))>££
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponrieljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.	:::
:::	Telefon številka 118.	:::
V	četrt^	*>.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
J Mn TTT
«■
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo	in upravaištvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana to zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pnst. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telefon	številka 118.	:::
Pismo iz Belgrada.
Bel gr a d, 15. (28.) dec. 1912.
Na vogalu Dušanove ulice kneginje Ljubice opazil sem trojico vojakov v turških uniformah in s srbskimi čepicami na glavi. Ker se mi jc dozdevalo čudno, da srbski vojak, ker to so brezdvomno bili, nosi turško obleko, pristopil sem bližje in vprašal prvega vojaka po vzroku te nošnje. Odgovoril mi je, da so Turki zapustili v svojih skladiščih v Skoplju, v Bitolju in v Kumanovem več kot 100.000 vojaških uniform tako za moštvo kakor tudi za častnike. Ker pa srbski vojski primanjkuje obleke za zadnje pozive in da se obrne v prid vojni plen, razdelila je vojna uprava nekoliko oblek med one vojake, ki niso dobili srbske uniforme. Tako nosijo tudi nekateri rezervni častniki in podčastniki turško obleko, ki je iz jako dobre snovi in se tudi srbskim bedram izborno prilega.
Ako se pomisli v kakem ubož-nem stanu — raztrgani, umazani in razdrapani, so bili turški vjetniki, ko jih je vjela srbska armada, moremo si misliti, kako izborni »šparmojstri« so bili Turki za Srbe, da so toliko tisoč popolnoma novih oblek hranili za srbsko vojsko.
Tudi iz takih takorekoč malenkostnih pojavov se more sklepati, da Turčija niti sanjala ni na tako strahovit poraz, kakoršnega je doživela, kljub teinu, da se naslanja na prijateljstvo nekaterih tudi »nevtralnih« velesil, ki so sicer slabo — parirale udarec evropski Turčiji, pač pa so prizadejale zavezniškim balkanskim državam mnogo nepotrebne škode in napolnile ozračje Evrope z eksplozivno tvarino, ki potrebuje danes samo iskrico, da provzoči — katastrofo z ncprcračunljivimi posledicami.
Srbska vlada je sklenila odlikovati 10.000 borilcev z zlato svetinjo in dvajset tisoč s srebrno svetinjo za hrabrost. Ker pa je število predlaganih veliko večje, bodo ostali prejeli svoja odlikovanja pozneje.
Včeraj popoldne je odšlo — pod močno eskorto — 160 turških vjet-nikov v Žajcčar. Vjetniki so videti jako dobre volte in izgledajo dobro. Šalijo se med seboj in se smejejo radovednežem, ki so jih ogledovali; tvoreč tako špalir do kolodvora.
Včeraj se je raznesel glas, da se jc v Topčidcru ustrelil neki častnik, pozneje pa se je ta govorica izkazala kot neresnična. Zanimivo ie, kako ic neka dama v kavarni razlagala in komentirala to »senzacijo«.
»E, malodušnost. Človek brez energije! Kdor zgubi pogum in vero
v	samega sebe, pač ni vreden, da živi. Samomorilca bi jaz nikoli ne objokovala. Naj pogine. Ako bi bilo njegovo stanje res tako obupno, bita mu je dana sedaj prilika, da umre kot
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»Moram vas prekiniti!« je vzkliknil menili. »Nobenega sovraštva ne čutim do gospoda Doleta...«
»Gospod, šala ima svoje meje, in
vi	postajate že ostudni . . . Toda recimo, makar da nc čutite sovraštva do mojega nesrečnega učitelja. Oh, saj vem, kak izgovor imate pripravljen ... Vi porečete, da vas vodi samo korist cerkve in vere, in da zasebna čuvstva ne pridejo v poštev, l^ecimo torej, da ne sovražite Doleta, a ga hočete vendar umoriti . . , No, gospod, tudi jaz vas ne sovražim, a ljubim Doleta. In zato vam hočem zabraniti, da ga umorite . . .«
»In kako hočete to storiti?«
»Tako, da vam stavim pošteno Ponudbo.«
»Oglejmo si to ponudbo.«
^ , »Podpišite ukaz, da naj izpuste Doleta...«
»Ali menite, da bo zadoščal moj podpis?«	,
»Vem, da ne, gospod. Toda če izjavite pismeno, da ste zakrivili podel zločin, S tem, da ste navedli brata Tiboja in l.ubena...«
Zdaj je Lojola res vztrepetal in osupnil.
»Da sta nesla v Dolctovo delav-
junak častno, na bojnem polju in ponosni bi bili njegovi znanci, prijatelji in sorodniki, na njegovo smrt, sedaj pa se sramujejo samomorilca!«
Te dni sem imel priložnost videti najmanjšega srbskega bojevnika v popolni uniformi vojaka-pešca, z bajonetom ob boku, s puško na rami, torbo črez pleča, čutaro za votlo in pločevinasto posodo za jed. Bilo je res iepo opazovati tega devetletnega fantička, ki je bil skoraj na vseli sedanjih srbskih bojiščih med grmenjem topov in v najhujšem klanju Spremljal je namreč svojega očeta, ki je zdravnik-polkovnik in pridno pomagal pri obvezovanju ranjencev itd. itd.
Položaj se presoja stalno zelo pesimistično, dasi si želi oni del časopisja. ki je izval s podlimi iusi-macijami in lažmi današnjo krizo, vzpostaviti zopet normalne razmere. Vsled tega se skuša vplivati na merodajne faktorje v Srbiji, kakor tudi v Avstriji na zbližanje in ohranitev evropskega miru. Toda, prepozno je danes ... Srbija, nima pri tem niti najmanjše sence krivde. Vse obdol-žitve so spuhtelc v zrak. Vsied tega bo Srbija čim se končajo mirovna pogajanja i rJovi atno stala na stališču svojih zahtev, dasi je glede Albanije tct,olnoma na jasnem, prepuščajoč velesilam usodo Albanije. Na podlagi mojih dosedanjih poizvedb iz kompetentnih in verodostojnih virov, se Srbija ne umakne iz Drača, dokiei bo imela le enega oborožen* ga mo^a. Dasi je priznala avtonomijo Albanije in se na videz zadovoljuje z nevtralnim pristaniščem, ostaja za Srbijo kot izhodna točka Še vedno meja bodoče Albanije. To vprašanje je tako raztegljivo kot harmonika. Ako bi hoteli ustanoviti Albanijo po ozemlju, na katerem stanujejo albanske narodnosti, morala bi Srbija prepustiti velik del novoosvobojenih krajev. Že iz teh dejstev se vidi. kako majo jc nade v mir. Da so te moje trditve po • vsem opravičine, dokazuje tudi dejstvo, da je g. Stevan Gjorgjevič, kapitan parobrodarskega društva imenovan kot vrhovni pomorski poveljnik pristanišča v Draču. Te dni pa je tudi draško prebivalstvo PO-slalo . udanostno izjavo srbskemu kralju.
Nocoj okrog 7. ure je došel v Belgrad glas, da je Rumunija proglasila splošno mobilizacijo.
Govora Poincareja in Kokov-čeva sta dvorezna meča. Kdor hoče, jih smatra za hladilni balzam na žgočo rano, drugi pa vidijo v tem olje, s katerim se misli gasiti evrop ski — požar.
Slepi bodo videli, gluhi bodo slišali in nemi bodo govorili... takrat bo pa najbrže prepozno, ustaviti hudournik ...	Mars.
nico knjige,« je nadaljeval Lantne, »zaradi katerih ste potem obtožili ubogega Doleta, da jih je sam natisnil... ako pošteno priznate ta svoj zločin, ako dodate, da se kesate te brezmejne podlosti in da prosite kralja francoskega, naj izpusti Doleta, poštenjaka in nedolžnega, če je bil sploh kdaj kak človek pošten in nedolžen na svetu, ako storite to, gospod, je gotvo, da zasije svoboda mojemu učitelju.«
Lojola je gledal mrklo in molčal nekaj trenotkov.
»Ali so to vse vaše želje?« je vprašal naposled počasi. »Če je to vse, se morda uklonim vašim prošnjam ... Saj vidite, mladi mož, da sem ves ganjen nad vašo ljubeznijo do Doleta in do njegove hčere ...«
»Ne, gospod, to šc ni vse,« je dejal mladi mož pokojno, »kajti vi ste zmožni podpisati papir, nato pa, kakor hitro bi vam jaz obrnil hrbet, bi stekli k velikemu profosu in ga obvestili. Morali bi sc torej izjaviti pripravljenega, da me spremite do kočije, ki naju čaka na nabrežju Glo-rict. Sedli bi mirno v to kočijo, in par mojili prijateljev bi vas spremilo v hišo, kjer bi čakali nekaj dni, to je dokler ne bi bil Dolet prost in tako daleč iz Pariza, da bi mogel brez skrbi doseči najbližjo mejo ...«
-Kaj pa. če ne storim ničesar,
kar zahtevate?«
»Potem, gospod, vas bom primoran ubiti.«
»Kaj pridobite s temr*
Slovenskemu Sokolstvu k letu 1913,
Leta 1913. bo 50 let. odkar jc padlo sokolsko seme tudi v slovensko zemljo. Od tedaj sc je razkoša-tilo kakor svetopisemsko gorčično zrno v mogočno drevo, čegar korenine so se razrastle na globoko in na daleč po naši lepi domovini. To drevo šc ni doseglo svojega viška; višje in višje poganja boljinbolj se debeli, dalje in dalje razteza svoje veje. V kratkem bo razširilo svoje mladike povsod tam, kjer stanuje naš narod. Da bi temu drevesu nikoli ne manjkalo rodovitne prsti, redilne mokrote in izživljajoče ga toplote! Da bi ga nikdar ne zadušilo trnje in plevel! Kajti to drevo nosi slovenskemu narodu najobilnejšc in najsočnejše sadove. Gorje nam, kadar se posuši slovenski zemlji sokolsko drevo.
