Pozdrav novemu tisočletju
12 izdelkov v 51 letu do 51%!
Akcija velja od 3. do 13. avgusta, v vseh prodajalnah Mercatorja.
(oz. do razprodaje zalog)
** fHervvAor naj boljši sosed
§
I
St. 31 (2658), leto LI »Novo mesto, četrtek, 3. avgusta 2000 »Cena: 220 tolarjev
Po PREDSEDNIK NAKUPUJE - Predsednik države Milan Kučan se je trtkovl enourni oddaji na regionalni radijski postaji Dolenjske in Bele aJ,ne. ki jo je prenašalo tudi Gospodarsko interesno združenje nekomer-u nih radijskih postaj Slovenije, po nakupih odpravil kar v novomeški Mer-°rjev Hipermarket na Cikavi. Med številnimi izdelki, ki vabijo z založenih 'c, seje prvi mož države takoj odločil za sveži in dišeči dolenjski kruh ter kuri, prj tem pa so ga pgigg pogledov obiskovalcev nakupovalnega centra Jar IU(*‘ generalni direktor Mercatorja Zoran Jankovič (levo), Lidija rc. clanica uprave Mercatorja Dolenjske in direktor Mercatorja Dolenjske Stanislav Hribar (desno). (Foto: M. t.)
■
K
'm
IjjUŠ, O RA Č ZOPET F!LA K - Preteklo nedeljo so v Gribljah pripravili panjsko regijsko tekmovanje v oranju, na katerem se je pomerilo 21 S/o ^ !Carje naJveč doslej. Gotovo imata za to precej zaslug Združenje oračev To Ven‘{e ‘n Strojni krožek Bele krajine pa tudi uspešni belokranjski orač ne Filak. Kako zares so orači vzeli tekmovanje, pove tudi to, da so si mno-sl fl°,sodM celo pluge. Zmagovalec je zopet postal Tone Filak (na fotografiji), ^ do pa sta mu Ciril Totter in Miha Filak. Ker pa je slednji še premlad, se udel°f^ prv‘^ dveh državnega prvenstva v začetku septembra v Kočevju JT«n Igor Lozar. Vsi najboljši so iz Gribelj, pomerili pa so se s tekmov-I "f1'Plugi. Z navadnim plugi so se najbolj odrezali Peter Cerar iz Obrha, ' Strucelj iz Podzemlja in Jože Cerar iz Obrha. (Foto: M. B.-J.)
■■■■
Hiti, hiti n
Po skoraj štiriletnem vrenju je z volilnega lonca ob močnem Poku (do)končno odneslo pokrovko. Juha večinskega volilnega sistema, ki so jo v dvomljivem, komaj petinskem "večinskem ” imenu ljudske volje zakuhali esdeesovci, pred poldrugim letom Pa z domala coprniškimi izračuni začinili ustavni sodniki, ni ski-Pela po volilnem telesu. Vročo kot le kaj jo bodo z opečenimi usti še naprej srebali njeni kuharji, volilci pa se bomo morati v kratkem zadovoljiti z nekolikanj izboljšano in za tukajšnje razmere dokaj preskušeno sorazmerno volilno mineštro.
Pred leti so ljudski izvoljenci sami sprejeli ustavo in pravila. Po katerih naj jih volimo. Edino prav! Brez dvoma je v njihovi Pristojnosti tudi spreminjanje ustave ali volilnega sistema. Toliko jim pač že zaupamo, da nam ne bodo podtaknili nečesa, kar bo skregano z demokracijo pa računastvom pri preštevanju volilnih glasov in izračunavanju odstotkov. Esdeesovci so bili očit-n° drugačnega mnenja, ko so se lotili večinskovolilnega jušnega zvarka in odgovornost (tudi s sebe, a za predvideno svojo korist) prevalili na volilno telo, ki pa je s skoraj dvetretinjsko neudeležbo povsem razločno izrazito, da se ne čuti sposobno odločati o tako zapletenih stvareh, kot so volilni sistemi. Večin-ske ljudske volje torej ne gre iskati s prenarejanjem volilnega izida PH tisti dobri tretjini osebkov, ki so šli na volilni referendum, bolj zgovorna in prepričljiva je neudeležba!
Ko so pobudniki večinskega volilnega sistema stvar prignali tako daleč, da so se mimo svojih pristojnosti prek prehodne vlade začeli postavljati celo nad zakonodajno vejo oblasti, je kajpak moralo prekipeti - in ljudski izvoljenci so z domala sanjskim soglasjem dopolnili ustavna določila o načinu volitev. To bi lahko Poredili že zdavnaj prej, pravi večini volilnega telesa bi tako prihranili čudenje nad tem, od kod jim smelost, da se v njenem imenu prerekajo za volilno senco. V globoki volilni senci (pri center je sistem preštevanja glasov drugotnega pomena) namreč praviloma ostajajo tisti, ki niso sposobni pričarati stvarnih možnosti, kako volilno telo obleči in obuti, ga nasititi in odžejati. Ret ne samo pred volitvami!
Torej 15. oktobra bomo drug drugega spodbujali: Hiti, hiti na volišče! Takrat se bo še pilo mošt, ki pa se bo nato hitro izčistil v vino po res pravi volilnovečinski ljudski volji.
DRAGO RUSTJA
Lani za Krko naporno, a uspešno leto
V lanskem letu Krka prodala za 50,9 milijarde tolarjev izdelkov, od tega za 37,8 milijarde na tujih trgih, in ustvarila 4,5 miljarde tolarjev dobička - Letos kaže še bolje
NOVO MESTO - Na 5. skupščini delničarjev novomeške Krke - bila je prejšnji četrtek na Otočcu - so sprejeli vse predloge sklepov, ki sta jih predlagala uprava in nadzorni svet, med njimi tudi o delitvi dobička. Tako bodo Krkini delničarji (njihovo število se je od prvotnih 92.000 zmanjšalo na nekaj manj kot 57.000) dobili 550 tolarjev bruto dividende na delnico, kar je 22 odst. več kot lani.
Predsednik uprave in generalni direktor Krke Miloš Kovačič je poudaril, da je bilo lansko leto za Krko precej naporno, a tudi uspešno. Prodali so za 50,9 milijarde tolarjev izdelkov, od tega za 37,8 milijarde tolarjev na tujih trgih. V celoti se je prodaja v primerjavi z letom poprej povečala za 3 odst., največjo rast so dosegli na zahodnoevropskih trgih s prodajo generičnih izdelkov, uspešno pa so poslovali in utrjevali svoj položaj na Krkinih tradicionalnih tržiščih srednje in vzhodne Evrope. Ustvarili so 4,5 milijarde tolarjev dobička, kar je dobrih 8 odst. več kot v letu 1998, kar Krko uvršča na vrh lestvice med domačimi industrijskimi podjetji.
Za dividende so delničarji namenili 623 milijonov tolarjev, in to del
iz nerazporejenega dobička iz leta 1996, del pa iz lanskega dobička, katerega večji del je ostal nerazporejen.
Nagrada za upravo znaša malo manj kot 93 milijonov tolarjev bruto, kar znese neto 31,2 milijona tolarjev; člani Krkine uprave bodo tretjino nagrade dobili v gotovini, dve tretjini pa v delnicah družbe. Nagrada za nadzorni svet pa je 17,4 milijona tolarjev bruto oz. 9,5 milijona tolarjev neto.
Po besedah prvega moža Krke Kovačiča lahko delničarji tako ali še boljše poslovanje pričakujejo tudi v letošnjem letu. Krka je v prvem polletju dosegla izvrstne rezultate, dobička je že skoraj toliko kot v celem lanskem letu, prodajo povečujejo na vseh trgih, na velikem ruskem so že v prvi polovici leta izpolnili 80 odst. celoletnega
načrta. Krka seje že pred tremi leti usmerila tudi na zahodnoevropska tržišča, zlasti v Nemčijo, Anglijo, Nizozemsko in Dansko, na katerih se prodaja stalno povečuje, te dni pa bodo začeli Krkin enalapril, ki je eden njihovih glavnih izdelkov, prodajati tudi v Ameriki. Do konca leta naj bi ga prodali za 15 milijonov dolarjev. V nekaj letih pa naj bi Krka v ZDA postala največji slovenski izvoznik.
Kljub zelo dobrim poslovnim rezultatom pa seje vrednost Krkinih delnic na Ljubljanski borzi v prvi polovici letošnjega leta znižala za dobrih 8 odst. Po ocenah tujih strokovnjakov so Krkine delnice za 40 odst. podcenjene, zato ni čudno, daje bil letos promet z njimi za dobro tretjino manjši kot lani. Domače fizične osebe (mali delničarji) imajo skoraj 36 odst. Krkinih delnic, pidi 17,6 odst., kapitalska družba 10, odškodninska 13 odst., domače pravne osebe dobrih 15 odst., tujci pa 8,2 odst.
A. B.
Berite danes
stran 3:
• Žužemberški teater absurda
stran 5:
• Do kdaj po starem?
stran 6:
• O Udbi in megli v Komunali
stran 8:
•Nedorečena usoda Kolpinega obrata
stran U:
• Trobec v zaporu še 14 let
stran 18;
• Stranke se naj pripravijo na pošteno tekmo
stran 19:
• Tenkočutni opisovalec Dolenjske, Kettejev sošolec, že skoraj pozabljen
LEP VEČER S CEHI
SEVNICA - V okviru Festivala Brežice in sodelovanju veleposlaništva Češke republike ter s pomočjo pokroviteljev je bil v Lutrovski kleti sev-niškega gradu prvi koncert tega vrhunskega mednarodno priznanega festivala stare klasične glasbe v sevniški občini, na katerem je bilo okrog 150 obiskovalcev iz Slovenije in tujine, med njimi češka veleposlanica v Sloveniji. Ambi-ent sevniškega gradu je omogočil prijeten glasbeni večer s češkima umetnikoma, Petrom Wagnerjem (viola) in Moniko Knoblochovo (čembalo), gostovanje festivala pa je koristno za večjo prepoznavnost mesta in občine Sevnica.
mm j
,v#' t•'
v
Zakon o Posavju	OVCE NA GORJANSKI PAŠI - Ni še dolgo tega, ko so celo kmečke otroke vodili v živalski vrt, da so videli ovce, koze
"	in druge domače živali. Njihovo rejo so ljudje v naših krajih namreč skoraj povsem opustili. Danes pa je teh lepih in
vsestransko koristnih živali, ki od pamtiveka dajejo človeku volno za oblačila, mleko in meso za hrano, spet vse več. Pobelelo polje ovcama, kot poje lepa belokranjska ljudska pesem. To velja tudi za gorjansko Podgorje, kjer je nad Jugorjem pri Gabrju v soboto popoldne nastal ta posnetek. (Foto: A. B.)
Predlagala sta ga poslanca Avšič in Janc
BREŽICE, KRŠKO - Jože Avšič in Branko Janc, poslanca iz poslanske skupipe LDS, sta predložila državnemu zboru predlog zakona o pokrajini Posavje. Predlagani zakon bo zagotovil Posavju možnosti za enakovreden in z drugimi deli države primerljiv razvoj ter posavskim občinam in njihovim prebivalcem možnosti za skupno urejanje nekaterih zadev. “Predvsem naj bi pokrajina oblikovala in uveljavila identiteto Posavja za skupno trženje, a z ohranjanjem in poudarjanjem specifičnosti njenih posameznih delov.” Občinam naj bi pokrajina omogočila dogovorno reševanje problemov znotraj regije, pri čemer naj bi se dogovarjali zlasti o skupnem varovanju okolja, o rabi prostora, prometu, šolstvu, zdravstvu in o turizmu, kpt so zapisali v sporočilu za javnost v poslanski skupini LDS.
jubilejni, prodajni 50. GORENJSKI SEJEM v KRANJU od 11. do 20. avgusta vsak dan od 9. do 20. ure
▼ največja in najugodnejša trgovina r kulinarika r ▼ večerni zabavni program od 20. do 1. ure $
DOLENJSKI LIST
ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI
Prodaja in servis, Avto-hit, d.o.o.
Kandijska 53, Novo mesto, telefon 068/376-490
RUMENE STRANI
SLOVENIJA TEL
tel.(OI) 436 53 90. fax(01) 436 85 20. www.interfnarketing.si
t*
I N T E R MARKETING
	
Danes in jutri bo še sončno in vroče, v soboto in nedeljo pa bodo pooblačitve s padavinami. Ohladilo se bo.
J—J
J-3
LrA
T”-'
o
is
ev
St
S
«
k
>>2
g
S 07/ 30 81 118 I
ŠMARJE 13 a, ŠENTJERNEJ, e-
ISSN 0416-2242
15% POPUST ob vgradnji avtoinstalacije
• ZA VSAK NAKUPU NAD 50.000 SIT darilo URA KOBRA
9 770416 2240
0
NASA
A N U
ETA
Domovina kakor zdravje?
Domovina je tisto, k čemur so obrnjene mnoge pesmi človeštva. Za domovino je preteklo mnogo solz. V čast domovine so padli najboljši. Domovina je strah in upanje. Domovina je navsezadnje lahko tudi grožnja. Za Slovenijo kot domovino Slovencev velja vse to in še kaj zraven. Slovenija je kot domovina videti v mnogih očeh problematična zadeva. Problem je v tem, daje domovina Slovenija med tistimi domovinami sveta, ki imajo veliko svojih ljudi razseljenih širom Zemlje. Problem je tudi v tem, da seveda ni docela jasno, zakaj v resnici je tolikšna razpršitev Slovencev, ali zato, ker Slovenija ni marala svojih ljudi, ali zato, ker Slovenci niso marali svoje domovine. Mnogi so ostali onstran državne meje zaradi različnih mednarodnih razmejitvenih sporazumov, tudi to je resnica. O sporazumih se večkrat pogajajo diplomati še danes, po mnogih letih. Slovenci še pridejo obiskat domovino, svojo ali domovino svojih prednikov. Vendar je izseljeništvo le en del sage o Slovencih. Drugi del je veselejši, kot so vesele veselice, ki jih domovina Slovenija pripravlja v najlepših kotičkih Slovenije za Slovence po svetu. Ali ima Slovenija po vašem mnenju dovolj stikov s Slovenci po svetu? Vprašapje je bilo tudi tokratno anketno vprašanje.
BOŠTJAN ARH, študent iz Kočevja: “Pomembno je, da se ljudje sami organizirajo v državi, kjer živijo. Če so v svoji drugi domovini zadovoljni, ne bodo preveč na pomoč klicali matične države. Znanec iz Clevelanda mi je rekel, da Slovenci v tem ameriškem mestu tvorijo majhno državno skupnost. Sicer pa se mi zdi, da država po svojih najboljših močeh skrbi za Slovence po svetu.”
RADE NED1MOV1Č, delavec iz Ribnice: “Da Slovenija posebno pozornost namenja ljudem, ki že dalj čas živijo v drugih državah, sem občutil pred tremi leti, ko je Ribnica gostila udeležence Srečanja v moji deželi. Prišli so predstavniki države in bilo je lepo. Prepričan sem, da ima redko katere država tak čut do svojih (so)državljanov kot Slovenija.”
a!!*
DANICA JUG, ekonomski tehnik iz Brežic: “Vsi Slovenci, ki živijo kje v tujini, imajo po mojem domotožje, verjetno jih vleče nazaj tja, od koder so doma oni ali njihovi starši. Ljudje ne morejo brez domovine. Ali je tudi domovini veliko do teh ljudi? To je vprašanje, saj mnogi odhajajo iz domovine v tujino, pa jih domovina kar pusti zunaj, čeprav so strokovnjaki.”
PETER HARALOV1Č dijak, iz Kostanjevice na Krki: “Vedno več je turistov. Med turisti, ki prihajajo, so tudi Slovenci iz tujine. Ti se radi vračajo domov, prav tako tudi tisti, ki živijo od doma, a so kje v Sloveniji. Za Slovence v tujini organizirajo v Sloveniji srečanja. Če so slabo obiskana, je najbrž premalo obvestil, čeprav tehnika, npr. Internet, omogoča, dobro reklamo.”
MARTIN PUŠIČ, upokojenec iz Toronta, doma iz Bušinje vasi pri Metliki: “Kot izseljenec imam dobre stike z domovino. V Torontu imamo slovenski radio, ki nas obvešča o dogodkih v Sloveniji. Mislim, daje tudi sicer veliko stikov med Slovenijo in izseljenci in kdor le hoče, jih bo našel. Jaz sem zadovoljen s takšnim sodelovanjem, če pa bi ga bilo še več, ne bi bilo nič narobe.”
SLAVICA JANKOVIČ, delavka iz Adlešičev: “Lahko bi bilo več stikov med Slovenijo in izseljenci. Morali bi jih večkrat povabiti v Slovenijo in jim temeljiteje predstaviti njene znamenitosti, lepote, prireditve. Da ne bodo mislili, da so videli vso državo, ko so obiskali Bled in Postojnsko jamo. Več bi morali tudi storiti, da bi se slovenščina ohranjala pri potomcih izseljencev.”
VINKO RUSTJA, upokojenec iz Novega mesta: „Skrbi za Slovence, ki živijo v tujini, ni nikoli preveč. Še posebno, stalno in veliko skrb bi naša država morala posvečati rojakom, ki kot manjšina živijo v Italiji in Avstriji in kjer so jim je nemalokrat kršene njihove manjšinske pravice. Če smo v zgodovini po krivici izgubili naša ozemlja, ne smemo sedaj še ljudi."
MAJDA BIDERMAN, kmetica s Kladja nad Blanco: „K nam vedno radi pridejo sorodniki iz Avstralije, Belgije, Nemčije in ker vedo, da so dobrodošli, da se tudi mi iskreno veselimo ponovnega snidenja, so takšni stiki vse tesnejši in pogostejši. Mislim, da tudi država posveča večjo pozornost našim izseljencem in drugim Slovencem po svetu."
JOŽICA BRA JER, kmetijska tehtnica iz Glinka: „Ne bi bilo nič pretirano, če bi se na še oblast malo bolj zanimale, kako živijo naši ljudje po svetu. Naposled bi lahko od njih pričakovali tudi kakšno korist, saj so nekateri uspešni podjetniki in bi morda investirali tudi v domovini svojih staršev, ali pa, v svoji rodni grudi. Pomembno vlogo imajo izseljenci tudi kot lobisti."
Za vrata v prihodnost
Združeno srečanje ZLSD pri Miklavžu na Gorjancih
MIKLAVŽ NA GORJANCIH - Na košenici, kjer so borci prve čete kasnejšega Gorjanskega bataljona 30. marca 1942 prvič nažgali Italijane in jih nagnali v dolino, se je v nedeljo, 30. julija, zbralo več sto ljudi na združenem srečanju šentjernejske Združene liste in nekdanjih partizanov te znane dolenjske uporniške enote. Številne domačine in gosteje pozdravil predsednik domače ZLŠD Jože Hribar. Župan Franc Hudoklin je obudil spomin na konec druge svetovne vojne ter na znamenito zmago, ko je 24 partizanov uspešno kljubovalo napadu 2400 italijanskih vojakov.
O bližnji politični jeseni in parlamentarnih volitvah je govoril Borut Pahor, predsednik ZLSD Slovenije. Med drugim je poudaril, da Združena lista gradi mostove povezovanja. S sodelovanjem drugih strank je nedavno tega strla zelo trd oreh volilne zakonodaje in tako znova potrdila, da preudarno gradi na strpnosti, spoštovanju drugače mislečih in na utrjevanju sil, ki so oblikovale soliden ustavni lok skupaj s 70 poslanci državnega zbora. Na jesenske volitve gre Združena lsita z energijo kot nova politična sila, ki ne izgublja prave smeri. Dejavno želi soustvarjati rast gospodarstva in sociale ter
OBČINA ZE NAPOVEDALA SVOJO POMOČ ZA ŠKODO ZARADI SUŠE
BREŽICE - Škoda zaradi suše v brežiški občini, ki jo je prijavilo 1.122 oškodovancev, znaša 479,3 milijona tolarjev. Občina Brežice bo za ublažitev posledic pomanjkanja dežja namenila iz proračunskih rezerv 9 milijonov tolarjev, koliko bo k temu dodala država, še ni znano.
graditi urejeno državo. Mlade generacije, ki vstopajo v moderni svet sožitja, se ne obremenjujejo s preteklostjo, pisati pa hočejo svoj del zgodovine za prihodnost.
O veliki partizanski zmagi spomladi 1942 na Gorjancih, ko je na enega upornika iz šentjernejske doline prišlo kar sto italijanskih vojakov, je govoril Lojze Hren, predsednik skupnosti borcev Gorjanskega bataljona. Opisal je začetek boja vsega naroda proti osovraženim nacifašistom, ustašem in domobranskim pomagačem okupatorja, ki seje končal z zmago združenih zavezniških sil.
Na srečanju sta govorila tudi predstavnika Mladega foruma ZL iz Šentjerneja in Novega mesta. Pesmi in harmonike so odmevale čez gorjanske košenice na prijetnem druženju starih znancev in prijateljev vse do večera.
ZDRUŽEN/ PRI MIKLAVŽU NA GORJANCIH - Minulo nedeljo je Gorjance obiskalo kar nekaj tisoč ljubiteljev narave iz vse Slovenije, še napet pa se jih je zbralo na Miklavžu, kjer je občinska organizacija ZLSD iz Sen j jerneja pripravila srečanje članov, prijateljev in simpatizerjev, borcev in bot* ter svojcev pripadnikov Gorjanskega bataljona. Udeležence srečanja je noj prej nagovori! župan Franc Hudoklin, general Lojze Hren je obudil sponn ne na prvo zmago gorjanskih borcev nad fašisti, slavnostni govornik Preti sednik ZLSD Slovenije Borut Pahor pa je med drugim orisal politično dogo janje v zadnjih tednih ter izrazil upravičen optimizem stranke predjesensr mi parlamentarnimi volitvami. (Foto: Marko Klinc)
Novosti v obveznem zavarovanju
Spremembe v obveznem zdravstvenem zavarovanju začele veljati 21. julija letos - Kar nekaj je novosti na področju medicinsko tehničnih pripomočkov
NOVO MESTO - “Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja so abeceda pravic, ki jih morajo upoštevati tako referenti na Območnih enotah Zavoda in izpostavah kot tudi zdravniki in zdravstveno osebje v javnih zavodih, zasebniki, ki imajo koncesijo, in farmacevti v lekarnah,” je povedala Suzana Jarc, direktorica novomeške Območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
OBNAVLJAJO VODOVOD
CERKLJE OB KRKI - V krajevni skupnosti Cerklje ob Krki obnavljajo primarni vodovod v vasi Boršt in Račji vasi, obnovili bodo tudi primarni vodovod Župečo vasjo in Cerkljami ob krki ob glavni cesti. Gradnja je nujna, ker v Borštu in Račji vasi ob suši nimajo dovolj vode zaradi predrobnih v preteklosti položenih cevi. Vodovod bodo obnovili postopoma v celi krajevni skupnosti, najprej v vaseh na levem bregu Krke in potem še na desnem.
