunanje reško pristanišče ter takortkoč celo delto med Rečico in Enco v not; mu jem pristanišču.
Pesnika je *iluo razveselila odločitev mestnega sveta dne i>. decembra. Ta mestni svet je bil izvoljen potoni splošnih volitev. Volili so vsi niožki in žensk« Kad dvajsetim letom, ki so prebivali na Reki i/za izbruha vojne. Človeka so naravnost presenetila imena na volilnem listku. Italjanska. grška, madžarska in hrvaška imena pomešana iz italjanski mi Tudi par žensk je bilo izvoljenih v mestni svet. še eelo neka eigiirica je bila izvoljena. Za njo so glasovali tobačni delavci.
Ta svet je bil »tvorjen dne .JO oktobra leta l*Jlt» soglasno z izjavo poslanca Osojna ki*.
1)'Annunzijo je vedel, da sam na svojo roko ne uTore zavrniti Kttdoglijcvih predlogov. Poslal jih je mestnemu svetu ter vložil svojo resignacijo. Z ogromno večino ga je pa svet potrdil kot dikta-torpa Krke t< r mu dal pol no moč delati po svoji lastni glavi.
Priznal mi je. ila je v precejšni zatlri-gi. kajti veliko ljiuli na Ileki je brez drla, in mestno posojilo ne gre tako hitro izpod rok kot bi si želel.
Najbolj me je presenetilo zaupanje, ki ga goje do D'Amtnazia n- samo Ucčani. pač pa tudi vojaki iu častniki, med katerimi jih je nekaj višjega čina kot je pa on.
Vsakdo, kdor je govoril s tein človekom, mora nehote priznati, da je na njem nekaj nenavadnega. On jc gotov svoje stvari iu natančno prepričali, da dela prav, četudi v resnici ue dela.
— Vodil sem zelo grešno življenje — mi je priznal. Toda sedaj je vse končano. Sedaj nisem ničesar drugega kot čisti duh v službi ideala.
Reko nam prikazujejo kot pristanišče. Pa ni samo to, ampak i udi veliko industrijsko mesto.
Neki član trgovske zbornice mi je rekel:
Ko nam je vzela Ogrska naš" prosto pristanišče ter ni hotela zgraditi dvojnotirne železnice, je bilo jasno, da ne moremd tekmo vati s Trstom, njegovimi dobrimi pomoli ter izbornimi železnicami. Silili smo gotovo gospodo v Budimpešti, naj nam dovoli nizko ca riito, da nam bo mojroče razviti pristanišče, toda goapoda ae ni veliko zmenila za nas. Hrvaška iu Srbija sta poljedelski deželi, ki ni i a at a posebnih ek»poitov, nasprotno pa" ima dosti pristanišč kot sta raprimer Sibenik in Dubrovnik. Budimpešta in droga industrij alna ^rediiča srednje Evrope bodo eksportirala skozi Trat oziroma po iKmavi. Naša bodočnost je odviana od razvoja naših industrL
Se stal sem se tudi z gospodom Vittorijem Mcichsner de Meick-p nau (če ta ni ni čistokrvni Italjani, pa tudi nihče ni), lastnikom reške pivovarne ter kinematografa. Prosil sem ga, naj mi pojasni sedanji trgovski položaj Reke.
f oredal mi je. da je f lavno r«4ko skladišče sedaj pod kontrolo
neke budimpestanske banke, da bo pa kmalo postalo prosto. Posluževale se ga bodo lahko vse narodnosti. Eksporterjem in importer-jem bo treba le nekaj malega plačati, p«, bodo lahko tam spravljali svoje blago.
Veliko Whitehead tovarno za torpede, katero so bili tekom vojne povečali, so sedaj izpremenili v tovarno za izdelovanje poljedelski h'strojev.
Povečana je tudi ladjedelnica Danubius. v kateri je zaposljenih nad 4000 delavčev, V dveh velikih podjetjih že prevladuje italjanski kapital. Oleifiero Fhimano je kupila neka tržaška kompani-ja ter je sedaj del velikega italjanskega sindikata.
Neka druga tovarna, ki je bila začetkom vojne na robu bankrota, se je jako povspela. Delnice, ki jih je prodajala teaaj po 100 kron, so sedaj vredne 1700 kron.
Nadalje je na Relti velika tovarna za škrob in rižuato ni oko. Tovarn za čokolado je bila lastnina ogrske kreditne banke. Sedaj je v italjanskih rokah.
Nadalje so mi zatrjevali Rcčani, do bi bila cela stvar že zdavnaj rešena, če bi ne bili Amerikanei tako trmoglavi. S Francozi in Angleži bi se že dalo konečno kaj pogovoriti. Madžari so odločno za to, da pripade Reka Italiji. To madžarsko stališče je pojasnila neka posebna komisija, ki je dospela pred nedavnim iz Budimpešte.
Jugoslovani nikakor ne potrebujejo Reke, ker imajo dovolj drugih pristanišč. Prebivalstvo Reke je italjansko in vsle dtega mora pripasti Italiji. (Al' pa ne.)
I ^	.	+
Črna s ire n a
molče sta ila počasi naprej ter čakala na izpoved. Ume. de Drain ond se je že pričela vznemirjati. Njene slavna Srna obleka je blestela skozi odprtino plašču. M. Glamat je potisnil na staran nekaj kamenov, ki so ležali n.i poti. Padli so po pečini navzdol v prepad. Njegova levica je visela navzdol nepremično. V nekoliki razdalji, nazaj proti hotelu, je pela neka mlada deklica. Kako slaboten se je zdel človeku njen glas v primeri z orkestrom morja: Polagoma so luči v hotelu u-•.asnile. Eno uro pozneje se je M. Glamat vrnil sani.
la ona, temveč surovo, kar je pred st&vljalo veli': kontrast proti njegovi običajni milini in resiervi.
—	Jaz poznam gospoda de Dra-mond.
Bila je presenečena ter odgovorila z glasom kur da obžaluje samo sebe:
—	A! Ali res r---- Moj ubogi
mož....
On jo je prekinil.
—	-Taz poznam tudi gospo de Dramond.
—	Da, njegovo iyat«T. Izvisliia ženska....
—	Ne njegove matere. Njegovo ženo.
—	Njegovo ženo? Kako to.' .laz sem vendar njegova žena. ee ue varam sama sebe. O* se ni ?opet poročil, ne da bi jaz vedela za to.
Smejala se je. ta krasim črna silt na, v spričo čudnega ugotovila svojega tovariša. Aha t i njene o-bleke so blesteli v mesečini. Bili se gotovo žarki onega bledega satelita, ki so jo delali tako bledo.
Mož se je sklonil naprej proti njej. Uprl je svoje oči v njene ter lfkel s trdim glasom:
Rekel je svoji tovarišici:
— Sediva.
Vsa hipotizirana in nekoliko prestrašena, je ubogala. Sedla je na skalo. On pa je ostal pokonci kot da jo hoče nadvladovati.
Nobene priče ni bilo, z izjemo morja in nebes, — dveh neskončnosti, kojih ena je molčeča, druga pa divja in hrupna.
Bila sta sama.
Pričel je. ne z mehkim glasom, ki profei in roti, kot je pričakova-
« francoska vojna povest. Spisal Gabriel Volland.
—	Igral sem komedijo ljubezni v namenu, da si pridobim vaše zaupanje in da vas razkrinkam. Gospod in gospa de Dru-iuoiid sta oba mrtva. Oba sta bila ubita na torpedirani ladji ter nista zapustila ni kakih potomcev. Nekega dne \ Flandriji je neki častnik ukazal svojim ljndem str«-ljati na žensko, ki je dala sovražniku neko informacij«. Onega din-je privedla sovražno patrolo na neko posestvo, o katerem je domnevala. da smo ga mi že zapustili.
Bilo je to družinsko posestvo
de Dramond. Ženski, ki je bila ranjena, se je posrečilo niti. Dotični častnik sem bil jaz. Ženska....
Častnik je položil mrtvo roko na brazgotino.
—	Ženska? Vaša rana mi priča ila jo imam pred sebo.i. Ali i>". to res, Emile Routilie. prejšnja hišnica madauie de Dramond
1'dova je vstala.
- Vi ste Llazut! Pustite me,
(Nadaljevanje na 6. strani,)
Napravila je pravcato senzacijo prvi večer, ko se je pokazala v obedniei elegantnega hotela oli obali. Dospela je v hotel popoldne ter prišla iz svoje sobe v obleki, ki je bila istočasno trezna iu sijajna, — trezna, ker je bila črna iu sijajna, ker je bila okrašena z ahati, ki so blesteli v ne-številuih električnih lnčih. Njene role roke. njena pleča in njen vrat. — vse to je predstavljalo čudovit bel kontrast proti temni obleki. Obdajalo jo jc nekaj skrivnostnega. Njen zagonetni n-smev, njen motreči pogled, njen pouosni. zmagoslavni način, kako jc vstopila. — vse to je vzbudilo pozornost vsakega navzočega ter izzvalo radovednost iu pritajene komentarje. Njene zelene oči, kojih barva se je izpreminjala kot o-i:a morske vode v viharju, so potovale počasi in mirno po obedniei. Ista zelena barva se je odbijala od njenega belega vratu v
vanredno srečo ali pa skrajuo nesrečo. Če pa niso gotovi glede dejstev, se poslnžijo domišljije.
Razventega pa je imela Mine. Dramond telesno hibo, ki je bila vzrok številnih govoric in velikega presenečenja.
