Letnik XXVii. Ceiovec, petek, 26. maj 1972 Štev. 21(1558) PODPREDSEDMtK SLOVEMSKE VLADE V SKUPŠČiMi: Siovenija pripisuje največji pomen potožaju s)ovenske narodne skupnosti v zamejstvu Ptejšnji teden v torek so na skupni seji repubiiškega in gospodarskega ibora skupščine SR Siovenije obširno razpravijaii o zunanjepoiitični dejavnosti Siovenije. Uvodni referat je imei podpredsednik izvršnega ^veta SR Siovenije dr. France Hočevar, ki je zaje! predvsem probiema-Mko v zvezi z odnosi s sosednjimi državami, v katerih iivi siovenska narodna manjšina. Podrobno je prikaza) poiožaj in probtematiko zamejskih Stovencev ter anaiizira) še nerešena vprašanja. O vprašanjih Siovencev v Avstriji, v itoiiji in na Madžarskem ter o skrbi, ki jo posveča Siovenija zamejskim Siovencem, pa je biio izčrpno govora tudi v 'azpravi, ki je siediia uvodnemu referatu. Podpredsednik izvršnega sveta dr. Hočevar je uvodoma poudari), da so pri razpravi o zunanjepolitični dejavnosti SR Slovenije najprej Posvetili svojo pozornost vprašanju odnosov s sosedi in položaja slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu, ker je to vprašanje izrednega pomena za slovenski narod. Položaj zamejskih Slovencev zelo zanima občane in organizacije v Sloveniji; .angažirajo jih, hoteti bi pomagati in zdi se jim, da Premalo storimo v korist zamejskih Slovencev*. Prav tako tudi ustavna dapo)ni!a noiagajo repubiiki naj-'rečjo skrb za poiožaj stovenske narodnostne skupnost) v zamejstvu, "oiagajo j! obveznost, da se aktivno zavzame za to, da se njen položaj pravno ured) na podtag) hu-"tanth )n demokratičnih načet, da se )zva)ajo dotočbe mednarodnih sporazumov, kakor tudi, da se rešujejo za njen obstoj tn razvoj po-"tembna vprašanja. V svojem referatu je dr. Hočevar Poudaril nevtralni status Avstrije, ki doje naši državi posebno mesto in obeležje v mednarodnih odnosih. Jugoslavija je zelo zainteresirana, do se utrjuje nevtralni položaj Av-sbije in na tem temelju krepi njena ^odvisnost, suverenost in varnost, 'Ojti mednarodni položaj Avstrije, skupna geografska tega in sosedstva predstavljajo ugodno podiago *o enaka ali podobna stališča gte-de mnogih mednarodnih vprašanj. Ko je ugotovil, da so se prav na tsj podlagi med Avstrijo in Jugoslavijo postopno razviti odnosi do- in poglabljata vzajemno zaupanje in da se usmerita na čim širše u-stvarjanje pogojev za prijateljsko sožitje in vsestransko razvito sodelovanje. Omenit je nedavne obiske avstrijskega zunanjega ministra dr. Kirchschlagerja v Jugosiaviji ter predsednika jugoslovanske vlade Bijediča v Avstriji, kjer so bile obravnavane možnosti nadalnjega u-trjevanja dobrih odnosov in sodeio-vanja. Med odprtimi vprašanji pa je posebno obširno omeni) manjšinsko problematiko in tozadevno poudaril: ..Maša repubiiko pripisuje največji pomen poioiaju stovenske narodne skupnost) v Avstriji. Ta de! siovenskega naroda je bi! za časa druge svetovne vojne izpostavijen najhujšemu preganjanju )n zatiranju. Po vojni, pa tudi po vzpostavitvi neodvisne nevtraine repubiike Avstrije, pa so se prepočasi od-pravijaie posiedice prejšnjega stanja in počasi se urejajo ceio taka vprašanja, ki so izrecno navedena v Državni pogodbi kot obveznost repubiike Avstrije. Takšen odnos