Slovenski narod je pravi pritlikavec v primeri znarodi, ki so mu sosedje in to hudi, krivični in lakomni sosedje. Kos za kosom slovenske zemlje so že odtrgali, pa še niso siti in ne bodo tako dolgo, da slovenski narod popolnoma razlaste. Prelepa jc zemlja, ki jo je podedoval slovenski narod od svojih očetov. Ta le pota, ki takorekoč kliče nasprotnikom: »Polastite se me!« — in malomarnost slovenskega naroda sta krivi, da se krčijo njene meje bolj in bolj in da ic povest naše domovine samo kako rod za rodom gine! Preteklost, da ta ic bila naša, sedanjost je še komaj, bodočnost pa ne bo nič več. Kje je kralj Matjaž slovenskega naroda? Ako se ne vzbudi kmalu iz svojega pravljičnega spanja, bo prepozno. Kdo pa je naš kralj Matjaž, ki nas bo rešil, da nc poginemo? To je edino Sokolstvo. Ako je komu Sokolstvo potrebno, je nam Slovencem. Tyrš pravi: »Narodi, čim manjši so, tem delavnejši morajo biti, da bi tudi ob skromnejšem svojem številu bili in ostali veljavni in važni člani človeštva in da morajo v vsem tem bolj paziti na zdrav razvoj in napredek svoj. Zakaj pri malih narodih sc zastanek in skrnina lažje in hitreje razpaseta po vsem telesu, a pri velikih narodih more dolgo trajati, predno bolezen pronikne vso snov in premaga zdravo življenje?«
Ali je kaj bolj resničnega kakor so te Tyrševe besede? Ako pa je tako, se je treba ravnati po tem. Kajti Ie tako je mogoče, da bo slovenski narod večen tako, kakor so večno veljavni sokolski temelji in sokolska načela, le tako jc mogoče da bo naš narod neranljiv. Sokolstvo bo rešilno za nas s^imo teda!, ako nam nc bo igrača, in ako ne bo polovičarstva v njem, ako se mu bomo popolnoma zapisali in nc krenili od pota, ki nam ga kaže, niti za las.
»Zavest, da sem maščeval vašo žrtev.«
Lojola je zamišljeno molčal in opazoval od strani mladeniča, čigar mirni obraz ni razodeval nikakega razburjenja.
»Odločite se naglo, gospod,« je opomnil Lantnč.
»Odločil sem se že.«
»Torej?«
»Vaših zahtev ne izpolnim, in tudi ubili me ne boste.«
To rekši je planil Lojola kakor mačka in naskočil Lantnčja.
Njegov obraz Si je bil izpreme-
nil.
črne oči so mu plamenele; besno režanje mu je dvigalo kote ustnic in razkrivalo ostre, bele zobe.
»Umri!« je zarohnel, »umri, kakor pogine tvoj brezbožni učitelj!«
Istočasno je sunil proti Lantnč-ju z bodalom.
Toda mladi mož je odskočil.
Klina je samo razparala rokav njegovega jopiča.
»Ah, podla duša!« je vzkliknil, »fn jaz sem ti še prizanašal s smrtnim sunkom 1«
Bliskoma je izdrl rapir.
Lojola je zarjul od gneva, vrgel bodalo, ki mu zdaj ni moglo več koristiti, v kot, in potegnil meč.
Rezili sta se doteknili drugo drugega, in nasprotnika sta se pomerila s pogledom.
»Tako je prav gospod!« je rekel Lantnč. »Prej ste imeli človeški obraz... to je bila gotovo krinka...
Ni zadosti, da smo Sokoli samo po kioju morda samo nekaj dtiij v letu, samo takrat, kadar smo v telovadnici ali na sokolskih prireditvah. Vedno moramo hrepeneti po sokolskih načelih, nikdar ne smemo opešati, nikdar se zadovoljiti s tem, kar smo dosegli, ampak neprenehoma je treba koprneti po višjem, po popol-nejšem ni dovršenejšem! S hitrimi in prožnimi koraki moramo hiteti proti sokolskim ciljem, ki sc jim moremo le pribiižati, nikdar jih ne doseči, ker so predaleč, ker so večni. Tyrš pravi: »Kdor hoče malo, jje kakor bi ne hoteli ničesar. Ne vlačiti se ampak v poictu dalje, pasti ali dospeti, vse aii nič!« Sokolstvo je namreč kakor vera. Kakor zahteva ta, da vse verjamemo, kar nam oznanjuje in česar nas uči, in da ne zavržemo nobene njene resnice, tako hoče tudi Sokolstvo. Sokolstvo je dalje kakor naša vera vesoljno. Kajti Sokolstvo kliče k sebi vse člane na-reda. ne samo tega ali onega stanu. Kdor je vnet za sokolske vzore, jp dobrodošel, nai bo reven ali bogat, izobražen ali neučen, priprost ali popolnejši. Če hoče narod, da mu bo mogoče tekmovati z drugimi, da se obrani nasprotnikov in da doseže svoj namen, se mora gibati v njem kakor kolesje v uri. Latinski pregovor pravi:	omnis motus_ eo magis
motus. iiuo maior motus. Časi in razmere so odtrgale in ločile slovenski narod od drugih slovanskih narodov. Te jarke med njim in med njimi je treba premostiti s Sokolstvom, katero je povsodi jednako. Tako se bomo Slovenci zopet zedinili z mogočnim slovanskim deblom. Iz tega zedinjenja bomo zajemali novih močij za svojo rast in za svojo brambo. Vodnik poje; »Od nekdaj stanuje že tukaj moj rod!« Ako se bomo ravnali po sokolskih vzorih, bomo lahko rekli, da bo tudi večno tukaj stanoval.	M.	M—k.
Iz »Slov. sokolskega koledarja« za leto )m.
Londonske konference.
SRBSKA IZJAVA.
Belgrad, 1. januarja. Vladni organ izjavlja, da je Srbija sicer privolila v sklep poslaniške reunije, vendar pa pod nobenim pogojem ni pripravljena privoliti v to, da bi bila Albanija na stroške Srbov povečana z ozemljem, katerega so si Srbi priborili s krvjo. Srbija se nikakor ne bo dala prisiliti k političnemu samomoru.
TEŽKOČE.
Dunaj, 1. januarja. »Somi- und Montagszeitung« poroča sledeče o položaju: Četudi vlada v monarhiji veliko zadovoljstvo, ker se je evropska kriza znatno obrnila na bolje,
»»■	TTifr saa—BBBM. i)**M
Zdaj ste podobni tigru, in to vam pristoja čudovito ...«
Lojola je napadel z nepopisno besnostjo...
Bil je hud borilec.
Treba je omeniti, da je kljub svojemu vstopu v meniški red še vedno porabil par ur na dan za borilne vaje, da si je ohranil roko gibčno.
Žvenket mečev je trajal deset minut.
Lantnč, zvest taktiki, ki mu je bila že večkrat pripomogla do uspeha, je pustil nasprotnika, da se utrudi; v ta namen mn je od časa do časa zabrusil tudi kako pikro besedo.
Zdajci pa je videl, da začenja Lojola slabiti.
Zapestje mu je drevenelo.
Zdaj je bil on na vrsti, da naskoči.
Napel je s svojo običajno hladnokrvnostjo in obsul nasprotnika s celo vrsto strahovitih sunkov. Lojola se je rešil samo z naglim umikanjem.
Naslednji hip ga je našel v kotu, naslonjenega s hrbtom ob zid.
Lantnč ga je ukanil z dvojno finto in izpadel nato z bliskovitim sunkom.
Rezilo je predrlo menihovo ramo s tolikšno silo, da je šlo skoz in skoz ter se zlomilo ob zidu.
Par hipov je stal Lojola šc po koncu, stiskajo v roki krčevito ročnik svojega meča.
Angel miru
želi Evropi srečno novo leto.
vendar ne smemo pozabiti, da še niso vse težkoče odstranjene. Avstrija se hoče zlasti z vso odločnostjo zavzeti za rumunske kompenzacije.
PROBLEM ALBANSKE MEJE.
Belgrad, 1. januarja. Veliko senzacijo vzbuja neki apel srbskega vladnega lista na poslaniško konferenco glede albanske meje. List kategorično naglaša, da se mora na vsak način računati s srbskim stališčem,, sicer bo evropski mir v veliki nevarnosti. Srbija je evropskemu miru na ljubo odstopila že 10.000 km2 osvojenega ozemlja, vendar pa pod nobenim pogojem ne more dovoliti, da bi ozemlje, ki je po svoji zgodovini, kulturi in etnografičnih odnošajih či-' sto, pripadlo Albaniji zato, da bi postala sposobna za življenje. To ne bi pomenilo ničesar drugega, kakor da bi bili ravnokar iz sužnosti rešeni Srbi zopet na milost in nemilost izročeni divjim Albancem. BOLGARSKA GROZI Z OSVOJ1T-
-	* T't«RADA.
tt„	..u.trja. V zadnjem
času je Bolgarska odposlala proti Čataldži tako velikanske zaloge o^ sa, moke, sena in konj, da je morala nadaljne transporte ustaviti. Zdravstveni in moralni položaj bolgarske armade je izvrsten. Kljub temu, da želi naTod mir. vendar so vojaški in poslanski krogi samozavestnejši kot poprej in govore o osvojitvi Carigrada kot končnem poglavju zgodovine evropske Turčije.
VOJNA SE BO NADALJEVALA.
Dunaj, 1. januarja. Vse kaže. da niti Turki niti balkanski delegati nc bodo hoteli ničesar popustiti od svojih zahtev. Ni izključeno, da bodo balkanski delegati Turčiji stavili že tekom današnjega dne ultiinatum.
HTTTV.L » ■ ■ ■ 'W I r«_n —ii _ . - f«1')! TTTjirtf 1MBCT
Odprl je usta. kakor da hoče govoriti.
Zdajci pa je izpustil meč, zakrilil z rokami po zraku in se zgrudil kakor mrtev...
Lantnč je obrisal krvavo rezilo svojega zlomljenega meča.
Bil je tako miren, kakor da se sploh ne zaveda strašne drame, ki jo' je bil igral.
Le bled je bil nekoliko, ko je po-, gledal Lojolo.
»Zdi se mi, da nc do škodil nikomur več,« je zamrmral sam pr’ sebi.
Pokleknil je k Lojoli, odpel mu usnjati oklep in jopič ter razgalil rano.
Rezilo ga je bilo zadelo naq oklepom in predrlo ramo od prsne d^ hrbtne strani. Rana je bila strašna dasi jc komaj krvavela.
Lantnč je z roko poiskal srce.
Utripalo je sila počasi in slabotno.
»Še je živ!« jc mislil sam pr.'
sebi.
In zamislil se je za trenotek..,
Silno ga je mikalo, da bi ubil ranjenca z bodalom do kraja. Dobre minuto je stiskal orožje v skrčeni fo-i ki... Nato pa ga je vteknil rahlo \ nožnico.
