Leto: I ✓ 25. IV. 1963 Z > / / // z n / / /r^ // jr7 /Jb J) $(k Brežice dz 03/09 BIZELJSKI 1963 050(497.4 Bizeljsko) s z o š COBISS č Glasilo bizeljskih društev, uradov, ustanov. VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU NA BIZELJSKIM ISKRENO ČESTITAJO K' PRAZNIKU PRVEGA MAJA ŽELEČ MU ŠE DALJE OBILO USPEHOV IN ZADOVOLJSTVA IZDAJATELJI LISTA V nedeljo, ?• aprila t.l. so se zbrali zastopniki vseh krajevnih organizacij in društev na meddruštveni sestanek, kjer so se podrobno pogovorili o “Jurjevanju", ki bo letos istočasno za vse na enem kraju. Določili so, da bo zabavišče "Šandorjev breg” nad Strmeckije-vim mlinom, kjer so si tudi lovci zbrali primeren pro s-tor za tekmovalno streljanje vseh okoliških lovskih družin. Spored naj bi v glavnem obsegal: 1«:'Pevski koncert KUD "Slovenski dom" iz Zagreba ob 8. uri v Zadružnem domu. Po koncertu zbor volilcev z razgovorom o volitvah, ki bodo v maju in juniju t.l., 2. ob lo. uri pričetek strelskih tekem raznih lovskih družin, 3. ob 13. uri zbor procjl gostilno Šekoranja in skupen odhod na zabavišče, 4. ob 14, uri pričetek splošnega "JURJEVANJA" v prosti naravi. j V slučaju, da bi bilo 21. t.m. slabo vreme, bo prireditev nepreklicno 28/4-1963 kot zgoraj, ob dežju pa v Zadružnem domu. KAJ JE BILO? KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZVEZE BORCEV NOV je imela začetkom t.m. svojo redno sejo, na kateri so bili med drugim sprejeti sledeči sklepi: Za 1, maj, praznik delovnega ljudstva, bo priredila Krajev- ' na organizacija ZB - NOV proslavo, združeno z veselico, katero čisti dobiček bo uporabljen za dovršitev spomenika padlim, ki stoji na tukajšnjem pokopališču. brezi - 2 - Dne 4» julija (morda ?• julija) bo krajevna organizacija od-' krila na vinski kleti KZ (Bizeljsko 124) spominsko ploščo ak> tiviatom, tcrcncom in borcem, ki so sc tu zbirali v času okupacije. Mladina in drugi že dolgo čutijo potrebo po izživljanju v zdravem športu. Zato bo ustanovljena strc-lska družina, ki jo bo' v življenje vpoklical pripravljalni odbor: Toplišok Jože, uslužbenec LM, Soklcr Ivan ml, iz Brezovice, Brkovič Ivan ml., iz Orešja, Zagmajster Ivan iz Bizcljskoga~in Bruder Martin, uslužbenec LM v Stari vasi. Ustanoviteljem želimo- mnogo- delovnega- uspehal - - -.-..... Dne 1, aprila 1965 je trgovinsko podjetje "Krka** pri nas cd-pr-lo svoje drugo poslovalnico. Trgovinski lokal jo popolnima' prenovljen in prav okusno urejen. S tem je zelo ustreženo prebivalstvu, ki je doslej zamujalo mnj go dragocenega časa s čakanjem na postrežbo v tesnih trgovinskih prostorih ene same poslovalnico. Ako bosta obe poslovalnici vsaj za čas glavnih del v vino gr a-' dih in na poljih Vskladili svoj delovni čas tako, da bone imeli trgovinsko non-step postrežbo, bo s ten izpolnjena zadnja želja, ki jo še gojijo potrošniki tega okoliša. TUDI UPOKOJENCEM PRESEDA MRTVILO ... Pred dnevi so sc zbrali upokojenci iz okoliša, ki sc že leto dni niso videli, v gostilni Šekoranja in razpravljali o svojih zadevah. Podrobno poročilo jim je podal zastopnik DU iz Brežic tov. Klemenčič, nato pa sc je razvila živahna razprava, med katero je bil z odobravanjem sprejet predlog, da bodo upokojenci na Bizeljskem ustanovili lastno organizacijo* ki naj drugim društvom pokaže, da je tudi še v starih toliko moči, da bomo n -kaj ustvarili1 Mladostno razpoloženim veteranom dela želimo obilo uspeha pri izvedbi njihovih obsežnih delovnih načrtov! KAJ BO? TOD OBJAVLJA Na SZDL - krajevno organizacijo Bizeljsko smo sc obrnili s prošnjo, da na prvem sklicanim sestanlcu občanov prednostno obravnavajo vprašanju ureditve pešpoti iz Bizeljskega do mostu v Draše, Pešpot? 