do siovenske, pa tudi do hrvatske manjšine v Avstriji je tem man) sprejemijiv, ker uživa avstrijska manjšina v Južni Tiroiski popoino-ma drugače urejen poiožaj. Zapustiti je treba staro prakso pritiskov, groženj, zapostavijanja in čakanja, da čas opravi svoje, kar niso storite v pretekiosti hujše metode in sredstva. Lotiti se je potrebno reševanja poiožaja manjšine v duhu strpnosti, humanizma in demokracije. V takšnem duhu je v bistvu napisan tudi 7. čien Državne pogodbe, katerega ni moč razumeti kot seznam posameznosti, ki se iahko vsaka zase izpoinjuje v ceioti, na po) aii pa tudi ne, marveč kot kompieksno zaščito, ki se mora v ceioti izpoinjevati in ki mora biti uresničena giede vseh do-iočb. Ceiotno izpoinjevanje čiena 7 Državne pogodbe je iivijenjske-ga pomena za obstanek in živije-nje siovenske manjšine na Koroškem; zato bomo striktno vztrajati na njegovem spoštovanju in uresničevanju." Podpredsednik dr. Hočevar je nafo podrobno analizira) vsa odprta vprašanja koroških Slovencev. Omenit je fudi priprave za novo teritorialno razdeiifev glede občin in šolskih okolišev ter dejai, da je povsem jasno, da faka reforma iahko prinese veiike spremembe za manjšino in je zafo razumljivo, da se mora na narodnostno mešanih ozemljih faka reforma posebej u-resničifi in voditi račun o posledicah, ki bodo prizadele manjšino. Na ozemlju, kjer prebiva siovenska manjšina, se vršijo procesi deagra- (*Da/je wa 3. stran:) ZVEZA KOROSKiH PARTiZAMOV VABi MA v nedeijo 28. maja 1972 nad Piiberkom. Spored: Pot na Komelj se odcep! v Nortči vasi (Einersdort) od ceste, ki pelje iz Pliberka proti Labotu/LavomOnd (2 km od Pliberka pri kažipotu Kdmmel-Schule) ODKRITJE SPOMENIKA PADUM PARTIZANOM NA KOMEUNU ob 14. uri pr! Cimpercu na Komeijnu Komemoracija in odkritje spomenika govor recitacije pesmi in godba Vsi koroški Siovenci predvsem pa bivši partizan), njih svojci in somišije-nik! prisrčno vabtjeni Ob 11. uri koncert Ravenske godbe na trgu v Piiberku. Giavni odbor TA TEDEM V MOSKVi: Amernško-so vj etski diatog med obiskom predsednika Nixona Ta teden biva na uradnem obisku v Sovjetski zvezi ameriški predsednik Richard Nixon. Njegov obisk in pa ameriško-sovjetski dialog, ki se odvija med tem obiskom, nedvomno sodita med pomembne dogodke v okviru današnje politične stvarnosti. Zato tudi ni nobenega dvoma, da bodo ti razgovori v veliki meri vplivali na bodoči razvoj svetovnih dogodkov, zlasti še zato, ker očitno na obeh straneh prevladuje pripravljenost in želja, da bi dosegli določene sporazume glede nadaljnjega ocenjevanja in tudi reševanja odprtih vprašanj. Gotovo ni naključje, da so že drugi dan Nixonovega bivanja v Moskvi podpisati dva ameriško- Predsednik Tito 80-letnik 'sga sosedstva in prijateljstva, pa Js dr. Hočevar opozoril tudi na zna-^3 dogodke ob in po 10. oktobru 9?0 ter poudaril: Maj ob te) priiiki enkrat pribijemo, da so H izpadi nas žaijiv) in nesprejemijivi, ra-*3n tega so tudi v nasprotju z obveznostmi Avstrije iz Državne po-9odbe; te dogodke so namreč organizirate organizacije, ki bi mo-fs!e bjti prepovedane v smislu toč-e 5 člena 7 Državne pogodbe. .