»Ne,« je dejal skoraj na glas, presega moje moči...«
Obotavljal se je še par trenot«
kov.
(Dalje.)
'Cofov? krog! hujskajo Turke, naj nikar ne odnehajo, ampak raje nadaljujejo vojno.
RUSIJA IN BOLGARSKA.
Petrograd, 1. januarja. Rusija energično podpira bolgarsko zahtevo, da mora Turčija odstopiti Dri-nopolje. Ruski veleposlanik grof Benckendorff je že dobil tozadevne inštrukeije. Rusija nikakoT noče dopustiti, da bi se vojna nadaljevala, obenem pa se tudi z vso eneržijo brani, da bi se razpravljalo o armenskem vprašanju, ki bi za slučaj, ako bi se vojna nadaljevala, postalo akutno.
Balkanski položaj.
BOLGARI PRED ČATALDŽO.
Pariz, 31. decembra. Neki dopisnik, ki se je vrnil z bolgarskega bojišča, podaja sledeče podrobnosti o bolgarskih korakih pred Cataldžo. Proti Čataldži pošilja Bolgarska neprestano močna ojačenja. Dosedaj je odposlala na vojno pozorišče 75.000 naknadnih rezervistov, 55.000 mladih vojakov dveh razredov, 50.000 vojakov, ki tvorijo dve macedonski diviziji in 20.000 ozdravljenih vojakov, ki se vračajo na svoje mesto. Skupno 200.000 mož.
OBOROŽEVANJE TURČIJE,
Carigrad, 31. decembra. Včeraj le došlo v Carigrad s parniki 5000, z anatolsko železnico 8000 mož, v Ska-’der 6000, v Isniid 15.000; v Konijo
30.000	mož. Mornariški urad je naročil v Nemčiji velike zaloge municije. Dve turški vojni ladiji, ki sta bili v boju pokvarjeni, bosta kmalu popravljeni. Ostali del turškega brodovja je dobil ukaz, da se mora umakniti v Čekmedže in podpirati ofenzivo turške armade. Z ofenzivo bi Turki v slučaju nadaljevanja vojne začeli pri Ganachovi. Vojni minister je s šefom generalnega štaba odpotoval ,v Hademkoi. Enver-bej je imenovan štabnim šefom četrtega armadnega zbora pri Čataldži, vendar pa se brani prevzeti to mesto.
RUMUNSKE ZAHTEVE.
Dunaj, 1. januarja. Bolgarska je že dobila obvestilo o rumunskih zahtevah. Gre tu za odstopitev ozemlja 3000 kvadratnih kilometrov in za varstvo narodnih pravic Kucovla-hov.
Dunaj, 1. januarja. O rumunskih kompenzacijah se poročajo sledeče podrobnosti: Rumunija zahteva najmanj podgorovje, ki obvlada Sili-strijo do Kavarne. To predgorovje preobvlada celo situacijo v strategič-nem oziru in Rumunska bi v slučaju, če dobi to ozemlje, odstopila od Sili-Strije. Daije zahteva Rumunska kon-'Cfcsije vojaške narave, kakor nacijo-nalne garancije za Kucovlahe. Splošno se domneva, da bo Bolgarska privolila v rumunske zahteve, če pa ne, se bo kriza znatno poslabšala in ni izključeno, če pride celo do iVoJne.
K8In, 31. decembra. »Kolnische Zeitung« poroča: Bolgarska vlada je jobvestila Rumunsko, da ima dr. Da-tiev polnomoč, pogajati se z londonskim rumunskim poslanikom glede rumunskih kompenzacij. Rumunski poslanik se bo tozadevno že v sredo ali četrtek sestal z dr. Danevom, ker Rumunska zahteva, da se ta vpra-Sanja kolikor mogoče hitro rešijo.
ALBANIJA.
Dunaj, 31. decembra. Iz dobro Informiranih italijanskih krogov se {poroča, da so vse vesti o namera-
vani italijanski invaziji v Albanijo izmišljene. O tem se sedaj, dokler balkanska vojna ni končana, sploh ne more govoriti. Kaj se bo zgodilo potem, ako se Srbija ne bo hotela umakniti z Drača, se bo videlo pozneje. Na vsak način pa se lahko računa z možnostjo, da pride do odločnih korakov proti Srbiji. Kar se tiče avtonomije Albanije, je ta tako v interesu Italije kakor Avstrije.
Carigrad, 31. decembra. Več Albancev je te dni stavilo predlog, naj se zaprosi angleškega namestnika v Egiptu, lorda Kitchenerja, da prevzame albanski prestol. Odličnejši Albanci smatrajo idejo kot delo blaznih.
Slovenska zemlja.
Z dežele.
Dopisnik 57. št. »Dneva«, v
članku »Ura je polnoči«, je govoril popolnoma vsem treznomislečim iz srca v srce. Lepe in vsega zanimanja vredne so besede, ki se glase približno:	»Stariši, ako že imate
svoje otroke na učiteljiščih, sicer ne j‘emljite jim tega veselja, vendar pa jih ne boste na nobeden način pustili v stan zasmehovanja, izpostavljanji, psovanja in zasramovanja od strani gotovih brezsrčnežev. posebno pa za učiteljstvo v pretužni kranjski domovini — v paradižu gospodovih hlapcev.« Tudi prav gotovo jih ne boste obsodili v dosmrtno hiralnico z enakim činom, s čimer bi pokazali da nimate ljubezni do svoje krvi- Spoštovanje in njih ljubezen bi se polagoma ohlajala do ničle in to tudi opravičeno.«
In glejte, vse te žalostne posledice bi občutili vi in vaša kri prav bridko, medtem ko bi se »prvobo-ritelji« šolstva na vaš račun pošteno smejali in si moli z zadovoljstvom roke. Zakaj jih silite v hiralnico in v — smrt!? Kaj manjka drugih po-klicov po dovršeni maturi, kjer bi si toliko prislužili, da bi lahko stanu primerno živeli? Učiteljstvo pri sedanjih plačah sploh ne more, in ne samo to, ampak odkrito povedano stradati mora. Sploh ni slabše plačanega stanu kakor ravno je učiteljski. To trditev naj vsaj deloma podprem s sledečim: Branil sem sinu vstopiti v učiteljski stan. Prigovarjal sem mu, naj se raje — če ne že kaj drugega — posveti rokodelstvu, torej naj vstopi v mojo delavnico, kjer bi mi dosti pripomogel s svojo do takratno izobrazbo. A on je imel izredno veselje do šolstva in zato mu končno nisem branil. Od začetka je opravljal svoje narodno pionirsko delo za borih G6 K 66 v. Seda) pa po desetih trudapohiih letih je prijadral že do »lepe« plače — 100 K, kar pa sam zaslužim v delavnici v enein tednu. Zraven tega pa se mora računati, da njegovo študiranje me je stalo okrog 4000 K in še vedno ga moram zalagati, da ne pogine kot pes za plotom. Tako je in nič drugače! Večkrat mu sedaj očitam, zakaj me ni ubogal tedaj po dovršenih študijah, ko bi bil zdaj lahko gospod v svojem stanu, medtem ko je sedaj pravi berač z belim, včasih precej pomazanim komatom pod brado in pa od vsih odvisen. Kar marsikoga omami, da vstopi v učiteljski stan, je to, da dobi učitelj takoj pri vstopu v službo onih borih 66 K 66 v, s katerimi si maši za silo in z vso na-pornostjo usta, da mu ne uide duša. Drugod pa mora prakticirati nekaj časa brezplačno. Toda kmalu se tak zapeljani nevednež iztrezne in sprevidi, da je v dosmrtni, umetno napravljeni hiralnici... Svoje mlade
dni mora zakopati v kaki zaduhli. vlažni in smrdljivi sobi, kjer je nakopičeno do 150 otrok in kjer se največkrat pobratita z dobro človeško »prijateljico« — jetiko, katera pa ga končno reši iz učiteljske muke s tem, da mu pokaže kar najkrajšo pot — brez življenskih ovinkov — v grob.
In vi, ki stojite na pragu tega, sfcer eminentnega žalostnega do konca stanu, obrnite še pravočasno hrbet skrajno zasmehovanemu stanu in popriinite se česa druzega, s čimer se boste lahko pošteno preživljali. Saj za pridnega in delaželj-nega človeka je povsodi dosti in dobrega kruha, kamor se pač obrne. Sicer pa tudi stan sam na sebi je zelo težaven. Prav gotovo ne cvete ravno pri učiteljstvu vsak dan rožica, posebno v sedanjem času, ko vse ruva in suva proti šolstvu.
Z Goriškega.
(»Trgovska obrtna zadruga«.)
Pisalo se je že v javnosti marsikaj glede »Trgovske obrtne zadruge«, glede njenega položaja v gmotnem oziru. Sklicevali so se shodi, kako preprečiti katastrofo. Povdarjalo se ie marsikaj, da se zavod spravi v pravi tir.