Imela jc brazgotino na svoji desni rami. v bližini vratu. Ta brazgotina je bila novejšega izvora, o čemur je pričala rožnata barva novega mesa. Človek bi rekel, da je kazala to brazgotino kot kaže vojak svoje slavne rane. Nikdar ni skušala prikriti to brazgotino s pajčolanom ali jo pobeliti z moko, kar bi zelo lahko storila.
Ta brazgotina je izzvala pozornost vsakega človeka. Mme. Dramond je mirno prenašala vsa ta molčeča opazovanja. Vedno se je smehljala. Nkdo je rekel, da je morala tičati za tem drama strasti. —
Konečuo, ko je vzbudila splošno
zavratniei iz smaragdov, ki so iz- radovednost, je pojasnila s po-
gledali kot kapljice vode, pot?gnje ne iz globin oceana. Očarovala je vi-e in vznemirjala.
Ker je ležal hotel ob morski o-hali, je dal neki mladi mož izraza splošnemu mnenju, ko je zase-petal:
Izgleda kot sirena, kot cma sirena.
Ta mladi mož je sedel v bližini nepoznanke. Ali je čula njegovo čudno definicijo? V onem trenutku so se njene rdeče ustnice odprle v usmev, ki je bil nekoliko okrut, kajti njena delikatna gornja ustnica je zavzela obliko trna, ne pa popka rože. Njene ze-lt ne oči so za trenutek počivale i:t človeku, ki je izustil to skrajno osebno pripombo.
Njena črna in blesteča se obleka. ki jc človeka spominjala ua luskine sirene; njeni smaragdi, ki so izgledali kot da so polni zelene vode: njen čudni pogled, zroč v daljave, kot ga je najti pri mornarjih, ki so vajeni notranjosti morja in ueizmernosti neba. __ vse to je upravičevalo opis mladega moža.
Ime črne sirene se je torej pri-clo te ženske ter moralo postati temnega pomena nekega dne ob o*eki, med skalami -viharne bretonske morske obali. Danes pa jc komaj dospela v hotel.
Vpisala se je kot Mme. Diane de Dramond. Njena prtljaga je bila obilna in spremljala jo je de-iliea.
Mine. de Dramond je bil videti star« nekako trideset let. Rekla je, da je udova ter se rada »pustila v pogovor. Takrat pa je vsakdo spoznal, da je ta skrivnostna erna sirena v resnici zelo fljubeznjiva ženska ki je nosila črne obleke raditega. ker je še vedno žalovala iti ki je kazala svoja pleča iu roke raditega. ker je bilo vroče in ker se je čas žalovanja bližal koncu. V tem ni bi-

Najzanimivejše,
lo ničesar izvanrednega ali grajanja vrednega. Ljudje pa vedno ljubijo izikisljati A skrivnostne stvari v življenjih drngik. Zdi ae jim," da prikrivajo stene prtratno-sti ali. paradiž ali pa pekel, — u-'
nižnostjo. ki je ganila njene f>°-siušalce, da je dobila brazgotino, ko je bil torpediran parnik, na katerem se je vračala iz Združenih držav v Francijo. To je bilo lrta 1916. malo po smrti njenega moža, ki jc bil v Ameriki po trgovskih poslih. Dovolila je svojim poslušalcem, da so izvlekli it. nje rekaj posameznosti one tragične noči, ko se je prebudila ter leža-l:i v krvi, napol mrtva, žrtev strašne eksplozije. Še vedno se je tre-♦sia ob spominu na oui strašni dogodek. katerega se je le nerada spominjala. Njeni živci so se vedno slabi in raditega je tudi prišla v ta hotel, kjer se hoče dolgo muditi, predno se bo vrnila v Ameriko, da zavaruje tam svoje lastninske interese.
Od tedaj naprej je bila črna sirena predmet splošnega upoštevanja. Bila je neke vrste junakinja, žrtev, katero bi velika rdeča rpna na bem vratu skoro poslala v globine nenastitnega mor^a.
M. Glamat, samec, star štiri- j g deset let, ki je ravnokar dospel v i g§ hotel, je postal takoj njen občudovalec. Sledil ji je kamrkoli je šla. ji bil vedno na uslugo ter se ji je posvetil, ne da bi bil usiljiv. Ona je očito pokazala, da ji u-gaja to čaščenje njene lepote.
On je bil tih mož, ki jc veliko sanjal ter se cčividno potapljal v spomine iz preteklosti. Ni vzbudil nobene pozornosti, kajti stavili so ga v senco bolj podjetni mla možje. Če bi ne dvoril Mme. de Dramond, bi bil ostal popolnoma neopazen. Traka Častne le gie in vojnega križca sta krasila njegovo suknjo. Njegova leva roka je bila vedno oblečena v rokavico in prsti te roke se niso nikdar premaknili.
Nekega večera je stavila Mme. de Dramond, ki je brez dvoma mislila na zopetno možitev, temu galantnemu možu predlog, naj se sestane z njo na robu pečin.
Luna je svetila ter oblivala morje ko s srebrom. Ocean je mrmral svojo otožno pesem. Prišla sta na to divje in romantično me-ato,' da- govorita o ljubezni m mogoče -izmenjata obljube. Še vedno
najcenejše in najbolj popularno čtivo vam je na razpolago*
Slovensko-Amerikanski Koledar je izšel za leto 1920.
Veliko več slik kot prejšnja leta. Najbolj izbrani članki, opisi, razpravej povesti, šale, zanimivosti.
Stane 40 centov.
Izrežite ta kupon, pridenite za 40 centov štempsov ter pošljite nam.	*
SLOVENIC PUBLISING CO.,	*'
82 Cortlandt Street,	' j¥ ,r '
Hew York, K. 7.
Tempotom naročam Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1920 ter prilagam za 40 centov Štempsov.
Ime	....-•...........*•......•»....•..•.•*
i
Naslov ............................................
HOBtO lO llfZAVdl •"»••••••••••••••••••••••••••aa«**«**
£
8
SE
H
8
I t
13 g
n n n n n n n
n n r n
ffSRPBPGPCRSPSKR&V
Vitez iz rdeče hiše
(I* Chevalier de Mahom tovfi.) ROMAN IZ ČASOV FRANCOSKE REVOLUCIJE. Spisal Ikkimdir Dnmaa star.
(Nadaljevanja.)
V tem hipu je vstopil Lorin v I preiustvu dveh orožnikov.	j
Takoj njim in po »tih vratih
l* vstiRpil Simon in »e vsedel kot j ikaj zelo ugledna in važna oseba bližino sodnikov.	'
"Vaše ime in priimek?" je 1 praial predsednik.	•
.Maksimiljau Jean Lorin." ' " Van stan "Svoboden mož.**
"Ne boo vee dolgo!"' je dejal imon ter mu pomolil pe-tt. "Ali ste z obtoženko v so-j »du!"	I1
"No. toda imam čast se priite-; ati k njenim prijateljem.**
"Ali ste vedeli, da je nauiera-ala odvesti kraljico!" "Kako naj bi to vedel?'' "Saj vam jo bila morda za-j ,pala."	F
"Aleni, članu teriuopiLske sek j ge? -Molčite vendar!**
"Toda videli so vas včasih pri j jej?"	j
"Videli so me celo večkrat pri J, jej."	j,
"Vi ste jo poznali kot aristo-j rath i jo?"
"Poznal sem jo kot soproga ne- j ega atrojarja."	1
"Njeu soprog v resnici sploh ni ; IV roe val le obrti!"
"Ali, tega ne vem. njenega so- . •roga nisem smatral za svojega •rijatelja."	i
"Pripovedujte nam o njeni." { "Oh. prav rad! Bil je pod iv... "
"Gospod l»rin. imejte Ustniljc-
i	jo! * * je dejala Genevieva.
Lorin se ni dal motiti ter je na-laljeval:
"Ta človek ni žrtvoval ženske -:i stoji pred vami. morda radi i vojih političnih nazoro»*. temveč a si je utrnil svoje osebno sovra-tvo; smatram ga skoro za tako ►iwllega. kakor je Simon."
Dixmer je obledel kakor mrlič, wnton je hotel govoriti toda pred-ednik mu je namignil, naj molči.
"Zdi se. da dobro poznate vso »o v e*t, j »o vejte nam kaj več o eni". j«- <lejal Fotupiior.
"Oprosti, občan Fouquier** je! m1 vrnil Lorin in vstal s sedeža, 'povedal sem. kar sem vedel." Pozdravil je in oeopet sel. "Občan Lorin". je nadaljeval »btožitelj. "ti si dolžan sodišču Kjjasnila."
"Naj mu zadostuje to. kar sein xivetlal... Ali ta ženska je ne-loJ/tia. ponavljani: udala se je .anio i. Ki. poglejte jo vendar •nkrat, ali je podobna zarotniei? Visilili so jo. da je storila to, kar te storila; to je vse." "Ali meniš!" "Prav gotovo." "N* irnetiu zakona zahtevam, da »e |HK»tavi priča Lorin pred sodile radi spora/umijenja s to žensko", je dejal Fou.uier.
Marnier je v »dih nil. Genevieva »i je z rokami zakrivala obraz šnnon pa je wkiiknil od veselja: "Občan tožitelj. n*il si domovino!"
Iionn je stopil, ne da bi česa odvrnil. čez ograjo, šel k (i ene vie vi.
ii	spoštljivo poljubil roko in dejal z ravnodušnostjo. ki je glol>o-i ko ganila navzoče:
"I>obro jutro, občanka, dobro jutro! Kako se kaj počutite!"