*Me mešamo se in se tudi v bo-ne bomo vmešava!! v notra-Je zadeve Avstrije, v ocenjevanje /jene notranje poiitike aii posa-^3*n)h poiitičnih struktur, izjave aii ?3*avan)a, ki so prepovedane z 'iavno pogodbo in ki direktno ^izadevajo Jugosiavijo aii sioven-in hrvatsko skupnost v Avstriji, r? bodo tudi v bodoče naieteii na /*3'gično obsodbo v naš! javnosti "a energične korake z naše ^"ni.- ^otem je podpredsednik sloven-^ vtade izrazi) prepričanje, da je dstno za obe državi, da gojita /agos/ovdns&z' /oMp Rroz Tzto je včeraj o^/zaja/ svoj #0. rojstn: dan. Oj? tern svojem žtv/jenj-s&em jaMeja, je /?^rat: sovpada/ s J5-/etn:'co njegovega vodenega po-/ožaja v jagos/ovans^em de/avs&em gz/ranja, je M v sredziča neštet/A prz-redztev, s/avrzostž zn manzjestaczj, so se v zadnjzT? dneA odvžja/e po vsej /agos/avzj/. De/ežen je /'z/ rzajraz/zč-nejš/Z? počastitev, med dragzm je M dragtč prog/asen za narobnega heroja,' de/ežen pa je M predvsem /s^renz/z čestzt/z zn top/zZ: že/ja, so zzraža/e spoštovanje zn /ja/zezen, ^z' jo gojz jo do njega vsz jagos/ovans^z narod/. /me prez/seztnzJ:a Ttta je nerazz/raž-/j/vo povezano z novejšo zgodovzno /agoszavzje, njenz/t narodov zn z/ast/ njenz/t de/ovnz7t /jadz. Pod njegovzzn gen/a/n/m vodstvom so se jagos/o-vans^ž narodž /eta dvžgnzVz' v ^oj za narodno osvo^odrtev zn za preo^raz^o svoje domovzne v napredno demo^ratžčno državo. V tem janaš&em ^oja na žzv/jenje zn smrt so zmaga/z z orožjem v ro^z, žz^ratž pa zzved/ž revotacžjo z orožjem da-Jza. Po zmagž so pod njegovzm vodstvom z ve/z&zmz žrtvamz o^novz/z svojo domovzno zn zače/ž aresnzče-vatž načeta soczatžstžčne samoaprav-ne dražbe. /me predsednzJza 7*z'ta je prav ta-^o najtesneje povezano tadz z med- narodnem de/avs^zm gz^anjem zn zta-stž z dos/edno tmr/zo za mžr, za enakopravne odnose zn przjate/jsko so-detovanje med narodz zn državamz. Pod njegovzm vodstvom je kz/a nova socza/zttzčna /agostavzja vedno v pr-vzk vrstak przstašev žzvenk/okovske po/ztzke zn aktzvne koekszstenee. /fot taka sž je przdokzfa zzreden ag/ed v mednarodnz javnostf ter je njena kc-seda žeto tektna na najraztzčnejšzk /oramzk svetovne potztzke. Zato je razamtjtvo, da je postat predsednzk 7*z'to pravt szmkot enot- nostt zn kratstva med jagostovanskz-mt narodz, kakor je po drage stranz jasno, da vetja za enega največjtk državntkov naše doke. Xot takega so ga v tek dnek počastttt štrom po /a-gostavtjz tn kot takega so se ga ok njegovem žtvtjenjskem jakzteja spom-ntte tade štrom po sveta. Tako v do-movtnt kakor v sveta sta njegovo trne tn njegova steka krastta prve stra-nt vsek vetzkzk tn manjšzk časopzsov ter našta astrezno mesto v radza zn tetevtztjt. Povsod so ma tzrektt prt-znanje za njegovo pomemkno žz'v-tjenjsko deto; tzrektt so ma prtsrčne čestztke z žetjo, da kt ostat zdrav tn še naprej tvorno tn asmerjevatno prt-spevat k napredka jagostovansktk narodov zn k avetjavtjanja mtrotjakne pottttke v sveta. Ok žtvtjenjskem jakzteja je pred-sedntka Ttta postata čestttke tadz Zveza stovensktk organtzactj na koroškem ter ma ok SO. rojstnem dneva tzrekta najkotjše žetje. „kot or-gantzaetja," je rečeno v ptsma, kz ga je postata ZSO predsedntka Ttta, ,kt trna svoje korentne v narodnoosvo-kodttnt korkz, kt jo je stovenskz narod janaško ktt pod Vaštm vodstvom z vsemt jagostovansktmt narode do zmage, smo zdražent z