GASILCI NA GORJANCIH
GORJANCI - Gasilska zveza Šentjernej bo od 2. do 5. avgusta pri koči Lovske družine Orehovica organizirala tabor Mladi gasilci -Gorjanci 2000. Med druženjem se bodo urili v taborjenju, gasilstvu, imeli bodo športne igre, predavanja o prvi pomoči in se srečali s Slovensko vojsko ter policijo.
PREDNOST SLUKANOVI ZA RAVNATELJICO
SEVNICA - Potem ko so sevni-ški občinski svetniki dali na predzadnji seji sveta pozitivno mnenje k ponovnemu imenovanju predmetnega učitelja Franca Bastardi-ja iz Krmelja za ravnatelja osnovne šole Milana Majcna v Šentjanžu in diplomirane socialne delavke Milke Cizelj za direktorico Doma upokojencev in oskrbovancev Impolj-ca, so na zadnji seji pred dopusti vsem štirim kandidatom za ravnatelja sevniške osnovne šole Sava Kladnika (Jožici Ločičnik iz Ljubljane ter Sevničanom Janji Kožuh Pinoza, Slovenku Podržaju in Jelki Slukan) dali pozitivno mnenje, na predlog "kviaza" pa so dali prednost 40-letni profesorici slovenščine Slukanovi. Vsi kandidati so se pozivu kviaza odzvali in se tudi osebno predstavili. Tak način predstavitve vseh kandidatov pa naj bi pri imenovanju vodilnih posnemali v vseh javnih zavodih oz. podjetjih.
Zadnje spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki že od leta 1995 urejajo pravice zavarovancev, so začele veljati 21. julija letos. “Pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ni tisto, kar si kdo želi: npr. obisk pri nekem specialistu, preiskava, zdraviliško zdravljenje ali potni stroški do zdravnika npr. na drugem koncu Slovenije, ki si ga človek izbere. Pravico vedno ugotavlja zdravnik in v posameznih primerih mora to potrditi tudi zdravniška komisija Zavoda,” je razložila Jarčeva.
Država mačehovska do policistov?
Zahteve na vlado
LJUBLJANA - Na vlado RS je pretekli teden Policijski sindikat Slovenije naslovil pismo z zahtevami ministrstva za notranje zadeve in policije, saj njegovi člani tudi na ta način želijo sodelovati pri pripravi proračuna.
Menijo, da jim je država do "Sedaj mačehovsko odmerjala denar, kar se kaže v slabih delovnih pogojih, nizkem standardu zaposlenih in nizki razvojni stopnji dejavnosti. Opozarjajo, da bi takšen odnos vnaprej poslabšal kvalitetno dela. Policijski sindikat je svoje zahteve strnil v dvanajst točk. Pri pripravi proračuna bi bilo po njegovem mnenju treba upoštevati obsežne organizacijske spremembe ministrstva in izvedbo zakona o policiji.
Glede na načrtovano vključevanje Slovenije v schengenski sporazum je nujno treba posodobiti objekte ob državni meji. Večina objektov ob državni meji s Hrvaško je neustreznih, standardizirati pa bi bilo potrebno tudi delovne pogoje. Bolj zahtevne naloge varovanja zunanje meje Evropske unije zahtevajo tudi večje število policistov. Doslej je bilo premalo denarja namenjenega za varnost policistov, njihovemu usposabljanju in izpopolnjevanju.
Policijsko delo je po njihovem mnenju premalo vrednoteno tudi s premajhnimi plačami - upoštevati bi bilo treba dodatek za sobotno delo, nadomestilo prepovedi političnega združevanja policistov, vrednotenje posebnih znanj in veščin. Ustanoviti bo treba tudi stanovanjski sklad in ga primerno finančno vrednotiti, ministrstvo in policija pa morata po mnenju policijskega sindikata načrtovati denar tudi za odškodnine posameznikom.
L. M.
Tako med pravice tako ne sodijo storitve, ki se opravijo na zahtevo zavarovanca, a po mnenju zdravnika niso potrebne, in storitve, ki so potrebne za odpravo škode, ki si jo je zavarovanec povzročil sam. Pravice do ortodontskega zdravljenja ima oseba do 18. leta starosti, če ne gre za estetske nepravilnosti. Na recept pa lahko zdravnik predpiše samo najmanjšo potrebno količino zdravil, vendar največ za 3 mesece, daljše obdobje je izjema, kar na receptu označi zdravnik.
Nekaj novosti je doživelo področje medicinskotehničnih pripomočkov. Med drugim so hemofiliki upravičeni do ščitnikov za kolena in komolce, uvedeni sta pravici do zamenjave zunanjih delov polževega vsadka in do elastičnih kompresijskih nogavic pri oteklih nogah po tumorskih operacijah v mali medenici ali testisih, sladkorni bolniki pa imajo pravico do aparata za določanje glukoze v krvi, če
so usposobljeni za izvajanje sam0" kontrole in zdravljenje nestabil"e ! sladkorne bolezni z inzulinom-Oseba, ki ima pravico do inkob | tinenčnega materiala in uporabil nepropustne hlačke za lahko m kontinenco, je upravičena do j jveč 7 kosov na 6 mesecev. Po n°j vem si bo zavarovanec sam k11 stroške izdelave oz. prilagodit^ ortopedskih čevljev do višine P°v prečne cene enega para čevljev na slovenskem trgu, nad povprečje!" pa bo stroške plačal Zavod.
S spremembo pravil je sedaj W emoma lahko odobreno in plačan" tudi zdravljenje v tujini, če teh st®[ ritev ni moč v Sloveniji zagotovi"
v zadostnem obsegu, upravni
od-
bor zavoda pa določi vrsto oboi®’ nja in stanja za višino tovrstni povračil. V tujini pa je sicer po P1* sebnem postopku omogočeno ti sto zdravljenje in storitve, ki se Pn nas ne opravljajo. Nekatere sp"e membe so se dotaknile tudi P° dročja povračila potnih stroškov več informacij o novostih pri P°sa meznih primerih pa lahko dobit -na območni enoti Zavoda za zdrav stveno zavarovanje Slovenije ali P svojem zdravniku.
M- 2-
Ljubljanško pismo
Odškodnine od 5.000 do 15.000 DEM
Prisilnih delavcev 10 milijonov
LJUBLJANA - V Dolenjskem listu smo sproti poročali o zahtevah prisilnih delavcev in drugih žrtev nacizma, predvsem internirancev in izgnancev, naj jim Nemčija in Avstrija plačata odškodnine za medvojno prisilno delo. V Berlinu so sredi julija končno podpisali skupno izjavo o izplačilu teh odškodnin. S tem dejanjem so se končala enoinpolletna pogajanja, na katerih so sodelovale Nemčija, ZDA, pet srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav (Poljska, Češka, Rusija, Belorusija in Ukrajina) ter predstavniki žrtev.
Nemški zunanji minister Josch-ka Fischerje ob podpisu dogovora izjavil, da trpljenje sužnjev nacistov ne bo nikoli poplačano; sporazum je predvsem simbolična gesta, ki potrjuje, da se Nemčija zaveda svoje odgovornosti za preteklost. Odškodnine bodo izplačevali iz sklada, ki so ga poimenovali “Spomin, odgovornost in prihodnost”, vanj pa bodo nemška država in podjetja skupaj prispevali deset milijard nemških mark. Zakon o ustanovitvi sklada sta že julija letos sprejela oba domova nemškega parlamenta. Od vsote 10 milijard mark bodo 8,1 mili-
jarde mark namenili nekdanjim prisilnim delavcem, milijardo žrtvam nacističnih ropanj ter milijar" do za izobraževalni program, administrativne in pravne stroške-Nemčija naj bi odškodnine 1>‘ milijona preživelim žrtvam prisilnega dela začela izplačevati s* pred koncem leta. Večina preživelih prihaja iz vzhodne Evrope-vsak pa bo prejel od 5.000 do 15.000 mark.
V času nacizma je bilo v nemških podjetjih zaposlenih okoli m milijonov prisilnih delavcev. Bil' so poceni delovna sila, ki je nadomestila nemške delavce, vpoklicane v vojsko. Doslej prisilni delavci niso dobili nikakršnega nadomestila za svoje delo. Vsak mesec umre približno odstotek upravičencev. Razumljivo: večina Pre’ živelih sužnjev in prisilnih delavcev je zdaj starih že več kot sedemdeset ali osemdeset let. Glavni nemški pogajalec Otto LambS" dorff je mrko pripomnil, da Je samo v zadnjem letu pogajanj 0 odškodnini umrla kar sedmin8 preživelih delavcev.
ZDA in Nemčija so podpisal® še vrsto dodatnih sporazumov, k' naj bi nemška podjetja na amen; ških sodiščih varovala pred novim' tožbami za zločine iz obdobja nacizma. Tiskovni predstavnik odškodninskega skalda Wolfgang p1" bowski je ob tem posvaril nemška podjetja, da zdaj nimajo več nikakršnega izgovora za odlaganje plačila. Doslej je v odškodninski sklad prispevalo že več kot 3000 podjetij - kljub temu pa so se v njem nabrale le tri izmed petih dogovorjeni" milijard mark. Nemški kacler Ger-hard Schroder je zato podjetja pozval, naj čimprej nadomestijo razliko.	VINKO	BLATNIK-
[Novomeška kronika ] II
VODA - Poznavalci pravijo, da se bodo države v prihodnosti v°jskovale za vodo. Pri nas se to v Miniaturni obliki in z drugačnimi sredstvi dogaja že sedaj. Na Jrgu se namreč odvija prava bitka Proizvajalcev” ustekleničene vo-i Pitje vode iz plastenk je posta-
0 Prava moda. Kdor na sestanku n|ma pred sabo plastične stekle-nice z vodo, ni “in". Le še kakšni zarobljeni kmetavzarji se nalivajo s Plebejskim pivom in rigajo po Pleni kot Vikingi. V vseh "boljših” 'rrnah te že na vhodu pozdravi avtomat z ohlajeno vodo in koši P° Pisarnah so polni plastičnih °zarcev za enkratno uporabo, ejeverni Uršenčani pa so zadnjič
nalili v eno zelenko vodo sloveče-ea imena iz plastenke, v drugo natočili tisto, ki priteče iz njihovih ..dovodnih pip, in obe dali v ana-lz°- Neprimerno bolje se je od-Lezala domača, tista “iz rinfuze”. ako se bodo Uršenčani še naprej
1 "Jo - umivali. Za potešitev take 'n drugačne žeje pa je v tisočletjih Preizkušeno boljša tista pijača, ki Priteče iz bližnjega Ljubna. ...KOLESA - Mladi novomeški
eralni demokrati si močno pri-i ® evajo, da bi Novo mesto posta-mesto koles. Na njihovo inicia-
J
i\l A S J fI	O 3 C J J.I
lo
tlv° so pred časom postavili pred otovžem na Glavnem trgu tudi 'cn‘ kovinski stojali za kolesa, ki P ■ zal, v glavnem samevata praz-*• Saj ne, da se ljudje ne bi več °zili s kolesi kot nekoč, pač pa ' šarijo bolj za rekreacijo, se Pravi da ubirajo kolesarske ture po ovomeški okolici, kjer je za to res euko in pestrih možnosti. Mladi Pa se po mestu najraje prevažajo skuterji. Še tisti mladenki, ki se v službo v mesto res vozila s oiesom, so ga z dvorišča hiše na davnem trgu - ukradli.
. ODOJEK - Na nedeljskem sre-nJu članov in simpatizerjev šent-ernejske Združene liste in borcev orjanskega bataljona pri Miklav-Pa Gorjancih so organizatorji ^astonj delili pečenega odojka.
Pistrooki poročevalec je opa-
zil, da
avili
so se nekateri večkrat post-
v vrsto in porcije nosili v av-
*
mobile. Najbrž za tiste simpatije (pečenke), ki so ostali doma..
gospa je rekla, da so v voverrt mestu izvrstno poskrbeli * bogate in pestre poletne kul-Xrne Prireditve: do Metlike, rnomlja, Žužemberka, Kosta-Jevice, Brežic je komaj dobre pol Ure vožnje.
opravimo Novo mesto varnejše kar s kolesom.
LDS in MLD Novo mesto
•* NovoivieŠke POUOcI Ni^NlCE
^ casu do 18. do 27. julija so v vomeški porodnišnici rodile: An ^c8l'd iz Zabrdja - Lino, feja Rezelj s Postaje - Do-g Pika, Polona Pečarič iz Čuril -- MZa’ Eelra Miketič iz Črnomlja „ | atalijo, Zlata Mihalič z Broda ^ ariso Jakobino, Farije Ebipi iz Q,.zernberka - Kadrija, Mojca
HVar S Pnlnlfii _ I grr, Fnnilrn
Mndič iz Ja Z
s Potoka - Laro, Fanika Klenovika - Mateja, Ma-
bar"U|Pe'j 'z Gradca - Jana, Bar-Elij. nete!ko z islenika - Blaža, ka if, a Šali iz Vavte vas - Izto-ga p> a Rolih iz Šmihela - Gre-V0g °'°na Brkopec z Gor. Težke Me 6-' Ajdo, Jolanda Beg iz ye n'ake vas - Majo, Jelena Pau-nia °vViŽ ,z ®°L Toplic - Majo, Taka r °Vko z ^ateža - Tima, Vlad-azv°da z Vinjega Vrha - Evo, Boi'Jana Milojkovič iz Šentjurja -če ,ana’ Lidija Bartolovič iz Vavp-
17 v ' Em°'
'°VEGA MESTA: Mirjam
70 Kaš«*. Ul. Slavka Gruma Še 'Lariso, Katja Breščak Kovač, yič °Ma Emo, Anželika Mitro-ka h ad m*'n' ^3 _ Anjo, Marin-Zan Beštrova 32 -Saro, Su-Sann Mavpotičeva 4 - Majo, Ka? ■ volt, Slavka Gruma 88 -Era'?' Atenka Kočevar Kovačič, na i a u*-	_	Tiborja,	Marti-
lre udež, Šukljetova 3 - Jona in kjj a Strgar, Smrečnikova 34 -Čestitamo!
Sveže sile in nov veter v novomeški ZLSD
Novo vodstvo občinske organizacije ZLSD Novo mesto - Veliko stavijo na mlade -Okrepiti dejavnost na podeželju - Nič več mimo občinske organizacije
NOVO MESTO - Novo vodstvo občinske organizacije Združene liste socialnih demokratov Novo mesto, ki je bilo izvoljeno letos spomladi, je prejšnji teden sklicalo novinarsko konferenco, na kateri je tekla beseda o organizacijski in kadrovski prenovi, programskih usmeritvah, aktualnih razmerah v občini in o pripravah na jesenske parlamentarne volitve.
Novi predsednik občinske orga- "Skratka, pojavljajo se sveže sile in
nizacije ZLSD Igor Perhaj je povedal, da so predsedstvo dopolnili z dvema mladima članoma, daje njihov mladi forum, ki je zaživel letos, zelo dejaven in da je tudi nasploh med novimi člani občinske organizacije ZLSD največ mladih ljudi. “Aktivirali smo krajevne odbore, saj želimo okrepiti našo dejavnost in povečati vpliv tudi na podeželju,” pravi Perhaj. “Želimo, da stranka tudi na našem območju postane prepoznavna po svojem delu in poštenem zavzemanju na različnih področjih, od kulture do gospodarstva. To pa bomo dosegli z osebnim angažiranjem čim večjega števila članov, ne le z dejavnostjo enega ali dveh posameznikov iz vodstva.” Prav tu si veliko obetajo od mladega foruma, katerega člani so dejavni predvsem pri Rdečem križu. Društvu prijateljev mladine, na socialnem področju.
zavel je nov veter,” pravi optimistični Perhaj.
Franc Plut, član predsedstva občinske organizacije ZLSD, pravi, da bo politika morala zagotoviti možnosti, da bodo strokovnjaki in drugi lahko dobro delali. “Za to in za prizadevanja za moderno socialdemokratsko družbo moramo uporabiti tudi vse dobre in koristne izkušnje iz naše zgodovine. Plutje v vodstvu občinske organizacije zadolžen tudi za kulturno področje. Trdi, daje v Novem mestu na tem področju marsikaj hudo narobe, da so se ustvarili klani, “stari" ne spustijo vajeti iz rok, da je prav zato kulturna dejavnost razdrobljena in razdeljena, da kljub dvema kulturnima inštitucijama mesto in cela občina nimata prave kulture, da seje vse skupaj sprevrglo v boj za oblast in prilaščanje denarja. Tudi tuje, pravijo, za njihovo stran-
ko in za pošteno prizadevanje veliko dela.
Bolj kot doslej se namerava občinska organizacija ZLSD vključevati v delo občinskega sveta, seveda preko svoje poslanske skupine. "Aktivno vlogo nameravamo igrati v pripravah na sprejem novega občinskega proračuna,” napoveduje Perhaj. Pri političnih odločitvah, kot je na primer povezovanje, skupno nastopanje ali koalicijsko delovanje, pa ne bodo več dovolili, da bi o tem odločala kakšen posameznik ali manjša združba. “Za take in podobne stvari je pristojna le občinska organizacija!” pravi odločno predsednik.
Že pred objavo datuma jesenskih parlamentarnih volitev so se začeli pripravljati nanje. Določili so volilna štaba za dve volilni enoti in evidentirali kandidate. “Ne bomo več dopustili, da bi zaradi pomanjkanja informacij in dela na terenu bilo vse skupaj zreducirano na ihto teden dni pred volitvami, kateri je potem sledilo jadikovanje po njih!”
A.	B.
Poletna sezona podobna lanski
Nadpovprečen obisk kopalcev maja in junija - Zaradi slabega vremena je število julijskih obiskovalcev pod pričakovanji - Za julij izredno nizke nočne temperature
NOVO MESTO - Poletna sezona je v polnem zamahu, kolone vozil se valijo proti morju, nekateri zasluženi dopust preživljajo v gorah, ohladitve v vročih poletnih dneh pa si marsikdo poišče v rekah, jezerih, potokih ali v kopališčih. Izredno obetavni letošnji poletni sezoni na kopališčih jo je v zadnjem mesecu zagodlo vreme.
“Obisk na zunanjem kopališču v Šmarjeških Toplicah je nekje na ravni lanskega leta. Pričakovali smo večjega, saj sta bila maj in junij glede števila kopalcev veliko boljša kot leta poprej. Julijski obisk je bil zaradi slabega vremena zelo skromen, kopališče je obiskalo okoli 40 odst. manj kopalcev kot lani, in sicer le dobrih 8000 obiskovalcev,” je povedal vodja zunanjega kopališča Jože Črtalič. Pri tem je omenil, da v svojem devetnajstletnem delu na kopališču ne pomni, da bi nočna temperatura julija znašala 8 ali 9° Celzija, kot se je to zgodilo letos.
Po besedah vodje hotela Zdravilišča Dolenjske Toplice Jožice Kotar so v Zdravilišču Dolenjske Toplice s poletno kopalno sezono zadovoljni, saj so do sedaj zabeležili približno enako število kopalcev kot v enakem obdobju lani. “Razlika je le v tem, da smo letošnjo sezono začeli že zelo zgodaj. Od 7. aprila dalje smo na pripravah imeli ruske plavalce, sledili so jim plavalci različnih slovenskih klubov, svoje pa je prispevalo tudi lepo vreme v maju. Zavedamo se, da imajo nekatera zdravilišča v Sloveniji glede vodnih površin pred nami precejšnjo prednost. Upamo, da bo tudi pri nas kmalu zasvetila zelena luč za razširitev in posodobitev bazenov, tako vodnih površin kot spremljajočih objektov.” je še dodala Kotarjeva.
Eno izmed kopališč, s katerimi se Šmarješke in Dolenjske Toplice po velikosti vodnih površin ne morejo primerjati, so Terme Ča-
tež, ki s svojo Termalno riviero predstavljajo pravi vodni raj. Kot je povedal direktor Termalne riviere Dalibor Fackovič, jih je prijetno presenetil predvsem izredno
Prvi Jazzinty
Poletna glasbena delavnica
NOVO MESTO - Vsakomur, ki si želi kaj novega naučiti o jazz glasbi, jazzovskemu načinu igranja in improvizaciji, bolje obvladati svoj inštrument in igrati v družbi odličnih glasbenikov, bo na kožo pisana poletna glasbena delavnica jazzinty, ki jo od 16. do 19. avgusta pripravlja novomeški klub Lokal Patriot v sodelovanju z Glasbeno šolo Marjana Kozine. Delavnice bodo potekale v glasbeni šoli, ob večerih bo v LokalPatriotu jam-session, zadnji večer pa bo namenjen zaključnemu koncertu udeležencev in mentorjev.
Udeleženci prve tovrstne delavnice v Novem mestu bodo najprej delali z mentorji za posamezen inštrument, nato pa bo sledila skupna igra in improvizacija pod vodstvom mentorjev v klasičnih jazz zasedbah. K sodelovanju so se kot mentorji odzvali odlični in uveljavljeni glasbeniki, in sicer Damir Dičič (kitara), Erik Marenče (klavir), Matjaž Zorko (kontrabas in bas kitara), Aleš Rendla (bobni) ter Novomeščana Igor Lumpret (saksofon) in Marijan Dovič (violina).
M. Ž.
velik obisk v aprilu, kakšne večje izgube zaradi slabšega julijskega vremena pa v nobenem primeru ne bodo imeli, saj je med kopalci priljubljena tudi njihova zimska termalna riviera.
Sezona še zdaleč ni končana. Pred nami je še cel avgust, pa tudi septembrsko sonce lahko dodobra ogreje ozračje in v objem osvežujoče vode privabiti prenekaterega kopalca.
M. Ž.
TERENSKI OGLED VINOGRADOV
HRUŠICA, NOVA GORA, NOVI LJUBEN - Kmetijska svetovalna služba Straškega območja pri Kmetijskem zavodu Ljubljana je za vse vinogradnike, ki jih zanima dozorevanje grozdja in način merjenja sladkorne stopnje v grozdju, za danes, 3. avgusta, ob 15.30 pripravila terenski ogled, in sicer na Hrušici v vinogradu Ivana Mikca. Za vinogradnike, ki se želijo seznaniti z varstvom vinske trte pred boleznimi in škodljivci ter tekočimi ukrepi v vinogradih, je terenski ogled organiziran v ponedeljek, 7. avgusta, ob 15.30 v Novi gori v vinogradu Ivana Slapničarja in ob 17.30 na Novem Ljubnu v vinogradu Rudija Irta. Oglede bo vodil dipl. ing. Jože Ma-Ijevič, svetovalec za vinogradništvo pri Kmetijskem zavodu.