LIT.
Nadaljevanje.
Ves ta prizor je šel mimo Mau-riea kakor fata morgana. Opirajo« se na ročaj avnje sablje, jc videl, kako padajo njegovi prijatelji po vrst i v prepad, ki ne vrača tvojih žrtev; ta podoba smrti je bila zanj tako gro&na, da se je vprašal, čemu se on, tovariš teh nesrečneže v, sploh ie oprijema roba prepada, namesto da bi »e udal omotici. ki ga je vabila za seboj.
Ko je Lorin sel poleg Genevieve. se je ta sklonila k njegovemu ilsectu, rekoč:
"Oh, moj Bog. ali veste, da se nahaja Maurice tu?" "Kje p®?"
"Na poglejte takoj tja! VaS pogled bi »m lofeko ugonobil." "Bodite hrta akrbi." "Za nami stoji, pri vratih. Ks
ka bridkost zanj, če bova obsojena!**
Lorin je pogledal mlado žensko z nežnim, usmiljenim pogledom.
"Obsojena bova", je dejal, "rotim vas. da nikar lie dvomite
0	teiu. Prevara bi bila pregrozna.! ako bi bili tako nespametni, da bi i upali."	|
"Oh. moj Bog"*, jc pripomnila Genevieva, "ubogi prijatelj, kij ostane sam na tem svetu!"'
i
Lorin se je ozrl k Mauricu. in tudi CJenevicva. ki se ni mogla {premagovati, je naglo uprla svoje
'oči v mladega moža.
j 'j
1	Tudi Maurice jo je gledal hi si
i pritiskal roke na sreč.
I	_	i
"Vem za sredstvo, ki bi vas za-j j Inn^glo rešiti", je dejal Lorin.
" tiotovo? " je vprašala Geiic-ij j vieva. a pri tem so ji žarele oči od' i veselja.	i,
"Oh, jaiučiin za to!"	t\
"Kako bi vas blagoslavljala , i I^orin, ko bi me rešili!"	,
"Ali ste videli Dixmcrja:" je j rekel. "Ako hočete biti rešeni.' naj sede ou na železno stolieo, pa je."
Dixuicr je brezdvonino čital Lo-rinu iz oči. kar jc ta povedal; kajti sprva je obledel, toda kmalu se1' je zopet pomiril, zopet mu je za-11 igral na ustnicah njegov pekleu-l1 ski nasnnli.
"To je nemogoče", je dejala' Genevieva. "potem bi ga ne mo-;1 gla več sovražiti."
"Recite raje, da pozna vašo plemenitost in da vam kljubuje." ' "Brez dvoma, kajti varen je: pred eboj, menoj in nami vsemi.' j.
"Genevieva, Genevieva, jaz ni-J sem tako popoln, kakor ste vi; pustite me, da ga zagrabim in on naj umre."
"Ne, Lorin, zaklinjam vas. da nočem imeti ničesar skupnega s * tem človekom, niti smrti; zdi se mi. da bi postala Mauricu nezvesta. ko bi umrla z Dixmer jem." !
"Ah", je dejal Lorin, "Mau-j rice ima prav. da va-s ljubi! Vi ste.
►	angel, in domovina augelov so ne-'
>	besa! Ubogi, dregi Maurice!" j
Simon, ki ni mogel slišati, kar j 1 sta govorila obtoženca med seboj, je kar z očmi požiral njiju obraze.
"Občan orožnik", je vzkliknil "zapreči vendar zarotnikom, da i kujejo svoje zarote proti republi-l ki celo pred revolueijskiin sodiščem."
i "Dobro", je odvrnil orožnik —'
-	bil je Gilbert. "Dobro veš, občan! i Simon, da se tu ne kujejo več zarote. in če se to tudi godi. je kmalu vsega konec. Občana le kram-j Ijata, in ker zakon ne prepovedu-; je kramljanja niti na rabeljskemi vozu. čemu bi zahranjeval kram-j Ijaujc na sodniji!"
i Predsednik se je posvetoval s
-	svojimi prisedniki; na Fouquiero-
-	vo zahtevo je pričel z zaslišanjem.j
"Obtoženec Lorin", je vprašal J » kakšno je bilo tvoje razmerje do! : olx'ankc Dixmer?"
-	"Kakšno jc bilo. občan predsed-l
-	nik?"
"Da."
"Jaz brat bil njen. a ona sestra mi je bila, prijateljstvo sva čisto občutila" "Kakšno mnenje je imel občan -> Dixmer o zvezi svoje žene z možem. ki se je izdajal za republikanca!" je vprašal predsednik, j "Oli. tega ne morem povedati, kajt i nisem poznal občana Dix-nierja. in to uti je zelo ljubo." "Tokia tega ne poveš, <la je tvo-L- vil občan Maurice Lindey vozel i- č stega prijateljstva med teboj in i- obtoženko?" je vprašal Fouquier. i- "Ako ne povem", je odvrnil a Lorin. "ne povem zato, ker se mi e ne zdi lepo. da bi to povedal; jaz e menini. da bi so lahko zgledovali h na meni."
>- "Občani porotniki", je dejal d Fouquier, "bodo dobro pretehtali j. to čudno zvezo dveh republikan-cev z aristokratinjo in to v trenot-u ku. ko ji je bila dokazana ena najčmejitih zarot, kar je bilo že »e skovanili proti domovini." .
"Kako naj bi bil vedel za zaroto. o kateri govoriš, občan ob iS tožitelj T" ja vprašal Lorin, ki ga je b3o to brntalfto dokazovanje bolj rwrjnrOo nego ptcstrftBo. "Vi ste pognali to fenako, bdi
Kaseti 1
»P	SI
i. . —.» W||J	... A ..	■ f h
ja km na an mjmj ibmu
tiuko«. ki >|f«|Hi pvchlad. crtpo	T
in kadarkoli ao fnudr«« ern aap-	L
nik*. Zalo MMkojM« zdravilo, ki ko oi*jftato tmiJf in <m ta naCin umvito fiMairiHM im katol). Nokrao sdnTUo olkoljte. kater	j p
Severn's
> Babaa tor Longs
(Sarerov Balzam ta pljui®'. ki Ja
dotam pecaan iz za Im» UN. kot npaAao zdravilo ca zd>avt}anja —^lUda. hripav-«tt in kalija, zla-	1
Id <• liha]a ix «uM)a nfolh	!
kitnih napadov in influnea. Ona motrn le davka, all SOc in Se da v	!
ka, v vseh lekarnah.
li»iite>Vfin<r!!l?»i!! F
tU« I »kamin«
.	_ ..... ...	s
■BB&aSHI11
■EsZIilSBlEBDsStfBH i
■--d
ste njen prijatelj, imenovala vasjL
je svojega brata, a vi njo svojo1 sestro, in vzlic teniu pravite, daj^ niste vedeli za njene korake.' Ali!TJ je mogoče", je dejal predsednik. h "da je ona sam. torila to, česar • jo obdolžu jemo t"	.
"Ni sama storila tega", jc od-|j. vrnil Ix»rin, "povedala vam je že.j^ jaz sem vam ixiveclal in zopet P°-jj navijam, tla jo jc izpod budil k te- j mu njen soprog."
"Kako to, da nisi poznal moža,! je bil mož vendar združen z\ žensko'" je vprašal Fouquier.
Lorin naj bi bil povedal o prvem Dixmerjeveni begu. o ljubez- J ni med Manrieem in Genevievo. razodel naj bi bil. kako jo je so-i prog odvel in jo skril, pa bi bil, •oprošščen vsake sokrivde.
Toda s tem bi bil izdal skrivnost svojih prijateljev, in Gene-i vieva bi morala zardeti ju-ed pe-Iterimi stotinami oseb: zato je zmajeval z glavo, kakor bi si ho-i tel r«s"i sam s«d>i. «la ne.
''No**, je vprašal predsednik, j * * kaj odgovorit e občanu obtoži-! tel ju?" _
"Da je njegovo dokazovanje I res i/.born o in da me je prepričal l<i nečemer, česar niti slutil ni-j sem."
"O čem pa?"
"Da sem po njegovem mnenju j eden najostudnejših zarotnikov, kar jih je sploh bilo." j Ta izjava je vzbudila splošno ■ j vesel os t. Fououier je občutil za-, i nieevanje. ki je ležalo v teh bese-Ulrii. in ker je s pomočjo svojih 1 dobrih vohunov poznal najmanj polovieo resnice, se ni mogel ubraniti občudovanja, ki se mu je porodilo za tega moža.
(Dalje orihodnjiil
-
i
i Dve stavi
(Konec.)
i -'
| — To vam bo kdo drugi vrjel.l
—	Preklicati boste morali —• I je siknil mladi mož skozi gobe. —J
—	Ali vam hočem dokazati? —- To je samo besedičenje.
iZatem jc vstal ter stopil elastičuih i korakov k mizi. kjer je sedela ' dama. Tam je nekoliko zakašljal, Ula bi vzbudil njeno pozornost, !i'i ko ga je pogledala, se ji je priklonil ter nagovoril.
—	Oospod, ee če se takoj ne izgubite. bom poklicala stražnika — je vzkliknila dama ter planila s sedeža.
i Te besede je izpregovorila precej glasno, in Mr. Legron sc jc ynil kot polit pes k svojemu tovarišu.