vse-mt progrestvntmt sttamt v sveta v žetje, da kt še dotgo čvrsto statt na krantka mtra ter enakopravnega so-detovanja med narodt tn ztržavamt." sovjetska sporazuma. Eden se nanaša na skupen boj proti onesnaženju okolja, zlasti voda; drugi pa ureja sodelovanje obeh držav na področju zdravstva, predvsem pri raziskovanju srčnih in rakastih obolenj. Ravno v dejstvu, da pri teh sporazumih gre za povsem konkretna vprašanja, politični opazovalci vidijo pripravljenost obeh držav, da se obvežeta za sodelovanje na najrazličnejših področjih. Poteg takih .drobnih* uspehov pa splošno pričakujejo, da bosta Amerika in Sovjetska zveza danes podpisati tudi sporazum o omejitvi strateškega oboroževanja. Zlasti pa prihaja želja po izboljšanju in poglobitvi odnosov do izraza v izjavah vodilnih predstavnikov obeh držav, ki so se za ta obisk domenili za izredno intenziven .delovni program". Le ob robu potekajo za take priložnosti običajni ogledi, sprejemi in podobne formalnosti, medtem ko pretežni del časa zavzemajo pogovori, pri katerih s sovjetske strani sodelujejo partijski sekretar Brežnjev, državni predsednik Podgorni in predsednik vlade Kosigin, na ameriški strani pa predsednik Nixon, njegov svetovalec Kissinger in zunanji minister Rogers. Do kakšnih zaključkov bodo privedli ti pogovori, bo seveda znano šele ob koncu obiska. Pred odhodom v Moskvo je bivat predsednik Nixon dva dni v Solnogradu, kjer je v tej zvezi prišlo do raznih za avstrijsko .menta-iiteto" značilnih dogodkov. Tukaj ne mislimo ie na .odločnost*, ki jo je pokazaia policija v .boju* z demonstranti, ki so protestirati proti ameriški intervenciji v tndokini. Predvsem mislimo na dejstvo, da so varnostne oblasti mirne duše dopustile, da je FPCt proti naprednim demonstrantom organizirata svojo iastno .stražo". Ali so na merodajnih mestih res že povsem pozabiti čase, ko se je iz podobnih .straž*, ki so se takrat imenovaie SA, rodi-)o najhujše nasilje, kar ga pomni človeštvo. Manjšinsko vprašanje je stalen demokratičen proces ki se mora permanentno prilagajati spremembi družbe in njenega razvoja V zadnji številki smo poročali o občnem zboru Zveze slovenskih organizacij, katerega osrednji del je bilo delovno poročilo, v katerem je predsednik Upravnega odbora dr. Franci Zwitter obširno prikazal vsestransko aktivnost ZSO ter osvetlil problematiko naše narodnostne skupnosti. Medtem ko smo zadnjič objavili njegova izvajanja o delu ZSO v zadnji poslovni dobi ter stališča do vključenih organizacij, povzemamo danes glavne ugotovitve glede stališča ZSO do Narodnega sveta koroških Slovencev, njenega odnosa do matičnega naroda in mesta v avstrijski družbi, predvsem pa objavljamo drugi del referata, v katerem je bilo govora o naši narodni problematiki in o nalogah ZSO v bodoče. rodnega značaja. Tako je razumljivo, da nismo enakih pogledov na narodnoosvobodiino borbo in tudi ne na današnjo ureditev v matičnem narodu, prav tako ne v odnosih do avstrijskih družbenih struktur in podobno. Zato je prišlo v zadnji posiovni dobi do nesoglasij vedno ob odločitvah, ki so zadevala vprašanja, na katera gledamo po svoji načelni nastrojitvi različno. .Toda ob vseh večjih ali manjših nesoglasjih je treba resnici na ljubo poudariti, da