Vendar se ni še povedalo gole resnice, da ako razpade »Trgovska obrtna zadruga« imajo vsi Člani, ki so se sramotno umaknili, na vesti bog ve koliko družinskih nesreč. Se je li pomislilo, da so večina goriški obrtniki in trgovci, ako zadruga razpade na cesti. Se je li pojasnilo položaj strtih rodbin, obup družinskih očetov, ki vidijo, kako propada njih družina. In kdo bode kriv vseh teh nesreč. Li ne oni, ki so sc sramotno umaknili, ker so se bali da ne izgube borih 300 K. Ali so se vglobili v položaj, da je spoštovan in ugleden mož črez noč uničen, da si je poštena slovenska duša. Da, slovenska duša, ker vsi ti, ki bodo prizadeti, so naši bratje. Njih sirote so naše sirote, za katere smo dolžni po svoji vesti skrbeti. Ali se je onim, ki niso priskočili na pomoč na klic likvidacijskega odbora, dozdevalo, da je njih sveta dolžnost, pomagati onim uglednim možem, ki bi radi rešili Zadrugo, ter so se žrtvovali, da pre-prečijo polom in odvrnejo sramoto od slovenske strani. Da. sramoto' Citali bi vsi oni, ki so se odtegnili in poskrili, članek v tržaškem »Pi-ccolu« s kako slastjo je pograbil vest, da Zadruga propade. Kako je slikal naše slovensko gospodarstvo, kako se je naslajal ob nadeji, da Zadruga propade z ogromnimi izgubami. Slovenci, kateri so nabrali v teku dveh mesecev 100.000 kron »a brate na Balkanu, reci stotisoč kron, naj bi zapustili domače rojake. Ne, do tega ne sme priti. Člani in nečlani združite se ter rešite Zadrugo. Posamezniki bi z malimi žrtvami olajšali odboru težko nalogo, ter bi rešili pred svetom našo čast. Te dni sva se pogovarjala z gospodom iz Goriškega. Rekel mi je: Hudika, saj vendar ima Zadruga veliko premoženja. Kamorkoli se obrne je premoženje Zadruge. Ako se vpraša: Čegava je ta hiša? Čegavo je to poslopje? Ce-gava je ta naprava, je odgovor: »Trgovske obrtne zadruge«. Skoraj najlepše hiše v Gorici so last »Zadruge«. Kaj pa premoženje naloženo pri trgovcih in obrtnikih. To je ogromen kapital. — Tako gospod iz Gorice! Ako bi se združili ne samo da bi rešili Zadrugo, pač pa bi bilo odboru olajšano delo in kapital dobro naložen, ker Zadruga ima tud! kapitale, kateri — ako se jih polagoma iztirja, bi spravili Zadrugo do
boljšega ugleda in bi imeti zavest, da smo naredili svojo dolžnost. Na noge toraj člani in nečlani, hitra pomoč je najkoristnejša. Še nekaj: Likvidacijski odbor ne zahteva takoj denarja, lahko se plačuje polagoma v teku dyeh let v mesečnih obrokih. To bi pač zmogel skoraj vsakdo. Odbor mu pošlje »Izjavo« in na izjavi se zaveže, da bode plačeval, kolikor mu njegove razmere dopuščajo. Odbor nikogar ne prijema za vrat, pač pa samo prosi, da se mu olajša delo, ter reši čast Zadruge. Dolžnost naša je, da pomagamo.
Jaromir.
Dnevni pregled.
— Kregar in Štefe sta odjedla ljubljanskemu učiteljstvu 6000 K.
Občinski svet ljubljanski je sklenil dati z ozirom na neznosno draginjo iti slabo plačo, ki jo prejema učiteljstvo od dežele, da se določi 6000 K kot draginjska doklada mestnemu učiteljstvu. Proti temu sta se pa pritožila klerikalna občinska svetovalca pasar Kregar hi gobeevezec Štefe na deželni odbor. In kranjski deželni odbor je pritrdil njiju pritožbi, tako da sedaj mestno učiteljstvo ne bo dobilo draginjske doklade. Ta najnovejši čin klerikalcev skoro ne moremo drugače kvalificirati kot navadno falotstvo. Se cigan ni toliko škodože-Ien, da bi odjedel komu zasluženo plačilo, če sam nima prav nikake koristi pri tem.
Ljubljanska protestanta. Kregar in Štefe gotovo sama ne vesta, poče-mu sta pravzaprav protestirala zoper učiteljstvo. Gola zavist, ki je že sama po sebi samogoltnost, ju' je prignala do tega. Sedaj imamo že kranjski protestantski trifolij klerikalne stranke, to je idrijski Oswald in ljubljanska Štefc in Kregar. Pa naj klerikalna stranka, s takimi elementi še ke-daj trdi, da je prijateljica učiteljstva.
— Kaj bi bilo če bi kdo protestiral zoper duhovništvo, ki ga država plačuje, dasi nima do tega nikakih dolžnosti. Kak vrišč bi nastal po vsej državi. In pri nas? Dežela niti toliko ne plača svojih deželnih uradnikov, da je vsaj plačano njih delo. In ta dežela, ta deželni odbor si upa potem ovreči dobro voljo občinam, ki hočejo popraviti krivico, ki jo napravlja dežela. Zoper tako postopanje deželnega odbora je potrebno, da ljubljanski občinski svet protestira na višje mesto in razjasni tudi na višje mesto brezstidno postopanje deželnega odbora.
Iz Kranja se nam poroča: Kako je to? Niti jaz in veliko število mi znanih kolegov obrtnikov ni dobilo glasovnic za volitev v delavsko za\ ovalnico proti nezgodam v Tii, ' Kako naj potem zmagamo?
Lepa reč, primerna naši znani splošni kulturi. Vladni komisar za Karlovac je razpustil srbsko sokolsko društvo v Karlovcu, ker je baje imelo zveze z enakimi društvi izven naše menarhije. V znamenju avstrijske kulture.
»Kulturni« Turki. Glad-Stone, veliki angleški državnik, se je izjavil, da so Turki na Balkanu pobili več ljudij, kakor jih je sploh kdaj bilo. V zadnjih petdesetih letih, ko je kultura po celem svetu tako silno napredovala, ko so postale Cf“>o vojske bolj človeške, Balkan v teh zadnjih letih ni videl napredka, pač pa skozi in skozi krvavo klanje. Bolgarsa država je bila prizorišče krvavega vsakdanjega klanja. Najbolj grozno klanje se je vršilo v mesecu maju leta 1876., ko so Turki požgali 65 mest in vasi, poklali v nekaj
M, ARCIBAŠEV:
Upor.
(Dalje.)
Vse tri ženske so jo bistro posedale od nog do glave, in rumeni tiami se je obraz nenadpma spačil v izgražajočem se čuvstvu. Po njenem mnenju je bilo to zaničevanje do te-jga, kar je bila storila Saša s svojim (telesom, a v resnici je bilo to nejas->no, instinktivno čuvstvo zavisti grdega, ostarelega telesa, ki ni bilo nikomur več potrebno, do mladega, iepega, ki si ga je poželel vsakdo.
Saša je stala z noter upognjenimi koleni in je povesila oči. Nekaj
S>onižujočega je bilo zanjo v tem, da e bila ona naga, med tem ko so bile tvse oblečene, in v tem, da je bilo injej hladno, dočim je bilo vsem drugim toplo. Kolena so jej drgetala in ipo celem telesu jo Je semintja spre-Jetel lahen, lahen drget in narahlo je (vztrepetala nežna, belo-rožnata koza. Rumena dama se je obotavljala Inalašč, sama ni vedela zakaj, razko-
Bavaje po perilu. Saša se je trudila, a se ne bi vzrla naokrog in je stala tnepremično ter si ni upala pokriti se jz rokami.
»Da bi šlo vendar hitreje...« je Imislila, »kaj le dela tam ... nerodno |je... in hladno se mi zdi...«
»Prosim, hitreje,« je poprosila eopet z istim proseče-mehkim in bo-
ječim glasom.
In zopet je bilo nadzornici v zadovoljstvo, da se je naredila, kakor da ne sliši.
Saša je obmolknila in zdelo se ji je, da se je nekaj tesnobnega, težkega in nedoumnega dvignilo s tal in napolnilo vso sobo ter odmaknilo vse od nje.
»To je vaša obleka,« je rekla dama in z radostjo vrgla Saši ravno tako siromašno modrikasto obleko, kakršno je Saša že preje videla na koridoru.
»A ... perilo?« je s trudom spravila Saša iz sebe in vsa zardela.
Prišlo ji je v misli, da se morda tukaj perilo niti ne dobi.
»A, da ... vzemite, tu ...«
Perilo je bilo grobo in slabo, povsem ne tako, kakršno je bila navajena nositi Saša.
»Hitreje, vi!« je zaukazala rumena dama.
Saša se je zopet žurno oblekla v obleko, ki se ji ni prilegala. Bilo ji je nerodno v nji in sramovala se Je je, in tedaj se je za hip pojavila v njej misel:
»In čemu vse to? ...«
A takoj se je spomnila, da ona že nima več pravice želeti si, da bi bila lepo in dobro oblečena, in Je šla tiho kamor so jo vedli, spodtikaje se pri vsakem koraku ob Dredolgo krilo.
Zopet sta šli skozi koridor in prišli v visoko sobo, ki je spominjala na bolnišnico.
»Tu je vaša postelja in tu boste imeli svoje stvari. Pozneje se vam bo povedalo, kaj vam je treba delati in kdaj je obed, čaj in vse ... tam ...«
Rumena dama je odšla ven.
Saša je sedla na kraj svoje postelje, začutila skozi tenko snov svojega krila trdo in bodeče sukno odeje in je začela plašno, postrani razgledovati sobo.
Ozke. železne postelje so stale ravnotako, kakor v bolnišnici, le deščic z napisi ni bilo, a Saši se je zdelo spočetka, da so tudi deščice. Zraven vsake postelje je stala majhna omarica, ki je služila očividno obenem tudi za stol, ter lesena pru-čica, pobarvana na debelo z zeleno barvo. V sobi je bilo še pet žensk, katere so se zdele spočetka Saši medsebojno v obraz čisto jednake.
No, pozneje jih je razločevala.
Vštric, na sosedni postelji, je sedela debela, kozava ženska in čmerikavo pogledovala na Sašo; vmes je počasi in leno razpletala umazane trakove svoje oglavnice.
»Kako ti je pa ime?« je vprašala z debelim glasom, ko so se njene oči srečale s Sašinimi.
»Aleksandra... Saša...« je odvrnila Saša, in njo samo je iznenadil boječi ton lastnega glasu.
»Tako... Aleksandra! je ponovila po kratkem molku, brezbrižno, kozava in se popraskala po debelem, velem trebuhu.
»Kaj nimaš priimka«, je zagodrnjala naenkrat srdito. »Trapa!«
In obrnila je Saši hrbet in pričela iskati bolhe po srajci.
Saša je pogledala začudeno nanjo in molčala.
Druga ženska, zelo suhotna in majhna blodinka z okroglim trebuhom in ozkim obrazom, se je oglasila:
»Nikar je ne poslušajte... ta zmirom psuje... Pri nas se namreč kliče po priimkih.«
»Kozodojeva je moj priimek«, Je boječe, hlastno rekla Saša.
Blondinka z velikim trebuhom je takoj vstala in se presedla na Sašino postelj.
»Vi ste od komitetskih, draga?« je vprašala prijazno
»Jaz...« je zaječala Saša in ni mogla razumeti vprašanja.
»Koliko let imate?«
»Da... dvaindvajset«, }e is težavo odgovorila Saša.
»Najbrž po svoji volji?«
»Sama«, je odgovorila Saša in Sram je je postalo, ker si na noben način ni mogla dati odgovora ta trenutek, jeli to slabo ali dobro.
