b .>•. L ;• 'M- , a a il gotovo. Tako pa najberž ne bom videl sebranih mo¬ jih rim.« (DS 1916, Gregorčičeva pisma Gruntarju, 8. pismo.) Boječ se nagle smrti, »je popravljal svoje pesni hi prirejal rokopis, da bi vsaj ta stvar ostala za mano kolikor moči brez velikih napak« (DS 21). O božiču 1881 je stopil Gregorčič v začasni pokoj (DS 1916, 88). Tista »skušnjava« ni odnehala. Meseca decembra 1881 je dozorevala pesnikova namera, da izda zbirko. Tedaj je pisal Gruntarju: »Pesni, o katerih sem Ti ome¬ nil, so staro blago; eno ali 2 želim vtis¬ niti novi. Firma za vse bo X., čeprav so bile nekatere tiskane pod drugimi.« A še je omahoval, kar priča dostavek ob robu: »A stvar ni vendar prav gotova, da bi jih tiskal, pa najberže se zgodi (iz pisma, ne objavljenega v DS).« Da izide Gregorčičeva knjiga, se je menda odločilo neki ponedeljek istega me¬ seca na sestanku prijateljske trojice: pe¬ snika, Gruntarja in Erjavca v Gorici. »Meni so te dni začele zopet neke muhe po glavi rojiti — je sporočil Gregorčič Gruntarju — v ponedeljek razodenem svo¬ jo misel Tebi in Erjavcu, videl bodem, kaj porečeta!« (DS 22.) Lahko si mislimo, da sta oba rade vo¬ lje pritrdila pesnikovi nameri in sprejela dani nalogi: Erjavec cenzuro posameznih pesmi, Gruntar založbo oziroma razpro¬ dajo knjige. Temu je pisal Gregorčič kma¬ lu po sestanku: »še eno. ali tu zahte¬ vam strogo molčanje, dokler Ti jezika ne odvežem. To zimo izdam 50 (zbirka je narastla na 57) izbranih svojih pesnij, — v . ta namen pojdeš z mano v Ljubljano, da skleneva pogodbo. Dokler ne bo stvar dotiskana, je ne razglas im, sicer bi mi morda delali overe, k fait accompli bodo gotovo molčali. Pomislil sem stvar, da na zadnje je le bo¬ lje, ako se spet prikaže na dan kaka slo¬ venska zbirka. Ako hočeš, da bode Tvoje ime združeno z mojim, po¬ nujam Ti založništvo, -—■ a samo iz tega vzroka, denar Ti naravnost odštejem sam. Jaz le želim, da se na¬ ju prijateljstvo javno pred svetom zabele¬ ži (prv. izkaže). O tem ne.govori, tudi z najboljšimi prijatelji ne!« (DS 23.) Iz gorenjega je jasno, da je bil pravi založnik knjige pesnik sam, po imenu le Gruntar. Ko se je zbirka že tiskala, mu je pisal: »Glede plače pri Kleinu to: Ako ne- maš Ti denara, ne skrbi, zdaj imam jaz precej novcev, ker sem vino prodal. Meni je bilo le do tega, da 'si Ti podpisan kot založitelj« (DS 29). Ko je pero naneslo na izdajo IV. zvezka poezij, je Gregorčič 17. sept. 1906 omenil podpisanemu, da mu je notar Gruntar res ponudil založništvo; »a tega niti ne potre¬ bujem, saj bi isto storila »Narodna tiskar¬ na« v Gorici ali pa tudi jaz sam« — je pri¬ pomnil. »Tudi pri prvem zvezku ni notar založil niti solda, plačal sem vse jaz in dal sem mu samo imenno založništvo, da sem ga vpeljal med svet.