se je tudi v času na zunaj morda ostrih spopadov koordinacijski odbor po potrebi sestajal ter v skupnih vprašanjih iskal in mimo vseh različnih pogledov tudi našel skupni jezik. Številne skupne vloge in številni skupni ukrepi so zgovoren dokaz, da je neupravičena kritika o baje škodljivi neenotnosti koroških Slovencev in jo iznašajo samo tisti, ki jo izkoriščajo za svoj alibi, kadar je treba javno manifestirati svojo narodno dolžnost, ali pa tisti, ki se iz kakršnega koli vzroka nočejo vključiti v obstoječe politične strukture naše narodnostne skupnosti." Glede odnosa ZSO do NskS je govornik poudarit, da sta osnova in izhodišče sodeiovanja skupna Spomenica koroških Slovencev. .Vse dosedanje izkušnje so pokazate, da je ob spoznanju, da je za steher-no manjšino iivijenjskega pomena, da v borbi za živijenjske pravice nastopa enotno in sporazumno, po dani zgodovinski diferenciaciji našega tjudstva najbolj učinkovita oblika skupnega prizadevanja iskreno sodelovanje dveh samo-pravnih partnerjev, ki drug drugemu priznata lastno politično in družbeno koncepcijo. Na takih o-snovah in načelih sodelujeta ZSO in NskS že od sestave skupne Spomenice koroških Slovencev ter ob medsebojnem spoštovanju proučujeta in rešujeta vsa skupna vprašanja na sejah koordinacijskega odbora." Jasno pa je, je ugotovil govornik, da pride od časa do časa tudi do nesoglasij in večkrat celo do ostrejših spopadov, posebno kadar gre za različne poglede na stvari in dogodke, ki so skupnega vsena- Kot del slovenskega naroda smo stalno povezani z narodno matico Naš odnos do matičnega naroda — je potem poudaril predsednik Upravnega odbora — objas-njuje že samo dejstvo, da predstavlja ZSO naslednico bivše politične formacije našega ljudstva v narodnoosvobodilni borbi. Današnja politična struktura matičnega naroda za nas ni le realnost, ki jo v polni meri priznavamo, temveč nas vežejo z matičnim narodom skupna borba in isti progresivni Ideali. Zavestno in čustveno smo kot del slovenskega naroda stalno povezani z narodno matico ter živo spremljamo njen razvoj, njene dosežke, pa tudi njene težkoče in ovire pri uveljavljanju njenega samoupravnega sistema. Ponosni smo na ugled, ki ga uživa Jugoslavija v mednarodnem svetu, pa tudi neposredno doživljamo ob široko odprti meji in ob meddržavnih in splošno medčloveških odnosih, ki se kljub nasprotovanju gotovih nacionalističnih krogov stalno razvijajo, vedno večje uveljavljanje SR Slovenije v soseščini in predvsem tudi pri nas na Koroškem. .Veselimo se nad dejstvom, da je bilo naše vprašanje pri vseh kontaktih med Slovenijo in Koroško ter med Jugoslavijo in Avstrijo vedno nerazdelno prisotno. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je v zadnjih letih kot reakcija na eskalacijo nemškega šovinizma ob 50-letnici plebiscita in po zaslugi aktivnosti naše mladine še naraslo zanimanje slovenske javnosti za nas koroške Slovence in za našo problematiko." Potem je govornik nanizal dolgo vrsto kontaktov, ki jih je imela ZSO ali sama ali skupaj z NskS s predstavniki matičnega naroda, ter poudaril: .Pri vseh teh kontaktih z matičnim narodom pa je bilo dosledno upoštevano in od obeh strani enako priznano načelo, da je in mora biti manjšina vedno