»A zakaj?« je vprašala blondinka radovedno.
chieh 15.000 mož in otrok in odpeljali 10.000 bolgarskih -/rn :• - sr. motno, nečloveško sužnjost, da so sluzile za pohoto in razuzdanost nesramnim Turkom, priklatenim Mon-golcem, naša, slovanska telesa slovanskih žen in deklet! — Osem let Poprej so Turki zapustili krvavo sled po celi Srbiji in Rumuniji. Klali so kar na debelo, odpeljavali lepše zenske in počenjali grozovitosti, da se vam morajo ježiti lasje. — - ' eta 1860 so morili kristijane po celi i^ij-
S'n,lUrČiii,in sicer kar na debelo.
12.000 so jih poklali v Damasku in v oko' ' v dveh dneh. Dve leti poprej so Turki poklali vse moške kristijane v Jedi, dečke in deklice so pa odpeljali v svoje hareme. Leta 1894 so Turki napadli kristijanske Armence, požgali cele vasi; svoja grozodejstva so ponovili leta 1904. ko so poklali 9000 Armencev v eni sami noči. Od leta 1876. je bilo več kakor
50.000 Armencev poklanih od Turkov. Se leta 1896 je bilo na ulicah carigrajskih poklanih nad 7000 kristi-janov. Samo v petih letih so Turki odpeljali 60.000 armenskih in arnavt-skih deklic v svoje hareme za poželjive namene. — 14. aprila 1909, torej komaj pred tremi leti, so bile žrtve !»ikov kristijani v Adam, Mersini Tarsusu. V treh dneh so pobili Turki
45.0001 Armencev, Grkov in Sircev, njih hiše požgali, njih premoženje pokradli, njih žene in hčere pa odpeljali v sužnjost. — Meseca junija 1911 je bežalo število albanskih žen in otrok iz svojih domov. Ujel jih je oddelek tuiške vojske. Surovi mesarji so ženske in otroke pobili, ko so jih še poprej onečastili. — Neki angleški častnik je pisal svoji vladi o neki lepi 161etni albanski deklici, katero je oskrunilo 32 turških mesarjev, potem so jo na razsekali na kose. Večina poročil, ki so jih pošiljali zastopniki evropskih velesil svojim vladam, je tako grozna, da se niti tiskati ne more. — Najnovejše klanje od turške strani se je priredilo komaj pred dobrimi dvemi meseci, 9. septembra 1912, ko so Kurdi napadli dve armenski vasi, pobili dve tretjini prebivalcev. Kurdi imajo policijsko nadzorstvo nad Armenci. — Turško klanje v Evropi se je pričelo leta 1356. Turki so pridrli s svojo mongolsko kulturo v Evrooo in klali po Evropi cela stoletja. Slovenci in Hrvati to dobro vedo iz svoje zgodovine. Isti dan, ko so Turki vzeli Carigrad, so poklali nad 100.000 kristijanov, udrli v samostane in pred altarji oskrunje-vali redovnice. Nad 50.000 deklic so odpeliali en dan v azijatsko Turčijo. In tako se je godilo leto za letom. Tur 1 danes še vedno isti človeški mesar, kakor je bil ob svojem prihodu. Povzročil je, da je zaostal jugoslovanski rod, in najsrčnejša želja vsakega Jugoslovana mora biti, da se čir” »rej posreči Turku zaviti vrat in ga za vedno pregnati iz Evrope. Slovanske reke imajo toliko vode, kot je Turek povzročil prelitja slovanske krvi! — In za tako »kulturne« Turke se potegujejo »kulturni« Nemci.
Velika nesreča pri drsanju. Včeraj se je drsalo v Judenburgu na za-mrzli Muri več dečkov, med njimi tudi I4letni gimnazijec Maks Kačnik, gostilničarjev sin Franc Prinčič, Karol Habermann in Henrik Rampič. Vsled tenkega ledu so se udrli in vsi štirje potopili.
Umor. V obližju Kaplinga na Gorenje Avstrijskem so našli pretekli petek hlapci truplo dvanajstletnega Franca Eichingerja, posestnikovega sina iz Stockerberga. Eichinger je hotel prebiti božične praznike na očetovskem domu. 21. decembra je
»No ... tako,« je odgovorila Saša neodločno.
»Pusti jo vendar!« je spregovorila tretja ženska, in njen glas je bil tako preprost, prijazen in mehak, da je Sašo takoj nekaj potegnilo k njej.
No, mala, brhka ženska Ji je samo veselo pokimala z glavo in je odšla ven.
II.
Počasi ko so ugasnili luč in se je Saša zvila v klopčič pod mrzlo, trdo odejo, je šlo vse zopet mimo njenih oči, kar jo je privedlo v zavetišče. Živo so se risali ti spomini V, njeni zavesti, kakori-^oipgrafiji; in še svetlejše, velike sve"'£ lepše kakor se je pa zgodilo
Takrat je sedela Saša pri okml in strmela na mokro ulico,*po kateri so hodili premočeni ljudje; njih postave so odsevale na mokrem kamenju kot zveriženi, trepetajoči madeži. Saša je gledala na ulico in pusto ji je bilo in dolgočasno.
Odnekod, iz teme nekje, se priplazila suhotna mačka in rep molel od nje kakor palčica.
Daleč tam nekje za šipami sc ic čulo kakor val se dvigajoče in zopet pojemajoče šumenje neznanega, mogočnega življenja, a tukaj Je bilo tiho in pusto, samo mačka je zamijavkala! parkrat, Bog vedi o čem, in pleskarji, ki so snažili tla, so topotali po pol-temni dvorani z nogami.
zapustil železnično postajo Ouiis-kirchen in je bil na potu proti domu umorjen. Morilec mu je vzel srebrno uro z verižico in pet kron denarja. Na sumu umora je neki hlapec iz obližja Stockerberga.
Trikratni samomor. Na Dunaju sc je te dni zastrupilo s cijankalijem ur j e mladih fantov v neki kavarni. Samomorilci so: 17Ietni litograf Jožef Deitig, sttugarski pomočnik Ivan Tuma in pomožni delavec Alojzij Weikl. Vzrok samomora je sicer doslej še neznan, vendar se menda gre tu za sentimentalno ljubimsko razmerje
Gledališko društvo na Jesenicah.
V nedeljo popoldne 5. prosinca ob 3. uri se igra v dvorani pri »Jelenu« na Savi 3dejanski sanjarski igro-kaz »Morilec«, ki ga je za slovenski oder priredil društ. tajnik, ker zahteva igra precej razumevanja občinstva, zato se apelira posebno na izobražence. Konča se že ob 5. popoldne, da je vnanjim udeležencem omogočeno vrniti se že s šestimi vlaki. Pri predstavi sodeluje I. delavski orkester, ki bo služil tudi med pavzami v razvedrilo. Ker se igra »Morilec« prvič na slovenskem odru sc pričakuje obilne udeležbe.
V Kanalu na Goriškem priredi tamošnje »Lovsko društvo« zaključni lovski ples dne 18. prosinca; zvečer ob 8. uri je začetek; vrši se v hotelu pr! »Zlatem Levu«. Predpriprave kar najbolje kažejo, da bo res nekaj eminentne'-:;). Konite si zelo prizadeva, (k; bi zamogcl sijajno zaključiti se-'danjp lovsko dobo. Za godbo se je najbolje priskrbelo in bo svirala vojaška godba iz Tolmina.
Nasilni krojači. Okrog 100.000 krojačev in šivilj,, ki stavkujejo v Novem Jorku, je napadlo te dni več trgovin in jili hotelo razbiti. Policija pa je to preprečila in nasilne delavce razgnala.
Vojak v samostanu. Te dni se je priplazil v nunski samostan v Tcšinu neki vojak domobranskega polka in se tam skril. Vendar so ptička kmalu iztaknili in ga izročili vojaškemu sodišču.
Parnik se potopil. Iz Kopen-hagnn se poroča, da se je angleški ribiški parnik »Romeo« vsled silnega viharja na morju potopil. 30 mož, ki so bili na parniku, se je potopilo.
Nesreča pri stavbi predora. Pri stavbi predora v Hanensteinbergu se je utrgal velik kos skale in ubil na mestu tri delavce.
Častniška drama, V Bridahu v Alžiru se je odigrala te dni grozna 'drama ljubosumnosti. Vojaški zdravnik dr. Battu je zvedel iz anonimnega pisma, da ima njegova žena tajno razmerje s poročnikom Garetom od 1. afriškega lovskega polka. Y torek zvečer j,e presenetil doktor Battu ljubimca v poročnikovem stanovanju. Ker je videl, da je resnica, kar mu je pisala neznana oseba, se je tako razburil, da je vzel iz žepa samokres in ustrelil najprej zapeljivca svoje žene in nato njo samo, ki je hotela pobegniti. Doktor Battu se je nato sam javil vojaškim uradom.
Nesreča na morju. Danski parnik »Volkmer« se je te dni v morju razbil ob skalo. 15 mož posadke, ki je bila na ladiji, je utonilo. Kapitana in ipnega mornarja so potegnili v obližju jCapa Lizarda popolnoma brez moči iz morja.
Krvav čin blaznika. Delavca Franca Schmidta, ki je nekoliko slaboumen in ki je doma iz Alzacije, je hotel te dni odpeljati njegov brat v norišnico. Medtem ko je brat slabo-umneža sedel s svojo ženo in nečakinjo pri kosilu, je planil Schmidt v
Saša je gledala na sestradane pleskarje in napeto poslušala daljno šumenje za oknom, in zdelo se ji je, da je med pleskarji in tem življenjem tam zunaj nekaj skupnega, a ona ne bo tega spoznala nikoli.
Pleskarji — so odšli, in trpki, neprijetni duh po mastiki in potu, katerega so pustili za seboj, se je razgubil polagoma. Zopet je mačka zamijavkala o nečem.
Saša je bojazljivo ogledovala to pusto, mračno dvorano, z mrzlim, nepotrebnim pohištvom in klavirjem, fci je bil podoben rakvi, in postalo ji |e tesno: zazdelo se ji je, da je ona povsem majhna, vsem tuja in zapuščena. Ljudje za oknom so bili videti z viška kakor prilepljeni k tlaku, kakor da se plazijo črni, razmečkani fcrvi po mokrem kamenju.
Saša se je sklonila, prijela mačko čez život, in si jo posadila na kolena.
»... Ur ... ru-ruurr ...« je zagodla mačka, upognila hrbet in mehko drgnila glavo Saši ob podbradek.
Glava je bila topla in mehka, Sa-£i so nenadoma solze zalile oči in j^repko je stisnila mačko k sebi z Ipbema rokama.
>...Urr ... ru-ruruurrr... ur... le godla mačka, zaprla zelene oči in pet^govala hrbet.