—	No, sedaj ste se pa opekli — . je rekel Mr. Brookler.
—	Kaj bi sc opekel — je od-. vrnil mladenič jezno.
1 — Tako! — Vi torej tajite, da i vas je odgnala?
—	Pa vseeno — je siknil mladi 1 mož, zardel kot Kuhan rak, in mi-i šice so mu začele drgetati v o-z brazu.
I	— Le pomirite se in ne pojdite več v njeno bližino — je odvrnil
! perotninar ter komaj zadrževal
II	smeli.
—	Pa vseeno pravim jaz — je nadaljeval Legron — če hočem,
^ pa bo ta deklica še dun moja.
Jaz sem skrivnosten človek, •— t meni-se ne more vstavljati nobene y ženska.
a — To sera ravnokar videl — e se je režal Mr. Brookler. I — Ta dama bo meja žena —
ti je nadaljeval mladenič — up d«
POZOR ROJAKI POZOR
Vse zakejc (bakse) katere Je naša tvrdka prijela. mm> i»iiIiB 17.' Ji—arja lf2t z parnih — Argentina Vašim rojakom na Kranjska in Jnc*> davijo.	f
Mr. Lm Stroke!, član naše tvrdke. odpotoval je z poinlli aa> Lapland, da bo pripravU v Ljubljani m Trstu vse potrebno za razpošiljanje, jemal Mr. Leo Stroke! ostane v Ljubljani nekoliko aeseeev, m bo ipwjiizl ter razpošiljal vse blago in zaboje, katere bodo Izročene nani tvrdki.	i
Rojaki! Sedaj je najboljša prilika za Vw. da pomagate Vaš« trpečim familijam z obleko, čevlji in drugim potrebščinimt Zato ne odlašajte temveč pošljite takoj vse blago v zabojih na nas. Teža zaboja do 1MI funtov, cena 14 eentov za vsak funt. VSAK MESEC DVAKRAT bomo odposlali pripravljenje zaboje, bakse.
EUROPEAN TRADING COMPANY
a8 Naatk Ave. cor. 16 St., (ŠTRUKELJ * HORAK)	NEW YORK CITY
Dnevni pogovor.
Jaka:
"Kaj je novega, Jože?.*
Jože:
'' Slo venski-Amerikan&ki Koledar ja iaieL V njem je najraznovrstnejse čtivo. Ali si si ža nabavil istis?"
Jaka:
"Ne ša sedaj, pa bom kmnlo."
Jože:
"Le naglo prijatelj, če ne, bo prej pošel, pred. no prideš ti na vrsto.
Jaka:
"Kaj pa je ▼ letošnji izdaji?"
Joše:
"Predolgo bi trajolo, če bi bolel vse našteti. Le par člankov ti imennjem: "Slovenci", "Kaj eo storil Jugoslovani v s vlomi vojni". "Generalni štrajk", "Kojstvo Jugoslavije" In teko dalje. Ue je cela kopica. Tiiiiieliiistl je zvrkana mera." Jaka:	V v
"Koliko pa stene?"
Jože:
"Štiri dajme. To vendar ni dandanašnji noben denar. Vrnden pa je desetkrat toliko."
Jaka:
"Kje bi pa lahko dobil e* teliš?" . Jože:	—'"
"Poilji denar v znamkah na Slovenk; PubHab-ing Company. 82 Corftendt Street, Hew York City, P* ti ga bodo takoj poslafi."
Jaka:
"jJobro, dobro, bom po storil tako. Se danes bom poslal
ROJAKI, HA106AHI SS HA "OLJUI KAMDA". HAJVVfr JI SLQVSH9KI PHSVHIK Y	PRtAYAft*
Ti greš lahko v Evropo — ne moreš pa prinesti Evrope sem. Lahko pa vidiš vso evropsko vojno samo za $3.85.
Vojna Jo končana. AN hotato videti atra-	^ttfift^.
•no bitko, ki si so vršilo v Franciji. Bel-	-	^KgM^Bk
fllji. Ruaijl. Italiji, ar -<i. na AnoMskem	frtn mimmm rJl^B^^M
In Oms'k ovropoklh r tlN? AN Ho£oa vi. ^Ubd ■OHW^^A Ml aoapoOa moO » marini In kojnlmi	^^Oa^^SP^C ^^^H
ladjami na visoko morju? Boja aare-	i	» jMPg
Dianav v zrak«? jžiI«. vaal In maata	m	l^ry^^V
unltsna tor csrlr.. razdejana? V resnici	OLI
vao strahote vojno, v katero Je bil zame.	T? \	V^V
son vee svet.	'Jf .^^HL j^^^nA^. M V /af »
Vee te lahko vidla v ovojem lastnem ^SB^RBUljV /\ domu brez streskov. vae Jaeno In oston* ^HmnlUUO // fino s pomočjo naaeaz ateroekopa. zadnje^	/r	\
Iznajdbo. Val ti prizori ae bili vzeti na*	\f
bojllaCih in Ca glodaš nanje s stem atereo
okopom. Jih bos videl tako jasna kot da	^^ lIS^Hl
bili v resnici. Cltanjo CosopioJa In knjlo tl no moro dstl takega jasnega pojma
kot vdio vojno oUke skozi naso atorsaakop. Ta afterooskop Je kršene Izdelan In Jako mačan. Traja nt let In pogledi ao noisbrtaen apomn na svetovno vojno.
Ta sUrsskop s ssstami serijami vaebtijodlml 190 slik. Ishko kupts zš krstsKi Css z« RJ&. Vreden ja najmanj SIOjOOO In ao aa zamero dobiti odinote od noe. To Jb osfcaj StaOo oososa laoanlfatvana za vsak dam. C* badss oristedttl dsaar pool JI to taki) naroČile, plodno aa mu cena zvloo. Ne posili denarja naprej. Peel J l te samo-; so centov v stem psih kot dzpizlt. eotanok pa piaiaj. ko oa boa dobil na dom. P.-'
•iiK?l en vnwi	w ? m ww«* tsnn w v?
i Iz lliinotauxovili ra/.kritij ! razvidno, »la n<i vojno pravzaprav ^zavlekla edinole upanja t«T da j«> {j Franvija z»* v oniJi n>odpolnih j :dneh upala na pomor Italije in i , i Amerike.
! \
j Ulede Itali.i«' na.j navedemo iz v IkitjijTc samo naslednje stavke: I
I	'
— Italija se ne odtnjuje samo s trozvezi. ampak >>e tudi približa-! j - zaveznikom.... Italjanska via-;« da si na vse načine prizadeval, da ' > i bi si pridobila zaupanje pri za- ; [ padnih silah. O tej zadevi je iz-11 I'dala nekaj zelo znaeilnih uradnih \ izjav.	|i
j Izvanrediio zanimiva so pa raz-', kritja yrlede uloge. ki jo je igra-! ] la Amerika v onih dneh.	j
j Najbolj zanimivi so sledeči od- , stavki:
Kmalo je začel ves svet sinipa—i tizirati s '"križano" Kraneijo. inn t« simpatije so rasi«* danzadnem. 1 Kavno tedaj, ko je bila francoska 1 | vlada prisiljena preseliti se iz i ] j Pariza v Bordeaux, jo dospel v : Francijo novi ameriški poslanik, ki je imel nadomestiti Herrieka in Sliarpa. V Francijo je dospel tudi bivši poslanik Mr. Bacon, i
!Število onih Amerikaneev, ki so :
. . i
.hoteli na Francoskih tleli služiti• j francoski stvari, je od dne do dne | ;i~»slo.
Pariški poslanik Ilerriek iz-1 j za prvego dni ni skrival svojih j {Simpatij. On je tudi vodil preiska-1 vo o prvem nemškem zračnem: napadu na Pariz. On je oživotvo-j ril ameriško pomožno akcijo, ki1 je imela veliko uspeha. Ko ?a je! vlada naprosila naj sprejme v svoje varstvo Pariz, če se um bo približal sovražnik, je izpreirovo-r-l one zgodovinske besede:
—	Prej bom poginil, p red no Ixxlo moji sovražniki pred mojimi očmi razdejali Pariz. Ali si morete misliti večje zadoščenje kot umreti za Pariz, glavarja civilizacije in lepote-?
Sestanek treh poslanikov v Pa-1 rizu je bil že sam posehi velike- J ga pomena. Eden njih, ki je bil j velik prijatelj bivšega ameriškega | predsednika Roosevelt a. je pove- j dal piscu teh vrstie:
—	V Ameriki jc 50.000 oseb. ki so izprevidele. da morajo Združena države na vsak način stopiti na stran Francije. V Združenih drži*, va h je pa sto miljonov Amerikaneev, ki nato niti pomislili niso. Naša naloga je torej številke izpremeniti ter iz 50.000 napraviti sto miljonov. Prepričan sem, da bo šlo.
Nadalje pristavil: - Amvrikaiici. ki se zaiuorcjo baviti s svetovnim položajem, vedno bolj spoznavajo, da «»»• Amerika ne more več dolgo časa vzdržati vojne ter da se nioia na vsak način pridružiti zaveznikom.