svojepraven subjekt svojih teženj in nikdar ne sme postati objekt barantanja ali peta kolona v službi matičnega naroda. Le manjšina sama more in mora biti formulator in motor svojih zahtev, matični narod more podpreti samo njene zahteve, pri čemer se zaveda svojih naravnih dolžnosti do zamejskih Slovencev in raznih možnosti, ki izhajajo iz pristopa k avstrijski državni pogodbi. In še drugo, prav tako skupno in obojestransko priznano načelo je bilo vodilo vseh teh kontaktov: da je mogoče uspešno in učinkovito reševati manjšinska vprašanja le v kontekstu dobrososedskih odnosov in v stalnem dialogu med našo državo In državo matičnega naroda, pri čemer pripada zlasti manjšini vloga naravnega posrednika." V smislu načela o enotnem slovenskem prostoru vzdržuje ZSO stalne stike tudi s slovensko na- rodnostno skupnostjo v Italiji, prav tako pa s hrvatsko manjšino na Gradiščanskem, s katerimi nas veže skupna usoda manjšine in ker za obe velja člen 7 državne pogodbe. Potem je nakazal predsednik dr. Zwitter mesto, ki ga zavzemamo koroški Slovenci v avstrijski družbi. Poudaril je, da že stoletja živimo avfohtono na svoji zemlji in da imamo kot avtohtona narodnostna skupina po vseh mednarodnih načelih pravico do polnopravnega obstoja in neoviranega splošnega narodnega razvoja. .Kot avstrijski državljani se zavedamo vseh dolžnosti do države, kateri pripadamo. Ni treba ponovno poudarjati naše iskrene lojalnosti, ki smo jo v zgodovin) neštetokrat dokazati in jo iz dneva v dan izpričujemo, zaradi česar odločno zavračamo vsakršna tozadevna sumničenja s strani takoimenovanih domovinizvestih krogov, ki jim je domovina le pretveza za rovarjenje proti mednarodno in ustavno zajamčenim pravicam naše narodnostne skupnosti. Kot avstrijski državljani hočemo polnopravno sodelovati in biti soudeieženi na političnem in splošno družbenem dogajanju, in to v spoznanju, da nacionalno vprašanje ne more biti izločeno iz tega dogajanja, marveč je in mora biti bistven del splošnega prizadevanja za čim širšo in čimbolj čvrsto demokratizacijo, s tem pa za čim hitrejši napredek avstrijske družbe sploh." V tem smislu — je bilo rečeno v poročilu — vidimo tudi možnost uresničitve naših narodnostnih teženj samo v povezavi z vsemi demokratičnimi in progresivnimi silami v Avstriji. Pri tem se zavedamo, da nobena stranka v pogledu na njene demokratične in progresivne težnje in zlasti v pogledu na naše narodnostno vprašanje ni homogena ter so v posameznih strankah zagovorniki in poborniki za sodobne tokove nove, bolj humane vsebine mednacionalnih in splošno medčloveških odnosov različno zastopani. Opozarjajoč na nedavno škofijsko sinodo, je govornik naglasil, da v tej zvezi z zadovoljstvom beležimo pomemben premik cerkve in ordinariata v pogledu na našo narodnostno problematiko. Če pomislimo, da je bil svoječasno prav ordinariat pobudnik za nedemokratično in protinaravno ureditev verouka na dvojezičnih šolah odnosno v šolskem zakonu, katero napako očitno želi sedaj popraviti, se nam nehote vsiljuje misel, da bi sedaj bil končno čas, da ordinariat popravi tudi še drugo krivico, ki jo je zagrešil nad delom koroških Slovencev ter javno prekliče svoječas-ne kazenske sankcije proti nekaterim slovenskim