« Svojima prijateljema je nameraval po¬ svetiti pesemsko zbirko. V začetku leta 1882 je omenil Gruntarju: »Erjavcu sem rekel, da pesmi, a,k o jih izdam pod pra¬ vim imenom, posvetim Tebi in njemu; on se tega brani, češ da pesni s tem nič ne pridobijo. — : Da me Ti siliš priobčiti tudi en odlomek iz daljše pesni (»Biser«), mu nisem povedal« (DS 27). Dne 6. jan je bil Gregorčič v Ljubljani (Levčeva zapuščina v m. arh.). Oglasil se je pri Kleinu in Levcu. Prvega pogoji za natis so se zdeli Gregorčiču trdi. »Mož tirja, ako vzamemo papir I. vrste, po 48 for. od pole, češ da ga njega stane papir po 32 for. od pole. Stroška bo torej precej, a vdal sem se v to. Kakor hitro mi pošlje pogodbo, izročim mu rokopis. Zahteval sem pa v pismu od njega, da mora biti knjiži¬ ca do velike noči tiskana.« je poročal pe¬ snik v istem dopisu Gruntarju. Levcu je pisal 5. marca iz Rifenberga: »Ko sem bil v Ljubljani, ponudil si se mi sam za eno korekturo mojih pesni, ki so se zdaj pričele tiskati. Takrat sem menil, da bom sam lahko vse opravil, a zdaj vi¬ dim, da bo stvar prepočasna, ako pojde vse skozi moje roke. Ako torej vtegneš, sprejmem hvaležno Tvojo ponudbo. Odgo¬ vori mi na to, da naročim g. Kleinu, naj Ti pošilja zadnjo' korekturo, s katero, upam, ne boš imel veliko sitnosti, ker bom jaz zelo vestno pazil pri popravljanji« (Levčeva zap.). — »O tem. pa, da se moja zbirka tiska, začasno še molči« (ib.). Hkrati je prosil pesnik Levca sveta zaradi razprodaje. »Jaz ne nameravam dajati do¬ bičkov knjigotržcem. Jaz sam sem zdaj brez službe in tudi ona, ki me čaka (na Gradišču), je najubornejša v škofiji; zato bi stvar rad po prijateljih razpečal.« (ib.). že 8. marca se je odzval Levec pesniku z obširnim načrtom za razprodajo knjig. Nasvetoval mu je natis in razposlatev ka¬ kih 400 naročilnih pol. Za realko prevza¬ me nabiranje naročnikov Levec sam. Za bogoslovje je toplo priporočil presbiterja Ivana Lavrenčiča, »vrlega dečka«, za gim¬ nazijo sedmošolca Janka vit. Bleiweisa Trsteniškega. Obljubil je, da mu da po¬ jasnila še o drugih krajih in tiskane adrese Zvonovih naročnikov. Naposled ga je opozoril, naj naroči tiskarni, da opremi nekaj stotin knjig ; s 'križnimi zavitki, kar polajša razpošiljanje; končal je s pripom¬ bo, da knjižni paketi ne smejo presegati teže 5 kg, sicer bi se poštnina jako podra¬ žila (ib.). Za vezavo je nasvetoval Bam¬ berga, Poleg Erjavčevih (gl. DS 1907 Opeka, Iz I. zv. Gregorčičevih Poezij in LZ 1916, Rokopis I. zv. G-evih P.) je uvaževal pe¬ snik tudi nekatere popravke, ki mu jih je ob korekturi nasvetoval Levec; v marsi¬ čem mu je hvaležno pritrdil y dopisu 20. marca (Levčeva zap.). Gruntarju je naznanil veselo vest: »Si¬ noči sem prejel obrazec bodoče knjige. Ve¬ doč, da te stvar interesuje, pošljem Ti ga na ogled; vračati ni treba. Papir je prav fin, črke in okvirove črte prav lepe. Samo kitice se mi zde za las preveč narazen, zato jih bom vkazal bolj stisniti, da bode zgoraj par linij več prostora. Tudi števil¬ ke bom zahteval zgoraj« (pismo, napisa¬ no na tiskani obrazec s pesmijo »Veseli pastir«, v DS ne objavljeno). In kak te¬ den pozneje: »Knjiga se tiska, zdaj sta vže 2 poli na čisto tiskani in drugi dvč pa korigiram. Knjiga bo tako lepa, da dozdaj ni imela nobena slov. pesniška zbirka ta¬ ko lepe zunanje oblike. Jaz sem podpisal svoje pravo ime, in Tebe kot založ¬ nika! Posvetil knjige nisem nikomur, ker se je Erjavec branil in deloma tudi Ti. Pri pesmi »Slov6 in naročilo« sem Te pa ime¬ noval« (DS 30). Tudi obsežnost knjige je. končno določil. »Torej naj bode .