(Dalje.)
sobo in je sprožil tri strele na svoje sorodnike. Deklico je zadela kroglja naravnost v srce in je bila na mestu mrtva. Zakonski par je smrtno-nevarno ranjen.
.Roparski napad na šoferja, Mar-seljska policija je te dni prijela dva Nemca, Willyja Schanzla in Petra Kurta, ki sta bila na sumu, da sta napadla nekega šoferja na poti med Nizzo in Monte Carlom. Fotografijo obeli osumljencev so pokazali napadenemu šoferju. Ta je spoznal v njih svoja napadalca. Roparja so nato izročili sodišču v Nizzi.
Roparski umor. Posestnika Jakoba Thonyja iz Dalaasa na Tirolskem so našli te dni v bližini njegovega posestva mrtvega. Najbrže gre tu za roparski umor. Zločincev še niso dobili.
Samomor vsled nesrečne ljubezni. Predvčefajšnjem je prišla v : neki praški hotel 261etna Jožefa Had-I kova in je v samomorilnem namenu izpila večjo dozo morfija. Služabni-štvu hotela, kateremu se je Hadkova zdela sumljiva, se je posrečilo, da je samomorilko pravočasno še rešilo. Poklicali so namreč zdravnika, ki je dekletu podal prvo pomoč, na kar so jo z rešilnim vozom odpeljali v bolnišnico.
Splošna evropska vojna. Neki francoski eks-minister je izračunal, da če nastane v Evropi splošna vojna, bi ta veljala vsak mesec pet tisoč petsto milijonov dolarjev. Kakšna sreča za nas! Vojske ne bo, ker toliko denarja v celi Evropi nimajo.
»Pokorno se zahvaljujem, gospod sodnik, za milo kazen.« V Novem Jorku so ta teden obsodili r.e-kega vlomilca na 34 let ječe. nakar se jc vlomilec sodniku zahvalil. Nas spominja na one čase, ko so avstrijski vojaki za kako pregreho dobivali 75 po »ta zadnji«. Ko so bili udarci gfotovi, je moral vojak stopiti pred stotnika in reči: Pokorno se zahvaljujem. gospod stotnik, za milo kazen.«
Dvojen samomor. Predvčerajšnjem zjutraj so našli na Dunaju 401ot-nega Aniona Bohma in njegovo nekaj let mlajšo ženo obešeno v stanovanju. Kot vzrok samomora se navaja neozdravljiva bolezen obeh zakonskih.
Koncertna pevka okradena. Gospa Julija Kulp, znana koncertna pevka, je bila te dni okradena v Londonu za 60.000 mark, ravno ko se je hotela odpeljati z vlakom v Liver pool. Tatu policija pridno zasleduje, vendar ga doslej še ni dobila v roke.
Ljubljana.
—	Volitev učiteljskih zastopnikov v c. kr. mestni šolski svet ljubljanski. Kakor je že znano našim či-tateljem, so pri tej volitvi zmagali napredni učitelji. Klerikalci so napeli vse sile in vporabill vsa sredstva, da bi prodrli s »poštenjakom« Janko Nepomukom Jegličem. Pritiskali so na posameznike z grožnjami, jim obljubovali službe, podpore in nagrade. Namenoma so prav tik pred vo-litvijo delili svojim privržencem stanovanjske in draginjske doklade Vrhutega jim je pa šel še na roko z vsem svojim vplivom nadzornik Maier. Pa vse ni nič pomagalo, zmagala je napredna lista, čeprav so s klerikalci volile tri učiteljice brez stalnih dekretov, ena celo iz ljubljanske okolice, od napredne strani so pa izostale tri učne moči. Pa glejte in čudite se! Slomškarji so se pritožili proti volitvi na deželni šolski svet, ker ni volil katehet Jan. Smrekar. Podpisala sta ta priziv dva neznatna klerikalna slamorezca, skriva se pa za prizivom Janko Nepomuk Jeglič. Da bo javnost vedela, kako drzni so ti Slomškarji, naj povemo, kako se je vršila volitev. Najprvo konstatuje nadzornik Maier, da smejo na podstavi zakona tudi učiteljice biti voljene v c. kr. mestni šolski svet. Volilo se je z listki. Po končani volitvi vpraša g. nadzornik če so vsi oddali glasovnice. »Ker se nihče več ne oglasi,« izjavlja gospod nadzornik, »zaključujem volitev.« Prešteli so se listki. Oddanih je bilo 63 glasovnic. G. nadzornik konstatuje, da je nadpolovična večina 32. Kdor dobi 32 glasov, bo izvoljen. Prične se skrutinij. Ko je bila že dobra polovica skrutinija končana, privede v volilni lokal nadučitelj Ce-puder kateheta Janeza Smrekarja. G. nadzornik prekine s skrutinijem ter vpraša svojega namestnika, nadzornika Fr. Gaberščka, če sme zdaj katehet Smrekar voliti. »Iii.., pa naj voli,« se odreže modri Gabršček. »Vprašam g. kateheta Smrekarja, če želi oddati glasovnico«, se oglasi nadzornik Maier. Od napredne strani se protestuje proti takemu strankarskemu postopanju od strani predsednika. Tudi iz vrst katehetov se čujejo besede: »To bi bilo neparlamentarno.« In g. katehet Jan. Smrekar izjavi, da ne mara voliti, na kar izjavlja predsednik Maier, da mu je to jako ljubo. Končani skrutinij je pokazal, da so zmagali napredni kan-didatie. Siomškarji se že hvalijo, da
bo volitev ovrzena. Opozarjamo javnost na rešitev tega rekurza.
— V seji magistratnega gre-tnija, ki se je vršila v pondeljek. dne
30.	decembra pod predsedstvom gospoda župana, se je g. Antonu Novaku, gostilničarju na Rimski cesti podelila lastna koncesija. Sklenilo se je dalje, da se v mestni posvetovalnici napravi električni ventilator, posestniku g. Švigelju na Dolenjski cesti se dovoli napraviti nova vrata in nekaj stopnic, ker se nastavi v hiši policijska stražnica. G. Petru Mateliču se je oddalo za letno vsoto 100 kron plakatiranje inagistratnih naznanil. Prošnja Jožefa Vrhovca za prepustitev nekaj mestnega sveta ob domobranski vojašnici se odkloni. Oklene se klopi, ki so čez poletje v mestnih parkih in drevoredih, na novo lično prepleskati. Pred zaključkom seje se gospod župan v iskrenih besedah spominja gospoda ravnatelja Ivana Šešeka, ki se je pred izstopom iz službe udeležil zadnje seje magistratnega gremija in se mu za dolgoletno vestno in marljivo delovanje v prid občine v najsrčnejših besedah zahvali, gospodu ravnatelju, kot obrtnemu referentu se isto-tako zahvali g. Franchetti. kot zastopnik obrtnikov in gospod Ivan Knez kot predsednik trgovske in obrtne zbornice in mu želita, da bi g. ravnatelj po dolgotrajnem in neumornem delu zdrav in čil užival počitek. Gospod ravnatelj Sešek se v zbranih besedah zahvali govornikom in zagotavlja, da bode tudi še. v bodoče rudovoljno stal trgovskemu in obrtnemu stanu na strani s svojimi nasveti. Nato želi gospod župan vsem navzočim srečno novo leto in zaključi zadnjo magistratno sejo v letu 1912.
— Pepelka. Včerajšnja popoldanska predstava je izborno uspela. Gledališče jc bilo nabito polno —■ razun lož. Mladini je igra tako ugajala, da so drobne ročice viharno ploskale. To je bilo pravo veselje za otroke. — Igralci in igralke so brez izjeme dobro rešili svoje naloge, najbolje pa gospa Juvanova, ki je naravnost izborno igrala ošabno mačeho. Tudi g. Peček je bil dober kot »ubogi zakonski mož«, ki stoji pod komando svoje žene. Da so bili tudi Danilo, Skrbinšek, Buk-šek in Štrukelj na svojih mestih, nam ni treba še posebej povdarjati. Njihova izborna igra je izzvala cele salve ploskanja. Tudi ostali so bili na svojih mestih. G. Molek pa bi bil lahko tu in tam nastopil bolj inaje-stetično — kot mogočni kralj in skrben oče. Pepelka gospodična Danilova je bila vseskozi dobra in istotako g. Trampuž kot princ Kras-noslav. Ker je g. Grom, ki bi naj bil igral ulogo princa, zbolel, je v zadnjem hipu prevzel g. Trampuž njegovo ulogo, in če to uvažujemo, moramo priznati, je dobro igral ulogo melanholičnega zaljubljenca. Mestoma je bila njegova igra celo iskrena in naravnost izborna n. pr. slovo od Pepelke, ko mu je podajala cvetlice. Njegov prijeten glas in simpatičen nastop je napravil najboljši utis, tako da se je moral ponovno pokazati na oder, ko so mu ročice navdušene mladine viharno ploskale. G. Trampuž iti gdč. Danilova sta pokazala, da imata lep talent za oder ter upamo, da ko si pridobita igralsko rutino in potrebno igralska izobrazbo, se jima obeta lepa gledališka karijera. Splošna želja je bila, da bi se naj igra »Pepelka« v kratkem ponovila in da bi naj intendanca skrbela, da se večkrat uprizore takšne igre za mladino.
— Silvestrov večer v »Narodnem domu« je bil letos, kakor po navadi mnogoštevilno obiskan. Letošnji silvestrov večer je imel še poseben pomen, ker smo z njim stopili v sokolsko jubilejno leto. Večer je bil živahen, poln veselih in resnih trenutkov. Nastopil Je pevski kvartet, ki je zapel »Što čutiš, Srbine tužni« in druge lepe pesmi. Orkester Sokola I. je igral neutrudljivo in je žel mnogo zaslužene pohvale. Gdčna. Fantova je pela kuplet Adelin motor«, po velikem aplavzu je navrgla še nekaj češkega. Gosp. Bohuslav je zapel troje kupletov, osoljenih z dobrimi dovtipi. Občinstvo je rade volje pomagalo in ploskalo. Dobra misel je bila tudi, »kakor kdo more«, kjer smo videli nastopiti pravega dobrega in slabega telovadca. Igralca sta svoje uloge izborno izvršila. Krasne so bile skupine telovadk, ki so predstavljale ljubke slike obsejane v čarobni luči. Občinstvo je navdušeno ploskalo. Pred polnočjo je godba zaigrala »Šumi Marica« in »Onamo, onamo«, obe pesmi sta se nekolikokrat morali ponoviti ob velikanskem navdušenju. Na to je izpregovoril načelnik Sokola dr. Murnik. Spominjal se je bratov, ki so padli letos v boju za svobodo slovanstva. Nato je opozarjal, da stopamo v jubilejno sokolsko leto, ki naj prinese sokolstvu in narodu no^ih zmag. Polnočna slika
je kazala krasen prizor, ko sokolstvo pozdravlja jubilejno leto. Po polnoči se jc razvila vesela zabava s plesom.