'Ttima .spmn n -da-pospešuje razvoj turizma pri naš, marveč bo služila tudi občekoristnim namenom našega delovnega ljudstva, ker bo s to potjo ustvarjena najkrajša zveza z železniško postajoi Informirani smo tudi, da je v načrtu obnova starodavnega 55Fi-garjevega mostu15 čez Sotlo v Stari vasi. Ob tej priliki bi ši dovolili pripombo, s katero bo morda soglašal še kateri bralec našega lista: Leseni mostovi so se preživeli. Niso trajni, ker jih vremenske neprilike prezgodaj uničijo, promet pa jih izrabi. Les je dandanašnje najdražje gradivo. Ako imamo že v Sotli gramoz in vodo, bi dodali še cement in železo, pa bi bili morda gradbeni stroški nižji - most pa trajnejši. Morda bi bilo umestno, da bi o tem razmišljali tudi graditelji - kajti z ljudskim premoženjem je treba varčevati. Ker je v neposredni bližini žel. postaja, bo most še lahko dolgo služil svojemu namenu, ako bo trdno in solidno zgrajen... IZ DOLENJSKEGA LISTA ŠTEV. 12 Z DNE 28/3-1963 "ZA TURIZEM V KOSTANJEVICI55 Za letošnjo turistično sezono bo treba odstraniti razne podirajoče se ograje, olepšati pročelja stavb, urediti sprehajališča, popraviti klopi, prebeliti stavbe in pokrpati omet tam, kjer je okrušen... Nimamo sprehajališč - ta so naša obdelovalna zemlja; klopi im. -mo kvečjemu za hišami, imamo pa vse drugo, kar tudi nam ne dela časti! Črna deska bi s prstom označila vse primere, kjer se prizadeti ne bi sami spomnili in uredili, kar je potrebno! Premislimo! OuNA DESKA! V zadnji številki lista "Bizeljski glas" ste brali samoobtož-bo pod naslovom "Na napakah sc učimo..."S tem so popravili krivico tistim, ki bi se jin naj zgodila... Na Bizeljskem pa je še marsikaj takega, kar ni prav! Dragi bralci! Z vašim do Vol jen jen in z vašim pristankom bomo začeli - ako vam je- prav - obešati na črno desko vse, kar pri nas ni zdravega, kar ni pravilnega, kar ni v skladu z našimi pravicami in z našim poštenim stcmljcnjcm. Ste za to, da pričnemo boj vsemu, kar ni prav, pa naj pade po vseh, ki so zakrivili nepravilnosti, pa nimajo volje, da bi jih popravili? Tt & V Mi slino, da ne bo škodilo, da rt,npr ,avi 1 nn-gti gr^ jnnn-nn črni d o skl , žj. ia- -žn-Jmltm p .gnAnnn, Seveda sc pojavijo tudi dobre stvari - te pa, dovolite, bo no kritično ocenili in po zaslugi tudi pohvalili. Prosino vas, povejte nan svoje mnenje, Ako'mislite, da črne deske ne sneno uvajati, nan povejte zakaj - poslušali vas bomo* kot radi poslušano vsak dober nasvet! Torej - pogunno z odkrito besedo na dan! Izdajatelji KNAPIČ; TRSNA UŠ NA BIZELJSKEM (Phylloxcra vastatrix/ Phyllon = list, xeros * suh, vastatrix - pokončevalka) Trsna uš je doma v Severni Ameriki, Po načinu živijenja,je podobna šipkovi ušici, krvavi uši in nekaterim kaparjem, Živi na koreninah vinske trte, kjer izsesava koreninam sokove in ' povzroča na njih mehurjaste nabrekline. Ker se pojavi v velikih množinah, uniči v treh letih vsak vinograd. Uničevalna sredstva so zelo draga, zato je zatiranje zelo otežkočeno. Najboljše protioredstvo je odporna in krepka ameriška trtna podlaga nr i p a r i a,:, na katero cepimo plemenite d omare vrste. Prvikrat so uničevalko opozili 29. avgusta 188o v Jereslavcih pod Kapelemi, kamor je prišla preko Sotle* Začetkom so