— je pisal Gruntarju 4. marca — dodam celo polo, da bode 160 strani.. . Gradiva za še eno polo imam: dodam znani Ti odlomek (»Biser«) in še dve drugi pesmi; eno teh sem ta hip (2(4 popoludne) končal; spisal sem da¬ nes blizu 70 verzov. Naslov pesmi ja »Oljki«, šteje blizu 140 verzov, morda jo pošljem prej tudi »Zvonu«, ker je oljčna nedelja tukaj.« (»Zvon« je objavil pesem »Oljki« v aprilski štev. Oljčna ali cvetna nedelja je bila 2. apr.) Knjiga izide v 1800 izvodih. Gruntar mu je svetoval, naj bi se natisnilo 3000. »Iz razprodaje knjig bom nekoliko razvide!, v koliko so mo¬ je poezije res priljubljene.« Levec je zbiral podatke o pesnikovem življenju. S kratkim življenjepisom mu je postregel Gruntar, ki ga je opozoril na Erjavca, dr. Rojiea in Frana Smrekarja, vikarja na Ljubušnjem, čigar novo mašo je proslavil Gregorčič leta 1866 v sonetom »Daritev« (akrostihon). Na podlagi Smre¬ karjevega jako obširnega poročila je opi¬ sal Levec pesnikoyo preteklost v »Lj. Zv.« 1882, 312. A kakšno misel je imel Gregorčič o tem? V gorenjem dopisu Gruntarju trdi: »Gle¬ de dat iz mojega življenja, se mi zdi, da niso potrebne: zdaj naj kritikujejo pesmi, bijografija naj se spiše po sinrti; morda jo spišem celo sam kedaj, da ne narede iz mene kaj drugega nego sem v resnici.« (ib)* (Dalje) * Gregorčiču je jako ugajal življenjepis, ki ga je objavil Josio Čebular (najbrž psevdonim, SBL ga nima) v sarajevski »Nadi« 1895, 215, 236. L V rboVnik Ob SO letnici Gregorčičeve Zlate knjige samo več Xa, več XaTln Zupan Je katehet na gimnaziji! Od škofovega kaplana Kob¬ larja samega vem, da mora škofu Pogačarju pri večerji vselej prebrati ves Zvon. m da vselej vpraša, če je kakšna Xova pesem v njem, Ta X mn je pri vsaki številki prva briga.***) Tudi z Winklerjem* * * *) sva se že menila o Tebi — pesniku. Nekako pono¬ sen je nate, da si njegov rojak (pok. Jos, Ivančič), i e prej ne pozneje se Strdki sloji pri nas niso zanimali za kakega pesnika tako, kakor so se za Xa, čigar krasne pesmi so izhajale v obeh. »Zvonovih«. Vse je vpraše¬ valo: Kdo je »Zvonov« X? Podpisanemu ga je odkril tedanji škofjeloški kapucinski gvardijari a Otokar Cejan, goriški rojak in pesnikov dober prijatelj. SIMON GREGORČIČ in ANTON AŠKERC O vsesplošnem zanimanju zanj je prejel Gregorčič od Levca o tem času naslednje poročilo: Naši ljudje se zanimajo več zate in za Tvoje poezije, kakor Ti sam misliš, šem- peterski kaplan Zagorjan*) n. pr. je tvoj glasonoša po Ljubljani. Ali ga poznaš ? Profesor Toma Zupan, vodja v Alojzijevi- šču**) (malem semenišču) me je vprašal oni dan, zakaj Ti v Zvonu tako malo pi¬ šeš. Rekel je, da je z Zvonom zadovoljen, *) Ivan Zagorjan, rojen v Postojni 1842, posvečen 1865, kaplan v