Zatem <o začeli razvijati dej-st va:
—	Nemčija je prekršila vse po-[•Tixlbe. posebni* ]»a haaški dogo-|\or. katrega je podpisala tudi j Amerika; nemški militarizem o-j groža mir releja človeštva. V
slučaju, da bi Nemčija zmagala,
I bi se silno povečala nemška moč i ... na Atlantiškem oceanu. Nemčija
i
i * - i se polastila angleškega brodov-ja. zavzela bi vsa važnejša francoska in belgijska pristanišča. Amerika bi bila torej breč proti j največji pomorski sili. In če se j pomisli na nemško požrešnost. bi bilo kmalo konce ameriške trgovine. Najboljše je torej smatrati prelom kot neizogiben ter se že sedaj pripraviti nanj.
—	To je tudi moje mnenje. — jc odvrnil Amerikanee. in nam res ničesar drujreira ne kaže. Podal se bom v Ameriko, prej se boni pa še posvetoval s Sir Greyem.
Mož se je bil res zavzel za nas. ik;.jti kmalo nam je začela Anic-! lika pomatrati inaterijalno. Poši-ljaja nam je orožje in živila. Ame j riški finančniki so dovolili veli-Ikr kredite. Z eno besedo rečeno: 'republikanska in demokratična j Amerika se je kmalo zavzela za I'stA-ar pravice in prostosti. ! Kot se ni bilo treba Franciji ničesar bati od Pirenejev se ii ni
•	bila treba bati izza onega časa ničesar z Atlantskega oceana. Francija se je iznebila veliko skrbi.
► Lahko je sopla s polnimi plju-i čami.
Nevtralni čitatelj je konštati-t ral: Še predno je bila potopljena
-	jLnsitanijain š<* preflno je /.»-! čela Nemetja boj s svojimi pod-
-	i morskimi čolni, je bil v Ameriki -'med vsakimi 2000 ljudmi le eden, I ;Vi je bil proti vojni z Nemčijo, i i Franeija jc bila gotova svojega
-	j iLspeha.
j Wilson sc pa do konca leta 1916 i ni hotel odloČit i. vsled česar so
-	bili zavezniki zelo razočarani.
i . Leta 1017 se je pa mahoma vse
-	hpremenilo. Nemčija je bila pri-
-	siJjena poostriti svoj boj s pod-
-	morskimi čolni, ker je Amerika
*	inaterijalno podpirala zaveznike
-	in tako zavlačevala vojno.
, Ta poostritev jc bila pa glavni vzrok,
ti se pustiti motiti. — kadarkoli; hočem. Jutri, danes, v eni uri.
—	V eni uri. — je odvrnil Mr. j Brookler ter komaj zadrževal! smeh ter se tolkel po kolenih.
—	V oni uri — je ponovil Mr. Legron. — ali hočete staviti?
—	Staviti? — je pomislil Mr. Brookler. Na enkrat s«* je spomnil. da je mladeniča zop»-i navdala strast, kateri se ne more n-sti-.vljati. In lar je bil dober človek. je sklenil sam pri sebi pri tej priliki zaslužiti malo več denarja kot ga j" bil zasluži! prej.
—	Da. stavim, kolikor hočete.J
—	Sto dolarjev.
1 — Petsto.	|
—	Tiso«"-.
Pogodila sla ^e za t:.so*'-ak. -J Potem je pa <»ledil trgovski tlel j stave. Sklenila sta. da bosta de-' ponirala vsak tisoč dolarjev pri! blagajniku hotela ter mu pove ! |di.ia. zakaj sta stavila. Ta stvar je| j bila v par minutah končana.
Mlada dama je še vedno sedela j | pri mizi. Ko je stopil Lejrroit k j nji, je znova vzkliknila in tKllo-'-j no zamahnila z roko. — Mladenič jc pa stal pred njo kot da bi bil v zemljo vkovan. Zatem je globo-I ko zavzdihnila iu sklonila glavo, i On ji je začel prigovarjati, ona | je pa neprestano odkimovala z glavo. Slednjič sc je nekoliko po-I mirila. On je narahlo sedel poleg nje. Hotela je zakričati in se ga J otresti, toda on jo je s sladkimi besedami znal pregovoriti. — Iz j glasnih besed jc nastalo kmalo šepetanje.	I
j ln ubogi perotninar ni vrjel 1 j sam svojim očem. ko je vid d. ka- ' : ko jo je objel in strastno polju-!b;l. Nekoliko se m uje sicer bra-;iiila. pa ne dosti.
—	Presneto, ta vrag ima pa sre-«"o pri ženskah. — Toda do poroke ' je se daleč, daleč. Kaj. če bi se um pa vseeno posrečilo?	t
Mr. Lejrron je medtem vstal. ^ ponudil mladi dami roko ter stopil k porotnim-r ju rekoč:	1
—	Dovolite mi. da vam kot svojemu prijatelju predstavim
»vojo bodočo ženo in vas obenem j prosim, da bi bila priča pri moji 1 ! poroki.
I Le nerad se je odpeljal.	,
j ln ko se je vrnil, je sedel sam J v kot ter se zamislil. — Družba j se je jela množiti. Dobrovoljen ( j človek je prisede! k njemu ter ga j vprašal, zakaj jc tako otožen, j' j Povedal mu jc celo zirodbo. L
—	A tako. tako — se je zasme-j ja!. — Zopet nova žrtev. — Ta i , človek je bil torej danes že sedem-j jindvajsetič poročen.
—	Torej" je bigamist?
—	Na. nikak bigamist. — Žen-j ska jo njegova žena. njegova po-j inočnica.
—	Kaj pa njegov rudnik?
—	V tem slučaju ste bili vi nje-i gov rudnik.
Mr. Brookler sc je takoj na-j j slednjega dne odpeljal k svojim, j kokošim. Imel jc prijetno zado-, ščenje. da ni bil v New Yorku —
»zastonj.
Zakaj se je bila Amerika
vmešala v vojno?
(Iz razkritij bivšega francoskega ministra Hanotauxa.)
Gabriel Hontanx slavni fraueoski državnik in zgodovinar, je objavil v svoji knjigi * Svetovna vojna" par izvanrediio važnih razkritij.
Zamislimo se v dobo, ko se je vršila bilka ob Marni prve dni meseca septembra leta 1914.
Vsakdo sc gotovo še spominja, da je tedaj le za las manjkalo, da ni bil sklenjen mir.
Nemška zmagovita armada in nemški pohod proti Parizu j»- vse presenetil.
Hauotaux je tedanji položaj nakratko toda izboruo opUal > -le-ideeimi besedami: Vsakogar, ki ni bi! že prej /a Nemčijo, ^o zadi-vile te nemške zmage. io nemško zmagoslavno pniliranje. ki j.- naraščalo od dne do dn« ter ogrožalo Pariz.
Zatem opisuje, kaj je ilalo Franciji dovolj poguma. d;i je nadaljevala vojno, da si je predrznila vojevati bitko ob reki Marni. ki je zavlekla vojno za cela štiri leta. V »lučaju, da t•? se Fram-ozi ne |ti)>ali postaviti Nenieem ob Marni po robu, i»i 1 • i I s« vojna že tekom • štirih tednov končana.
Kot glavne vzroke navaja ru-ke zmage nad Avstriji«, katen- »o j Francoze veliko bolj zanimale kot porazi, k: jih je istočasno delil jllindenburg ruski armadi na severu. V prvi vrsti sc- je pa zanašala Francija na pomoč nevtraleev.
To upanje je pa .:a nas posebno zanimivo.
GOZDNI ROMAR |
FRANCOSKI SPISAL GABRIEL PERKY. 1» "oim Naroda" prevedel O. F.
13U	(Nadi je vanje.)
Da, - - je rekel K ari ud ee s temnim izrazom, —- če ga pa ne bomo našli....
Hois Rose jr končal s\oj pričeti govor v mislili. Stari gozdni romar je mislil na t:l«eu> na oni nevidni svet, kjer se snidejo zopet oni, kojili medsebojna Ijube/.en traja preko groba.
< eprav je Mulo soluce še preeej \ isoko. je dan vendar hitro u-gašal \ megli, kt je pokrivala gorato pokrajino. Teduj pa so prišli t»- i j • • podi ki na kraj. kjer je tvorila voda neke vrste vrtince, ki je nastal po trditvi Kanadeu le na ta način, da se je nekje v bližini piidru/iia reki neka droga reka.
Koi» Kose je imel skoro prav. Mesto enega dotoka pa sta bila j dva in reka, kateri so sledili d«»tcdaj. jc narasla vsled zadnjega na I "li\a ter sedala tta/aj prav do jezera. Na tem mestu se je mala četa usta> ila. Novh negotovost se je tedaj pojavila. \* katero smer je • odšla kaiiou Ali j«' ►");! po rokavu reke, je šel proti iztoku ali po onem ki j«- tekel proi i /apadu? Trije možje so se posvetovali, ne da m mojrl priti • 1 •» kakega uspešnega zaključka. Povsod so skrbno ■ iskali sle<I ki bi jili pr»vela na pravo pot. Siva in temna površina \«hJc in bičfvje »tli l . • ;;it jim nI moglo dati niti najmanjšega pojasnilu
Nil tu pa .i«- iiapiM't'i. im»č. uiliKtua in temna. < 'elo polarna zvez-j d;i i/irinilu / neba .ki j.- bilo videti kot svinčeno. Treba je bilo odločiti /iito, ila ,»re!o/e uadaljua raziskavauja na naslednji dan ter ostanejo na lien mesta do jutranje zore. Izm učenost je bila tn-ili uadaljni vzrok za pohod in tiuli glad je pričenjal postajati ua-lavnoM neznosen. čeprav ui hotel idkilo priznati tega.