njeni nevarnosti posvečali še vse premalo pažnjc. Ko so pa vinogradniški strokovnjaki čitali, kako je pustošila po Pranciji, kjer se je že pojavila leta 1865 in uničila en milijon ha vinogradov, so sc zganili tudi pri nas, t.j. v tedanji Avstro-0grški državi. V juliju 1881 so odposlanci tedanjih deželnih kmetijskih družb in vinarskih društev (za Bizeljsko vinarsko društvo v Brežicah, ki ga je zastopal graščak baronMoscon iz Pišcc) predložili poljedelskemu ministru na ..Dunaju spcmcnicb s prošnjo, naj oblasti uvedejo proti uši potrebne ukrepe. Oblasti so res odredile sestave deželnih in okrajnih komisij, ki so okužena področja razdelile v sekcijo. Bizeljski okoliš" je tvoril prvo sekcije v brežiškem okraju, kjer je bilo skup-' no 8 sekcij. Trsna uš se je namreč razširila po vsem vinogradniškem področju tedanjega brežiškega okraja. Predsedniki sekcij so bili izkušeni vinogradniki na Bizeljskem, tedanji župan ( =* predsednik občine) Pečnik Josip. Kot član okrajne komisije za zatiranje uši je 23, junija 1882 poročal v Brežice, da so' člani sekcije napravili od 21. do 23. junija po vseh vinogra-' dih obhod in ugotovili, da se je Phyllxera (= trsna uš) že naselila v bizeljskih vinogradih. - 5 - v Bukovju na parceli št. 753» lastnica Hudina Neža iz Bukovja (ted. hišna št. 27) in na parceli št. 782* lastnik trgovec del Cott iz Brežic, v Drenovcu pa na pare* štev.: 389 - lastnik Sevnik Mihael iz Župelevca št. 4, 213 in 331, lastnik Putrih Vincenc iz Drenovca št. 4o, 238. lastnik Šepetave Jopip in Gregovc št. 6, 98, lastnik Dernikovič Janez iz Vitne vasi št. 5, 53, lastnik Zupan Josip, Gornja Sušica 4-7 ter na štev. 8, katere lastnik je bil Degen Aleksander iz Gornje Sušice 94 (“Šandrov breg” še danes imenovan). V Bukovje in' Drenovec je prišla trsna uš iz Klanjca, kjer so bili vinogradi že pr^je okuženi. V vseh vinogradih, kjer so jo opazili, so morali na ukaz oblasti trte takoj izsekavati, zemljo pa globoko prekopavati. S tem so sicer preprečili razmnoževanje uši na napadeni trti somi, niso pa mogli preprečiti njcnc-ga razširjenja na druge vinograde. Sekcijska komisija, ki so jo na Bizeljskem sestavljali razen že omvhjoncga župana Pečnika kot predsvdnika še člani: Horvat Josip - župnik, Skubec Anton -nadučitelj, Buda Pclix - oskrbnik v graščini, Janežič Josip -pos. v Stari'vasi št^ 49, Nepužlan Prane - pos. Bbačna vas 5, Balon Pranc^,- pes. Brezovica 15, Blažinčič Prane - pos. Gor. Sušica 49, škof Anton, pos. Drenovec 5, Goršek Josip, pos. Orešje 33, Kovačič Tomaž, pes. v Stari vasi št, 12 ter mladi strokovnjaki: Balop Ivan, absolvent agrun mij o iz Staro vasi 52* Malus Ivan, absolvent vinarske šole, G. Sušica 28, Veršec Ivan, absolvent vinarske šole, Drenovec 1, so je zelo trudila, xda bi svojo nalogo vestno opravila. Vse je bilo brezuspešne, uničevalka sc je nemoteno širila dalje in leta 1883 jo bila že suverno od tedanjega Št. Petra (sed. Bistrica ob Sotli). Oblasti so postavile v posameznih krajih posebno cenilce, ki so sproti ocenjevali napravljeno škodo, prepovedalo so promet s trsnimi sadikami* strokovnjaki sc s predavanji poučevali ' ljudstvo o nevarnosti razširjenja, izdajali sc tiskana navodila, kako se najhitreje in najtočnpje ugotovi pojav uši, sekcij ske komisije so morale imeti vse vinograde v stalni evidenci in sprati pošiljati poročila o stanju v vinogradih. Ves trud je bil brezuspešen. Uničevalka je opravila svoje pogubno de- ' lo. Bregovi in