Dragatušu, Rovtah, Senožečah, kjer je pri volitvah vplival, da je zmagala narodna stranka; knezoškof Ivan Zlatousti Pogačar ga je zato preme¬ stil k Sv. Petru v Ljubljano; od leta 1887 do smrti 1907 župnik v Radečah pri Zida¬ nem mostu. **) Vodstvo Alojzijevišča je izročil vla¬ dika Pogačar Zupanu leta 1881. Knezoškof Missia mu g? je zaradi narodnega mišlje¬ nja vzel leta 1893. »Da se taki duhovniki, kakor sta knezo¬ škof in ljubljanski gimnazijski katehet za¬ me zanimata, me tolaži; bal sem se nam¬ reč naj večjega nasprotovanja od duhovni¬ ške strani,« je pisal Gregorčič 7. aprila 1882 Levcu. Glasovi, zveneči iz Gregorčičevih »Poe¬ zij,« so bili tako nežni, neprisiljeni, srce ogrevajoči, kakor narodna pesem — kaj čuda, da so tako globoko prodrli v narod. Iz srca so prihajali to v srca so šli. V šestih tednih je bilo razprodano 1250 izvodov (LZ 1882, 381). Tolikšnega uspeha dozdaj ni imela nobena slovenska pesemska knjiga. ***) Poleg Xa je Pogačar visoko cenil Erjavca. Razvnel se je ob čitanju njegove¬ ga »Raka«, veselil se lepih izrazov in se čudil velikemu napredku slovenskega jezika. ****) Andrej baron Winkler, goriški ro¬ jak, je bil deželni predsednik na Kranjskem (1880—1892). Umrl je v Gradcu leta 1916 v 91 letu starosti. (Glaser, Zg. sl. sl. III, 118) a 502 , Razprodajo je pospešil Levec, ker je dal na razpolago organizacijo »Lj. Zvona«, ki je imel tedaj svoje poverjenike v vseh kro¬ gih. Največ pa so pripomogli časniki, ki so se častno kosali v priporočevanju krasne pesemske zbirke. Prvenstvo v tem poslu je šlo »Lj. Zvonu«, ki jo je nazval »Zlato knjigo«. Tudi »Slovenec« izprva ni delal izjeme. Tedaj ga je imel še v rokah Lipe Haderlap, ki je čestital pesniku in slovenskemu narc$- du za to lepo knjigo (Sl. 20. IV. 82). Takoj pa je spremenil barvo, ko mu je 1. maja po¬ stal urednik upokojeni župnik Jožef Jerič. Dne 11. maja je »Sl.« zavračal prenaglo hva¬ lo, oporekal čestitkama »Sl. Naroda« in »Slov. Gospodarja«. (Ponosno pa sme biti zlasti naše duhovenstvo, da je izmej njego¬ vih članov vzrasel nam tak veleum, tak pe¬ snik itd.) ter izjavi »Uč. Tovariša«, da se Gregorčičeva zbirka lahko daje v roko tudi mladini. Slovenčev napad — pisava je Mamova — je vzbudil veliko ogorčenje. Dr. Mencinger je pisal Gruntarju: »Svetovna literatura se bo morala z imenom »S. Gregorčič« sezna¬ niti, akoravno je skromno slovensko ime. Poet le malokomu znan mora počasi postati vsi Evropi znan. To je velikanska poezija! Kakor je Gregorčjč velik, tako podel in nizek je možicelj, ki je v »Slovencu« od 11. t. m. v njali notici od zadaj blatil Gr. — Naš poet je blaga duša, bolelo ga bo to sumničenje v duhovskem listu; gotovo ga pa ne bo oviralo kmalu med svet poslati tudi drugi zvezek svojih genijalnih del.« (Levčeva zap.). Dr. Mencingerjeve besede so pesnika ne¬ izrečeno razveselile, saj »je mož fin pozna¬ valec poezije in sam poet« (DS 40). V to¬ lažbo so mu bile izjave braslovškega deka¬ na Jakoba Bohinca, kobariškega častitega starčka Andreja Jekšeta, ki je prerokoval nesmrtnost' Gregorčiču: »živeli boste, do¬ kler bodo Slovenci,« knezoškofa Pogačarja, ki se je pismeno zahvalil za poklonjeno mu, krasno vezano knjigo, pohvalil poezije in pristavil, da bi se mu rad tudi osebno zahvalil. »Ako so taki možaki na moji stra¬ ni, koga bi se bal?