VELIKO DELA ZA ZLSD - Novo vodstvo občinske organizacije ZLSD Novo mesto si je zadalo veliko dela. O tem sta na novinarski konferenci govorila predsednik Igor Perhaj (levi) in član predsedstva Franc Plut. (Foto: A. B.)
Ne čakajte na zadnji čas
Cenzus za nove štipendiste 51.294 sit, za stare 56.432 sit - Zadnja roka za oddajo vlog 5. 9. in 6. 10.
NOVO MESTO - Vloge za štipendiranje dijakov pričakujejo na novomeškem zavodu za zaposlovanje najkasneje do 5. septembra, študentje pa imajo čas do 6. oktobra. Alenka Stare Draginc, samostojna svetovalka na oddelku za poklicno orientacijo in štipendiranje na novomeškem zavodu za zaposlovanje, je povedala,’ da se boste gneči zadnjih dni izognili, če vloge oddate čim prej, četudi še niste dobili odločbe o dohodnini, ker jo lahko na zavod prinesete nadkladno.
Študentje in dijaki, ki do sedaj niso prejemali štipendije, so letos do nje upravičeni, če mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 51.294 tolarjev bruto, stari štipendisti pa ne smejo preseči mesečno 56.432 tolarjev bruto na člana. Stare Draginčeva je povedala, da morajo študentje in dijaki, ki letno zaslužijo več kot 259.836 tolarjev, svoj dohodek vpisati v vlogo za štipendijo, ker ta presega 51 odst. osebnega dohodka, tj. 21.635 tolarjev mesečno.
Resničnost napisanih podatkov jamči vlagatelj ali njegov zakoniti zastopnik, če vlagatelj še ni polnoleten. Navadno na zavodu ne preverjajo dobljenih podatkov, saj
mora vlagatelj priložiti tudi ustrezna potrdila. Če se pojavni sum, da štipendist že prejema kadrovsko štipendijo, jo mora vrniti, če pa gre za ponarejanje potrdil o vpisu in podobno, pa ga tudi ovadijo sodniku za prekrške.
Lani je bil cenzus za nove štipendiste 48.159 tolarjev, za nove pa 52.795 tolarjev bruto. Podelili so 115 Zoisovih in 2453 republiških štipendij. Kako bo letos, bodo dijaki predvidoma izvedeli konec oktobra, študentje pa mesec za njimi.
M.RAPUŠ
SREČANJE SEDEMDESETLETNIKOV
ŠENTJERNEJ - Vsi, ki ste bili v občini Šentjernej rojeni leta 1930, sta vabljeni v sredo, 9. avgusta, ob 14. uri na srečanje v gostišče Turk v Maharovcu. Vsak jubilant lahko s seboj pripelje tudi svojega zakonskega partnerja, prijatelja oz. prijateljico, za nepozabno druženje pa bodo odšteli 3000 tolarjev na osebo, v kar je všteto kosilo, liter pijače, muzikant in spominska fotografija. Prijave do nedelje, 6. avgusta, zbira Silvo Golob na telefonski številki: 068/ 81 209.
POČITNICE V BAZENU - Kljub temu da vreme v minulem mesecu ni ravno klicalo v bazen, je bilo kopanje prijetno. (Foto: M. Ž.)
V ŠMARJETI SPOMENIK ZAMOLČANIM ŽRTVAM
ŠMARJETA - Z darovanjem slavnostne sv. maše dr. Janeza Zdešarja in šestih somaševalcev so farani v nedeljo, 23. julija, obhajali zunanjo slovesnost žegnanja zavetnice Sv. Marjete in počastili spomin zamolčanim Slovencem in drugim žrtvam med drugo svetovno vojno in po njej. Spominski odbor Šmarjeta je zbral podatke in v nedeljo so pod spominsko obeležje arhitekta Jožeta Marinka in kamnoseka Jeniča iz Škocjana položili žaro z ostanki žrtev Teharij, Kočevskega Roga, Klevevža in Jelenc.Na spominski slovesnosti so nastopili domači pevski zbor. Fantje iz Škocjana ter trobentar Stane Grebenc. Slavnostni govorniki so bili predsednik odbora France Cvelbar, dr. Justin Stanovnik in novomeška podžupanja Martina Vrhovnik.
Žužemberški teater absurda
ŽUŽEMBERK - Zadnje dejanje (ne)ustanovitve krajevnih skupnosti v občini Žužemberk se je dogajalo prejšnji četrtek na seji občinskega sveta. Bilo je nabito z neko mučno strastjo, polno namigov in očitkov, za neposvečenega gledalca nerazumljivo in nedoumljivo, skratka - nekakšen teater absurda. Gotovo pa so take bizarnosti zgolj odraz razmer v občinskem svetu, stanja duha posameznih svetnikov oziroma svetniških skupin, njihove strankarske, ideološke in vsakršne zadrtosti, kajti če bi bila to na voljene predstavnike občanov odslikana podoba odnosov in občevanja med ljudmi, bi v Suhi krajini divjala državljanska vojna.
Pred časom se je na pobudo nekaterih svetnikov občinski svet odločil za ugotavljanje mnenja krajanov o ustanovitvi krajevnih skupnosti na območju, kjer so v prejšnji novomeški občini že delovale, z ustanovitvijo žužemberkše občine pa so prenehale. Tako so na zborih občanov povprašali ljudi, ali so za ustanovitev krajevnih skupnosti Žužemberk, Dvor in Hinje. Razen v Hinjah, kjer se je skoraj 90 odst. ljudi, ki so se udeležili zbora, izreklo za ustanovitev krajevne skupnosti, so bili na zborih na Dvoru (za KS Dvor) ter v Ajdovcu, Šmihelu in Žužemberku (za KS Žužemberk) proti temu. Zborov za ustanovitev KS Žužemberk se je povrhu vsega udeležilo premalo občanov (manj kot 5 odst. volivcev), da bi njihova odločitev sploh imela kakšno težo, pa še od 76-ih, kolikor jih je glasovalo, jih je bilo 68 proti ustanovitvi.
A zadnjo besedo glede (ne)-ustanovitve krajevnih skupnosti
ima občinski svet. Na prejšnji seji, ko so se odločili, da bodo povprašali krajane, so se tudi nekako zavezali, da bodo spoštovali njihovo voljo. A ta volja očitno vsem ni bila po volji. Ker pa se niso mogli ‘znesti" nad ljudmi, so se nad županom in njegovimi. Pri tem je imela glavno besedo svetnica Nežka Primc, ki jo je dejstvo, da se ljudje na "njenem" Dvoru niso izrekli za ustanovitev krajevne skupnosti, tako razhudilo, da se je z obtožbami in žalitvami spravila nad župana Škufco. Po njenem so župan in njegovi krivi ne samo za to, da krajevne skupnosti ne bodo ustanovili, ampak ‘‘ste jo ukinili s prevaro, kol znate". Ko pa ji je svetnik Banko, tudi z Dvora, pojasnil da je lahko vsak prišel na zbor občanov in se odločil, kakor se je hotel, mu je zabrusila: “Kaj se sprenevedate, tudi za svetnika Janeza Hrovata so rezultati vprašljivi. ’’
A prevare niso razkrili, sprenevedanja ne razkrinkali in ne objavili pravih rezultatov. Nerazumljivo je, da vsaj napadana županova stran ni tega odločno zahtevala. Tako se ni nič razčistilo, ne prevetrilo in ne razkadilo, vsa ta nečedna godlja se še naprej kuha, cmari, smodi in zaudarja. Pa ne samo pri vprašanju krajevnih skupnosti. Tudi to, da so postavili neki vaški hidrant malo stran od tam, kjer si je to zamislil županov konkurent na volitvah, je dovolj velik razlog za hudo kri na seji občinskega sveta. Morda bi bilo dobro, ko bi hidrant kot rekvizit postavili kar na sceni tega teatra absurda - v občinski sejni sobi, in kar naprej bi moral biti odprt.
A.	BARTEU
*m
i TL M A
J .M O EJ Č J J)
Kakšna bo usoda gradaškega gradu?
To je poleg vodovoda, kanalizacije, javne razsvetljave in pločnikov eno najbolj pogostih vprašanj Gradčanov - Glede hrupa okrog diskoteke je župan prosil za strpnost
GRADAC V BELI KRAJINI - V spomin na 26. julij 1942, ko so Italijani požgali 12 domačij v kraju in 20 domačinov odpeljali v taborišče na Rabu, v krajevni skupnosti Gradac praznujejo krajevni praznik. Ob tej priložnosti so preteklo soboto pripravili zbor krajanov s krajšim kulturnim programom, na katerega so povabili tudi metliškega župana Slavka Drago-vana s sodelavci, ter odprli novo igrišče pri gasilskem domu.
Krajani so se strinjali, da čas se zaradi hrupa pisno pritožili na
sredi dopustov in ob praznovanju ni najbolj primeren za zbor krajanov, vendar se jim je zdelo prav, da priložnost izkoristijo bodisi za pohvale ali graje. Kot je dejal predsednik KS Alojz Malenšek, je bilo lansko leto glede na delo, ki so ga opravili, dokaj uspešno. Poleg številnih manjših del so zgradili igrišče, delno uredili grad in pokopališče. Še vedno pa ostaja nekaj velikih problemov kot so kanalizacija, javna razsvetljava, vodovod in pločniki. Župan Dragovan je obljubil, da bodo kanalizacijo skozi Gradac gradili skupaj z belokranjskim vodovodom in javno razsvetljavo. Ljudi je predvsem zanimala usoda njihovega gradu. Ni se jim tudi zdelo prav, da je cesta pri starem gasilskem domu, ki so jo gradili vsi, namenjena zgolj za lokalni promet za tri hiše. Opozorili so tudi na cesto pri mostu, ki je bila menda prekopana zaradi telefonske napeljave, sedaj pa zlasti tovornjaki, ki vozijo čez luknje, povzročajo velik hrup in kratijo spanec sosedom.
Nič manj mirnega spanca nimajo sosedi diskoteke Alcatraz, ki so
občinsko upravo. Zatrjujejo, da ob koncih tedna še ob sedmih zjutraj pred lokalom ni miru. Malenšek je
TRIJE KULTURNI DOGODKI
METLIKA - Ta konec tedna bodo v okviru metliškega kulturnega poletja “Pridi zvečer na grad” kar tri prireditve. V petek, 4. avgusta, bo ob 21. uri na grajskem dvorišču pod taktirko Matevža Smer-kola nastopil big band Zmaji, ki goji pravo jazzovsko big band glasbo. Z njim bo nastopila tudi pevka Kristina Oberžan s Krasinca. V soboto, 5. avgusta, bo ob 20. uri v Ganglovem razstavišču v gradu otvoritev razstave z zgovornim naslovom “Pletena in kvačkana čipka” Metličanke Jakobine Pahor-Pugelj, uro pozneje pa se bodo z ljudskimi plesi slovenskih pokrajin predstavili veterani železničarske folklorne skupine Tine Rožanc. V sredo, 9. avgusta, bo ob 10. uri v kulturnem domu brezplačno na ogled najstniška komedija Deset razlogov, zakaj te sovražim.
dejal, da krajevna skupnost lahko da le mnenje. “Predpostavljali smo, da imajo v diskoteki vso potrebno dokumentacijo za delo, KS pa podpira razvojno usmerjeno dejavnost v okviru pravnih norm. Lastnik je zadolžen za mir in red v lokalu, kako pa se gostje obnašajo zunaj, je stvar njihovega bontona in policije. Ljudi pa moti predvsem, kaj se dogaja v okolici lokala,” je menil Malenšek. Župan je dodal, da sije nakopal zamero, ker je dovolil, da je diskoteka odprta do 4. ure zjutraj, medtem ko je Peter Govednik, ki ima lokal, želel, da je obratovalni čas do 6. ure. Prosil pa je za strpnost, dokler ne najdejo kompromisa, da bodo zadovoljni tako krajani kot najemnik diska.
Glede gradaškega gradu je župan pojasnil, daje bil kljub nasprotovanju občine lani jeseni podržavljen skupaj s približno 40 drugimi kulturnimi spomeniki. Poprosil je Gradčane, da začnejo na glas razmišljati, čemu bi lahko namenili grad, kulturni spomenik prve kategorije. Država se je odločila, da bo v sodelovanju z občino razpisala natečaj za obnovo grajske strehe, ki bo veljala 230 milijonov tolarjev. Občinarji pa se bodo morali z državo dogovoriti tudi glede vzdrževanja okolice gradu, ki je sedaj vse prej kot v ponos.
M. BEZEK-JAKŠE
OBNOVA KANIŽARSKE CESTE - Sredi julija so pričeli urejali dobrih 500 metrov dolgi odsek ceste od Kanižarice do odcepa k nekdanjemu rudniku. Cesto bodo temeljito obnovili, ublažili ovinek (na fotografiji), naredili pločnik, novo javno razsvetljavo in avtobusna postajališča. Vse to bo veljajo dobrih 130 milijonov tolarjev, investitor pa je Direkcija za ceste. (Foto: M. B.-J.)
Pomoč težje zaposljivim
Enega od 15 programov podpornega zaposlovanja, ki sedaj potekajo v naši državi, je podjetje B&Z pripravilo tudi v Metliki
Denar za posojila je še ostal
Od 19 črnomaljskih družb in samostojnih podjetnikov štirje niso podpisali pogodb za posojila za razvoj malega gospodarstva - Letos za kreditiranje dobrih 63 milijonov tolarjev
ČRNOMELJ - Ob lanskoletnem razpisu za dodelitev denarja za pospeševanje malega gospodarstva je dvignilo razpisno dokumentacijo 42 podjetnikov oz. obrtnikov iz črnomaljske občine. Pravočasno je popolne vloge oddalo 15 družb in 9 samostojnih podjetnikov, ki sojih posredovali kreditnemu odboru črnomaljske enote Dolenjske banke. Taje bila namreč izbrana kot najugodnejša banka.
Pred obravnavo na kreditnem odboru banke je eden od vlagateljev umaknil vlogo za posojilo, v štirih primerih pa je odbor izdal negativni sklep. 19 prosilcev, od katerih jih ima 12 storitveno, 5 proizvodno, eden gostinsko in eden trgovsko-gostinsko dejavnost, naj bi dobilo skupaj 74,7 milijona tolarjev posojil z odplačilno dobo od enega do pet let in možnostjo
OSIROTELA TRTA - Cepič modre kavčine z mariborskega Lenta s 400 leti najstarejše trte na svetu so ob Vinski vigredi pred petimi leti zasadili tudi v bližini metliškega gradu. Takrat je bilo rečeno, da bo za trto skrbel predsednik metliške podružnice Društva vinogradnikov Bele krajine. Ker je od letošnje pomladi ta podružnica postala samostojno Društvo vinogradnikov Metlika, bi pričakovali, da bo za trto skrbet njegov predsedsednik, če se seveda ne bi dogovorili drugače. A očitno se nikakor niso zmenili, kajti trto iz usmiljenja obreže, pognoji, okoplje, poškropi in priveže Ančka Gomolj, sicer deklica za vse v Belokranjskem muzeju, ki domuje v gradu. Pridelek pa v glavnem poberejo ptiči. Še sreča, da je Ančka tudi vinogradnica in dobro ve, kako se streže trtam. (Foto: M. B.-J.)
šestmesečnega moratorija. Obrestna mera pa je TOM + 2,5 odst., kar je ugodnejše kot leto poprej. Kot je povedala Mojca Stjepanovič z občinske uprave, bodo posojilojemalci večino denarja namenili za posodobitev opreme, zelo malo pa za odpiranje novih delovnih mest.
Vendar pa so nedavno ugotovili, da štirje prosilci niso podpisali pogodb, zato je ostalo neizkoriščenih dobrih 13 milijonov tolarjev. Svetniki so sena julijski seji strinjali, da ta denar namenijo za kreditiranje pod ugodnejšimi pogoji v letošnjem letu, kar pomeni, da bo letos za posojila za razvoj malega gospodarstva namenjenih dobrih 63 milijonov tolarjev.
Svetnik Zdravko Šavor pa je predlagal tudi, da pripravijo pravilnik za razdeljevanje posojil za razvoj malega gospodarstva. ..Morali bi narediti strategijo, da bi videli, kaj naj sploh spodbujamo: ali novo zaposlovanje ali razvoj in kakšen. Nima smisla, da razpravljamo le o tem, koliko denarja naj razdelimo samo zato, da ga pač porabimo, saj to ni gospodarno," je menil Šavor. Janez Stepan pa je dodal, da ni vedno pomembno le posojilo.
Vprašanje je tudi, ali ga bodo vsi sposobni vračati. Zato bi bilo po
• Občina Črnomelj je v sodelovanju s Podjetniškim centrom Novo mesto lani sofinancirala dve novi delovni mesti v skupni višini 400 tisoč tolarjev. To je bilo v skladu s potrebami samostojnih podjetnikov in družb ter s pogoji Zavoda za zaposlovanje in Podjetniškega centra Novo mesto.
njegovem prav, da bi razmišljali tudi o subvenciji obrestne mere.
M. B.-J.
METLIKA - Podjetje B&Z, d.o.o., iz Ljubljane se je pred desetimi leti začelo ukvarjati s programi za brezposelne. Najprej so bili to brezposelni brez posebnih težav, potem pa so se posvetili predvsem težje zaposljivim brezposelnim in danes velja B&Z za eno prvih zasebnih podjetij, ki se ukvarja s psihosocialnimi programi.
V vse programe B&Z je bilo v desetetju vključenih 12 do 13 tisoč ljudi po vsej Sloveniji, trenutno pa jih je v kovnici znanja in v programu podpornega zaposlovanja (PPZ) 600. Kovnica znanja je namreč njihov osnovni program, iz njega pa so razvili še PPZ. Slednji se od kovnice, ki traja tri mesece, razlikuje predvsem po tem, da traja do enega leta, namenjen pa je ljudem, ki v kovnici niso uspeli. Po vsej Sloveniji se sedaj odvija 15
ETNOKONCERTNA „P0LETJU V ČRNOMLJU"
ČRNOMELJ - V petek, 4. avgusta, bo ob 21. uri v okviru kulturnih prireditev “Poletje v Črnomlju” v atriju črnomaljskega gradu, če bo deževalo pa v kulturnem domu, etnokoncert etnotria Troitsa iz beloruskega Minska. Njihov nastop bo prijeten za ušesa in oči, saj staro belorusko ljudsko glasbo, s katero spremljajo petje, izvabljajo iz starih ljudskih inštrumentov, kot so domra, zmik, dude, okarina, piščali, gusle in drugi.
programov podpornega zaposlovanja, s prvim PPZ v Beli krajini pa so v začetku junija pričeli v Metliki. Vanj je vključenih 11 ljudi.
Kot je povedala vodja PPZ Dora Zagorc, osipa tako rekoč ni. „Vsak podpiše pogodbo z Zavodom za zaposlovanje. V PPZ pridejo namreč ljudje, ki so na zavodu prijavljeni kot težje zaposljivi in zavod jih napoti v PPZ. V tem času dobivajo denarno pomoč, opravljajo pa tudi lažja dela, saj na ta način strokovnjaki spoznavajo, za kaj so sposobni," je pojasnila Zagorčeva.
Glavni cilj PPZ je namreč, da strokovnjaki, kot so psiholog, delovni terapevt, rehabilitacijski svetovalec in zdravnik, ugotovijo, ali so ljudje sploh zaposljivi, in če so, kakšna je njihova delazmožnost. Potem pripravijo tudi temu primerno rehabilitacijo. A čeprav je v B&Z redno zaposlenih okrog 50 ljudi, mnogi strokovnjaki pa jim pomagajo z nasveti, so pri njihovem delu zelo pomembni tudi rehabilitacijski timi, ki jih imajo po vsej Slovenije. V njih sodelujejo predstavniki Zavoda za zaposlovanje, Centra za socialno delo in zdravstvene službe. Kot je pouda-' rila Zagorčeva, je skupinsko delo še kako pomembno, saj vsak strokovnjak vidi človeka s svoje plati. Zato je njihovo skupno rehabilitacijsko poročilo verodostojna ocena o delazmožnosti. Za marsikoga pa je prav PPZ zadnja postaja za končno ureditev njegovega statusa.
M. B.-J.
Vino so varovale tri ključavnice
Alojz Vidmar, sedanji lastnik nekdanje cerkvene zidanice na Kalu, z veseljem razkaže nekaj stoletij staro klet in spregovori o njeni zgodovini, ki se je v glavnem ohranjala le od ust do ust
KAL PRI SEMIČU - Legenda pravi, da seje pred nekaj stoletji smuškemu graščaku izgubil otrok. Našli so ga prebivalci Kala, v zahvalo pa je graščak v vasi postavil cerkev, ki jo je po svojem najdenem sinu poimenoval sv. Lenart. Nekaj desetletij pozneje pa so - kot pravi ljudsko izročilo -Kalani na robu vasi postavili še cerkveno zidanico.
A čeprav so jo imenovali kot imel, ko je umrl, skoraj sto let. Vse
ZAHVALA
GRIBLJE - Društvo kmečkih žena Griblje se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so jim pomagali pri nedeljski prireditvi, imenovani Žbularija.
DRAGATUŠCI V BELTINCIH
DRAGATUŠ - Člani folklorne skupine Dragatuš so preteklo nedeljo na 30. mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih zastopali Dolenjsko in Belo krajino. Šlo je za predstavitev enajstih najboljših folklornih skupin, ki so jih izbrali na območnih revijah folklornih skupin.
cerkveno, so z njo v resnici upravljali vaščani. Ob zidanici ni bilo vinogradov, v njej pa poleg sodov in nekaj pripomočkov za pretakanje nikakršne opreme, saj so vaščani v zidanico prinašali vino. Vino so potem posojali vaščanom, ki so se zbirali pri zidanici in popivali. Vendar so morali za vsak popiti liter vina vrniti poldrugi liter, zato so imeli navado reči, da pijejo na poldrugo. Marsikdaj pa seje zgodilo, da so se bodisi zaradi tega, ker so radi pogledali v kozarec ali pa je bila letina slaba, vaščani zadolžili vnaprej za celo letino. Dolgove so seveda zarezovali na rovaš. Ker pa je bila vinska bera vedno večja, so zidanico kar dvakrat zarširili.