griči, ki so nekdaj predstavljali bogato pokrajino vz nega vinogradništva, so bili le še gole, puste planjavo, na katerih ni ostalo slvdi po zelenju. Odmrla trsna ogrodja ob praznih kelih so izglodala kot nagrobniki na pokopališču," kjer je bilo pokopane nekdanje blagostanje celotne pokrajine. (Nadaljevanje sledi) I * I t 3 <• ' "BIZELJANC NI ZA NA MORJE..,” Tako je rdkel star Bizcljanec pred leti, ko je slišal c nekem dekletu, da je padlo v morje, ker pač ni bilo vajeno tamkajšnjim prilikam. Dekleta so srečno potegnili iz kopeli in ker je bilo poletij niti ni bilo slabih posledic. Vprašanje je pa lc ostalo! Ali je Bizoljancc vreden, da gre tudi on na morje, ali sc sme tudi on kdaj oddahniti, odložiti motiko, koso ali škropilnico in zamenjati kopel v lastnem"' znoju s kopvljo v morski vodi? Vse, kar je zaposleno v in- " dustriji, rudarstvu, trgovini, obrti itd. sili poleti na morje, da si v novem okolju odpočijejo duh in telo. Ali za kmečkega delovnega, človeka ni morje? Po našem trdnem prepričanju imajo tudi Bizeljanci pravico do letnega odmora in letovanja kot ostali ljudje! Oddih je težko zaslužen! Poleti - zlasti od druge polovice maja do prvo polovice julija traja pri kmečkem delavcu delovni dan po 16 do 18 ur! Ko je glavno delo opravljeno (travniki, polje, vinograd) , ko začno plodovi zoreti, je človek utrujen od dela na lastni zemlji. Vesel,jda ima mir, uživa v sonci pod tepko ali pod orehom in se no meni več za toplice ali za letovišče. To pa ni dovolj! Odmor je koristen, oko spremenimo okolje, akc sc sprostimo od vsakdanjih skrbi, da vsaj nekaj dni pozabimo na vse, kar nas doma. teži in nam povzroča skrbi! Delo nam itak ne bo ušlo, počakalo nas bo, da sc vrnemo, samo lažje ga bomo po vrnitvi opravili, ko bomo zopet spočiti, sveži in krepki! Imamo zamisel, ki bi bila lahko uresničena! Osnujno ob morju' nekje posebno počitniško kolonijo za delovne ljudi iz Bizeljskega (člane KZ, Kovine, za šolske kolektive, za člane vseh društev v kraju in za zasebnike). Poiskali bi nekje primerno in preprosto poslopje s kuhinjo ter si uredili lctovišcarsko bivanje po najnižji možni ceni. Vso naj bi bilo preprosto, enostavno in - poceni! Sporazumno bi se zvrstili v času od pomladi do jeseni, da bi prišli polagoma vsi na vrsti, vsak p svoji želji in potrebi ter - zmogljivosti. Vso organizacijo letovanja bi poverili domačemu me d društvene mu odboru, da jo izvedo. Alco sc gremo turizem za druge, poskrbimo šc za sobo! Razmišlja" te in nam sporočite. Vsak predlog nam bo dobrodošel, vsako nnc -njo dragoceno! TOD - 7 - IZ SKUPNIH BORB KOZJANSKEGA IN ZAGORSKEGA OIESDA Hladen, toda lep decembrski dan se je nagibal h kraju. ^Sonce je s poslednjimi žarki božalo položno gričevje Hrvaškega Zagorja. Majhne hišice zagorskih vasi so se stiskale k hribu okrog cerkve kot jata belih golobov. Lahen veter je raznašal redke kolobarje belega dima, ki se je polagoma izgubljal nekje v daljavi. Povsod mir in tišina, le tu in tam se je slišalo iz Deseniča ropot strojev. Vasi in zaselki po dolinah so izglodali kot izumrli, le petelinje petje in pritajen lajaš psov so bili znalo., da tod še živijo ljudje. Na Vini goti okrog šole in cerkve sc je iz daljave videlo živahno premi-' kanje ljudi. Bili so vaščani, ki so se gnetli okrog partizanov - borcev I. bataljona Zagorskega odreda in pdzvcdovali o svojcih ali znancih, ki so bili v drugih edinicah, "Tovoriš! ..Tovariš! .. "kliče kmečki človek