« (DS 40), se je osrče- val napadenec. V »Lj. Zvonu« je izšel pesnikov odgovor v krepkih verzih. Dne 10. jun. je sledil v »Slovencu« drugi napad, detajliran. Kritik se je spotikal ob pesmih: »Pastir«, »človeka nikar«, »Izgub¬ ljeni cvet«, »Izgubljeni raj«, »O nevihti«, »V celici«, »Lastovkam«, »Romarica«, »De¬ kletova molitev«, »Vojakove neveste poro¬ ka«, »Jeftejeva prisega«, »Po bitvi«. Napad je izzval krasen ciklus pesmi: »V obrambo« (LZ 1882 in ponatis). Gregorčič se je branil »brez zabavljanja, a o d 1 o č n o, da ne bo »Slov.« mislil, da iščem pri njem milosti« (DS 43). Slog drugega i Slovenčevega« napada se vidno razločuje od prvega. Podpisani sluti, da ga je spisal Anton Kržič, tedaj katehet pri ljubljanskih uršulinkah. Odločno je to zatrjeval pokojni župnik Ludovtk Škufca, pisatelj članka »še nekaj Slovenčevemu cenzorju«, objavljenega v skrčenem obse¬ gu v knjižici »Gregorčičevim kritikom od¬ govor in pouk«. O tej stvari vprašan, je odgovoril Levec 21. dec. 1912: »Določenega vam nič ne morem povedati. Jaz nisem in¬ formiran; toda mogoče bi pa to bilo in zelo verjetno tako, da bi potrdil, da imate prav. Tiste čase sta namreč Marn in Kržič mnogo občevala in vedno glave stikala.« »Slovenčev« napad in Pajkova neosnova- na kritika Gregorčičevih »Poezij« v »Kre¬ su« so razburili duhove. Skoraj ni bilo se¬ stanka brez razgovora o Zlati knjigi. De¬ bato o njej je doživel celo žagrad ljubljan¬ ske stolne cerkve. O tem je pokojni kamni¬ ški dekan, častni kanonik Ivan Lavrenčič sporočil 23. aprila 1928 naslednje: »Bil sem priča (tedaj bogoslovec) razgovorom starej¬ ših, veleuglednih gospodov***** v ljubljan¬ ski stolni zakristiji, med katerimi je bil tudi prošt Josip Zupan. Tolmačili so nekatere Gregorčičeve pesmi po mojem mnenju ne¬ pravilno. Se mi ni zdelo taktno, da bi bil tako odličnim gospodom kar tam ugovar¬ jal. Stopil sem rajši še istega dne v stolno župnišče k proštu Zupanu z zvezkom poezij s prošnjo, da pesmi, o katerih je bil govor v zakristiji, prečita. Bral je jako pazljivo in nato rekel: »Ne najdem v njih ničesar, da bi bilo veri ali morali nasprotno.« — Na¬ biral sem naročnike poezijam iz lastne ini- cijative — je pripomnil Lavrenčič. Prigla¬ sili so se skoro vsi bogoslovci, kar umevno, saj je bila narodna zavest v mojem času v semenišču na višku. Vodstvo (dr. Jan. Go¬ gala) ni delalo v tem nikake zapreke, tudi izmed profesorjev bogoslovja nisem čul niti najmanjše graje.