organizacijam in bralcem Slovenskega vestnika. Priznati moramo pozitivne premike Kljub nasprotnemu videzu, ker pač ustvarjajo javno mnenje še vedno hujskači raznih nacionalističnih društev, so kakor v cerkvi tudi v avstrijskih strankah pozitivni premiki, kar se tiče našega vprašanja. Komunistična partija Avstrije je na svoji zadnji deželni konferenci v Beljaku s posebnim sklepom ponovno potrdila politično pozicijo, ki jo je zavzemalo njeno deželno vodstvo v vprašanjih koroških Slovencev, in se izjavila za solidarnost med slovenskimi in nemško govorečimi delavci, vendar slednjih vse do danes ni mogla zajeti v taki meri, da bi lahko vplivno posegla v politično dogajanje ter se izkopati iz svoje permanentne stagnacije in družbene izolacije. Socialistična stranka Avstrije pa je s svojo odločitvijo, da je pri zadnjih volitvah kandidirala na svoji listi zavednega koroškega Slovenca, in to podpredsednika ZSO, storila spričo njenega tretiranja nacionalnega vprašanja v preteklosti naravnost zgodovinski korak — pre- mik, ki ga ni mogoče dovolj pozitivno vrednotiti. .iz iastnih izkušenj vemo, da to ni prišio čez noč, marveč da gre za doigotrajen proces vzporedno z našim dostednim prizadevanjem za konstruktivne odnose s to stranko. Od voiitev do voiitev smo iahko spremljali ta razvoj k progresivnemu giedanju nacionainega vprašanja, k) je v zadnjih ietih prodrlo v ceiotno strankino vodstvo in veiik de! sociaiističnih članov in pristašev. Na žalost pa še ni postalo last številnih občinskih funkcionarjev na dvojezičnem ozemlju, ki očitno mislijo, da morajo z oblastjo prevzeti tudi nacionalistično miselnost njihovih liberalnih landbundovskih predhodnikov na položajih. Pri tem pa je čestokrat kriva tudi ozko-konservativna miselnost nekaterih slovenskih ljudi, ki iz gospodarskih in svetovnonazornih razlogov nočejo podpirati socialističnih kandidatov in jih na ta način naravnost silijo v nacionalistično usmeritev. To seveda ni nobeno opravičilo, pač pa nam bo moralo biti v svarilo pred ponovitvijo podobnih napak iz zgodovine." Govornik je poudaril, da primer poslanca Hanzija Ogrisa ni slučajen in enkraten pojav. Opozoril je na številne pozitivne izjave in odločne besede deželnega glavarja Sime k našemu vprašanju ter na njegova prizadevanja za dobrososedske odnose med Koroško in Slovenijo; prav tako pa tudi na izjave drugih vodilnih predstavnikov SPU in na njihovo razumevanje za naše upravičene težnje. Vendar bi bilo ob teh ugotovitvah napačno, če ne bi videli tudi dejstva, da imajo na žalost nacionalistični krogi še tako močan vpliv, da še vedno lahko hujskajo in rovarijo proti pomiritvi v deželi. Da pa se polagoma maja tudi njihova moč, kažejo grožnje, ki niso naperjene le proti nam, ampak celo proti deželnemu glavarju, če se upa spoprijeti se tudi z vprašanji, ki so bilo od plebiscita sem izključno njihova domena. Dosegli smo določene uspehe .Kdor ob feh grožnjah še vedno govori besedo tajnemu ugotavtja-nju manjšine, ta ni iskren in nima poštenih namenov. Kako naj bi se naš odvisni, gospodarsko ogroženi in skozi desetietja zapostavijeni čiovek spričo groženj, ki se ne ustavijo niti pred najvišjim reprezentantom dežete, svobodno izjavi! za stovensko narodnostno