Vsi trij«* -<o l»■ y!i molče n>i travo, a nj h zaprte itči »o zaman iskale spanja.	,
\' spalnem boju med razdejanjem in življenjem, kojega bojno po/i>rišče jc človeško telo. je najti strašno točko, ko prepodi raz-.;'iki.i«H-i I a« i spance. Nato pa v prizori življenje zadnji in skrajni napor. Španec izlije par krepilnih kapljic v izčrpano telo in od te-j <la i naprej gre razdejanje hitrih korakov naprej iu nežni človeški, sa rati omaua kmalu ' spričo napadov sovražnika, ki kljnje ml znoj i raj.
Trije naši potniki so prišli ravno do one točke, ko prepodi glad; spalne, ki naj bi bil zadnji kajti zaspanost, ki se pojavi nato, ni j nič drugega kot smrtni boj.
Šele pol »m. ko -o se dolgo časa premetavali po trati, so mogli! potniki /atisniti oči /a par ur, a molk. ki je vladal v Meglenih go-' luh, je bil pogosto prekinjen od bolestnih krikov, katere so v spa-; njii dvigali trije lovci.
Vladala je še temna noč. ko se je Bois-Kose molče dvignil j Kljub napadom gladu čutil kanadski velikan, da njegove niočii se niso pošle, da pa je vstak trenutek dragocen. Vrgel je žalosten pogled na temno pokrajino ki ga je obdi. ;ala, na puste gore in na reko. Prepričal se j • kmalu, da je lakota eini gost teh pustinj ter nato prebudil španskega lovca.	,
A. li -»i. Kois-RoseT - je vprašal Pepe, ko je odprl oči. — Ali mi moreš dati k.:.j hrane v nadomestilo za sanje, iz katerih si ^ liic prebudil? Sanjalo se mi je....	|j
< e ima človek preti seboj delo kot je to. ki nam še preostaja,j • pot.-m so ure preveč dragocene, da bi jih prespali. — ga je preki-jj nil Ko i s Kose slovesno	Midva iiiniama uikake pravice motiti j
spanja tega ino/a. je dostavil ter pokazal ua Gavferosa. — On ' nima sina, katerega mora rešiti. Midva pa morava marširati noč in dan-
To je res, a kam marširati T	1 .
, i
—	\"siik \ s» ^jo »mer. Ti ob bregu enega dotoka, jaz pa ob bre- ^ gu drugega. Vse morava preiskati, se ozirati na sledove ter se sestati tukaj ob jutranji zori. To jc najina naloga.
Kako pusto je tu krotr nas! — jc rekel Pepe ter se stresel i \>pričo prvega napada obupa, ki se je nepričakovano prikradel v ( njegovo srce.	;,
Kauadee je 1»i■ ie vedno v posesti ponosne in vsled pomanjkanju š<- iiciikročenc moči ter ni vsled tega zapazil, da je pričela: « tieržija njegovega tovariša za trenutek omahovati. Pepe pa je kmalu pokrical nazaj svoj brezskrbni pogum.
Ali imaš kako misel v Um oziru" — je hitro dostavil.
I »a. ko sem ,-rvič smatral čoln obeh mož. ki sta za nas tako poguhoiiosna. za plavajoči hlod. je šel čoln naravnost proti sevc-lo/apadu. krog klina teli gora. Moral je torej uporabiti isto vetrovno črto. da se vrne. < 'e bi mogel sredi te mogle spoznati mesto, kjer jc zašlo soline, bi te takoj spravil na pot. a niti polarna zvezda ne sveti ua nebu. < V ne boš torej po enonriiem korakanju zapazil pred seboj planjave. se vrni semkaj k meni. kajti v takem slučaju jo bom jaz gotovo našel.
Oba lovca sta se odstranila vsak na svojo stran ter izgubila drug drugega iz oči
škalpiraui iraiubus.no je šc spal. a ko sc je prebudil, je bil satu.j Presenečenje in nemi" pa sta trajala le malo časa. Pepe se jc kma-j In vrnil. Prv i solnčni žarki so zunaj gotovo ž«' osvetljevali planja-1 v o. Jočim sc je v im jrli med gorami pričenjal šele jutranji mrak. j 1'cpe s,- j., vrnil potem ko je sledil teku reke. a ni zapazil 110- i It nega sledu. Treba i«- bilo U* še izvedeti, kaj je dosegel Kanadec.! Ni še poteklo pol ure. ko se je vrnil tudi Kauadee.
Naprej! j" v/.kliknil oddaleč. ko je zagledal oba tova j r sa. — Nahajam se na edino pravilnem potu.
- Hvala Bogn ! — je rekel Pepe. Ne da bi Kanade« še nadalje izpraševal. se je pripravil, da niU| sledi z naglico, katero mu je dovoljevala slabost, katero je že pri-j čanjal občutiti.
Dun je v onem trenutku napočil, ko je inula tolpa videla, kako postaja reka širša in kako teče po neizmerni ravnini.
Kauadee je šel naprej, navidezno neobčutljiv napram bolečinam gladu, ki je minil njega prav tako kot njegova dva tovariša. Slednja sta mu sledila v nekoliki razdalji iu sicer Pepe prvi in gambusino za njim.
Potem ko »o korakali eno uro, je Kanadec pozval Pepeta, naj pride na mesto, kjer je obstal. To je bilo pod skupino velikih dreves, sredi visoke, stil e trave, iz katere je molel Kanadec lc s polovico telesa.
_ Teci vendar, -- je vzkliknil Kois-Kosc, — kajti človek bi
mislil, da »i pozabil svoje noge v gorah.
_ Cprle so se proti meni. n An reč moje noge. — jc odvrnil Pepe ter se požuril.
Videl je. kako se je Kanadec sklonil ter izginil v travi. Ko j« dospel Pepe do Bois-Bose-ja. ga je našel klečečega u» tleh. kjer je z veliko rnemo pre'skoval sledove nekeg ognja, ki j< deloma ie gorel.
—	Vihar, — je rekel Kauadee, — ki je uničil sjedove v gorah,
Jolie'„, 111. i
V	pondeljek 12. .iau. je umrla 1
• ua svojem domu 704 "Summit St. 14 ! Apa Svet e, rojena Bukovec, so- 1 ! proga Mr. Johna K. Svetičd, stara js Sol let. Bolna je bila dalj časa. Do- z lina je bila s Tanče gore j>ri Dra- ! i g. tušu na Belokranjskem. V Anie-, i Ui je bivala okoli 2-"j let, nekaj ^ I časa'na Calumetu, Mich., in na'* | Tower ju, Minn. Pokoj niča zapu- s
*	"a poleg svojega možu še dva sina, enega v Coloradi, enega pa v Great Lakes vojašnici. Pogreb sej j« vršil 14. jun. Naj ji sveti več- i u?» luč!	I
V	četrtek 15. jau. zjutraj jc u- ' mvl znani Marko Mažurun. Stuu
|j«- bil okoli .» let in samec. Doma " 'Ije bil iz hrvatskega Primorja. Po i k■ pali so iru v soboto 17. jan.
i
Virginia, Minn,
. i	^ T7	]
I Da je Virginia res "dobro"] j mesto, nam priča dejstvo, da ni ] imela policija dva dni nikakega , !d "lu iu se v jt*či nahaja samo eden | . gost. namreč Anton Lukovič, ki ] j- obdtolxen, da je prodajal žga-i le. Varščina je določena lia 500 ' .«'* I a rje v. Njegovi prijatelji iz Ely {?-o se zavzeli /a njega, da ga re '..; jo in mu kupijo zopet prostost. 1 <>btožeii je bil n epos lavnega e | -odajanja žganja »Jožef Robič. r:"peljau je bil pred sodnika v i uniči pal nem sodišču, ki ga je I ost a vil pod	varščine.
1'ri pijači sta se stepla Michael P: čerina in John (»obos. Prvi se , i uhaja v ječi.-drugi pa v bolniš-. ' "ei. Kot orožje sta rabila topori-.' "e sekire.
•lohn Krajdie je tožil za ločitev z kona <m1 svoje žene. Kot vzrok za ločitev je navedel, da mu nje , jr-'va žena ni pustila, da bi >ipal na » lini postelji, ki .io imata, ter da moral b'.ti vs<" noči brez o<leje. Nadalje je tudi navedel, da je žc-jia ueo<lkritosrčtia napram njemu, ji^odiiik je zaslišal tudi ženo, ka-tera pa je izpoveilala. da njen mož j; ji oh rz hudobnosti ui hotel spati I pri njej. ampak je spal na pod-|> režju. kjer seveda samo ob sebi i n-zumljivo ui imel nikake odeje, j I*:*ijateljiea od Mns. Brajdič je pa j or;čula. da je John Brajdič b:l ze-
•	lo prijazen proti neki drugi. Po ! zaslišanju je sodnik Freeman za-| vrgel tožbo in je povedal Johnu
Krajdišču, da se za enkrat še ne more ustreči njegovi vroči želji.
Jožef Ciglavič se je pritožil, da mu je zapeljal Geo. Sertič njegovo ženo Rožo. Sert ča so zaprli.
\
Hibb ng, M nn.
Math. Bor:č je zaprisegel war-, •—o j»roti Josepu A'rhojak. kate-' dolži pretepa. Omenjena sta •vmreČ debatirala, kako se na-'vavi "mooushhie"' žganje ter
i,, se vsled nesporazuma a- goto-' v"h točkah sprla iu iu nato stepla.
bobi, m nn.