« O Lavrenčičevem izvrstno premišljenem nastopu in proštovi sodbi je obvestil pesnika Levec s pristavkom, da je prošt Zupan strog duhovnik. Potolažen je pisal Gregor¬ čič Gruntarju: »No, ako še strogi možje ne morejo stopiti pod njih bandero, bo malo njih kardelo in Simon, čeprav se mora sam boriti z njimi, ne umakne se mu z bojišča. Ta kopica je najbrž mislila, da me ubije s prvim udarcem, da hitro vsa duhovščina se škofijo na čelu plane na me. Dozdaj se jim ni posrečilo« (DS 43). Da je del gorenjske duhovščine na nje¬ govi strani, je dokazala Gregorčiču zaup¬ nica skromne zunanjosti, »a precej lepe vse¬ bine«, sestavljena ob godu sv. Cirila in Me¬ toda, podpisana od 18 duhovnikov, med nji¬ mi 7 župnikov. Tedanji nakelski kaplan je obiskal ž njo bližnja župnišča. Gospodje ***** To so utegnili biti kateri iz tedanjih stolnih kanonikov: poleg prošta Jožefa Zu¬ pana dekan Jurij Vole, Jožef Pavšler, Fran Kramer, Peter Urh, Friderik pl. Premer- stein,. Henrik Pauker pl. Glanfeld, Anton Urbas, Andrej Čebašek, Andrej Zamejic —- in iz stolnih vikarjev: Iv. Porenta, Jožef Erker, Mavrilij Šarabon in beneficijat Ka¬ rol Klun (Cat. Cleri). f so radi podpisovali. Predoseljski župnik Jožef Kereon je pripomnil, da bi bila po¬ trebna pesmi »Izgubljeni cvet« na koncu moralna kitica. Podpis je odrekel tržiški župni upravitelj, poznejši novomeški kano¬ nik Fran Špendal. Zaupnica je natisnjena v Burgarjevem življenjepisu Simona Gregorčiča str. 35. Prvi jo je podpisal 80-letni duhovni svetnik zlatomašnik Anton Zarnik, župnik v Na¬ klem, velik častilec pesnika Gregorčiča; najbolj mu je ugajala njegova balada »Tri lipe«. S toplimi besedami se mu je za¬ hvalil pesnik: »Prečastiti gospod župnik! Vam kot prvopodpisanemu na zaupnem pismu me¬ ni izročenem, izrekam najtoplejšo in naj¬ iskrenejšo zahvalo. Da ste me neizrečeno razveselili, tega mi pač ni treba posebe povdarjati! Bil mi je ta cenjeni list hla¬ dilo za vdarce, kateri so me zadeli od dru¬ god. Gorenjska stran nima torej, kakor vi¬ dim, samo zdravih krajev, voda in zdrave¬ ga zraka, marveč tudi zdrava srca in zdra¬ ve glave, ki prav čutijo in bistro umejo vsako stvar. Bodite uverjeni, prečastiti gospod, da niste izkazali svojega zaupa¬ nja nevredniku: kakor ste Vi umeli moje »poezije«, tako hočem, da jih ljudje sploh bero; kdor jih tolmači drugače, napačen tolmač je! Vaš dopis ohranil si bodem kot ljub in drag spominek. Prosim Vas, preč. gospod, blagovolite ta moja iskrena čutila zahval- nosti prijaviti tudi drugim podpisanim v. č. gospodom. Sicer pa se Vam tudi javno zahvalim v inseratu »Slov. Naroda!« Bog živi Vas in vse z Vami sopodpisane go¬ spode! Z najodličnejšim spoštovanjem iskreni čestilec S. Gregorčič ,m. p., duhovnik. Na Gradišči, 22. 7. 82. Dan pozneje je prinesla dopisnica tudi nakelskemu kaplanu zahvalo z Gradišča: V. č. gospod! Danes se po Vašem v. č. g. župniku zahvaljujem vsem na adresi pod¬ pisanim gospodom za izkazano mi zaupa¬ nje, Zdi se mi pa, da ste Vi zaupnico pi¬ sali in sestavili in najbrže tudi prvi misel sprožili; zato dovolite, da se Vam, vrli to¬ variš in preiskreni narodnjak, s tem še po¬ sebe zahvalim. Vaše priznanje dajalo mi bode kreposti in moči za prihodnje delo¬ vanje. — V prihodnji štev. »Zv.