v kratkem obnošenem suknjiču mladega partizana. "Kaj jo,'očka? ", ga vpraša le-ta. "Prosim - tovariš, ali bi ni hoteli povedati, katera edini ca je to?" "Čemu hočete to vedeti?" "No, iščem svojega sina! V Zagorskem bataljonu je, samo ne vem, v katerem,"jo pojasnjeval kmet. "Kako se imenuje ?" "Jože Jutriša, toda kliči jo ga Janko". "Da, on je tu! Torej vi ste njegov oče? Veseli me, zelo no' veseli, da sen vas spoznal! Jaz sem komandant tega bataljona, Družinec. Lahko ste ponosni na svojega sina! Zelo pogumen jo in postal je že oficir. Sedaj je v patroli, toda okrog štirih se vrne, zato ga počakajte kar tu!" Komandant sc je naglo obrnil in odhitel proti šoli, kjer je bila bataljonska konferenca pod vodstvom komisarja bataljona. Komaj je vstopil, že je nastala pred vrati gneča in nenadoma plane v učilnico kurir Rudek. "Tovariš komisar, banda gre! Nemci s tanki od Deseniča!" Komisar pogleda komandanta, sc nato okrcne k ostalin tovorit šem in zaključi posvet. Komandant je v trenutku ocenil položaj in s popolnoma mirnim glasom razporedil četo s povcljoii| naj Nemcev za nobeno ceno no spustijo naprej in jim ne dovolijo preheda v Pregrade! Učilnica se jo v trenutku spraznila, med vinogradi -pa so sc' vile v dolino dolge kolcne borcev, ki so hiteli na svoje po-' ložaje. Komandant in komisar sta se podvizala na majhne vzpetino, od koder sta imela lop razgled na Dcscnič in na cesto, ki sc je vila po dolini v smeri Pregrade. "Ton so! Prihajajo! Pot tankov in sedem kamionov! Tudi topove imajo! " H - 8 - Komandantu so zabliskalo oči, ko je - gledaje na cesto - siknil skozi zobe: "Dobro! Pokadili jin bone pod nos. da nas bode pomnili!" Brž je sklical kurirju in sporočil vsen četen potrebne ukažeš Nastala je gluha tišina, le zanclklo brnenje tankov in kanionov se je slišalo. Vaščani so se razbežali in hiteli skrivat svoje inetje, le okrog cerkve je pimo stopal župnik Vukina, katcrenu je na ustnih igral srdit in škodoželjni nasuch, saj so ilcnci prihajali po nje go ven obvestilu. Nenadoma so sc tanki ustavili ob robu vasi in topovi so pri-' čeli obstreljavati Vino goro. Prve granato so žvižgajo zletele preko vasi in sc raztreščile^v bližnjem gozdu. Ozračje je pretrgala nočna detonacija. Črna župnikova postava jo hitro izginila nekje za župniščen. "Glej hudiče! Izgloda, da naneravajo obstreljevati vas! No sano bližje naj pridejo!” ... je zapretil komisar, 'Že gredo!” ... je vzkliknil mali Rudek, ki je ves čas opazoval tanke. Resnično, Nemci so se naglo bližali. Le še malo in prispeli bodo do partizanskih položajev. Ta hip se je zasvetila z vzpetine, na kateri sta se nahajala komisar in komandant, rdeča raketa. Kot odgovor na to so za-prasketale partizanske puške in zarogljali mitraljezi. Borba * je bila kratka - toda vroča. Mračilo se je že, ko so se ostanki nemške edinico naglo umikali proti De šeniču. Partizanske' četo so sc pričele polagoma zbirati in bcrci, še vsi razgreti so navdušeni pripovedovali o poteku borbe. Komandirji so prav kmalu zbrali še podatke o £lcnu in izgubah. Po večerji je bataljon krmil proti Sotli - proti noji - ki so jo Nemci utrdili z nočnini žičnimi in minskimi preprekami. V hladni ' noči se jo kolena razmaknila in hitro krenila novi težki nalogi nasproti. (Nadaljevanje sledi) POJASNILO BRALCEM! Zaradi tehničnih ovir pri razmnoževanju našega glasila je 3. številka izšla z večjo zakasnitvijo, kar naj nan dragi bralci blagohotno oprostijo.