Kalsko cerkveno zidanico so pred več kot 150 leti prodali vaščanu, izkupiček pa porabili za obnovo vaške cerkve. Pred dobrimi 40 leti jo je kupil sosed Alojz Vidmar, ki ga je zelo zanimala zgodovina zidanice. Žal pisnih virov ni v izobilju, zato pa je bilo dobrodošlo ustno izročilo, ki seje do današnjih dni ohranilo predvsem po zaslugi vaščana Jožeta Derganca, ki je
do zadnjega si je dobro zapomnil, kaj sta mu pripovedovala oče in stari oče.
Kako cenjeno je bilo nekdaj vino, pove že to, da so v zidanice velikokrat vlomili. A v kalsko nikoli, saj je imela vrata s tremi ključavnicami in drogom z notranje strani. „Čeprav so ključe zidanice zaupali trem najbolj poštenim vaščanom, so vrata lahko odklepali
Alojz Vidmar pred vhodom v nekdanjo cerkveno zidanico
le vsi trije hkrati, saj je imel vsak ključ od ene ključavnice. Da nepridipravi ne bi prišli do vina skozi line, so bile te z zunanje strani ozke, v notranjost pa so se vse bolj razširjale," pojasnjuje Vidmar, ki je, kljub temu daje cerkveno zidanico nekoliko preuredil, ohranil stari del. A ne zgolj zaradi nostalgije, temveč tudi zato, ker pravi, da je vinska klet boljša, kot so novejše iz sodobnih materialov.
Alojz je prepričan, da so bili stari ljudje še kako dobri mojstri in so vse dobro pretehtali. Tako so zidanico postavili na kraj, kjer neprestano piha, po 17. uri pa nanjo ne pošljejo več sončni žarki. Verjetno zaradi boljšega zračenja so line na različnih višinah. Ko govori o gradnji kar 65 centimetrov debelih kamnitih zidov, se Alojz nasmehne. „Za dobro vezavo gradbenega materiala so Kalani uporabljali celo vino. A ne zato, ker takrat cementa še niso poznali ali ker je v vasi pogosto primanjkovalo vode. Očitno so bili slabi kletarji in se jim je vino večkrat pokvarilo." Tega za današnjega gospodarja ne bi mogli trditi, se pa morda lahko prav slabemu kletarskemu znanju svojih prednikov zahvali, da je nekdanja cekrvena zidanica kljub svoji starosti še vedno tako trdna.
M. BEZEK-JAKŠE
Sprehod po Mctlih
PROBLEMI - Eden od Gradčanov je na zboru krajanov, ki je bu v Gradcu, preden so začeli praznovati krajevni praznik dejal, da mu ni takšen umik prav nič všeč Ko je praznik, naj bi namreč praznovali, namesto da se ukvarjajo s problemi, ki so sicer pereči in prav zaradi tega ne bi, če bi se jih resno lotili, do polnoči končali seje ali pa bi se na smrt skregali. Kdo ve, če niso prav zaradi tega sklicali zbora krajanov na praznik-
SLAVOSPEV - So pa na pr‘J omenjeni prireditvi Gradčani metliškemu županu Dragovanu zapeli takšen slavospev, da mu je bile najbrž žal, da se ni še začela volilna kampanja. Kar pa seveda ne pomeni, da ne bo kakšnega verze uporabil tudi pred volitvami. In5° morda prav v Gradcu, kjer so ze imeli apetite po lastni občini.
NA VOLJO - Ponekod sanja® jo o tem, da bodo šli v Evropo.v metliškem podjetju Kolpa pa s° tam že nekaj časa. Ne le po tem. daje njihove izdelke mogoče kup1' ti po mnogih evropskih državah, ampak tudi po delovnem času. Režijske službe namreč delajo od »• do 12. in od 13. do 16. ure, konten ciala pa še uro dlje. „Je že tako, pravijo v Kolpi, „da smo vse bolj usmerjeni v tujino in moramo> bit* strankam na voljo ves dan." Sk® da, da tako ne razmišljajo tudi kje drugje. Na primer na bankah, P8 četudi so stranke v glavnem le d® mačini. Ali pa morda prav zaradi tega.
REŠEVANJE - Gasilci so ime; li pred dnevi na Krasincu preče) nenavadno delo. Z dimnika so re; ševali štorkljo, ki si je po nerod1 zlomila nogo. Kljub trudu za lep0 ptico ni bilo več rešitve. Bo Pa zato za ocvirek več bogatejše P® ročilo gasilcev o letošnjem delu.
Črnomaljski drobir
NEZANESLJIVOST - Ko s«
na jurjevskih igrah na Jurjevanju mladi med drugim tudi vasoval', je večkrat zatajil mikrofon. Se sreča, da v resničnem življenju za snubljenje niso potrebni mikrof® ni, sicer bi se lahko zgodilo, da b> bilo še manj porok, kot jih je *e sedaj.
PESIMIZEM - Ko je predsednica Društva kmečkih žena Griblje Anica Totter na nedeljski Zb® lariji pozdravila navzoče, je dej® la, da je vesela, ker so kljub slabemu vremenu prišli v Griblje, n sonce je že pred njenim govorom-med njim in še dolgo po njem sijalo, kot se za konec julija spod® bi. Očitno je bilo torej, da je An1' čin govor nastajal, ko je deževalo-Celo nedeljsko dopoldne je namreč v Gribljah lilo kot iz škafa in le največji optimisti so najbrž verjeli, da se bo tisti dan še pokazal0 sonce. Totterjeva glede na to, k® je prebrala, najbrž ni bila med nj1' mi.
NAVIJANJE - Na njivah med Gribljami in Krasincem seje'! nedeljo pomerilo mnogo bolj 0,1 manj spretnih belokranjskih or® čev. Med njimi je bil tudi Tone P" lak, večkratni belokranjski in sl® venski prvak ali podprvak v or® nju, ki bo letos že šestič zapored zastopal Slovenijo tudi na svetovnem prvenstvu oračev. Zadnji dve leti je poln avtobus njegovih bel® kranjskih navijačev odšel navij8 zanj v Nemčijo in Francijo, kjer*0 z glasnim navijanjem, petjem •ji igranjem na frajtonarice zbuja1 večjo pozornost ostalega gledals*" va kot vsi orači skupaj. V Gribljah Filakovi rojstni vasi, pa o navij® nju in navijačih ni bilo ne duha °e sluha. Očitno so Griblje zanje pr® daleč...
Semiške tropine
PRIDELEK - Semičani so bH1 od nekdaj znani po tem, da so zg® daj pospravili svoj pridelek. Tak0 je zanje obveljal rek, da vse P°s! pravijo zeleno, le ajdo belo. TUd letos se tej svoji tradiciji niso izn® verili. Bili so zgodnji in pridelki s° v glavnem že v kaščah in kleteh-Le da za spremembo od prejšnj® let niso zeleni, ampak rjavi. Zar® di suše.
IZSELJENCI - Znani Semič811 Slavo Plut je na črnomaljske® Jurjevanju hotel ugotoviti, kolik izseljencev se je udeležilo pr're' ditve, ki so jo prav zaradi Bel® kranjcev po svetu prestavili za e° mesec. Pa ni imel prave sreče ugotavljanjem. Predvsem zato. ke izseljencev pač ni bilo v izobilj® In postalo mu je kar žal, da se
oblekel v obleko, ki si jo je Pre leti izprosil od izseljenca v Kan8 di. Bi vsaj njega imeli za belokra® skega Kanadčana.
Drobne iz Kočevja
kino BO UGASNIL - Ko so očevski svetniki na zadnji seji favnavali poročila o delu javnih j?vodov za lansko leto, je Urban °bovšek ugotovil, da vnovič pomeša poročilo o kočevskem kinu. zato bi morali razpravo o tem uvrstiti na dnevni red. Povedal je, a je doslej večkrat občinski upra-Vl zastavljal vprašanja o tem zanj Perečem problemu. Miloš Šenčur, ajnik občine mu je odgovoril, da se težave okrog kina vlečejo najmanj deset let. Prej je kino delo-! v okviru kulturnega centra Ko-Cevje, ki ga ni več in je zanj sedaj erka na papirju. Zato so se 0 ločili za izbris iz sodnega regi-? ra po skrajšanem postopku. loPa- da se bo to kmalu tudi zgodi-°' ^'cer v letošnjem občinskem Proračunu ni denarja za dejavnost 'oa, ki se preživlja le s prodajo vstopnic.
v'Z2A POLICIJSKE OGRAJE V-rih ^ ^IHEM - Izza ograje adbeno oskrbnega centra sloven-. e Policije v Gotenici so do lani e nekako curljala vabila novinarji1 za ogled nekaterih atraktiv-j ^javnosti, kijih izvajajo mož-ee postave, tudi za vaje posebnih snot;ko so večkrat pokazali, kako 0 hitri pri zajetju storilcev kaz-^|vih dejanj (bencinska črpalka v izini vodnega zajetja, zgrajena a 1992 kot zgrešena naložba, ki nikoli obratovala, je bila vedno arča predrznih (napadalcev), akaj so nenadoma v tej največji 0 icijski vasi v državi javnosti Prli vrata? Samo letos je bilo v entru več dogodkov, ki bi si zaužili vsaj delno predstavitev, a 0 >cija nič. Mar se gredo skrivno-■ 1 udi zato, ker naj bi svoj obseg a kmalu razširili čez cesto, ob avnikih in pašnikih goteniškega
let r V prostore- v katerih nekaj' (pogodbeno) s kravami, kura-'n drugo perjadjo kmetuje mag. arko Kocijančič? Policija trenira strogost!?
G,N°V UPRAVNI odbor, so-ASNO - Čeprav je Adela Vlaja tovornik predlagala, da bi v ravni odbor javnega gospodarja zavoda Center za promocija 'n fazvoJ turizma namesto Mir-Ci Mik.ulič imenovali Mileno avač, je obveljal predlog ko-slJe za volitve, imenovanja in andatna vprašanja. Predsednik ntra bo poslej Janez Konečnik.
. ani Pa: Mirjam Mikulič, Milena Davlar; Mateja Gavranič in Ciril eljak. Tovomikova je pripom-(j a.’. bodo center vodili le goz-re-rjl ln veterinarji, takšna je nam-; 'z°brazbena sestava, a je ta ne
List'	*e’	-ie	kandidat
p s e malega gospodarstva Dušan , Povič, sicer ekonomist pri vo-ko ! misiji, gladko "pogorel" ta-liste0t VS' ^rUg' prec*logi z njene
tDibiušJki^obotrebci
Kot !>SLIM.IN G0V0R1M1ST0
dr l .	■*	' ^ temi besedami je
Pod °Že Zagozen- minister za gos-^ aarske dejavnosti, ohladil ali pa
ko \ JZraUe Miheličeve gostilne, nih*5- stekla o nič kaj ugodil razmerah v podjetjih Ribniške 'zusn ^V0-i znameniti stavek je 'jen Prec*en mu je bilo zastav-g 0 kakršno koli vprašanje iz nje-le ega gospodarskega resorja. Pri nici v Spomnil- baje bil lani v Rib-bor- °l prebsebnik državnega od-zici*	gosP°barstvo v vlogi opo-
ko/5 .8 Politika, zdaj pa prihaja daj minister. “Država nič ne bo ?a ra saj smo država mi vsi. Gre lev/2 prenašanja denarja iz d gS v besni žep; enemu vzameš, žen ^a^’” še bejal Zago-Iili ’‘^rSP°barstveniki pa so si mis-bo e v . naslebnji minister nam no „ ° Pomagal’. Hvala za takš-
0 Pomoč.”
držPa°ZABLJEN1 ŽUPANI - Na ščicnVno uPravo je “strupeno” pu-pan naperil tudi dobrepoljski žu-s0 n„.nton Jakopič. Rekel je, da n asi Predpisi neživljenjski, saj kultuZakone o občinah, šolstvu, Prav ni gosP°barstvu itd. pišejo le bolen Je k' nas bo še nahL tePel- pisci zakona o občila, d' ^°ra*' biti tudi župani. Za-vSe . 0 aj luknjastih paragrafov je Pode ogr°ženo tudi slovensko laCijeZe.*je- “Prav nobene stimu-na rn ni Za nova vlaganja in delov-jo k0?S/a' Zdravniki se nas otepa-nas ?. ubič križa, tudi vikendaši br«,, aPušdajo", seje še potožil dobski župan.
MŠŠ
j
m
J J-J O C J JN
MŠŠ
Prenapihnjeni in neresnični očitki
Direktorica ZD Kočevje dr. Andreja Rako predstavila poslovanje ZD Kočevje in odgovorila na očitke dr. Pojeta - Zdravstvena postaja v Kočevski reki pred selitvijo?
KOČEVJE - “V zadnjih dveh letih smo v Zdravstvenem domu Kočevje sanirali izgubo, kije po zaključnem računu za leto 1997 znašala 39 milijonov tolarjev,” navaja kot pomemben dosežek direktorica dr. Andreja Rako. Lani in predlani je bilo tekoče poslovanje ZD pozitivno, izgubo iz preteklih let pa so krili deloma z dobičkoma iz leta 1998 in 1999, ki sta znašala 14 in 4,5 milijona tolarjev, deloma pa v breme kapitala.
“Kredit, ki smo ga najeli leta zaradi tega ni pridobil presežka
1998 v višini 30 milijonov tolarjev, bo v celoti poplačan leta 2003,” pravi dr. Rakova, ki so jo kočevski občinski svetniki na zadnji seji potrdili za novo direktorico. Dr. Rakova s tem začenja v 52-član-skem kolektivu ZD Kočevje svoj drugi mandat, ki si gaje pridobila po ponovljenem razpisu. Ob prvem razpisu je namreč svet zavoda za direktorja izvolil dr. Simona Pojeta, vendar občinski svet ob pomanjkanju podatka, zakaj so se odločili za zamenjavo dr. Rakove, ni dal soglasja k njegovemu imenovanju. Svetniki so ob tem izrazili obžalovanje, da je postopek imenovanja direktorja razdelil zaposlene v ZD v dva tabora, pri čemer pa jih je, sodeč po izjavah dr. Rakove, le manjšina na strani dr. Pojeta, ki njenemu vodenju in poslovanju ZD očita vrsto nepravilnosti - od zastarelih pravilnikov preko nepravilnosti v organizaciji dela do napačnega beleženja storitev.
“V ZD imamo organizirano urgentno službo 24 ur na dan, pri čemer ob delavnikih skrbijo za nujno medicinsko pomoč zdravniki ob rednem delu, ponoči, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa dežurni zdravniki,” pravi dr. Rakova in dodaja, da imajo takšno obliko organizacije dela že 7 let, saj se je pokazala kot najboljša za njihove razmere. Ob tem v odgovoru na očitek dr. Pojeta, da jim ZZZS plačuje za redno delo zdravnikov tudi ob sobotah, dodaja, da si ZD
denarja oziroma da se ni okoristil, saj na urgenci delata dve sestri, za kateri pa jim ZZZS vse do nedavnega ni plačeval. “Sedanjo organizacijo dela bomo spremenili v skladu s pravilnikom o nujni medicinski pomoči, kar pomeni, da se bomo v prihodnjih nekaj letih kadrovsko okrepili," pojasnjuje in
nam ob pregledu leta 1998 ugotovili okoli 50 odst. nepravilno be-leženih storitev za splošne ambulante, vendar po tem nismo odstopali od slovenskega povprečja,” pravi in dodaja, da so imeli ob zadnjem pregledu letos manj kot 15 odstotkov napak. Neresničen pa je podatek, kot pravi, da Telekomu dolgujejo najemnino za prostore zdravstvene postaje v Kočevski Reki, saj so mu dolg v celoti vrnili že lani. Je pa res, kot dodaja, da znaša najemnina preko 100 tisoč na mesec, zato skupaj s KS Kočevska Reka iščejo možnost, da bi zdravstveno postajo preselili.
M. LESKOVŠEK-SVETE
ARNOSTNI PAS ■ VEZ Z ŽIVLJENJEI
EN DAN BREZ PROMETA - Svet za preventivo in varstvo v prometu občine Kočevje je v četrtek v mestu ob Rinži pripravil odmevno akcijo z nazivom En dan brez prometa. Ze zgodaj zjutraj so za ves dan zaprli prometno ulico v mestnem jedru in na cesti dali priložnost malčkom iz vrtca za njihovo ustvarjalnost; risali so na temo varnost v prometu. Občani so se po nakupe in opravila odpravili peš ali s kolesi, avtomobile so pustili na varnem tudi občinski svetniki in drugi lokalni politiki. V okviru akcije so predstavili še "zalelavček ” (spuščanje voznika v avtomobilskem sedežu po tiru pri hitrosti enajst kilometrov na uro), zadnjo klop v avtomobilu za otroške sedeže. Mladi kolesarji so se z neoporečnimi kolesi in izkaznicami v spremstvu policije vozili po mestu; prvih 60 je prejelo kolesarsko čelado. (Foto: M. G.)
Gramiz bo zaključil tretjo fazo
Gradbeno podjetje Grosuplje se izogiba predaji gradbene dokumentacije - Obseg in finančno težo dela bo ovrednotil sodni cenilec gradbene stroke
KOČEVJE - Gradbeno podjetje Grosuplje, ki je bilo leta 1998 izbrano za gradnjo nove osnovne šole v Kočevju po sistemu ključ v roke, je že lani zahtevalo dodatna sredstva, do katerih po trdnem prepričanju investitorja, to je občine Kočevje, niso bili upravičeni. Ves čas so skušali razliko v ceni (celo petdeset milijonov tolarjev) dokazovati z dodatnimi deli. Ko jim to ni uspelo, so pogodbo enostransko razdrli, češ daje gradbena dokumentacija močno pomanjkljiva.
dr. Andreja Rako
dodaja, da bodo na novo zaposlili še enega zdravnika.
Dr. Rakova brez zadržkov odgovarja tudi na ostale očitke, ki so, po njenih odgovorih sodeč, prenapihnjeni ali celo neresnični. Prenapih-njenost velja tako za temeljne akte, ki jih pripravljajo na uskladitev z novo zakonodajo, kot tudi glede beleženja storitev. “Res je, da so
Investitorje njihove zahteve vsakič spodbijal, zaradi prekinitve pogodbe pa so pospešili postopek primopredaje gradbišča. Seveda je druga stran trdno prepričana, da ima svoj prav, in, lahko bi rekli, taktično zavlačuje postopek. Ker doslej niso dostavil vse dokumentacije za primopredajo, je sodišče, ob plačilu občine, imenovalo zapriseženega sodnega cenilca gradbene stroke zaradi zavarovanja dokazov na gradbišču.”
Kočevje navezujejo stike s Koroško
Denar evropske unije za obmejna območja tudi na Kočevsko - Končno pravilna razlaga preteklosti kočevskih Nemcev - Ureditev rudniškega jezera
KOČEVJE-Tričlanska delegacija občine Kočevje, v kateri so bili župan Janko Veber, direktor Radia Univox Uroš Novak, direktor gradbenega podjetja Obnova Franc Rupnik in podjetnik Avgust Gril in ki se zavzema za tesnejše sodelovanje rojakov z nekdanjo domovino, seje v Celovcu srečala z deželnim svetnikom Georgom Wurmitzerjem. Namen obiska je bil skušati ob pomoči tamkajšnjih politikov in gospodarstvenikov pridobiti sredstva Evropske (program Interreg III) unije za razvoj gospodarstva, infrastrukture in turizma. V okviru meddržavnega sporazuma Slovenije in Avstrije jih že prejemajo nekatere občine ob meji z Evropsko unijo.
Kočevje se v ta program vključuje tudi zaradi starih vezi, saj je bila Kočevska dobrih šest stoletji “stara domovina kočevskih Nemcev” (to je v pogovoru večkrat pritrdil deželni svetnik in izpodbil namigovanja o priznavanju nemške manjšine pri nas). Tako bi nekoliko prehiteli usmeritev Evropske unije, ki načrtuje, da se bodo ti programi čez nekaj let razširili tudi na južno slovensko mejo, kar je sedaj prednost pred drugimi regijami.
Nekatere izkušnje iz Koroške, bodo zanesljivo prenesli v kočevski prostor. Gre za ogrevanje z bio maso oziroma energetsko zasnovo Kočevja, ki bi jo lahko sofinancirali z denarjem obmejnega sodelovanja. Cena ogrevanja na trda goriva v Avstriji, odkar tudi pri njih raste cena kurilnega olja, se je znižala za tri tolarja pri kvadratnem
KAVARNA NA RAZPISU
KOČEVJE - Občinska komisija bo ponovila razpis za oddajo kočevske kavarne v najem, saj doslej niso izbrali najbolj ugodnega ponudnika. V kavarni bo mogoče pripravljati le hladne jedi, kar pomeni, da bo njena dejavnost nekoliko drugačna, zato je ponudnikov manj. Seveda pa ni bojazni, da je ne bi oddali. Sicer je prostor za trgovsko dejavnost v pritličju že dobil novega lastnika.
metru, kar pomeni, da je morda zdaj bolj kot kdaj koli prej dozorel čas za resne pogovore o tem. Podrobnosti tega projekta kakor tudi drugih programov (beseda je tekla o izobraževanju in izpolnjevanju) bo usklajevala stalna mešana delovna skupina (šestčlanska je bila v Kočevju imenovana prejšnji petek), ki jo bodo kmalu oblikovali. Zaradi tega je kočevski župan navezal stike s slovensko vlado, od katere pričakuje podporo pri uveljavitvi nekaterih nalog.
“Ta mesec si bo rudniško jezero v Kočevju obiskal uveljavljeni strokovnjak in nam posredoval svoje
PGD RETJE DOBILO NOVO VOZILO
LOŠKI POTOK - Staro gasilsko vozilo je že tako dotrajano, da je morebitna intervencija vprašljiva, pa tudi delov zanj ni moč dobit. Zato so lani sklenili, da kupijo Mazdo 2500 B4x 4 DK. Kako zagotoviti potrebna finančna sredstva, cena opremljenega vozila namreč presega 6 milijonov tolarjev? Z raznimi prihodki, pomočjo občine in GZ Loški Potok so lahko kupili neopremljeno vozilo, stalo je 3,8 milijona tolarjev, denarja za opremo ali nadgradno pa nimajo. Zato so se s prošnjo za prostovoljne prispevke obrnili tudi na vaščane te največje vasi v občini. Seveda bi bil dobrodošel vsak prispevek, ki bi se zanj odločil kdorkoli. Te dni obiskujejo posamezna gospodinjstva,' o uspehu akcije pa bomo vsekakor še poročali.