— Silvestrov večer pevskega društvo »Ljubljanski Zvon« v Mestnem domu je uspel prav lepo v moralnem in po obisku soditi tudi v gmotnem oziru. Ves spored večera je bil zanimiv in izbran, kar smo od »Ljubljanskega Zvona« in njega neutrudljivega pevovodje g. Z. Pre-lovca že vajeni. Izmed pevskih točk so morale zaradi pomanjkanja časa izostati »Koroške narodne pesmi.« Mešani zbori, kakor tudi moški okteti so se izvajali precizno in dovršeno ter želi glasno pohvalo. Mešan zbor je kulminiral v »Srbskih narodnih pesmih« ter v dr. A. Schvvabovi »Še ena«. Obe skladbi sta izzvali frenetičen aplavz in je zbor moral zadnjo ponavljati. Moški oktet je prav fino podal Ant. Hajdrihovo »V sladkih sanjah«; pri-vandranci iz Tripolisa pa so pod vodstvom g. A. Štamcarja želi obilo pohvale za R. Gcneea »Laško solato«, ki je zaključila predpolnočni pevski spored. O polnoči je voščil v odsotnosti zadržanega predsednika društveni tajnik g. J. Zorko v daljšem nagovoru udeležencem veselo novo leto. V govoru se je zahvaljeval za muogobrojen obisk pa tudi prav umestno povdarjal skrajno slab obisk zadnjega koncerta, ki ga je priredilo društvo v letošnji pevski seziji. Prekrasna »alegorija« — simbol velikih bolgarskih zmag — je zaključila novoletno voščilo ter izzvala navdušeno priznanje. Med odmori je svirala godba na lok, vendar smo pogrešali »Slovensko Filharmonijo.« Po oficielnem delu je bila prosta zabava z raznimi komičnimi prizori, živim kinematografom in plesom. Postrežba je bila točna in solidna.
»Slovenski Ilustrovani Tednik« je izdal obsežno in lepo opremljeno božično številko, ki je gotovo vsakogar zadovoljila. List res lepo napreduje in zasluži, da se razširi v vse slovenske kraje in v vse slovenske rodbine. Priporočamo vsem, da si ga naroče.
— Naznanilo. Gospod Milko Krapeš, urar in trgovec naznanja, da je sam odpovedal službo cenilca mestne zastavljalnice in mu je ni odpovedala mestna občina, kakor govorijo gotovi ljudje. Več glej oglas v današnjem »Dnevu«.
—	SI. uredništvu časopisa »Dan« v Ljubljani. V zmislu sklepa nacel-stvene seje z dne 30. decembra 1912 se Vam pošilja z ozirom na notico »Konzumno društvo za Ljubljano in okolico« priobčeno v štev. 359 sledeči popravek v zmislu tisk. zakona § 19, ki ga natisnite v eni prihodnjih številk na istem mestu, z istitni črkami kot gori omenjeno notico: Ni res, da odpade od zneska K 18.877:12 (ki je bil izkazan v društveni bilanci za leto 1911/lp kot čisti prebitek); 10 odstot. v rezervni 4 odstot. v penzijski in 1 odstotek v dispozicijski sklad, skupaj torej 15 odstotkov. Res je, da se glasi soglasni sklep občnega zbora z dne 8. decembra 1912 tako-Ie: »10 odstotkov v rezervni. 1 odstot. v penzijski sklad, 89 odstot. pa kot štiri-odstotno povrnitev za oddane dividendne znamke. Preostanek v dispozicijski sklad.« Ni res, da ostane društvu za razdelitev dividende znesek K 16.045:56, res pa ostane K 16.801:29. Ni res, da se daje dividenda od prodanega blaga, res pa je da tisti člani, ki oddado do v to določenega termina svoje dividendne znamke, prejmo sklenjeno povrnitev. Ni res. da znaša dividenda »39.14 K 41 vin.« več kakor je doseženega čistega dobička — res pa je, da je bilo oddanih dividendnih znamk za K 419:015, kar znese po 4 odstot. vsoto K 16.760:60. Ni res, da vsled preveč dividende in premalo dobička nastane vprašanje, »kako se to pogliha« — res je, da je vsako tako vprašanje že pred stavljenjem rešeno. Ni res, da diši dejstvo, da se izstopivšim članom ne da »dividende« •— po »korupciji«
—	res pa je, da v zmislu § 3 društvenih pravil nimajo izstopivši člani nikake pravice do premoženja zadruge. Ni res, da se društveni ravnatelj ne upa omeniti zneska »raznih troškov«; res je pa. da je znesek »razni stroški per K 8951:76 naveden tako v izdatkih blagajničnega poročila kakor v proračunu čistega prebitka pod točko »izguba« v tiskanem letnem poročilu, ko se je izročil slehernemu članu, pa tudi vsakomur, ki se je zanimal za društvene račune. Res je, da se je na občnem zboru 8. decembra 1912 dalo vsem delegatom natančen izpisek raznih stroškov na razpolago, da ga ogledajo, res je pa, da je letni račun s tem zneskom podpisan po vseh članih načelstva in nadzorni-štva — tedaj ni res, da bi se moglo vendar še natančneje zvedeti, za katerim grmom se je zajec skrival. Res je, da morajo podjetja, ki pola-
gajo javne račune, ravno znesek »razne stroške« c. kr. davčni administraciji detajlirano predložiti v svrlio pregleda, ako ni v svotah, iz--danili pod tem naslovom, kaj v obdavčitev; res je dalje, da ima vsako podjetje oddelek »raznih stroškov«, res je tudi, da le zlobna duša more sumničiti take postavke. V Ljubljani
31.	dec. 1912. — Konsumno društvo za Ljubljano in okolico, vpisana zadruga z omejeno zavezo. Štefan Dražil, m. p. Ivan Klemenčič, m. p.
—	»Kinematograf Ideal«. Danes zadnji dan izbornega vsporeda. Velezanimiv je Pathejournal. Obilo smeha vzbujajo dve komični sliki. Sedem hčera gospoda profesorja in Moričeva baroka. Pri večernih predstavah je sijajna veseloigra »Gospod Vojvoda v 2 delih. Jutri špeci-jalni večer. V soboto »Ženska brez srca« II. del.
Trst.
»Dan« v Trstu. Mnogo prijateljev si je pridobil »Dan« v Trstu, odkar izhaja. Takoj v začetku, takrat torej, ko je zagledal beli dan — bilo je to pred letom dni — seveda ni imel bogve koliko pristašev. Bilo jih je nekaj, ki so se zbirali okoli njega tu ob obali Jadranskega morja in si postavili za nalogo, širiti »Dan« med tržaškimi Slovenci. V začetku je bila agitacija precej težavna, kajti vsi oni, ki ne marajo slišati odkritosrčne besede, vsi oni, ki so nasprotni luči, ki jo razširja »Dan« med našim slovenskim ljudstvom, so delovali na to, da bi »Dan« v Trstu ne prišel med maso, da bi se torej ne razširil. Mislili so si, da bodejo preprečili njegov razvoj, če ga ignoriraj j če ne imenujejo nikdar njegovega pravega imena, ampak samo »neki ljubljanski list« .. Toda vse to ni nič pomagalo tržaški Slovenci so začeli segati po >Dnevu« vedno bolj. In tako se je razširjal. Danes pa je »Dan« močno razprostrt v Trstu in vsak ga čita z velikim zanimanjem. Razširjen je med vsemi sloji. Zlasti pa je močno razširjen med delavskim ljudstvom in to žaraditega, ker se je potegoval vedno za one, ki se jim godijo velike krivice. Kjer je priredilo delavstvo kako gibanje v svrho zboljšanja ek-zistence, tam je bil navzoč »Dan«, ki je takorekoč spravil javno mnenje na stran ubogih trpinov, da so imeli s svojimi boji tudi uspehe. Dan pa ni šel v boj samo proti onim, ki stoje izven našega naroda, temveč je tudi čistil gnilobo v narodu same^ mu. Zagnal se je vsled tega v »Dan« marsikateri, ki jc hotel s svojim strupenim gobccm ujeda ti. Toda do danes je padel vsak, ki se je zaletel v »Dan«. In to žaraditega, ker je pisal »Dan« vedno resnico in se pri tem izogibal vsake hinavščine, ampak je imel pred seboj le dobrobit našega ubogega slovenskega naroda. Ni se ustrašil torej nobenega, ampak je šel naprej po začrtani poti. Kdo pa bi se zavzel za volitve v »Delavsko zavarovalnico proti nezgodam«, če ne bi bilo »Dneva«? Kdo pa bi okrtačtt dotičnika, ki je igral kot Slovenec zelo čudno vlogo, ko so zahtevali postiljoni povišanje* plač? Kdo bi se potegoval tako odločno za vsakega posameznika, ki se mu je pripetila krivica, kakor tudi za celokupnost našega naroda? Samo »Dan« Je šel v boi proti vsem takim zalegam, proti vsem nasprotnikom slovenskega naroda. In tudi v letošnjem letu bo imel »Dan« veliko bojev. Glavni boj, v katerega se bo zakadil »Dan«, se bo vršil v najkrajšem času — volitve v deželni zbor tržaški se bližajo. Pri teh volitvah mora biti zmaga na naši strani. »Dan« pa bo tudi poskrbel, da bodejo delali vsi, ki se nahajajo na naši strani in posedujejo zmožnosti; kajti če se gre za tako važno stvar, če se gre za volitve v tako važen zastop, se moTa truditi vse, ki Čuti količkaj ljubezni do svojega naroda. Veliko mlajših moči imamo v Trstu, ki se samo redkokdaj prikažejo, kadar gre za kako važno zadevo; od vseh teh se bo zahtevalo, da se podajo z ostalimi bojevniki vred v boj. Trst je naša najvažnejša postojanka, za to moramo napeti vse svoje sile, dosežemo v tem mestu, kar nam gre. da z eno besedo rečeno: — napredujemo. Vedno bolj se bo torej opažalo. kake velike vrednosti je strogo napreden, revolucijonaren in neodvisen list. Tak list pripelje najpo-prej v temi tavajoče do spoznanja. Ireba je ljudstvu povedati resnico. Naš narod bo izpregledal najprej ta-krat, kadar se mu bo pripovedovalo od vseh strani, kakšne krivice se mu godijo, kako strašno je zatiran od sosednjih narodov, vlade itd. Če pa se nikdar ne bi povedalo narodu tega, potemtakem bi tudi nikdar ne napočil dan vstajenja, dan sreče in svobode. Naša želja pa je, da se čimprej zjasni, da čimprej posije solnce svobode v naše jugoslovanske pokrajine in nas odreši sedanjega trpljenja, ki se v njem nahajamo že stoletja in stoletja. To se bo zgodilo. to se mora zgoditi in sicer v
Kupujte in naročajte „DAN“!