skupnost. Zato odtočno odktanjamo tudi modificirano ob!iko ugotavtjanja manjšine, katero je ponovno priviek!a iz zaprašenega predata koroška &VP. Tudi ta naklep namreč izvira, kakor potrjuje v svoji knjigi dr. Veiter, iz koroških nacionalističnih krogov. Če bi potrebovali še kak dokaz, da se vodstvo koroške UVP in DVP sploh še vedno ni dokopala do pozitivnejšega odnosa do našega naroda, je ta skupna igra z izrazitimi nasprotniki naše narodnostne skupnosti zgovorna dovolj. Prav ta intriga pa dokazuje, da se OVP ni morda v interesu naših zajamčenih pravic izrekla na seji deželne vlade proti vladnemu predlogu glede dvojezičnih krajevnih napisov, marveč zaradi tega, ker ji je še ta predtog preveč širokogruden, čeprav je morata dati svoj pristanek k poročitu dežetnega gta-varja in tako z vso vtado vred priznati, da naša država niti v prvi repubtiki ni izpotnita obtjub, ki jih je data pred ptebiscitom koroškim Stovencem, niti ni do sedaj tzpot-nita svojih v dveh mednarodnih pogodbah prevzetih obveznost) v korist naše narodnostne skupnosti." Spričo prikazanih stališč in zadržanja strank do našega vprašanja je razumljivo, da je ZSO kljub svojemu vsakdanjemu načelnemu in praktičnemu sodelovanju z vsemi demokratičnimi silami ne glede na stranke v konkretnih političnih odločitvah prišla vedno spet do istega sklepa, ki se je nudil sam od sebe, ker je ostala vedno le izbira med še večjo družbeno izolacijo in pa stranko, ki združuje v svojih vrstah pretežno večino avstrijskega delovnega ljudstva in odločujoče posega v avstrijsko družbeno dogajanje. Danes tahko ugotavtjamo, da nam teh naših odtočitev ni treba obžatovati: po številnih neuspelih poskusih imamo spet zavednega člana naše narodnostne skupnosti kot poslanca in zagovornika naših teženj v deželnem zboru; v občinah s pretežnim deležem zavednega prebivalstva kakor v Selah, BilčoV-su in Globasnici ter na Radišah) imamo narodno zavedne slovenske župane, v številnih drugih občinah pa poleg slovenskih občinskih odbornikov tudi zavedne člane našega ljudstva, ki so bili izvoljeni nC socialističnih listah; končno smo u-speli izvoliti številne zavedne naše kmete tudi v razne kmečke odbore poleg kandidatov Skupnosti južno-koroških kmetov, in to predvsem tudi tam, kjer ta skupnost ni nastopala. Podpirajmo tiste, ki se potegujejo za naše pravice .Vem, da nekateri iz svetovnonazornih in drugih prozornih namenov poskušajo odrekati tako izve-tjenim mandatarjem narodno zavednost in jih diskriminirati v očeh našega tjudstva," je dejal govornih' .To pa je najbotj podto potitikant* stvo: namesto da bi jim dati vse podporo pri njihovem, v danih razmerah brez dvoma ne tahkem stopanju za naše nacionatne in gospodarske koristi, jih tako imenovani narodnjaki odbijajo tn )<"* mečejo potena pod noge, da ne h* morda res nekaj dosegi) v naš p''<* Tako ravnanje je vredno vsega obsojanja, ti politični mandatarji, nasprotno zaslužijo vso našo podporo, ne nazadnje spričo dejstva, je dvomljivo, kdo lahko več resnično koristi našim težnjam — ali mandatar majhne skupine, pa če je ^ tako odločen, ali mandatar moČn^ stranke, če enako odločno in iskreno zastopa interese svojega tjo"' stva. Ne smemo ponoviti zgodovinske napake, da bi odbit) in ob!