A. K.
nesporne izkušnje. Te bomo zanesljivo vnesli v ureditveni načrt jezera, za katerega je nekaj denarja zagotovljeno v letošnjem občinskem proračunu. Tudi podjetnik Gril, ki je lastnik zemlje v okolici jezera, bo poslej tesneje sodeloval z nami,” je povedal Janko Veber.
M. G.
Kostelski rižni
FILMARJI SE VRAČAJO - Že pred tedni smo poročali, da na območju Kostela snemajo film “Varuh meje” in da je Kostel postal manjši Ho!lywood. Filmarji so nato odšli na snemanja v druge kraje, minuli teden pa so se v sredo še vrnili in ni rečeno, da je bila to zadnja vrnitev.
TURISTIČNA PATROLA - Konec julija je občino Kostel obiskala tako imenovana turistična patrola Turistične zveze Slovenije. Na območju Kostela seje zadržala ves dan 27. julija, si ogledala urejenost v tej občini ob južni meji, prometnice na tem območju pa še čistočo in urejenost gostišč. Kako je patrola to občino ocenila, še ni znano, predsednik Turistično-športnega društva Kostel Stanko Nikolič pa meni, da bo ocena ugodna.
V PONEDELJEK ŠOLA VESLANJA - Letošnja šola veslanja na Kolpi se bo začela 7. avgusta ob 10. uri. Zbirališče udeležencev je na kamp zemljišču. Šolo organizira Skok šport iz Ljubljane, v njej pa se udeleženci nauče upravljati s kajaki, kanuji in rafti. Zaključni izpit bo v soboto, 12. avgusta, ko bo tradicionalni rekreativni spust po Kolpi od Fare do Žlebov (13 km). Za vpis v šolo je prostih še nekaj mest.
TAMBURANJE VA KOSTELE -Turistično-športno društvo in občina Kostel pripravljata za veliko mašo oziroma veliko Gospo, kot ji pravijo tu (gre za praznik Marijinega vnebovzetja) več kulturnih in rekreativnih prireditev, ki bodo trajale od 12. do 15. avgusta, potekale pa bodo pod skupnim naslovom “Tamburanje va Kostele". To bo mednarodni etno festival tamburaških skupin. Podrobneje o prireditvah prihodnjič.
Ta sije v petek ogledal gradbišče in ugotovil stanje na njem, predvsem pa obseg izvedenih del. Na podlagi pogodbe bo ugotovil, koliko denarja je bilo doslej porabljenega. To je postopek, da se gradbišče dokončno preda drugemu izvajalcu.
KOSMATINCI SE ŠE NAPREJ MNOŽIJO
RIBNICA - Natančno število medvedov, ki se klatijo po gozdnatem območju od Turjaka do Kolpe, ne bo nikoli znano. Tudi najnovejše štetje kosmatincev - po Mali Gori naj bi se jih zadrževalo šest do deset - je prej domneva kot resnica. Seveda so Ribničani še vedno v negotovih razmerah, saj je februarski dogodek v Kotu, ko je medvedka planila na domačina, še vedno nezaceljena rana. Lovci na drugi strani Jasnice, torej s Kočevskega, razlagajo, da so sosedje na ta račun odstrelili precej več medvedov, pri njih pa se zaradi tega puškine cevi letos niso še ogrele. V potrdilo svoje “ogroženosti” pa izstavljajo naslednje pojasnilo; Na območju Kočevske Reke je pred dnevi 85-letni grof Karel Auersperg, sicer avstrijski državljan, kateremu se še cedijo sline po premoženju njegovih prednikov, gozdovi od Iga do Kolpe, ki vsaj enkrat letno preizkuša ostrino svojega očesa, čakajoč na plen, na preži naštel kar šest medvedov, ki so šli svojo pot.
V četrtek so se predstavniki G P Grosuplje sešli s predstavnikom investitorja, a dokumentacije spet niso prinesli s seboj. “Izvajalec bo predal vso dokumentacijo šele, ko bo natančno definiran in usklajen obseg izvedenih del na objektu in na tej podlagi izdelan končni obračun izvedenih del in drugih stroškov izvajalcev,” so se dogovorili.
“Za nas je primopredaja že opravljena, čeprav nismo prejeli projektne dokumentacije. To nam otežuje, da kmalu oddamo dela drugem izvajalcu. Vsekakor pa bo v zgodnji jeseni trejo fazo pri gradnji šole dokončalo domače podjetje Gramiz, saj se bomo tako izognili večji gospodarski škodi. Za nadaljevanje del pa bomo objavili ponoven razpis," je povedala Vlasta Marušič, ki na občini skrbi za šolstvo in šport.
M. G.
ZMAGO SE PREDSTAVI
KOČEVJE - Dan pred razpisom državnozborskih volitev je Kočevje obiskal Zmago Jelinčič, prvak Slovenske nacionalne stranke. Sešel se je s svojima kandidatkama za poslanke državnega zbora Alenko Jeleno-vič in Mileno Šterbenc, ki služita kruh v Zdravstvenemu domu Kočevje. Zmago je tako prvi “zanetil” predvolilno kampanjo na Kočevskem, ki bo potekala v naštevanju vsem dobro znanih hib in težav, kritikah občinske oblasti in zdajšnjih poslancev v državnem zboru. Konkretnih predlogov (razen že znanega posploševanja) kako oživiti gospodarstvo, itak ne bomo slišali. Pomembno je, da volitve bodo.
Do kdaj po starem?
Tržnica obratuje v neurejenih razmerah - Predloga podžupana in občinske uprave
KOČEVJE - Neurejena tržnica pod Likovnim salonom ob Rinži, ki je vse bolj obiskana, je že dalj časa črn madež kočevske resničnosti. Čeprav pod tržnico in njeno okolico trgovska dejavnost nemoteno poteka, saj se tam izmenjavajo prodajalci suhe robe, tekstila, zelenjave, sadja, sadik, rib in še koga bi lahko našteli, pa so sanitarne in higienske razmere za tržno obrt vsej prej kot primerne.
Občinske uprave si od leta 1990 naprej prizadevajo, da bi vendarle uredile osrednjo tržnico, ki si jo mesto Kočevje glede na velikost oziroma število prebivalcev vsekakor zasluži. Razen pobud in ugotovitev, da tako naprej več ne gre, ter saniranja nujnih del se zadeve niso premaknile z mrtve točke. Pred leti je bil izdelan načrt za prenovo, vendar do izvedbe zaradi denacionalizacije dela zemljišč okrog tržnice ni prišlo.
Predlog odloka o tržnem redu je predstavil podžupan Janez Čer-
nač. Lahko ga razumemo kot premik z mrtve točke, čeprav ima svojo različico o ureditvi tržnice tudi občinska uprava.
Po Černačevem predlogu naj bi najprej sprejeli tržni red. Likovni salon nad tržnico bi nadomestili z razstavnimi prostori v Muzeju Kočevje ter v spodnjih prostorih krajevne skupnosti mesta. Novi prostori za likovne razstave bodo na razpolago v novi knjižnici, v avli osnovne šole, v obnovljeni gimnaziji ali kavarni.
Upravljavca tržnice, predlaga Černač, naj bi dobili na podlagi javnega razpisa, ki bi kot koncesionar financiral njeno obnovo.
Župan Janko Veber je povedal, da še nimajo sprejetega koncepta tržnice. Obstaja samo idejna zasnova, ki ni nikjer potrjena. Po sprejetju predloga za projekt bi ga lahko oddali kdneesionaraju. Če bi prej sprejeli tržni red, torej po zaporedju, ki ga predlaga Černač, bi morati tržnico nemudoma zapreti, kar pomeni, da bi Kočevje ostalo brez prodajalne na odprtem. Kljub različnima stališčema se bo morala lokalna oblast kmalu resneje lotili urejanja tržnice, ki kazi mestno jedro Kočevja.
M. GLAVONJIČ
	J	j\|	1 .A E* J	1 J-J	O C J	M	i m
MESAR IN CVETJE - Ta čas predsednika sveta KS Trebelno in podjetnika Marka Kapusa zelo pekli, ker jim neznanci uničujejo komaj postavljene table, ki označujejo arheološko pot Gorenji Mokronog. Domačini domnevajo, da se to vandalstvo dogaja, ker se Mokronajzarji in Trebeljani že od nekdaj gledajo kot pes in mačka, pa se zato "hribci" uničujejo table “Žabarjem", kot se včasih obkladajo, ker so ozemlje KS Trebelno opremiti s tablami z mokronoškim grbom in še napisom, da gre za - mokronoško arheloško pot. Cvetan, tudi uspešen kot mesar in Kapus, sta si sicer povsem miroljubna pod prekrasnim cvetjem, ki ga je na Cvetanovem kozolcu v Mokronogu vzgojil Cvetanov hlevar oz. konjušnik. (Foto: P. P.)
300 milijonov tolaijev škode
Posledice suše prijavilo 718 oškodovancev v sevniški občini - Bo denar vsaj za sanacijo enega plazu?
LJUBLJANA - Na sedežu Državne komisije za odpravo posledic naravnih nesreč v Ljubljani je bil razgovor predsednice komisije gospe Sonje Beseničar in strokovnih delavcev Ministrstva za okolje in prostor s predstavniki občin, ki so jih prizadele suša, plazovi in druge naravne nesreče. Razgovora seje udeležil tudi direktor sevniške občinske uprave Zvone Košmerl. Pregledali so predano dokumentacijo o posledicah suše v naši občini, ki jo je prijavilo 718 oškodovancev v višini okrog 300 milijonov tolarjev.
“Dokumentacija je po prvih informacijah popolna, po reviziji državne komisije bosta znana priznani delež škode in višina sredstev, ki bo na podlagi interventnega zakona pripadla, upamo, tudi naši občini. Ker ima občina urejeno dokumentacijo in potrjen sanacijski program tudi za odpravo posledic poplav v letu 1998, bo občina kmalu prejela za odpravo posledic predlanskih poplav tudi drugo polovico sredstev, ki jih bo razdelila oškodovancem. Obstaja tudi možnost, da bo nekaj sredstev
interventnega zakona namenjenih tudi za sanacijo plazov, zato smo pregledali tudi dokumentacijo o plazovih v naši občini in se usklajevali glede možnosti za vsaj eno sanacijo iz teh sredstev. Občina vsako leto z lastnimi sredstvi sanira kar nekaj plazov, večje in tehnično zahtevnejše sanacije plazov pa zahtevajo temu primerno večja sredstva in jih brez pomoči države ne moremo kvalitetno sanirati,” pravi dr. vet. med. Zvone Košmerl.
P. P.
(NE)VARNI PREVOZI OTROK
SEVNICA - Svetnik Zvone Tuh-tar je v zvezi z varnostjo prevoza osnovnošolcev opozoril, da imata boštanjska in šentjanška šola zelo stari vozili, zato je predlagal, da bi jima nekako pomagali do novejših, varnejših vozil. Thhtar, tudi predsednik občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je še predlagal, da bi čimprej pridobili dovoljenja za umirjanje prometa ob šolah na državnih cestah.
__
EKOLOŠKI SPUST PO SA VI - 8. spusta za čisto Savo, ki ga prireja PGD Krško od Sevnice do Jermanove skale pri Krškem, se je preteklo soboto udeležita stotnija ljudi z najrazličnejšimi plovili. Najbolj izvirno plovilo je bil - rekreativec F - 16 Jožeta Zidarja iz Brestanice. Med postankom so se udeleženci spusta na Pijavškeem pomerili v nogometu z domačini. (Foto: P. P.)
101. LETO JERNEJA KLINCA - Najstarejšega občana v sevniški občini Jerneja Klinca z Orehovega, sta natanko za njegov 101. rojstni dan obiskala sevniški župan, Kristijan Janc in predsednik sveta krajevne skupnosti Sevnica, Bojan Lipovšek. Toda ker še ni bilo poldne, ata Jernej ni spil kozarca vina, ampak je samo nazdravil z gosti. Vsak dan sicer spije ob malici dva do tri kozarce rdečega vina, najraje cvička. Zelo rad ima slanino, kot povedo njegovi sorodniki, ata sploh ni izbirčen pri hrani. Še najraje se spominja svojega rudarjenja v Franciji. Tudi na svoj rojstni dan pa je namerava! pokositi travo v sadovnjaku ob železniški progi. Ima svoj red, ki se ga dosledno drži. (Foto: P. Perc)
O Udbi in megli v Komunali
Trebanjski občinski svetniki so se udarili ob poročilu nadzornega sveta Komunale - Spet umaknili povišanje cen komunalnih storitev - Dodatni oddelek vrtca v Mokronogu in Dobrniču - Kdo ima koga za osla?
TREBNJE - Ni znano, kaj je vodilo svetnika SLS Alojzija Metelka, da je na 13. seji občinskega sveta prejšnji petek vztrajal, naj bi poročilo nadzornega sveta Komunale Trebnje S 14. točke dnevnega reda pomaknili proti začetku, vsekakor pa pred 5. in 6. točko, ko naj bi obravnavali odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini in se odločali o povišanju cen komunalnih storitev. Le špekuliramo lahko, da bi potem sejo končali še pozneje, kot sojo sicer (ob pol enajstih ponoči!), in da bi si pomladniki že spet izmislili kaj, da teh točk ne bi resno obravnavali.
Metelko je kljub pojasnilom žu- Dejal je, da sojih delavci obvestili,
pana oz. občinske uprave, da imajo odloki po poslovniku prednost pred poročili, vmes še zavrnil očitek svetnika Petra Freliha (LDS), da njegov odbor za prostor, cestno in komunalno infrastrukturo ne dela strokovno. Zupan Ciril Pungartnik je opozoril, da je odbor zavrnil obravnavo omenjenih “komunalnih točk” in da ne more prelagati odgovornosti na nadzorni svet Komunale. Naposled je 11 svetnikov na Metelkov predlog glasovalo za umik obeh komunalnih točk, kar je svetnik Brane Veselič (LDS) pospremil z besedami, “kdo bo pa odgovarjal za cene!” Trebanjski svetniki so, po pričakovanjih, “prekrižali meče” ob obravnavi poročila nadzornega sveta Komunale. Predsednik Alojz Kastelic je povedal, da ne želijo stvari zaostrovati, da pa so onemogočeni, ker jim uprava podjetja noče postreči z nekaterimi listinami niti noče plačati stroškov pravne pomoči odvetnice. Uprava skuša po njegovih besedah zamegliti, ne pa pomagati pri razčiščevanju zadev.
da naj bi bil nadzorni svet tisti, ki jim želi odvzeti plače. Svetnik Marjan Pavlin je dejal, daje Komunala v sodnem registru zavedena kot gospodarska družba, d.o.o.. Člani nadzornega sveta od leta 1990 do lani oz. predlani naj bi bil po njegovih besedah tudi Štefan Velečič, ki je na odboru za komu-nalonzjavil, da ne ve, če je bil član tega. Svetnik Metelko je pohvalil nadzorni svet in dejal, da je med svojim županovanjem dobro sodeloval z direktorjem Jarcem.
Županje Pavlina spomnil, daje on podpisal odlok o tem, daje nadzorni odbor občine prevzel tudi funkcije nadzornega sveta Komunale. “Vodili ste občinski svet v tistem času, zakaj v dveh letih niste mogli nič ‘pošlihtati’?” Dejal je, da javni poziv oz. obvestilo nadzornega sveta delavcem, naj anonimno prijavljajo zadeve, daje vtis, kot da se gre kriminalistično službo. “Ne moremo počez govoriti o nezakonitem delu. Predlagam, naj UNZ pregleda poslovanje za 5 let nazaj. Oni imajo strokovnjake. Nadzorni
svet pošilja obvestilo svetnikom, ne pa tudi upravi in županu. Kakšne intrige se pa greste? Ste, Kastelic, enkrat prišli k meni," je vzrojil Pungartnik. Katelic je odvrnil: “Mi smo bili proglašeni za Udbo, ko
• Peter Frelih in Olga Rahne, ki je v občinskem svetu zamenjala svetnika Janeza Slaka, ker je prevzel funkcijo direktorja občinske uprave, sta bila na lokalnih volitvah oba izvoljena na list LDS. A glede tega, kako daleč bi smel nadzorni svet brskati v preteklo poslovanje Komunale, sta si bila daleč vsaksebi. Rahnetova je za časovne omejitve, Frelih pa ne.
smo prišli v Komunalo! Odpoklic uprave je minimalno, kar je predlagal odbor za komunalo!”
Svetnik Pavel Jarc je vprašal, kaj je narobe v Komunali, ko pa zunanji pravni strokovnjaki ocenjujejo, da imajo stvari primerno urejene. Članom nadzornega sveta so pripravljeni pokazati katerikoli dokument ob kateremkoli času, ne dovolijo pa fotokopiranja in odna-' šanje listin iz podjetja. Če bi spoštoval stališče nadzornega sveta, da kot direktor ne sme podpisovati pogodb z delavci s posebnimi pooblastili, bi bili 15. julija brez računovodkinje, je dejal Jarc, ki se mu ne zdi ravno lepo, da pripravljajo za njegovim hrbtom statut in še kaj.
P. PERC
Gre tudi za srednjo šolo
Nekaj partizanske iznajdljivosti so prikazali tudi sevniški svetniki, ko so se opredeljevali glede nadomestne gradnje doma TVD Partizan v Sevnici
SEVNICA - Svetniki so po predstavitvi idejnega projekta za izgradnjo novega doma TVD Partizan Sevnica po zelo polemični razpravi o potrebah mesta in podeželja naposled soglasno sklenili, da pridobijo projekt in projektantski predračun novogradnje, ko pa bodo znani tudi drugi viri financiranja, bodo odločali, koliko denarja bo šlo iz proračuna.
Dom športov, kot so poimeno- Podporo projektu sc tako kot vali nadomestno novogradnjo na Vodenikov odbor za kulturo in
zadnji skupščini sevniškega Partizana, naj bi v dobro mladine, rekreativnih športnikov, nekaterih tekmovalnih panog in dijakov edine sevniške srednje šole zgradili že do konca leta 2001. Največ pomislekov in pripomb glede naložbe, ki naj bi se po besedah Roberta Perca po projektantski oceni znašala od 180 do 230 milijonov tolarjev, so imeli svetniki iz Mirnske doline: Marjan Jamšek (ZLSD), Rudi Dobnik (SDS), Andreja Jamšek (SLS) in Rudi Bec (LDS), češ da naj si Sevničani zgradijo tak objekt (“še eno dvorano”) sami s samoprispevkom, tako kot si morajo oni graditi mrliške vežice in drugo. Opozarjali so še, da ne bo nastal enak problem (vzdrževanje, manj denarja za KS) kot pri športni dvorani. V tem primeru se je pokazalo, da je krajevni interes znova močnejši od strankarskega, saj so bili svetniki iz različnih političnih taborov tokrat zelo “razglašeni”.
NOV ASFALT DO ZABUKOVJA IN POKOJNIKA
SEVNICA - Občina Sevnica je prejela v podpis pogodbe o dodelitvi nepovratnih sredstev občini za izgradnjo objektov lokalne infrastrukture in sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij za leto 2000 v višini 33 milijonov tolarjev. S sredstvi, ki smo jih načrtovali že ob sprejemanju proračuna, bomo lažje zaključili velike investicije na lokalnih cestah v občini. Mimogrede: do Za-bukovja in Pokojnika so prejšnji teden že položili asfalt, posodobljena cesta pa bo uradno odrta za sevniški občinski praznik.
šport poleg župana dali tudi podžupan Andrej Štricelj (LDS) ter svetniki Albin Ješelnik (LDS), Franc Pipan, Jože Roštohar (ZLSD), Tine Zupančič (SLS) in Bojan Rugelj (SDS). Slednji je poudaril, da Sevničani plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, te obremenitve pa donedavna v drugih krajevnih skupnostih niso poznali. Rugelj in župan Janc (SLS) sta še opozorila, da so se na občinskem svetu sicer zavestno odločili, da bodo izdatneje pomagali pri razvoju podeželje, kar dokazujejo številne naložbe, zlasti za izgradnjo cest, to pa pomeni, da je bilo mesto, oz. KS Sevnica v zadnjem času, deležno sorazmerno (glede na število prebivalcev in zaposlenih ter prispevek v občinsko malho!) precej manjše pomoči kot podeželje. Na integralni proračun, ki ga najbolj izdatno polnijo tudi z dohodnino prav Sevničani, sta spomnila Ješelnik in Zupančič, Štefan Teraž (SDS) in župan pa na različne potrebe mesta in podeželja, pri čemer pa slednje nikakor ne bo prikrajšano. Robert Perc je pojasnil, da nikakor ne gre za gradnjo še ene športne dvorane, da pa morajo, kot opozarjajo že od
KONCERT SKUPINE ARAKNE MEDITERRANEA
SEVNICA - Tukajšnja območna izpostava republiškega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti priredi v okviru sevniškega Grajskega poletja 2000 koncert skupine Arakne Mediterranea. Skupina umetnikov prihaja iz Lecceja v južni Italiji in bo ob glasbi in plesu prikazala običaje te pokrajine, imenovane tudi salenska Grčija. V primeru slabega vremena bodo koncert, ki naj bi se pričel v petek,
4.	avgusta, ob 20. uri v grajskem atriju, prestavili v Lutrovsko klet. Vstopnice bodo prodajali uro pred koncertom.
leta 1997, nekaj naglo ukreniti, da bi zagotovili športno rekreacijo, vadbo in športno vzgojo v sedaj popolnoma zasedenem domu. Mudi se, ker gre za vprašanja varnosti in zagotavljanje osnovnih higiensko-sanitarnih pogojev, saj ne morejo dovoliti, da bi komu padla na glavo strop ali luč. Zaradi tega bi lahko dom zaprli že takrat, če se ne bodo lotili nadomestne gradnje (ponovna obnova ne bi bila smotrna!), pa se bo to zanesljivo zgodilo prihodnje leto.
Ravnateljica Srednje šole Sevnica Alenka Žuraj se je zavzela, da bi zagotovili kakovostno športno vzgojo ne le šoli, v kateri se izobražujejo dijaki iz 23 občin, temveč tudi dijaškemu domu. Spomnila je, daje leta 1972 Sevnica že izgubila poklicno lesno šolo, tudi zaradi neodločnosti občinskega vodstva. “Ta šola ni samo republiška, ampak predvsem naša,” je poudarila Žurajeva, ko je utemeljevala potrebo po podpori projektu doma športov v Sevnici (športna dvorana sevniške osnovne šole je že zasedena), tudi da bi v občini lahko obdržali srednjo šolo, ki nima svoje telovadnice.