It'ehard M;r:.č toži mesto za odškodnino za svojega sina. ki se je, I meseca marca preteklega leta uto-.
(	— -5
Kamorkoli v Evropo —
lahko poilj*te zaboje itd. z obleko in hrano, te jih pošljete v naše skla-rilke: EUROPEAN EXCHANGE CORPORATION. 78 Cortlandt Street New York city. Parnikl gredo vsak teden.
Vsaka poiiljatev je garantirana -	!
od New York a pa do vrat naslovi, inca kjerkoli v Evropi, ne da bi vam treba zato kaj vet plačati. Nob?ne obveznosti ali takse.
lH» 23 funtov ..........................
t_«0 do &V fun tu v ......................16c. pri funtu
Od 5V do HM) funtov ......................lic. pr funtu
Ud 1U0 do 200 funtov .................... 14c. pri funtu	j
ud :w funtov naprej ....................13«-. pri funtu
Vi lahko zapokate obleko in hrano skupaj. V pismu navedite naslov vse-	j
bi no zavoja ali k lite. njega vrednost ter poiljite pismo s tekom ali mo-neyorderom v glavni urad:
EUROPEAN EXCHANGE CORPORATION
90 West Street	Dept. 106	New York City
i
jc tukajšnje ohranil, kajti utisiijeui so bili sledovi, ki so postali~ua j solticu trdi. Ali ne viliš nog Main-Roge-a in Mestiza ter njegovih! Indijancev ?
—	Kes, ta ropar iz. lllinoisa ima noge kot bivol in lahko jih je ! spoznati med stotimi, vendar pa ne vidim nobenega sledu ubogega j Fabijana.
—	Hvalim nebesa, da so nas privedla do semkaj. Nikjer ni-' smo zapazili kakega mučilnega kolea ali sledove umora. Ali misliš,' ii.t so si roparji, ko s«» prenočevali tukaj, očitali medsebojno, da so! pustili Fabijaua zvezanega v kanoi f To je vzrok, da ne najd eno nobeuega Sledu o detetu..
—	To je ri-s. Bo s-Rose. 1'ntim, kako mi meša lakota glavo. Ti prokleti roparji! — je vzkliknil naenkrat Pepe tako da se je Ka-mulec stresel.
—	Ali vidiš. je nadaljeval Pepe. — ti prokleti hudiči so jed-I ter si napolniti trebuhe s jelcnino in srnino, dočim ue morento mi pošteni kristjani ogl K-cti niti kosti, razven če »«• hočemo zadovolji-t: s tem. kar so pustili ti lopovi.
(Dalje jutri.)
Slovenske novice
pil'v nabiralniku za vodo. Ome-jl njeni zahteva odškodnino v zneske. $75UO. Svojo tožbo podpira z dejstvom, da ni mesto dovolj; skrbelo, da bi se javne naprave zadostno ogradile, tako da bi bile neprlstopne otrokom.	i
V tukajšnjem M. A. Ilauna ro-; vu se je ponesrečil John Pasovič. [ Strlo mu je čeliiLst. Prepeljali so g.i v Shaw boln šuieo.
Nashwauk, Mnn.
Indijanski agcntje so bili tukaj uspešni. Prijeli so namreč Elija; itokelj ter ga obdolžili, da je pripeljal zabojev žganja v indijanski teritorij. Koutiseirali so niuj ;avtomobil, v katerem je prevažal; žganje. Varščina znaša j}=."v0*
!
M Iwaukee, Wis.
Težko bolan je znani solastnik J mesarije Independent Packing House Market, Mr. John Ferko, ki boleha na nogi ter se nahaja sedaj v St. Mary bolnišnici v zelo kritičnem položaju. Odrezati mu bodo morali najbrž e nogo.
Štorklja sc jo oglasila pri dni-žuii Fran Medved. SS7 Allis KtJ t»'r ji pustila zit sponrn punčko.
Pittsburgh, Pa.
V bolnišnici je umrl rojak Anton Stražišar v starosti 38 let. Bolehal je na kili ter je podlegel operaciji. Doma je bil iz vasi Podpeč. fara yPreserje. Tukaj zapušča mater in pet nedora-stlih otročičev: žena mu jc umrla lansko leto.
Omaha, Nebr.
'" A vst rije' * St eve Za kič. Ilr va t je izvršil samomor in krogla je obtičala v srcu. Po 36 urah so zdravniki odstranili kroglo iz srca ter srce zašili in Zakič je seda;. L na potu okrevanja ter bo živel To je zelo redek slučaj, da bi kdo ]h» taki operaciji živel.
1 STRAJK PRISTANIŠKIH DE : LAVCEV NA HOLANDSREM
i
Haag, Holandska, 24. januarja, t Najbrže bodo zaštrajkali v Rot-■ terdamu in drugih holandskih
*	mestih pristaniški delavci. Zahtevajo skrajšanje delavnega časa
1 in višje plače.
! Število strajkarjev bo znašalo nad 1500.
AMERTŽKEMU SK0FU JE ZGORELA. HISA.
Seoul, Koreja. 23. januarja. — Tukaj je zgorela hiša škofa Her-t berta Weleha. ^kof in njegova žena sta zamogla rešiti edinole
•	svoje življenje, vse drugo je pa zgorelo. Škof jc glavni zastopnik
. ameriških misijonov na Koreji.
rojaki, haročajte se ha slovenski dnevnik v ZDR "olas naroda", največji državah.
v
Črna sirena 1
(Nadaljevanje s 3. strani.)
gospod. Odpuščam vam vaša ob-', rekovanja radi vaših ran.	j
Tresla se jo odaogorčeuja. k« je siala pokonci na robu pečine, ob k oje vznožju jc grmelo morje, i Pohabljeni častnik pa je rekel: — Sodnijske oblasti so že ob-, j voščene. Sodišče bo videlo, če so! ;moji dokazi zadostni iu tehtni. Ne jsl-.nšajte pobegniti kot ste storili it«< v Flandriji. Bilo bi brez koristi. —
I Vrnil se je v hotel ter pustil i žensko kruto žaljeno, bledo, ner-| vozno ter skoro histerično.
Naslednjega dne. ob jutranji! i zori. je našel neki ribič črno sireno, ležečo ob skalnati obali. Va-jlovi so pljuskali preko črne oble-tkle. kojc okrasek iz ahatov je iz-j gledal kot luskine. Morska zvezda j p." je pečat ila zagonetna usta pu-, stolovke.
anglija noče i0ešetariti.
Bric:ingham, Anglija. jau. 1 j Angleški zakladničar t/hamber-' j lain je izjavil, da angleška vlada n .• išče vsled tega posojila v Ann*- t r:ki. tla bi ira potem posojala o- « stalim evropskim narodom.	!]
Dokler sem jaz ua tem me-Ji -—•tu - je rekel — ne bo vlada poskušala kaj takega.
jsuhaško gibanje v chile. *
'! i Santiago, 2G. januarja. Sku- , ■joiia senatorjev vseh strank je( [vložila pretlloso. ki naj bi prepo-j vedala otvorjenje norih salonov j ■v Chile ter obenem prepovedala [prodajo opojnih pijač v onih salonih. ki obstajajo že sedaj.
i :--
j prošnja iz domovine.
Trst, 4. j ali. 1920. I redništvo Glas Naroda. j New York City. ;
j Cenjeni: —
Prosim Vas. ako bi Vam bilo i mogoče izvedeti za mojega očeta i LEOPOLDA KOBAL. ki že ves čas vojne ni pisal. Nahajal se je i v Lorainu. Njegov naslov je bil: | Leopold Kobal. 1704 Kast 28. St.; Lorain. Ohio. Vas vljudno prosim.; ak«» Vam je mogoče to uslugo sto i riti. <la po dolgih petih dobim ka-j ko naznanilo jpd mojega ljubega ■ očeta, prosim, da bi sporočili me ni ali pa dali v Glas Naroda, da i bi se mu srce ganilo do naju dveh' zapuščenih sir«»t. Terezije in Rafaela. Prosim tudi druge rojake poj Ameriki, da bi ga opozorili na to j I mojo prošnjo. Z veselim upanjem; prčakujem odgovora.	j
Vas pozdravljam in beležim s spoštovanjem	j
Teresia Kobal.	|
Via S. Michele No. 34; II. PianV1 Mu rope.	Trieste.
(27-28—-1 >
Rad bi izvedel za svoja prijatelja JANEZA VESKL in ANTONA MIKULIC. oba iz vasi Travnik > ]>ri Loškem Potoku. Oba bivata v Pennsvlvaniji. Ako kateri rojakov ve za njun naslov, prosim, ila mi blagovoli naznaniti, ali » še bolje, da se mi sama naznanita. kje da bivata. — Anthony I Z basni!;. Box ('arson Lake. i Minn.	(27-28—1)
. iščem štiri partnerje
/j majhnim kapitalom, ki bi hol^i J iti z menoj v partueršip že vsta-. jnovijeno usnjarno ali ledramo, pri , kateri se danes zaslužijo skoro največji procenti. Na vsako vpra-t šiinjc bom odgovoril in dal vsa to zadevna izjasnila- Pišite ali oseb-jtio vprašajte pri: M. Jalovec, 'j 10500 Shawnee Ave., N. K„ CIcve land, Ohio. .	(20-27—1)
i —---------
iščem dobre d00arje.