« bo moja »obramba« končana. Kedor bo še vnaprej, prebravši jo, napadal moje »poezije«, nje¬ ga ne bom mogel več šteti mej zaslepljen¬ ce, nego v drugo vrsto ljudi, katero ne¬ čem pobliže karakterizovati. Na zdravje! Vaš S. Gregorčič, m. p. V »Slov. Narodu« je izšla pesnikova »Javna zahvala«; Vsem preč. gospodom duhovnim sobratom s prijazne gorenjske strani, podpisnikom izročene mi zaupnice izrekam po tej poti najtoplejšo zahvalo za njihov tako krasen in iskren izraz soglas¬ ja z mojim skromnim delovanjem na pes¬ niškem polji. Zagotavljam Vas, preč. go¬ spodje, vrli narodnjaci, da hočem tudi v prihodnje svoje slabotne moči posvetiti de¬ lu za ubogo a tako ljubljeno slovensko do¬ movino. Na Gradišči, v 22. dan julija 1882. S. Gregorčič. Na velikega šmarna dan 1882 se je ude¬ ležil naš pesnik Jurčičeve slavnosti na Mu¬ ljavi, kjer ga je Janko Kersnik v imenu zbranega naroda pozdravil s krasno zdra¬ vico. Z Muljave je šla Gregorčičeva pot na Goričane. O njej je poročal prelat Tomo Zupan 4. marca 1928: »In sva z Muljave od Jurčičevanja skupno in neločljivo ho¬ dila naprej — skozi domovje priklenjene¬ ga polža; on šopek v gumbnici — jaz, ka¬ kor brezpomotno vselej v znamenje na¬ rodnega žalovanja brez kacega šopka ... Gregorčič: »Ali bi me Vi peljali na Gori¬ čane k škofu Pogačarju?« — ,Prav rad’. — In sem ga pripeljal. — Škof: »»Ali sami potujete?«« — »Ne, z notar Gruntarjem.« — »»Kje pa je?«« — »V Medvodah čaka.« — »»Zakaj da ga niste gori pripeljali — prosil bi Vaju bil, da bi bila pri meni ko¬ sila.«« Vsedli smo se — morda je bilo od 9—lOih. Zrezek, vino. Dvigne se Gregor¬ čič in v lepi, kratki štrofi nazdravi škofu. — Kolikokrat sem obžaloval, da ne steno- grafujem — besedi danes ne vem. — In kaj ljubljanska kapiteljina? Do mene si menda ni upal nikedo. Na zadnje si izbe¬ rejo Zlatoustu vdanega Urha in ta me je prišel vprašat v alojzijeviško vodijevino: »Ali ste res Vi peljali Gregorčiča na Go¬ ričane do škofa?« — .Res!’ — »Kako pa je bilo?« — ,Ne morem povedati, dovolj povedati, kako veselje sem z Gregorčičem včinil Zlatoustu.’« Pot od Naklega do Kranja ob pivškem polju, skozi Temnik, mimo struževškega znamenja in potem ob Savi — kolikrat sem jo prehodil, a tako radostno razpoložen nikdar več, kakor takrat, ko me je nekega pomladanskega popoldneva pred 50 leti spremljal Gregorčič, ne osebno, ampak s svojimi »Poezijami«. Ko sem se odprav¬ ljal v Kranj, mi je prinesla podbreška po- tovka, tedanja nakelska pošta, Zlato knji¬ go, ki sem jo gredoč čital, takrat neveza¬ no, a zdaj zlato obrezano, rdeče vplatni- čeno in, kar ji daje visoko ceno, oprem¬ ljeno izza 11. junija 1894 s pesnikovim podpisom. Popravi: V zadnji številki čitaj na str. 473 v drugi vrsti zadnjega odstavka: sorrentski in ne sovjetski izvoščki. — Na str. 480—481 čitaj pravilno: konji imajo prednost... V članka »Skrivnost dela« na str. 470. se prvi stavek zadnjega odstavka glasi pravilno tako-le: »Zato je jalovo, če z vidika današnjih, v marsičem še primi- t i v n i h, muč n i h načinov ročnega dela zanikujemo prvenstvo' ideje in inteligence pri materialnem delu.«