P. P.
POKRITOST Z GSM SIGNALOM BOLJŠA
SEVNICA - Ker krajevna skupnost Zabukovje od Mobitela ni dobila nikakršnega odgovora na pobudo, da bi z GSM signalom pokrili območje KS Zabukovje, saj gre za dokaj pomembno tranzitno območje ob Sevnični od Sevnice do Planine, je svetnik Jože Kunšek predlagal naj podobno zahteva še občina. Na županov dopis Mobitelu, v katerem se zahvaljuje v imenu prebivalcem Mirnske doline Mobitelu, ker so maja letos izboljšali pokritost z GSM signalom na tem območju, in izraža upanje, da bodo to čimprej poskusili urediti še v severnem delu občine, je Anita Gregorc iz Mobitela odgovorila, da imajo v načrtih postavitev bazne postaje na RTV pretvorniku Sevnica in izgradnjo še ene bazne postaje v centru Sevnice za potrebe samega mesta.
Trebanjske iveri
PROTI STIMULACIJI - Svetniki so soglasno potrdili odlok0 stavbnih zemljiščih v lasti tre ban) ske občine in odlok o obvezni splošni in občasni deratizacijina območju občine. Dali so soglasje za povečan obseg sredstev za delovno uspešnost za javna zavoda Zdravstveni dom Trebnje za Center za izobraževanje in kultur0 Trebnje. Zaradi izgube pa tega soglasja niso izdali Dolenjskim lekarnam. Svetnik Frelih je dejal, da ne vidi kakšne posebne uspešnosti trebanjskega zdravstvenega doma. Dokler je standard 2500 krajanov KS Šentrupert pod ravnijo. “Ob smrti brata je morala zdravnica urgirati, daje prišel reši-lec,” je dodal osebno grenko izkušnjo Frelih in spomnil, da s° bile težave tudi z lekarno na Mirni. Župan Pungartnik gaje prekinil, da je to že drug problem °l tema, ki mora biti bolj strokovno obdelana, skupaj z zdravstvenin1 domom, kajti v tem primeru gf0 za nagrajevanje na osnovi neke bilance.
KAMERA ODKRIVA - Med najbolj dejavnimi svetniki na pet’ kovi nočni seji sveta je bil gotov0
I
možak na fotografiji. Očitno je bil že sam precej utrujen od številnih replik in prizadevanj, da bi se P župan le spet usmilil in mu dal besedo. Že spet, je završalo... (Foto P. P)
Sevniški paberki
TEORIJA - “Ko poslušam svetnike iz Mirnske doline, se spon*" nim teorije enakih želodcev, za katero vemo, kam je pripeljala Kitajsko,” je ob razpravi o nadomestni gradnji doma športov v SevO1" ci v občinskem svetu povedal svetnik Tine Zupančič in še dodal, d9 ni čisto res, da bi bilo podeželj* tako strašno zapostavljeno.
...IN OPERA - Svetnik SD» Štefan Teraž slovi kot realist inJ{ na isto vižo pripomnil, da bisC morali predvsem poslušati in P^ skusiti dvigniti kakovost življenja v celi občini. “Šport ima v mest0 drugačno vlogo, kot na podeže' lju.” Ne more biti nekdo iz Zab0' kovja drugorazredni državljan, mu ne pride opera peti pod okno!
TUDI HVALA - Svetnik )oV Kunšek (SLS) je dejal, da mofa pohvaliti Komunalo zaradi odvoza smeti. Zadnje čase jo je tolik0 kritiziral, da jo bo lahko še nekajkrat pohvalil, če mu bodo direktor Bojan Lipovšek in tamkaj zaposleni dali vsaj odpustke, če P ne bodo mogli pozabiti, da Je Kunšek obtožil komunalce, da s° skorumpirani...
PREHOD Z GUMO - S polav" tomatskimi zapornicami zavarovani, najbolj obremenjen cestno železniški prehod pri TVD Parižanu oz. Stillesu bodo ta teden posodobili z gumijasto podlogo (n° posnetku). Naložba bo velja'9
Slovenske železnice okrog 15 mi'1" jonov tolarjev. Podobno preobleko naj bi septembra dobil še Pre" hod na držsvni cesti na Gornje!*1 Brezovem, pri gostilni Kragl, kje( je bilo že veliko nesreč oziromaje med tire zdrsnilo kar nekaj jelenih konjičkov. (Foto: P. P.)
c
Krške novice
Rajska ulica - če v Krškem koga skrbi, za kaj uporabijo nedokončana stanovanjska b|oka na enem najlepših krajev v mestu, to gotovo ne skrbi mest-b|n “hašišarjev” in sorodnih duš.
namreč že dolgo časa vedo, da Je v tistem zidovju najlepši kraj na Zemlji , in tudi če je kje raj, je Prav tam. Vsem meščanom seve-aa taka odličnost kraja ni po-8odu in bi bili prav zadovoljni, če lv nedokončanem objektu kdo Končno naredil tisto, za kar so 'zoranci nekoč sploh postavili Prvo opeko - stanovanja.
JO SO TIČI! - Kot beremo, tški Vipap svoje odpadke pri Proizvodnji celuloze stresa v gramoznico, kjer gnezdijo la-tovke in ptiči zaradi tega bežijo, e morejo, če ne, pa poginejo. J/0 So krško tovarno celuloze in Papirja pred leti prodali prvemu Pjnu, so mu strogo zabičali, da jnora v Krškem ne le delati ce-uioze in papirja, ampak tudi .neti za okolje. “Bom, seveda °m, je rekel Čeh. Če danes aslednica takratnega Iceca Vidma stresa celulozne odpadke v tsko gramozno jamo, pravzaprav ostaja zvesta nekdanji oko-Jevarstveni obljubi. Tovarna je I amreč obljubila, da bo varova-* °^°Ue, ne pa da bo varovala m ptiče. Očitno bodo morali nekateri novodobni velepodjet-s! na..hitri kurz o ekologiji v °veniji, žalibog, v slovenščini 8a bo razumel malokateri, za ‘Papovce bodo morali menda ati že japonsko.
MM
J	J\l	A	Ej	J	J-J	O lEi C i J\l
ovo v Brežicah
zmagovito - Pri slovenski
si nekje pri slovensko-hrvaški r^avni meji stoji mlaj, na njem tabla z napisom Živel 1. maj! aJ res, zakaj pa ne bi bilo živel ^maj, saj je svet poln gesel, ogoče je mlaj s tablo ostal še lanskega praznika dela. Mo-jl°be so tablo postavili že za na-? e nji I. maj. Mogoče je tam °. ker so v teh krajih borci za
: avske Pravice. Kakor koli že ■ ce bodo delodajalci tako sko-rdi z denarjem za delavske ace, kot obljubljajo, potem bo .“Prvega naslednjega 1. maja el v čast delavskemu prazni-Pret a'U *5° hrnsib krajih na
dostojanstveno - Dr.
v°nimir Škofljanec je eden med najbolj prijaznih svetni-Turi'V finskem svetu Brežice.
d! kp svojim političnim najstnikom pove zanje najbolj Prijetno resnico, to naredi z I smehom. Če smo natančni, to Šar pri-ietneJe- kot bi bilo sli-D j.^merjnnje. Je pa res, da so . rtični izrazi čisto posebni -razi in tudi politični obrazi gosto čisto posebni obrazi. NESREČNO - Brežiški občin-syet je ena najbolj nesrečnih
Ustanov
enkrat
na tem svetu. V njem se
pritožujejo z leve, da niso
elt prav nobene besede, dru-. v njem tarnajo bolj z desne, m ne'morejo odločati o niče-rj. r' Slišati je kot klic k večne-p , s°žitju in prijateljstvu. Am-Po Za^‘h so potem s takim pomijah SVetn‘^' pomagali ustanav-le 'Političnestranke,kivendar-in C1, aj° vsaka s svojo zastavo Sj .saka s svojo zgodovino in so Piačk^ narav'stvar' k°t pes in
POGOVOR O ORGANIZIRANJU
kmetijstva
grg.^^^lčE - V Bukošku pri stevZlj"ah so se v navzočnosti vodnic ■ eti>sko gozdarske zbor-pr e.'n Zadružne zveze Slovenije varjSnj' teden pogovarjali o delo-
pr.. Posavskih zadrug in o žbo 0(?nost' Kmetijsko gozdarske dei rin'ce v Posavju. Kot je ob tem se^ ranc> ®°8°v'^’ podpred-žbo*11^ ^metijsko gozdarske binek;Ce Slovenije 'n župan ob-no . *t°- so si v Posavju moč-(j0J?riZadevali, da je to območje je p gornico. Poudaril je, da no ,0savie v tem nastopilo enot-ško Cr C*a so občine Brežice, Kr-sto ln Jevnica enakomerno za-hiso h116 V zh°mici. Za zdaj se še skih °VOrili’v *cater' °h Posav-km t-^'n h° sedež območne zato	° gozharske zbornice,
'me	ne omenjajo natančnega
na te ustanove v Posavju.
Če česa manjka, je to prostor
V varstveno-delovnem centru ni pravih počitnic - Lidija Žnideršič: več prostora za bivalno skupnost - Sevniška enota na bolje - V Brežicah jih je zdaj čaka 10
LESKOVEC PRI KRŠKEM - Varstveno-delovni center Krško-Leskovec organizira tudi v tem času varstvo vsak dan, kar pomeni da sprejema varovance, če ti tudi kljub svojim poletnim počitnicam želijo priti v zavod.
Živahen utrip v hiši kaže, da počitnic v pravem pomenu besede v ustanovi ne poznajo niti v tem letnem obdobju in da bi-mnogi center pogrešali. Po besedah Lidije Žnideršič, v.d. direktorice Varstveno delovnega centra Krško Leskovec, je povpraševanje tudi po bivalni skupnosti, ki deluje v Leskovcu v sklopu centra. “V bivalni skupnosti je redno vključenih 6 varovancev. Čim prej moramo pridobiti denar za adaptacijo stavbe, ker je vse več potreb po bivalni skupnosti. Dva primera za sprejem v bivalno skupnost imamo aviden-tirana, a žal ljudi ne moremo sprejeti, ker gre za posameznika s telesnimi okvarami, na vozičku. V bivalni skupnosti imamo čedalje več tudi občasnih nastanitev,” pravi Žnideršičeva.
VDC Krško-Leskovec bo proti koncu leta verjetno dobesedno proslavil odhod svoje podružnice v Sevnici v nove prostore, saj skupaj z varovanci težko čaka na selitev. Po besedah Žnideršičeve bo selitev sevniške enote ugodna za tamkajš-
nje varovance, ker bodo novi prostori blizu železniške in avtobusne postaje in s tem razmeroma lahko dostopni. Predvsem pa je pomembno, da se v Sevnici 22 sedanjih varovancev in osebje selijo v de-lovno-bivalno okolje, ki ustreza predpisom. Po selitvi bo VDC lahko v Sevnici dodatno vključil 10 odraslih oseb, ki jih zdaj žal ne more sprejeti, ker, kot rečeno, ni prostora.
Bolj nejasen je razplet v Brežicah, kjer VDC Krško-Leskovec letos še išče primerne prostore, ki bi jih najel in v njih odprl svojo brežiško enoto. “Potrebe po takem zavodu so v Brežicah velike, saj 10 ljudi že zdaj čaka doma, ker jih nimamo kam vključiti. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve smo seznanili s temi potrebami in je pripravljeno plačevati najemnino za prostore, vendar dokler prostorov ne bo, ne bo dalo denarja,” pravi Žnideršičeva. Eden od odgovorov na vprašanje, zakaj za brežiško podružnico VDC Leskovec-Krško, še ni prostorov, je, da se
posamezni lastniki težko odločajo, da bi za posebne potrebe varstve-
• Svet zavoda Varstveno-delovni center Leskovec je na prvi seji v juniju pozval krškega župana, naj odgovori, zakaj še ni, kljub obljubam, pešpoti v Leskovcu med objektoma cvetličarne in pošte od stavbe Varstveno-delovnega centra do Ulice II. novembra. Krški občinski proračun je odobril denar za to pot, ki naj bi jo zgradili letos.
no-delovnega centra uredili prostore, saj nima jamstva, da bodo na javnem razpisu izbrani prav oni.
M. L.
Bolj zagnani prej na vrsti
V Zavodah nad Kostanjevico nov odsek Podgorjanske vinske ceste - “Pomembno, kako je ob cesti”
ZAVODE - V Zavodah nad Kostanjevico so 27. julija odprli poldrugi kilometer dolgi odsek Podgorjanske vinske ceste. Ob otvoritvi seje Ivo Jelenič zahvalil krškemu županu Franciju Bogoviču, direktorju krške občinske uprave Francu Glinšku, svetu krajevne skupnosti Kostanjevica, skratka vsem, ki so pomagali pri cesti. Hkrati se je priporočil za pomoč pri gradnji naslednjega cestnega odseka in obvestil navzoče, da bo treba preplastiti eno od bližnjih v preteklosti asfaltiranih cest.
Župan Bogovič je predvsem pohvalil delovno vnemo krajanov za asfaltiranje ceste. O denarju za nadaljnjo gradnjo, je rekel, da upa, da bo na voljo. “Naloga občine je pomagati ljudem zgraditi infrastrukturo. Seveda, kjer je več samoinicia-tive, tam prej pridejo na vrsto.”
Navzoči so cesto ocenili, da ima nekatere odlike, ki jih druge vasi nimajo. Franc Glinšek je vseeno pripomnil, da bi bilo možno zgraditi cesto lepše, “a lastniški problemi so tudi tu narekovali svoje”. Za Glinška je vsaj toliko kot zgornja plast vinske ceste pomembno dogajanje ob cesti. “Če se bomo mi ob vinskih cestah imeli lepo in če bomo prijatelji, bodo prišli k nam tudi drugi, iztržili bomo kaj in življenje bo šlo naprej,” je rekel Glinšek.
Mnogi od navzočih so se verjetno strinjali tudi z Milanom Hera-
VINSKE CESTE CESTE NEKAJ VEČ - Na Zavodah nad Kostanjevico po najnovejšem odseku Podgoran-jske vinske ceste sicer že vozijo nekaj mesecev. Trenutek za slovesno otvoritev je napočiI v četrtek popoldne. Pri rezanju traku so sodelovali (na fotografiji z leve): Ivo Jelenič, krški župan Franci Bogovič, direktor krške občinske uprave Franc Glinšek in Sonja Vrhovšek. (Foto: M., L.)
kovičem, predsednikom KS Kostanjevica na Krki. Rekel je, da je ceste na tako težkem terenu, kot je tu, težko graditi brez ljudi. Ljudje znajo graditi in so tudi tisti, ki dajejo denar in omogočajo gradnjo nekako s posojili. Brez odloga plačil se tudi tega odseka vinske ceste ne bi dalo zgraditi, kot se je dalo razumeti Herakoviča, ki se je zahvalil vsem za tako uvidevnost pri plačevanju računov za omenjeno cesto.
M. L.
Skratka, blagor Njim!
Ljudstvo je pridno
KRŠKO, BREŽICE - Oni iz vlad radi pridejo v Posavje in Posavcem rečejo: "Vi ste dobri. Vi ste najboljši. "Po obilni malici se to njihovo prepričanje še utrdi. Potem odidejo.
Nakar se spremeni konstelacija zvezd, evropskim komisarjem se podre kupček. Oni iz vlad so zatem politično prebu-kirani. Tako, tudi če so “najboljšim ", Posavcem, kaj obljubili, jim tega ni treba dati, ker jih pač več ni na odru najnovejše zgodovine, ali pa imajo že drugo vlogo v neki drugi predstavi, v kateri bodo spet obiskali katerega od slovenskih krajev in ga razglasili za "najboljšega
Posavci delavni po poreklu in vzgoji, si pred obiskom Onih iz vlad in tudi še pozneje na lastno pobudo in v lastnem soku, bi se reklo znoju, gradijo svoje ceste, poti, vinske ceste in druge dobrine, ki so tudi narodnogospodarske. Gradijo deloma z državnim denarjem, vendar na lastno pobudo, nekako udarniško, prostovoljsko, madona, skoraj socialistično kolektivno.
Blagor Ljubljani, ki ima tako Posavje. Blagor prestolnici, ki ima tako obrobje. Blagor Sloveniji, ki ima take Slovence, da so takoj, ko so na Slovenskem zlezli iz zibke in se začeli plaziti proti kahlici, že nekaj brskali in gradili na slovenski zemlji in to nadaljujejo skozi puberteto, ob prvem randiju do poroke in naprej.
Ko je beseda o cestah v Posavju. Nedavno odprta vinska cesta nad Kostanjevico je eden od prvobitnih dokazov, da imajo tukajšnji ljudje radi svojo deželo in da zaradi take zvestobe očetnjavi vsem vladnim možem nekaj let še ni treba biti v skrbeh za svetlo prihodnost posavskega podeželja. Seveda če so mislili biti v tovrstnih skrbeh.
M. L.
fe* . • , *,
p
,'jNaSA
POT ŠTIRIH SLAPOV - Tudi sevniški župan Kristijan Janc z družino je bil navdušen nad lepotami in prijaznimi domačini, med katerimi je bil tudi spremljevalec Vidko Budna. Ta je opozoril na rastišča redkih rastlin na Bohorju pa še na geološko zbirko na OŠ 14. divizije in premogovniški rov. (Foto: P. Perc)
Med slapovi Bohorja
Turistično društvo Senovo na južnem pobočju Bohoija uredilo Pot štirih slapov - Redke rastline in živali
SENOVO - Več kot 400 prostovoljnih ur in okrog 800.000 tolarjev so marljivi člani Turističnega društva Senovo porabili za ureditev, označitev Poti štirih slapov na južnem pobočju Bohorja ter za izdajo brošure in zloženke. Uradno so jo odprli prejšnjo soboto s triurnim pohodom le po enem izmed treh možnih krajših delov poti.
Več kot 50 ljubiteljev neokrnjene narave, pretežno iz krške, a tudi iz sosednjih občin, si je tokrat najprej ogledalo slap Bojanca, kamor so prispeli s parkirišča na Jablanci. Ob sotočju Dobrovskega potoka in Blanščice so po približno pol ure nadaljevali pot ob Stranjskem potoku do prvih oznak za slap Bojanca, ki mu domačini pravijo tudi Bojavnca. V bližini, v Sobniku, je domačija Požunovih, kjer prijazni domačini postrežejo z doma vzgojenimi postrvmi, sirom in vinom. Toda Požunovi so šele cilj ekspedicije, ki se odpravi na vrh hriba ob Bojanci in nadaljujejo pot proti slapu Pekel, kije sicer dostopen iz več smeri.
Predsednik TD Senovo Tone Petrovič opozarja na zanimivosti ob poti, na mlin, slap, ki je nudil med 2. svetovno vojno zaščito partizanski tehniki Franceta Prešerna, osamelec v obliki igle, na desni strani Blanščice... Pri turistični kmetiji Žveglič je na voljo ogled rudnik svinca in cinka, sobotne pohodnike pa je pot privedla tudi do t.i. Ajdovskih peči. Jablance so tudi najboljše izhodišče za pot do slapa Ubijavnik, od koder po strmi “grebenski poti" lahko pridemo do koče na Bohorju. Za tiste z največ
sape pa ostane na Poti štirih slapov, od koče proti vasi Plešivica, Terogu in turistični kmetiji Perko, še četrti slap Bojavnik. Po Petrovičevi oceni bi potrebovali za celotno pot 8 do 9 ur, če seveda želimo še kaj videti, poleg čudovitih slapov tudi potočnega raka, ostanke oglarskih kop, grobišče, samojedo rastlino ali redkega kačjega pastirja, ki ga biolog Dušan Klenovšek brž ovekoveči s fotoaparatom.
Za organizirane skupine so se-novški turistični delavci vedno na voljo priskrbeti kakšnega vodiča. Le telefonirati je potrebno predsedniku TD Tonetu Petroviču (71-530) ali Mariji Krušič (71-432), direktorici krškega podjetniškega centra, ki je 26. julija po delu te poti že popeljala člane upravnega odbora in krškega župana Francija Bogoviča. Krušičeva pravi, da ji je šele njen mož, doma z Gorenjskega, pravzaprav bolj odprl oči, češ da bi se morali vsi, domačini in okoličani pa še zlasti zavedati teh naravnih lepot in zanimivosti.
P. P.
SEDMINE IN SVATBE
MOSTEC - Pred dnevi je v eni tukajšnjih gostiln sedela skupina delavcev nekdanjega močnega in velikega trgovskega podjetja Posavje Brežice. Na prvi pogled je bilo videti, da so imeli praznovanje rojstnega dne, čeprav nekako kislih obrazov. Vendar, kot so povedali, so imeli “sedmino”. Posavje sedmino, Mercator Ljubljana pa svatbo! Posavje Brežice je bilo namreč eden od Mercatorjevih poslovnih plenov južno od Ljubljane.
MEJA-GRANICA - Fotografija je s slovensko hrvaške državne meje pri Rigoncah. Tabli (na posnetku) sta ob reki Sotli na desnem bregu. Popotnik, ki gre ob reki, se nenadoma znajde pred slovensko ali hrvaško tablo, odvisno je, iz katere smeri pride. Tabli sta ob reki obrnjeni tako, da nedvoumno sporočata, da meja ni na reki, ampak da poteka nekje drugje. Kje je meddržavna razmejitev, iz tabel tako ni razvidno, tudi drugače je nejasno, kje se konča Slovenija in kje začne Hrvaška. Slovenska tabla je bolj zaraščena, torej manj kričeča kot hrvaška? Zgolj igra narave ali dokaz o tem, kaj si kdo misli o meji? (Foto: M. L.)
“Škoda, da bi šlo v pozabo“
Na Banovi domačiji v Artičah spet slama - Krovec iz Prlekije
ARTIČE - Na Banovi domačiji v Artičah bo gospodarsko poslopje kmalu vse pod slamnato streho. Tako je videti, saj Anton Golnar urno polaga slamo, kjer so bile do zdaj že nekaj let valovite plošče in druga kritina.
“Tako debela slamnata streha, kot je tale v Artičah, gotovo zdrži 30 let,“ pravi Golnar, ki je pokrival v Artičah tudi v nedeljo, ko je bila v vasi “Mlačva na Banovi domačiji". Slamo za streho je Golnar pripeljal s seboj iz Sovjaka pri Sv. Juriju ob Ščavnici, s tem da so v Artičah tudi sami letos posejali ter uspešno poželi in omlatili rž.