Plačam visoke tvne iu iiuani najt»o|j •ši les v Texas. Napravite lahko tlva-
-	krat toliko k«»t jim »lasje v močvirjih, ker ne morete delati več dni fio vsakem dežju. Moj les je na visokem in
L nikdar i»ri plavi Jen. Max flc:scher*38
-	Lewis St, Memphis. Temi.	24s i --
Ozdravi kat»r mehurja in odstrani vse v 24 urah.
vHSLŠ
^mmmmmmammmm1'
t	'is
NAZNANILO IN ZAHVALA, j
Z žalostnim srcem naznanjam | vsem sorodnikom, znancem in pr:-;i ^ii tel jem. tla je v Gospodu za več-'] I no zaspala moja ncpozabljena so j 'proga
CLARA KUHEL
v starosti ">0 let, rojena v Zatjrad- I eu ud Novakove Jere. fara Zagra-1 .dec pri Krki. Tukaj j«> bivala 1"» .i let. Zapušča mene žalujočega so-: proga in 3 sinove ter mater.
Tempotom se zahvaljujem vsem1 tistim, ki so jo obiskali na mrtva-' škem odru. posebno pa njeni nia-| teri Jeri. sinu Kudolfu in nj»'govi' soprogi za krasne vence, ki jih' ji položili na krsto.
Ti pa. uctpozabljena moja ^o i proga, počivaj v miru iti lahka
! naj ti bo amerška gnida. Na sv i- ■ .den je nad zvezdami!
Žalujoči ostali:	!
John Kuhel, soprog. ! Rudolph, Louis in John, sinovi. • Jera, mati. Am bridge. Pa.. 22. jan. l!*2i).
i BHHIHHVHHB9HHHHI
t	j
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tiižnhn srcem naznanjam vsem! " sorodnikom. i»rijateljem in znan-! 1 eeiii sirom Amerike žalostno vest j - cla je kruta smrt pobrala iz naše -.srede po dolgi in mučni bolezni.
I orevidemira s svetotaistvi za limi-'
• -	-	-	I'
■-jrajoce. s«vproga oz:i'o»na oceTa !'
JOHNA ČESAREK.
I "mrl je dne 13. januarja •>!» ."».'
uri jMrpohlne pi-i popolni zavesti,
j do zadnjega v starosti 4'.' let. Po-j
greb se je vršil dne 1"». jan. ob 2.!
Juri popoldne na katoliško poko-l
pališče v Bear Creek. Molit. 1 . i
I Ranjki je bil rojen leta 1S7<> v j Dolenji vasi list. 4* pri Ribnici, j Tem potom se iskreno zahvalim; društvom sv. Štefana štev. .~»s JSKJ.. Slovenski Sinovi št. 112 SNIM. Hrvatski Zajedniei in. : Eagle, katerih člau je bil pokojni. za krasne vence, katere so darovali. kakor tudi za obilo vdele-žbo ]»ri ]>ogrebu. Srčna hvala j vsem. kateri so mi stali na strani j v mojih iiiučiiih urah in p<»niagali [za časa bolezni, kakor tudi onim •ki so ga j-prcmili k večnemu ]»o-č it ku.
Naj ti bo lahka ameriška zemlja. nepozabni soprog in oče. po j čivaj v miru! Tvoj duh pa bo ž vel vedno meri nami v trajnem spominu in molitvah. Kajti
Mil soprog, oče si nam bil. j za nas si prav lepo skrbel. ! Za v;#s trud, trpljenje milo Bog ti večno daj plač:lo! Žalujoči ostali: ! Frances Češarek, roj. Hodnik, soproga.
John, Joe, Frank, William, Henry
t
ij	sinovi.	-
,j Josephine, Mary, Frances in
Mildred, hčere, j Anthony Češarek, brat. , John Hodn:k in Frank Brecelj,
j	svaka.
jllcar '"reek. Mont.. H. jan. 192<J.
I	i'27-20 —-1 i
Iščem svojega svaka ANTONA 1 TREPČIČ. doma iz se!a Mavri. ' jKištii Sv. .Matej, občina Kastav v Tstri. Pred osmimi leti se je 1 nahajal v Panama. 11!. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za i njcTov naslov, da ya mi nazna-
1	• _V	1
ni. ali j»a ee sam here te vrstice, naj se oglasi. Rada bi izvedela za njega žena iu sin. Moj na-slov: Joseph Jelov eli. B^x l'»l 1 Darragh. Pa.	(27-28—1
SSS ^ !MS ms ^
I Cosulicli Line I
I Direktna pot na Grško in I 1 y Trst |
P	Parnih Belvedere odpluje	^
p|	7 Februarja	: ?
f|	Parnlk President Wilson
I B	odpluje 6 Marca	|1
3 Parnikl cdplujejo od pomola 7. o1 p S vznožju 41. ultce. 60. Brooklyn Ji
| S Za cene In drug* Informacij« M P i e qprnlte na	If
j PHELPS BROTHERS & CO. K
H	Paaaenger Department	m
9 4 Went Street	New York i
PREKLIC.
Podpisani tem potoni izjavljam da ni resnično, kar sem v pijan«»-I sli govoril čez. M. Kovača in dru Jžino Zupan. S teui hočem popra viti krivico. — J0I111 Lekše. 711» Hough St.. Indianapolis. Ind.
Rada l>i izvedela zn naslov svoje sest re poročene LENK JABSI*"' in sest rične MARIJE OBRA-I NOVR"'. Pred tremi leti sTa s.-j nahajali v Brooklynu. N. V. t e kateri izmed rojakov ve za nju | naslov, ga prosim, da ml blago-I voli sporočiti, za kar boni zelo } hvaležna: ako pa sami citata te J vi*stice. naj se zglasita t ršuli j .leine. Box 214. Yukon. Pa.
:ir-—-:-:--
IZclim izvedeti za svojetra brata
CKEOODJA ISK UA. <bmia ./
Nove vasi pri Je-^aimh ua Pr
- morskem. Pre I dvem: leti je bil
| v < 'rackett. Cal. Kot sem izvi*
j dela. je bil |totem v ameriški
j armadi, leta 1918 da se je vrnil
i na/a i na Crockett iti od tam da i
! je odpotoval nekam v Shasta I	•
<'al. Prosim cenjene rojake, ak »
(| je kateremu kaj znano o njem. s naj m i sporoči, za kar 11111 bom zelo hvaležna. < *e pa slučajno 1(! -am bereš te vrstice, te prosim, j oglasi nc mi, ker tudi staiLši v ( domovini žele izvedeti zate; torej oglasi sc svoji onioženi se-a! stri: Mrs. Mary Žužek, Camp j Vi. Box 1. Slat v Fork. \V. Va li _P.»7-*)-l)_
PROŠNJA IZ UJETNIŠTVA.
•Jaz Alojzij Žcrovnik iz Zapuž št. 12 pri Št. Vidu nad Ljubljano, sedaj se nahajajoč v italjan-skem njctn>tvu, iščem svojega , brata JOHNA SORNIK iu prosim vse Slovence, ako kdo ve za njega, kje biva sedaj, da bi mi naznanili njegov naslov ali pa opozorili ua to prošnjo, da sc mi oglasi na naslov:
Alois Zerovnik, Cap., 3."»« Conip. P. L.,
Matt areUo. , Italia.	Prov. Trento.
20 27—1) '
Kje se nahaja moj prijatelj JOHN OESNIK, j»o<lomače Valantač l>oma je iz Zagorja na Not ran j j skem. Pisal mi jc .r>. novembra P»P> iz Tex asa. Prosim jja, naj ! mi pošlje svoj pravilen naslov ! imam mu nekaj zelo važnega za .] povedati iz stare domovine. Ro jakc prosim, če kdo ve zanj, naj ^ mi naznani njegov naslov. — S Max Kluti. 6023 Bonna Avenue Cleveland. Ohio. (22 2*1 — 1
1 Iščem svojega brata JOŽEFA 1 FRANC'EL. doma iz Kaplevega šr. 27. pošta Struge. Dobropo-lje. Zdiij se nahaja nekje v ita-1 Ijanskem ujetništvu. Pros:iii cenjene rojake, če kdo ve za njega. da mi naznani. — Anthony F raneel. 532 South Santa Fč Ave.. Pueblo, Colo.. I". S. A. ! dx 20.22.27.20-1 & 3.5-2)
DOCTOR LORENZQ j
edini slovensko govoreči zdravnik	' ffrl £ 1
špecualtst moških bolezni
644 Penn Ave Pittsburgh. pa_ j^J^ |
.................................................................r	S
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz. sam žc zdravim nad 23 let ter imam t':ušnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Sko- | zi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju inoškil: bolezni. Zato »Re morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje.
Jaz ozdravim zastrupljeno krt. mazulje In lUe po talesu. bolezni v grlu, Is-padanje las, bolestne v koateh, stare rane, ilvdne bolezni, oslabelost, bolexnl v mehurju, ledcah, jetrah In ielodcu, rmenico. revmatllzem. katar, zlato tllo, naduha Itd.
Uradne ure so: V pondeljek. sredah In petkih od f. ure zjutraj do I, popoldne. V torkih, četrtkih In sobotah od 9. ure zjutraj do L ure zvečer. Ob nedeljah pa do 2. ure plp^Mne. PO PO&TI NE ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABITE IME IN
NASLOV.
Dr. L0RENZ	ave. Pittsburgh, pa.'
Nekateri drupl zdravniki rablje tolmač«, da vas^razumajo. Jaz znam hrvatako Ae Is starega kraja, sata vas laije zdravim, ker vse razumem.