najkrajšem času, kajti mi ne maramo biti več podložni drugim, mi nc maramo biti več hlapci in sužnji, ampak samostojni gospodarji na svoji lastni zemlji. Bili so že upori in morajo še nastati, če sc nas bo hotelo imeti samo za brezpravno živino! V tej smeri bomo šli naprej. Bojevniki za pravico in resnico se bodejo zbirali okoli »Dneva«, ki jim bo dajal direktive. In tako se bomo razvijali in napredovali in tako bomo korakali našemu odrešenju nasproti. Samo bojni klici se morajo razlegati po naših poljanah, zlasti pa ob obali sirijc Adrije, in siccr tako dolgo časa, dokler ne dočakamo dneva, po katerem vsi tako zelo hrepenimo.
Pesem o vilajetu.
svoji domovini, njenim prijateljem in sovražnikom za novo leto zložil Figi Lipe.
Ti nisi dežela, po kateri cedi se mleko in- med —	:i.
o ne, domovina, saj ti si
• i tfrtv* -C-
vilajet. vilajet ...	-V
Svoje pravice je v tebi užival 'davni naš ded —
toda kje naj za nas je v tebi pravica, vilajet, vilajet? . . .
Sužnosti mnogo, malo svobode ima naš svet, kje bi za tebe bila svoboda, vilajet, \ :.\,jet! ...
Tujec ponosni se v tebi šopiri mnogo že let —
njemu svobodo in srečo le daje vilajet, vilajet.
Narod, ki v tebi sc trudi ubija,
Je kakor zaklet —
kje naj nad tebe soltice posija
vilajet, vilajet? ...
Ako doma ni mogoče živeti — i velik je svet — tam naj zasluži kruha za tebe, vilajet, vilajet.
Bledo mu lice, v sragah na čelu težkih naporov je sled — tak k ta zarod, ki v tebi prebiva, vilajet, vilajet.
Mrzla na zunaj je zima nad tabo kot naših gor led — toda kak ogenj gori ti v globini, vilajet, vilajet! . . .
Leta končuješ, začenjaš spet nova
konca ni bed —
kdaj ti res novo leto zasveti,
Vilajet, vilajet? . . .
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
MIROVNA KONFERENCA. TURŠKI DELEGATI POPUŠČAJO
London, 1. j uirja. Današnja seja mirovne konference se je pričela ob tretji uri popoldne in se je fcončala ob 3:40 popoldne. Balkanski delegati so pričakovali, da bodo turški delegati odnehali od svojih zahtev, kar se ie tudi zgodilo. Seja ||e bila zaključena ob četrti uri popoldne. Prihodnja seja se vrši v petek. Splošno se domneva, da se je Situacija znatno zboljšala.
London, 1. januarja. »Reuter Bureau« poroča, da je prišel v London odličen turški finančnik. Balkanski delegati so dobili pooblastilo, da smejo priznati veljavnost vseh turških privatnih finančnih podjetij v novoosvojenih krajih.
London, 1. januarja. Turški delegati so danes stavili več spreini-njevalnih predlogov. Med balkanskimi delegati prevladuje prepričanje, da se je sedaj pričelo definitivno razreševanje mirovnega programa.
London, 1. januarja. Grški delegati so po današnji seji mirovne konference izjavili, da je zaznamovati precejšnje uspehe. Turški delegati so pripravljeni privoliti v od-stopitev Macedonije in dela Eplra. Kar se tiče Albanije, hočejo popolen sporazum z velevlastmi.
London, 1. januarja. Takoj po zaključku današnje seje so se tako balkanski kakor turški delegati sestali k privatni seji. Balkanski delegati so bili skoro popolnoma prepričani, da se bodo mirovna pogajanja danes prenehala. Ker so Turki izjavili, da so pripravljeni odnehati od svojih zahtev, se je seja odgodila do petka.
KONFLIKT MED PAŠICEM IN PROTIČFM.
Beigrad, 1. januarja. Tiskovni tirad zunanjega ministrstva poroča, da so vse vesti, da bi pri zadnji seji ministrskega sveta prišlo med ministrskim predsednikom Pašičem in notranjim ministrom Protičem do kakih diferenc, popolnoma izmišljene.
POSLANIŠKA KONFERENCA IN ALBANIJA, RUSIJA IN AVSTRIJA
Pariz, 1. januarja. Londonski dopisnik »Matina« poroča iz jako zanesljivega vira, da na jutrišnji konferenci veleposlanikov nikakor ne bo prišlo do sporazuma glede določitve mej novi Albaniji. Stališče Rusije se namreč silno razlikuje od stališča Avstrije. Rusija zahteva Malo Albanijo, Avstrija pa Veliko Albanijo.
SULTAN ODSTOPI.
Magdeburg, 1. januarja. :>Mag-deburger Zeitung« poroča iz Carigrada, da namerava sultan Muha-med takoj po sklenitvi miru odstopiti, ker je sit dosedanjih razočaranj in si želi miru. Naslednik Jušuf Izedini bo nastopil prestolstvo le pod tem pogojem, ako bo njegov naslednik vedno najstarejši iz carske rodovine.
BOJI NA KIOSU.
Carigrad, 1. januarja. Listi poročajo, da je poveljnik Kioske posadke odločno odbil prošnjo prebivalcev. naj se turška posadka uda Grkom in izjavil, da se hoče braniti do zadnje kaplje krvi.
ITALIJANSKO - SRBSKI KONFLIKT.
Rini, 1. januarja. »Agcnzia Ste-phani« poroča iz Drača: Italijanski konzul v Drač u je dobil obvestilo od srbskega poveljnika, da kapitan ladijc »Caprera« ni dal nikakega migljaja, da namerava ostati v luki in služiti v prid italijanskemu konzulatu. Italijansko - turški konflikt se lahko smatra že kot rešen, ker se Srbija ni čisto nič pregrešila proti mednarodnemu pravu.
BOLGARSKA IN RUMUNIJA.
Bukarešt, 1. januarja. Včeraj je izšlo uradno obvestilo bolgarske vlade, da ima bolgarski delegat dr. Danev polnomoč, pogajati se z ru-munskim delegatom na poslaniški konferenci glede vseh perečih vprašanj in skleniti z njim tudi pogodbo.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk 'Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Spretna šivilja se sprejme v Za-tiški ulici št. 1.
mtmtm I1. H	3——B—H mnj
Meblovaua mesečna soba se takoj odda. Poizve se v Gradišču štev. 13.
Prijetna mesečna soba sc? odda takoj ali pozneje v Novi ulici št. 5.
Poizve sc pri hišniku
Plošče preje K4—, sedaj samo K 1*95. Velikanska zaloga gramofonov! Zahtevajte cenike.
&
«7
25 etn velike, dvostranske, priznano najboljših znamk prodajam radi velike zaloge pod last. ceno
S
ca
h •p**'
s
! Pozor trgovci!
Od danes naprej ko prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, : v Prešernovi ulici :
pod tovarniško ceno.
želi priti v dobro privatno bišo ali gostilno, kjer bi se naučila dobro kuhati in nekoliko kakega tujega jezika (nemščine). Pripravljena je tudi nekaj mesečno plačevati. — Naslov pove ,,Prva anončna pisarna" v Ljubljani.
Naročite in širite ,Dan‘ Pridobite naročnikov!
Po»ta»«p zavsiuvan
^9>y
. r! liker Martini«
Lovro SbbtiniU.Sisks
Jurčičev trg št. 3.
Jurčičev trg št. 8.
Naznanilo.
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da sem s 1. oktobrom 1912 službo cenilca Mestne zastavljalnice sam odpovedal (ni mi odpovedala mestna občina, kakor to vedo nekatere osebe) ter se bom od 1. januarja 1913 popolnoma posvetil svoji obrti in trgovini. Slav. občinstvu se najtopleje priporočam ter se bom potrudil vsakogar solidno postreči.
Bilježim z vsem spoštovanjem
Milko Krapeš,
urar in trgovec ter sodnijsko zapriseženi cenilec. Ljubljana, 1. januarja 1913.
Zahtevajte moj cenik, ki ga razpošiljam poštnine prosto.
Uajvečja zaloga ur, zlatnine in srebrnine
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg 25.
Lastna protokolirana tovarna m v Švici.
Tovarniška znamka
MT „1 K 0“ -ans
Cenik zastonj in poštnine prosto.
E 518/12/59
Razglasilo domika.
Na dražbi dne 21. grudna 1912 prodana posestva vlož. št. 1048 in 1082 deželne deske kranjske, izvzemši parcele št. 2175, so se domaknila
Ljudski posojilnici v Ljubljani
za najboljši ponudek, in sicer prvi vložek za 35.000 K, drugi pa
za 190.000 K.
Dornik se z nadponudbo ne more ovreči.
C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, odd. n.
dne 21. grudna 1912.
LABHn
us
Vi nM
Pariz 1905 1.
Ustanovljeno leta 1900.
Odlikovana!
I
#
FR. IGLIČ,
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K ko. mad, tako da si vsakdo lahko Izbere. — Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstropju.
Slavil, občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam
največjo zalogo krasnih
nagrobnih vence? in trakov
z napisi.
Zunanja naročila sc izvršujejo hitro in točno CJeoie Torez konk-arenes.
Ljubljana, Mestni trg štv. 11.-12.
pri IjuitfjeKJ
VXi'X
Najfinejši
lil mil*
Ozirajte se na tvrdke, ki oglašajo v „Dnevu“.
ŠPIRIT
‘z žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne,.UNION**.
LlnUjanska kreditnabanka v Ljubljani- T«
Stritarjeva tiliea. (štev. 3, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
41A