Banova domačija je ena od vse številnejših stavb, ki jih širom Slovenije v zadnjem času pokriva Anton Golnar. “Pokrivam stare hiše in gospodarska poslopja, v glavnem tisto, kar je spomeniško zaščiteno in mora imeti slamnato streho. Dobre slame je za zdaj dovolj. Če bo streh več, bo problem, kje dobiti slamo," pravi Golnar, ki je letos imel samo rži posejane hektar.
Krovcev za slamnate strehe ni prav veliko. Golnar se za to rokodelstvo ni odločil po naključju, kot pravi. “Imel sem več
K
Anton Golnar
možnosti, kaj bi delal. Lahko bi šel za zidarja, na primer Pa sem se odločil za krovca. Pokrivanje streh s slamo je posel, ki izumira, ampak je škoda, da bi šel v pozabo. Tega dela nihče ne dela rad, ker se kadi in ker pika," pravi Golnar. V šolo za krovce se jih je skupaj z njimr vpisalo sedem, vendar je edini od njih ostal in se lotil pokrivanja streh. Šolo za krovce je v njegovi vasi organizirala ljudska univerza iz Gornje Radgone.
M. L.
M
h.
o
Nedorečena usoda Kolpinega obrata
Devet let po osamosvojitvi Slovenije v metliški Kolpi še vedno ne vedo, kakšna bo prihodnost njihovega obrata v hrvaških Radatovičih - Bodo novi vetrovi na Hrvaškem pospešili reševanje?
ŠIRITEV PROIZVODNJE
KOČEVJE - Občina Kočevje in podjetje Hurwits Cocks, ki izdeluje nogavice, so navezali stike z vodstvom Ljubljanskega Mercatorja. Prizadevajo si, da bi Mercator po ukinitvi centralnega skladišča v Kočevju oddal Hurwitsu v najem nekdanje prostore s površino 1000 kvadratnih metrov. Te dni je pripravljena pogodba, vendar še ni podpisana, saj se zainteresirani strani še dogovarjata o nekaterih podrobnostih, tudi o predkupni pravici bodočega najemnika. To bo prva faza v racionalizaciji tega podjetja, ki bo zmanjšalo skladiščne prostore v Italiji in jih bo imelo poslej v Kočevju. V drugi fazi pa načrtujejo prenos večjega dela proizvodnje prav tako v Slovenijo. Občina bi želela, da bi imelo podjetje lokacijo za svojo dejavnost nekje v Kočevju, po drugi strani se neuradno govori, da bo proizvodnja stekla v nekdanjem Inle-sovem obratu v Prigorici, če seveda pride do nakupa.
METLIKA - V metliškem podjetju Kolpa ocenjejo, da bodo v svojih vseh treh proizvodnih programih ostali v koraku s svetovnimi proizvajalci. Pri Kolpa san naj bi ohranili sedapji obseg proizvodnje kopalnih in tuš kabin, medtem ko naj bi precej povečali proizvodnjo masažnih kadi in tuš kabin ter pohištva. Program kerrocka je šele na začetku razvoja, zato načrtujejo, da se bo v naslednjih petih letih obseg poslovanja podvojil. Največje težave pa so s programom Kolpa ker, ki se od leta 1991 krči.
Program kolpa ker, v katerem izdelujejo kuhinjska korita, imajo namreč v hrvaških Radatovičih. Vendar je usoda tega obrata, kljub temu daje od osamosvojitve Slovenije minilo že več kot devet let, še vedno nedorečena. Kot je pojasnil predsednik uprave Kolpe Mirjan Kulovec, je Kolpa že pred petimi leti delala cenitev radatoviškega obrata, iz katere je razvidno, daje slovenska stran vanj vložila 98 odst., hrvaška pa 2 odst. „To je podpisala tudi meddržavna komisija, v kakšni višini pa bo Hrvaška pripravljena to sprejeti, v Kolpi ne vemo. Menimo pa, da nam bodo pustili večinski delež. Sedaj smo namreč 55-odst. lastniki, ostalo pa je v lastništvu Slovenske razvojne družbe. Glede na nove vetrove na hrvaški strani upamo, da bo problem Radatovičev rešen do konca letošnjega leta. Sedaj je predvsem težaven status ljudi, ki delajo v ra-datoviškem obratu, saj ni nikakrš-
Z laboratorijskim pohištvom v tujino
Tesnejše navezovanje stikov z balkanskim državami
KOČEVJE - Podjetje Sin-po, d.o.o., iz Kočevja s 25 zaposlenimi nadaljuje proizvodnjo nekdanje Opreme in seje v zadnjih dveh letih uveljavilo tudi na trgih nekaterih balkanskih držav. Najbolj sodelujejo s kupci iz Makedonije, vse več so dejavni tudi na Kosovu. Julija so v Skopju ustanovili svoje (v stoodstotni lasti) podjetje. Za direktorja je bil imenovan hrvaški državljan s prebivališčem v Pulju Miroslav Miš-kovič. Podjetje sledi navodilom vlade RS o vključevanju Slovenije v gospodarsko obnovo jugovzhodne Evrope, v okviru pakta o stabilnosti.
Prestižni program podjetja je laboratorijsko pohištvo. Kot specializirani in najkompleksnejši proizvajalec tega pohištva in dopolnilne pohištvene opreme v Sloveniji oskrbujejo z izdelki osnovne in dopolnilne proizvodnje podjetja, tovarne, inštitute, visokošolske zavode, zdravstvene organizacije, šole in druge uporabnike njihovih storitev. Prodorni so tudi pri proizvod-
nji medicinskega, pisarniškega in šolskega pohištva ter specializiranih učilnic. Poleg kakovosti osnovnih elementov v njihovem delu žari čut do estetskega videza in želja kupca za različnostjo.
Letos so se vključili v opremljanje inštituta za sodno medicino v Skopju; vrednost naložbe je osemdeset tisoč mark. Prisotnost na tem trgu in trgih sosednih držav jim bo omogočil podpis pogodbe s tretjim partnerjem iz Makedonije, podjetjem Enterier, a.d., iz Skopja. Poslovno-tehnično sodelovanje vseh treh podjetij bo potekalo na področju prenosa tehnologije, izobraževanja kadrov ter ob enotnem nastopu na makedonskem trgu. Pred kratkim so se prijavili na razpis za spodbujanje In pripravo projektov mednarodnega sodelovanja v letu 2000, prepričani, da bodo lahko z znanjem in stkanimi poslovnimi nitmi še bolj uveljavili slovensko gospodarstvo na tem trgu.
M. G.
KAKO KAŽE NA BORZI
Simobil	prekinil
Borzni posredniki so v teh poletnih dneh bolj kot s trgovanjem zaposleni z izpolnjevanjem administrativnih zahtev, ki jim jih je naložil Zakon o trgu vrednostnih papirjev, saj se je 28. julija iztekel prilagoditveni rok novim zahtevam.
Da ni trgovanje povsem zamrlo, je v teh dneh izdatno poskrbela ponudba za odkup delnic Simo-bila, ki jo je delničarjem posredoval avstrijski Mobiicom. Za delnico je ponujenih 4.400 tolarjev, kar pomeni ob 9,3 milijonih delnic Si-mobila posel, vreden dobrih 40 milijard tolarjev. Prvi odziv na prejeto ponudbo se je odrazil v zvišanju cen delnic tistih družb, ki imajo v svojem portfelju večjo količino delnic Simobila, katerih nominalna vrednost je 1.000 tolarjev. Med najbolj uspešnimi je bila delnica Medaljona, kije petodstotna lastnica Simobila, saj so cene pri posameznih poslih presegale 1.330 tolarjev, kar je 460 tolarjev oziroma preko 50 odst. več kot pred mesecem dni. Cena delnice Istrabenza se je po daljšem obdobju spet približala 2.800 tolarjem, prek 2.500 tolarjev pa je zrasla tudi delnica lntereeurope. Med pidi je porast zabeležila delnica Kmečke družbe, saj je v primeru prodaje 17,5-odstotnega deleža, ki ga ima v Simobilu, priča-
kuje velik kapitalski dobiček na delnico.
Kupčija, ki se obeta, vliva precejšen optimizem in predstavlja veliko finančno "injekcijo" za naš siromašen borzni trg, hkrati pa posredno dviguje ceno drugim delnicam ter rojeva špekulacije, na primer glede tega, koliko bi bile ob morebitni prodaji vredne delnice Mobitela oziroma Telekoma. Konkretnih številk še ni sli-' sati, veliko pa pove že dejstvo, da je skoraj usahnila ponudba Telekomovih delnic.
Zadovoljni so tudi delničarji novomeške Krke, saj je prejšnji teden skupščina družbe potrdila dividendo v višini 550 tolarjev bruto, kar je 22 odstotkov več kot lani, zaradi dobrih rezultatov poslovanja v letošnjih mesecih pa tržna cena po izteku pravice do dividende ni upadla, ampak se pri posameznih poslih povzpela tja do 26.000 tolarjev za delnico. Več bodo od prodaje iztržili tudi imetniki delnic Dane - serije C, ki seje te dni izenačita s serijo, ki je že dalj časa na borzi, po daljšem času pa se na neorganiziranem trgu spet trguje z delnicami Laboda, katerih cena trenutno znaša 400 tolarjev.
MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto, tel. 068/371 8221, 371 8224
nega akta, ki bi to urejal. Tako je precej odvisno od dobre volje ljudi," je potarnal Kulovec.
V Radatovičih je zaposlenih 25 delavcev iz Hrvaške, saj bi Slovenci potrebovali delovno dovoljenje. Sicer pa ima Kolpa z obratom v Radatovičih tudi težave, ki so sredi Slovenije težko dojemljive. Gre za prevoz iz Metlike do Radatovičev in nazaj. Če bi želeli prečkati slovensko-hrvaško mejo na mednarodnem mejnem prehodu v Metliki in se peljati do Radatovičev po hrvaški strani, bi potrebovali poldrugo uro. A po tej poti s tovornjakom sploh ni
mogoče priti na cilj, ker cesta preprosto ni primerna. Seveda obstaja tudi mnogo krajša pot, ki iz Metlike do Radatovičev traja le 10 minut, cesta pa je asfaltirana in primerna za vsako vozilo. Vendar ta cesta prečka zeleno mejo, kjer so le table z napisi „Pozor, državna meja!“ in nikakršnih mejnih uslužbencev. Tudi zato je potrebne veliko potrpežljivosti in dobre volje ne le v Kolpi, ampak še marsikje drugje.
Vendar v Kolpi še vedno ostajajo optimisti in pravijo, da se bo, če se bo radatoviški primer zanje rešil ugodno, zagotovo ustavilo tudi zmanjševanje proizvodnje. Če pa bi pri izdelavi pomivalnih korit dobili strateškega partnerja, bi z vlaganji v nove modele povečali zmogljivost obrata in s tem tudi proizvodnjo.
M. BEZEK-JAKŠE
o
Septembra zapora cest?
Tovornjakarji bodo izhod iz krize verjetno iskali s stavko - Premier in minister ignorirata pisma
NOVO MESTO - Sredi septembra bo Dolenjce nekje na avtocesti pričakala zapora ceste s tovornjaki, če se premier dr. Bajuk ne bo odzval na zadnjega izmed 15 pisem, ki mu jih je poslal Sindikat avtoprevoznikov in lastnikov gradbene mehanizacije (SAS). V njem zahtevajo osnovanje vladne pogajalske skupine, ki bi s SAS-om spremenila položaj gospodarske zbornice in vlade do njih, položaj prevoznikov na trgu prevoznih storitev, zakon o prevozih v cestnem prometu, pravilnik o delitvi dovolilnic in proučila predlog o ustanovitvi zbornice avtoprevoznikov.
Vse to je vlada obljubila že lani v trojanskem sporazumu, vendar je sindikat prepričan, da le na papirju.
Jože Pavlič, član ožjega predsedstva SAS, pravi, da bodo takšne razmere manjše avtoprevoznike prisilile, da nehajo s svojo obrtjo.
Cene nafte so že tako'visoke, da morajo povišati ceno prevoza, sicer imajo izgubo. Problem je, je povedal Pavlič, ker so Slovenske železnice tako znižale cene, da nimajo nobene konkurence več.
“Vendar imajo tudi oni izgubo, ki jo krijemo davkoplačevalci.”
Nadalje sindikat meni, da je vprašljivo dvakratno plačevanje za uporabo cest (cestnina in ob regi-
Jože Pavlič
straciji) in razdeljevanje dovolilnic za mednarodne cestne prevoze. Vlada zahteva tudi posebno urejeno parkirišče za tovornjake: “Imeti mora oljne jaške, biti dovolj osvetljeno, celo varovanje bi morali imeti,” pravi Pavlič, prepričan, da evropski standardi le niso tako visoki.
Ministru za promet in zveze mag. Antonu Bergauerju in predsedniku vlade dr. Andreju Bajuku bo SAS dal še nekaj dni časa, da odgovorita na njihova pisma, sicer bodo stavkali. Zagotavljajo, da sodelujoči v zapori ne bodo denarno kaznovani in da bodo na svoji že tretji stavki v zadnjem letu popustili šele, ko bodo sprejeti konkretni sklepi.
M.RAPUŠ
Blagovni promet je usahnil
Po špediterske usluge v Metliko ali Jelšane - Mar vnovično zapiranje Kočevske?
RIBNICA - V ponedeljek, 31. julija, je podjetju za špedicijo in trgovino, Interfur, d.o.o., iz Gornjih Ložin pri Kočevju potekla carinska tranzitna garancija, kar pomeni, da je prenehalo opravljati špe-ditersko službo na mednarodnem mejnem prehodu Petrina (občina Kostel).
Težave so se začele že pred poldrugim letom, s to trpko resnico (močno upadanje prometa) pa so bili pravočasno seznanjeni pristojni lokalni veljaki(župani občin Kostel, Kočevje in Ribnica), ministrstvo za notranje zadeve, carinska uprava in drugi, a zaman. Tako bodo morali poslej prevozniki s hrvaške strani, namenjeni na ta mejni prehod, po špediterske usluge v Metliko ali Jelšane pri Ilirski Bistrici, kar bo zanesljivo močno podražilo transportne stroške.
Podjetje Interfur opravlja špedi-tersko službo tudi v Ribnici, izpostavo na Petrini je prevzelo leta 1992, seveda z namenom, da bi tudi to območje naše države s transportnimi tokovi še bolj zaživelo. Napovedi o povečanem blagovnem prometu po končanju vojne na Balkanu so segale tako daleč, da naj bi bila cesta od Reke čez Delnice in Kočevje pomemben koridor med Evropo in državami na oni strani Kolpe.
“Na začetku smo v enem letu izdelali okrog 1200 tranzitnih carinskih prijav. Vsako naslednje leto je bilo manj prometa; lani smo izdali le 268, do konca julija letos pa le 116 tranzitnih prijav, kar nam že poldrugo leto prinaša čisto izgubo. Od države nismo terjali denarja za kritje izpada v poslovanju, ves čas pa smo si prizadevali, da bi se ustvarile možnosti za gostejši promet, kar bi vsem prinašalo korist”, pojasnjuje poslovno odločitev Vladimira Zupančič, direktorica Interfura.
Kot pribito drži, da so se skupaj z lokalno skupnostjo ušteli pri izračunu prometa, saj so kmalu splavale po vodi sanje o hitrejšem gospodarskem razcvetu hrvaškega zaledja, predvsem reške luke, in odprtju carinske izpostave v Delnicah, ter Bosne in Hercegovine. Na trg slednje so se razpršili italijanski trgovci, hrvaške avtoceste so izpeljane tako, da se kočevsko-kotar-skemu (Gorski Kotar) koridorju preprosto izognejo.
“Dinamika prehoda državne meje je zadeva sosednjih držav, zato smo pravočasno opozarjali, da se vladi dogovorita o skupnih nalogah. Slovenska povezava do Petrine je še kar dobra, od Broda na Kolpi do Delnic pa je komaj primerna za tovorni promet,” pravi Zupančičeva.
M. G.
Tekstilane Kočevje ni več
Kočevska tovarna se je bojevala skoraj 80 let, tudi s požari in bombnimi napadi, zdaj pa je dokončno klonila
KOČEVJE - Stečajni postopek nad dolžnikom Tekstilano p. o. Kočevje se je zaključil, organizacija pa je izbrisana iz sodnega registra. Tako je 10. julija sklenilo Okrožno sodišče v Ljubljani.
Tekstilana Kočevje, najprej komitentna družba za izdelovanje sukna in suknenih izdelkov, potem pa delniška družba, je bila ustanovljena leta 1921, obratovati pa je začela leto pozneje. Družbo so ustanovili kočevski meščani, sodelovali pa so tudi češkoslovaški podjetniki. To je bila srednje velika tovarna, ki ni zrasla na tekstilni tradiciji, temveč zaradi slovenskih in jugoslovanskih potreb.
Ob nastanku stare Jugoslavije (1918 - 1941) je zahodna meja od Slovenije odrezala okoli dve tretjimi tekstilne industrije. Prodaja ni izpolnila pričakovanj, zato so že junija 1924 predstavniki upravnega sveta izdali protokol o sanaciji družbe. Do
leta 1941 so tovarno pestile težave, saj jo je 27. 1. 1935 prizadel hud požar, kije povzročil, da je vseh 230 zaposlenih ostalo brez dela.
Med drugo svetovno vojno je bila nekajkrat bombardirana, ker je bila njena proizvodnja registrirana za vojaške potrebe. Zadnji bombni napad sta 10. 4. 1945 izvedli dve letali zavezniških enot - ameriških letalskih sil. Od konca vojne do leta 1995 je tovarna kljub škodi uspešno poslovala, vse do uvedbe stečajnega postopka.
Tovarna, ki je zdaj ni več, je bila za Kočevje pomemben gospodarski objekt. V njej je bilo zaposlenih 300 ljudi, predvsem žensk, v nekaterih obdobjih pa celo več. Znali so poskrbeti tudi za sprostitev svojih delavcev, saj so imeli počitniške zmogljivosti v Novem gradu, Selcah, na Pagu in Krku ter se udeleževali športnih tekmovanj.
VIKTOR DRAGOŠ
DRAŽJI ODVOZ SMETI
SEVNICA - Ker je Kostak Krško podražil odvoz komunalnih odpadkov na deponiji v Starem gradu ter zaradi uvedbe taks občine Krško, so sevniški svetniki (le delno) potrdili predlog Komunale Sevnica za podražitev odvoza smeti za 20 odstotkov. Cene na deponiji v občini Krško so se namreč dvignile kar za 26 odstotkov in tolikšno podražitev je predlagala tudi Komunala. Dejstvo je, da občina Sevnica nima svoje komunalne deponije in je vezana na odvoz odpadkov v sosednjo občino, ki svoje storitve seveda zaračunava, tak položaj pa so nekateri ocenjevali kot izsiljevanje in predlagali, da bi poiskali deponijo v občini, da bi vsaj denar ostal doma. Prevladalo je mnenje, da je še vedno manjše zlo dražje plačevati smeti, kot pa imeti smetišče pred domačim pragom. Cene bodo višje od 1. septembra.
ZA VEČJO PREGLEDNOST PRORAČUNA
SEVNICA - Občinski svet je soglasno sprejel poročilo o polletnem izvajanju proračuna občine Sevnica. Poslovanje občine poteka v skladu s sprejetim planom proračuna, svetniki pa so se seznanili tudi z oceno potrebnih sredstev za dokončno izvedbo določenih projektov. Predsednik nadzornega odbora občine Ludvik Cvirn je priporočil občinski upravi in krajevnim skupnostim, naj zaradi večje preglednosti poenotijo metodologijo prikazovanja računovodskih izkazov oz. svojega finančnega poslovanja, to pobudo pa so sprejeli tudi občinski svetniki.
Sinalco za desetletje
Frivit iz Mihalovca pri Dobovi z licenco za brezalkoholne _________pijače	-	M.	Konnerth: “Ugodno”________
jevih besedah naj bi s proizvodni0 in razpošiljanjem omenjene pija|e v prvem letu dobilo delo 6 ljudi- Se več novih delovnih mest se bo P° prepričanju Frivitovega vodstv" odprlo z rastjo prodaje izdelka-Ugodno je tudi to, kot je na C* težu ob Savi poudaril Martin Ko"' nerth, generalni direktor Sinalc®-da kar 80 odstotka zaslužka s Sin8, covimi pijačami ostane v držav"
ČATEŽ OB SAVI - Med novostmi na slovenskem tržišču brezalkoholnih pijač je tudi nedavni podpis licenčne pogodbe med podjetjem Frivit iz Mihalovca pri Dobovi in nemškim proizvajalcem pijač Sinalco International iz Duisburga. Potem ko je Frivit pridobil ekskluzivno licenco za proizvodnjo in prodajo omenjenih brezalkoholnih pijač, so maja iz polnilnice v Brežicah poslali v trgovine prve pošiljke.
“V polnilnici Vina Brežice, kije Frivitov pogodbeni partner, so napolnili prvo serijo pijač v treh okusih. Medtem ko smo prve pošiljke namenili zasebnim, manjšim trgovinam, bomo v prihodnje skušali priti tudi v večje trgovske sisteme,” je napovedal na nedavni tiskovni konferenci Mirko Požar, Frivitov direktor.
V prvem letu načrtujejo prodajo milijon litrov pijače. Po Požar-
kjer Se pijača polni, in da torej
le
petino denarja dobi družba Sinale"' Sinalco International, ki ima P1^ godbene partnerje v 46 država1' sveta, in Frivit sta sklenila partn"" sko pogodbo za 10 let. Tako dolg^ ročno zastavljeno sodelovanje P° mnenju obeh direktorjev, ki sta *e prvič srečala pred manj kot pol l°ta v Koelnu na največjem živilske"! sejmu na svetu, govori o poslov"j resnosti in zaupanju na obe" straneh.
M- L
SINALCO ŠE POMNI SLOVENIJO - “Ne gre za klasično trgovino, anipa za dolgoročno partnersko sodelovanje, "je pridobitev Sinalcove licence za S& venijo komentiral Frivitov direktor Mirko Požar (na fotograf ji desno). tin Konnerth (v sredini) je optimist, potem ko nedavno podpisana licenč" pogodba s posavskim podjetjem pomeni že četrto Sinaicovo vrnitev v Skn’elil. jo. Desno Miha Galič, vodja prodaje v Frivitovi sestrski firmi. (Foto: M■ ^ '
Obudili so spomin na žbularijo
V Gribljah pripravili prireditev, imenovano Žbularija, na kateri so, tako kot nekdaj, pripravljali čebulo za prodajo - Igor Hrovatič o vstopu Slovenije v Evropsko unijo
GRIBLJE - Griblje so bile nekoč vas Čebularjev in čebularije ali žbulari-je, kot pravijo domačini. Čebula, kije na ravnih poljih okrog vasi zelo dobro uspevala, je pripomogla k preživetju marsikatere gribeljske družine. Z vozovi so jo tudi po nekaj dni skupaj vozili in prodajali po kranjski deželi, a tudi onstran Kolpe. Da bi obudili spomine na nekdanje čase ter hkrati popularizirali čebulo, brez katere menda ni dobrega kosila, so v Gribljah preteklo nedeljo pripravili že drugo Žbularijo.
SREČANJE vinogradnikov
PETROVA VAS - Društvo vino-Sadnikov Črnomelj bo pripravilo v nedeljo, 6. avgusta, ob 16. uri pri gasilskem domu v Petrovi vasi srečanje članov vseh treh belokranjskih društev vinogradnikov. Dr. u'>j Nemanič bo predaval o pri-Pravi na trgatev in negi mladega jna, predstavnik metliške Vinske I f* -Pa. k° vinogradnike seznanil z . ošnjim odkupom grozdja. Sre-anje se bo nadaljevalo z veselico.
ZNOVOMEŠKE TRŽNICE
vo^ P°nedeljek so branjevke na no-cnJTeški tržnici ponujale: česen po d y°*arjev kilogram, čebulo po 50 dr, in ša'°rko po 400, zelje po 50 n- . O- bučke po 100 do 200, stročji
fižol
Po 400 do 700, suh fižol v zrn-
Po 500 in svežega po 1000, sola-_ P® -100, radič po 500, rdečo peso hi t *coren *n kolerabo po 150, - 1 Vo P° 400, cvetačo in ohrovt po
250,
na .Papriko za vlaganje po 140, _ p['ko po 120 do 160, paradižnik I5n r	kumare po 100 do
Jnn’ i marice za vlaganje po 200 do '^'krompir po 70do 80,jurčke po h, do 1500. Šopek peteršilja in pe-rana je stal 50, tavžentrož 200, avitek sadik radiča 200 do 250, birfTc60 d°rovnic 500, košarica ro-hr? -i kilogram jabolk 80 do 160, hr i 100 do 20°- slive 160 do 200, ,. eskev 80 do 120, nektarine 150, [ sadjevca 800, slivovke 1000, li-
liter
Irl 'n po' domačega kisa 200, kilo-m medu 900 do 1000 in steklenič-a Propolisa 300 tolarjev.
m	■	v	v
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu _a imeli naprodaj 83 do 3 mesece arih prašičev, 58, starih 3 do 5 esecev, in 9 starejših. Prve so Prodajali po 340 do 380 tolarjev ki-ogram, kar je 8.000 do 11.500 to-rJev za žival, druge po 280 do 330, *ar Pomeni 13.000 do 24.000, in * Je po 200 do 220 tolarjev kilo-.’ kar znaša 20.000 do 22.000 arjev za žival. Kokoši so prodaja-P° 650 tolarjev.
Pri pripravi dobro obiskane prireditve so se v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo potrudili Društvo kmečkih žena Griblje, Združenje oračev Slovenije in Strojni krožek Bele krajine. Kako velik pomen so dali organizatorji prireditvi, dokazuje tudi to, da je obiskovalce in tekmovalce pozdravil črnomaljski župan Andrej Fabjan, ki je poudaril predvsem pomen CRPOV pri razvoju vasi. Slavnostni govornik pa je bil državni podsekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Igor Hrovatič. Za mikrofon je prišel v gumijastih škornjih in delovnem kombinezonu, saj je bil tudi eden od treh sodnikov belokranjskega tekmovanja v oranju, ki se je odvijalo na drugem koncu
ZAHTEVE V DOBRO KMETOV
Sindikat kmetov ne počiva
LJUBLJANA - Tržni red za prodajo mleka mora vsebovati klavzulo EUR, ciljna cena za mleko s 3,7% maščobe znaša 72,87 tolarjev za 1 kg, nihanja cen v prašičereji se bodo ustavila z dolgoročnimi pogodbami z mesarji in premije za pitanje govedi se morajo do dviga cen pokrivanja stroškov zvišati na 40.000 tolarjev. Tako so ugotovili na sestanku delovnih teles upravnega odbora Sindikata kmetov Slovenije (SKS).
V pripravi je tržni red za mleko, zato se zavzemajo za klavzulo EUR, ki kmete pet let varuje pred inflacijo, pa tudi z mlekarnami se morajo dogovoriti o odkupu mleka in ceni. V prašičereji cene nihajo zaradi nizkih cen v preteklosti in nevhlevljanja odojkov. Tudi cene pitancev so nizke, saj dobijo kmetje plačano samo 78 odst. lastne cene, zato bi moralo ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano od 1. julija pa do dviga cen pokrivanja stroškov prireje zvišati premijo pitane govedi na 40 tisoč tolarjev.
kmetijsko svetovanje
Zajedavske bolezni pri drobnici
2 ?a-iedavske bolezni so med domačimi živali, posebno pri drobnici, 0 razširjene. Povzročitelji teh bolezni so notranji in zunanji zajedav-
druZunan-ii zajedavci, med katere štejemo garje, uši, tekute, klope in za h*’ se.bajajo na koži, dlakah, volni in obnosnih votlinah. Notranji ba i VC’ so številnejši in se naseljujejo ter poškodujejo predvsem pre-da, jetra, žolčevod, pljuča in mišice. Sem spadajo želodčno - čre-gliste, pljučne gliste, mali in veliki metljaj, trakulje in kokcidije. t0 .fas'* zajedavci izležejo veliko jajčec, ki se izločijo v okolje z blaga žlv.a''- Iz jajčec se ob ustreznih pogojih (direktno ali preko vmesne-n gostitelja) izležejo ličinke, katere se naselijo na rastlinah. Živali se ^t^Snsteje okužijo na paši z zauživanjem teh rastlin ali pa s kon-kat m'.rano mrvo in vodo. Zajedavskim invazijam so izpostavljene vse egrije živali, posebno so dovzetne mlade pašne živali (jagnjeta, ple-šnkSke Ognjiče).
kaž a’ k' Jih zajedavci povzročajo v rejah, je lahko zelo velika in se s(. e v slabšem prirastu mladih živali, hujšanju živali, manjši mlečno-hl/p>°dnos,nih motnjah in večji dovzetnosti za druge bolezni. Pri dl oblikah pa lahko pride tudi do pogina živali.
4ttt h °dPravljanje zajedavcev je na voljo več različnih pripravkov -'helmintikov. Da pa izberemo pravega, je potrebno pred uporabo od avka odvzeti blato živali (en vzorec od odraslih živali in en vzorec Vp. . dih živali) in opraviti koprološko preiskavo ter se posvetovati z
^r|narjem.
_ dtasle živali preventivno tretiramo z antihelmintiki dvakrat letno Ml h aJ sP°m'adi pred pašo in pozno jeseni pred vhlevitvijo živali. *ai h	k'	so	v	dasu razvoja veliko bolj dovzetne za okužbo z
®davci, pa večkrat na leto.
^ako preprečimo nastanek bolezni oziroma ponovno okužbo? Pravilno rabo pašnikov: pri tem moramo upoštevti pravilno obre-čr 'tev Pašnika, izvajati pregonsko pašo, opravljati čistilne košnje lo p -!■ po obhodih. Tudi vmesna košnja za seno precej zmanjšuje števi-vrstClrik na pašniku; s koprološko preiskavo blata, s katero ugotovimo ljen° Zaiedavca, kije prisoten pri okuženi živali; s preventivnim zdrav-Prl z'va*' ‘n rednim pregledom blata ter odpravljanjem zajedavcev ddadih živalih v času paše.
META VARDIJAN, inž. živinoreje
vasi. „Ko Slovenija koraka v Evropo, in večina potrjuje, da je to zanjo najboljši izhod, bo prav naše kmetijstvo najbolj na udaru. Ko bomo v Evropski skupnosti, bomo izgubili svojo kmetijsko politiko, in za vse, kar nam ne bo všeč, se bomo morali pritoževat v Bruselj. To bo za nas sicer olajševalna okoliščina, moramo pa zato toliko bolje pripraviti naše kmetijstvo za vstop v ES,“ je dejal Hrovatič.
Seveda ne bi bilo Žbularije brez prikaza pletenja vencev iz čebule. V tej spretnosti seje pomerilo šest ekip Društev kmečkih žena, kjer so se najbolje odrezale Metličanke, takoj za njimi pa Črnomaljke in Adlešičanke. Pripravili so tudi družabne igre, v katerih so kmečke ženske, ki so medse povabile tudi moške, prenašale vodo iz Kolpe, skakale v vrečah in vasovale. Tudi
v skupni uvrstitvi so bile najboljše Metličanke, sledile pa so članice društev kmečkih žena iz Črnomlja, Adlešičev, Dragatuša, Zilj in Gribelj.
M. B.-J.
Obvestila in nasveti
Po žetvi žit je čas za setev strniščnih dosevkov. Strnišče je potrebno čimprej obdelati in zasejati, dokler je v tleh še dovolj vlage. Letos še posebej priporočamo setev krmnih dosevkov, saj se na ta način lahko pridela veliko kakovostne voluminozne krme, ki bo nadomestila primanjkljaj osnovne krme, kije nastal zaradi suše. Na voljo je široka paleta različnih dosevkov, ki jih izberete glede na lastne potrebe.
Pri nekaterih posevkih krompirja, ki je bil močno prizadet od suše opažamo, da se je pojavilo kaljenje gomoljev, obraščanje cime in ponovno cvetenje. Svetujemo, da posevke pre-gledate.Če je pojav kaljenja prisoten na večini gomoljev, svetujemo predčasen izkop, saj se kvaliteta kalečih gomoljev naglo manjša.Taki posevki ne bodo primerni za semenski krompir. Možen je tudi pojav steklavosti gomoljev.
SPRETNOST IN NATANČNOST - Pravila pri pletenju Čebuljih vencev so bila zelo natančna; gorje tistemu, ki se ni ravnal po njih. Čebulo so morali očistiti, jo skupaj z rženo slamo podati ženski, ki je pletla vence, ki so jih morali prav tako očistiti, na stojalo pa so jih lahko obešali le moški. Ekipe so morale splesti devet vencev po deset čebul, ki so morale biti za dlan narazen. Ocenjevali so tako hitrost pletenja kot videz vencev. Na fotografiji ženske iz Dragatuša. (Foto: M. B.-J.)
Živinorejec in čebelar
Vse življenje kmečki zavarovanec - Krave semeni z biki mesnih pasem - Predsednik Društva čebelarjev Dobrepolja
DOBREPOLJE - Iskati čiste živinorejske kmetije v tem delu Slovenije ni zelo preprosto. Kljub dobri zemlji v ravnini, ženeta mlade drugam (ne vedno) lažji zaslužek in redna plača v službi. Po besedah župana občine Dobrepolje Antona Jakopiča se vsa občina počasi spreminja v spalno naselje. Cene zemljišč so v tej demografsko ogroženi občini primerne tudi za tiste s tanjšo denarnico, delo in zaslužek pa si mladi raje poiščejo v Ljubljani.
Za nasvet, katere kmetije naj obiščem, sem prosila inž. Andolj-ška iz KSS Dobrepolje. Skupaj sva odšla v kraj Cesta, h Godčevim. Gospodar Stane je kmečki zavarovanec, gospodinja Ana pa je upokojitev dočakala v Stolarni Videm.
Stane je bil osmi izmed devetih otrok. Vsi so si poiskali službe, on pa je ob nepokretnem očetu od 16 leta upravljal kmetijo. Ko jo je pri 22 letih prevzel, sta bili v hlevu privezani ena krava in ena telica. Kot sam pravi, ni imel niti “ta trdega” voza (gumarjev takrat ni bilo), da bi si pripeljal drva. "Tista leta, podobno kot sedaj, kmetovanju niso bila naklonjena. Slovenski kmetje šel v službo, daje plačeval davke in da mu ni bilo treba plačati kmečkega zavarovanja,” pravi Stane. Vendar je ob trdem delu in z vero v tehnološki napredek začel z zidanjem hleva. Leta 1975 je dogradil hlev s 30 privezi in povečal svojo čredo, ki seje že pred tem obsegala 7 govedi in konja. Sedaj ima v hlevu 9 krav črno-bele in rjave pasme, ostali privezi so polni pitancev. Ima tudi nekaj sesnih telet, ki jih prodaja. Ce teleta ne proda, ga priveže in spita do klavne teže.
Letno odda 300.000 litrov mleka in 10 govejih pitancev, križanih
z belgijskim plavim govedom, li-mousinom ali charolaisom. Vsa kmetija obsega 17 ha, od tega 4 ha travnikov in 4 ha ornih površin, na katerih pridelajo vso krmo. Pašnikov nimajo in živine ne pasejo. Imajo pa dovolj mehanizacije, da so neodvisni.
Stane je tud predsednik občinskega društva čebelarjev. Čebelar je že 40 let in ima 14 pridobitnih AŽ panjev, dva Kirarjeva ter 8 prašilčkov. Letno pridela 17 kg medu na en panj. Konkurenco vidi predvsem v Daljnem vzhodu, kjer imajo proizvodnjo medu vse leto, vendar slabše kvalitete. Od tam je prišla k nam varoja. Kot čebelar nam je zaupal: “Za kvaliteto prvega odkosa iz travinja je bilo letos dobro leto, saj so bile vse površine pokošene do 20. maja. Zaradi tega pa so bile prikrajšane čebele, saj za pašo niso mogle uporabiti travniških zeli.”
BARBARA ŽAGAR
L
'1
ni
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
S podatki o grozdju načrtovati predelavo
(Nadaljevanje)
Na gnilem grozdju se razvijejo mikroorganizmi hitreje, če je kislost jagodnega soka manjša oziroma če je pH višji. Podatek o pH grozdja (kije nad 3,5) je za hitrost kvarjenja že kar paničen pri gnilem grozdju. Cim višji je pH, tem hitreje se razmnožujejo nezaželje-ni mikroorganizmi. Podatek o jesenski temperaturi nad 20" C pomeni pri nagnitem grozdju gotovo kvarjenje jagodnega soka. Divje kvasovke tvorijo na gnilem grozdju nezaželjene produkte, npr. etilni ester ocetne kisline, ki ga zaznamo z vonjanjem in nas spominja na topila (kemijska). Ocetne bakterije v takem primeru spreminjajo alkohol, ki ga tudi divje kvasovke tvorijo iz sladkorja gnilega grozdja, v ocetno kislino (cik). Zato lahko s kemično analizo jagodnega soka, po pecljanju gnilega grozdja namerimo že hlapne kisline.
Takšna analiza se priporoča tudi pred trgatvijo iz vzorca gnilega grozdja. Poleg znane grozdne gnilobe, surovega botrytisa, se na ranjenem grozdju naselijo tudi druge splošno razširjene plesni, kot penicilium, aspergillus itd., ki so na začetku bele barve, nato črne, zelene in roza. Te plesni niso nedolžne, ne samo zmanjšujejo količino grozdja, temveč poleg grenkega okusa proizvajajo strupe imenovane aflatoksini. Takšno grozdje moramo ob trgatvi zavreči, sicer bo vino grenko in povzročalo bo glavobol.
Kako ukrepati v primeru gnilega grozdja? Že v vinogradu je treba zračiti trte, odstranjevati mora-
mo grozdje, ki začenja gniti, da bi pojav gnilobe delno zajezili. Pri belem grozdju je priporočljivo organizirati delo tako, da bo grozdje v najkrajšem možnem času predelano. Če so hlapne kisline narasle do 0,4 g/l, kar smo že večkrat doživeli v zadnjih desetletjih, je priporočljiva po razsluzevanju pasterizacija, ki si jo lahko privoščijo nekatere velike kleti. Druga možnost je dodati aktivno oglje; in sicer damo na hektoliter toliko gramov oglja, kolikor je odstotkov gnilega grozdja. Ne bo narobe, če dozo aktivnega oglja povečamo, če vonjamo cik že na grozdju. Aktivno oglje deluje v nekaj minutah, zato je priporočljivo tako obdelani mošt na hitro prefiltrirati. Čistost arome bo zaradi tega bistveno večja. Kdor ima možnost, naj preša gnilo belo grozdje celo, ne da bi ga pecljal.
Pri rdečem gnilem grozdju se priporoča hitro segreti drozgo (termovinifikacija). Tega postopka si majhni vinogradniki ne moremo privoščiti. Segrevanje drozge mora biti bliskovito, da encimi ne utegnejo mošta oksidirati. S hitrim ogretjem drozge uničimo mikroorganizme in oksidacijske encime in rešimo barvo. Včasih je stroka priporočala iz gnilega rdečega grozdja pridelati s hitro predelavo belo ali rose vino. Danes tega ne priporočajo več, ker so zahteve za neoporečnost in kakovost vina bistveno večje kot včasih.
Do katere stopnje bomo stiskali drozgo, je odvisno od kakovosti grozdja. Prešanje torej prilagajamo grozdju, ne pritisku stiskalnie. Železno pravilo naj bo: “Čim boj zdravo je grozdje, bolj ga stisnimo!"
(Nadaljevanje sledi)
Dr. JULIJ NEMANIČ
KATEGORIZACIJA CEST
VIDEM - DOBREPOLJE - Po nekaj zapletih so v občini Dobrepolje sprejeli predlog odloka o kategorizaciji občinskih cest. Občinske ceste so kategorizirane kot lokalne ceste in javne poti. Lokalne ceste povezujejo naselja in se navezujejo na ceste enake ali višje kategorije ter tiste, ki povezujejo naselja v občini Dobrepolje z naselji v sosednjih občinah. Kot lokalna cesta je opredeljenih okoli 76 kilometrov cest. Javne poti so tiste, ki potekajo v naseljih in med naselji v občini, in tiste, ki potekajo med naselji v občini in naselji v sosednjih občinah. Za zemljišča, po katerih potekajo, je morala občina pridobiti soglasje lastnikov zemljišč, tista, ki so bila v predlogu, pa lastniki zemljišč niso dali soglasij, so bila črtana iz odloka. Kot javna pot je v občini Dobrepolje opredeljenih okoli 32 km cest in poti.	B.	ŽAGAR
Ana in Stane Godec ob križanem sesnem teletu, ki ima stegna močno omišičena.
\ helena MRZLiKAR gospodinjski kotiček
Šampinjoni z zelenjavo
Predniki šampinjonov so kukma-ni, ki le občasno rastejo po travnikih in gozdovih. Umetno gojenje pa imamo na voljo vse leto. Kot vse gobe vsebujejo tudi šampinjoni največ vode, nekaj beljakovin in ogljikovih hidratov ter vitamina B, in B2, kalij, fostor in železo. V 100 g šampinjonov je samo 24 kcal. zato so priljubljen dodatek različnim zelenjavnim jedem z nizko energijsko vrednostjo. Med različnimi vrstami so najbolj znani beli šampinjoni. Največ arome vebujejo sveži, čeprav jih v hladilniku lahko shranjujemo dlje časa kot druge gobe, vendar nikoli shranjene v plastični vrečki, ampak v odprti papirnati. Če jih kupujemo na tržnici, se odločimo za šampinjone z večjimi klobuki, ker imajo boljši okus kot majhni s svilenim leskom. Vsebujejo manj vode (85 %) in več arome. Pred uporabo jih oplaknemo pod mrzlo vodo in dobro osušimo. Nato jim odrežemo bete in narežemo na lističe. Te takoj pripravimo sveže, lahko jih tudi zamrznemo, konzerviramo v slanico ali zalijemo z mešanico vode, kisa, soli in dišav. Pred zamrzovanjem jih ni potrebno blanširati kot druge vrst gob.
Za okusni zelenjavni obrok pripravimo zloženko s šampinjoni. Potrebujemo pol kilograma belih ali rožnatih šampinjonov, 10 dag čebule, šopek šetraja, 10 dag skute, 40 dag krompirja, 4 jajca, sol, sveže zmlet bel poper, 2 dag surovega
masla in 2 dl kisle smetane. Šampinjone očistimo in narežemo. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo ter dodamo lističe šetraja in skuto. Vse dobro premešamo. Krompir operemo, olupimo in narežemo na tanka kolesca ter jih v kropu blanširamo 5 minut. Plitvo ponev namažemo s surovim maslom in obložimo z narezanim krompirjem dodamo mešanico čebule, skute, gob in vse začimbe. Kislo smetano stepemo skupaj z jajci in soljo ter s pol mešanice prelijemo jed. Nato jo prekrijemo še z narezanim krompirjem in ponovno prelijemo z drugo polovico preliva. Posodo postavilo v segreto pečico in zloženko pečemo pri 200° C pol ure. Poleg ponudimo sezonsko mešano solato in kruh z različnimi semeni.
Za večerni obrok so primerni široki rezanci s šampinjoni. Za 4 osebe potrebujemo 80 dag večjh šampinjonov, 4 zrele paradižnike, 2 papriki, šopek peteršilja, 8 dag margarine, sol, zmlet poper, 4 žlice olja, 60 dag širokih rezancev in 12 dag naribanega parmezana. Široke rezance počasi kuhamo v slani vodi. V drugi posodi segrejemo olje, dodamo očiščene in narezane šampinjone, na kocke narezane paradižnike, dve sesekljani papriki in začimbe ter dušimo v pokriti posodi. Rezance odcedimo, jih preložimo v jensko posodo s segreto margarino ter prelijemo z dušeno omako. Okus popestrimo s parmezanom.
DOLENJSKI LIST
um—m
Tristo narodnih
Priljubljena pesmarica v novi izdaji
Poletje je čas počitnic, letovanja, izletov, piknikov in drugega druženja v prijateljskih skupinah, ko si urice polepšamo tudi s prepevanjem. Kot nalašč za take priložnosti so narodne pesmi, saj jih vsaj nekaj (še) zna skoraj vsak. Res pa je, da se pri besedilih posameznih pesmi pogosto zatika in se tudi ne spomnimo, kaj iz bogastva ljudskega izročila uporabiti. V takem trenutku še kako prav pride knjižica pesmi TRISTO NARODNIH, ki jo je v miniaturni izvedbi 7 x 10 cm izdala Cankarjeva založba. Pesmarica je od prve izdaje pred več leti doživela kar nekaj ponatisov in izdaj, kar kaže na njeno priljubljenost in seveda tudi uporabnost. Najnovejša izdaja je na knjižni trg prišla pred kratkim.
Kot dosedanje izdaje tudi ta prinaša besedila priljubljenih narodnih in ponarodelih pesmi, med njimi predvsem Jenkovih, Slomškovih in Gregorčičevih, novost pa je, da seje število izbranih pesmi od tradicionalnih 300 povečalo na 333, saj so v knjižico vključili nekaj novih nabožnih in pripovednih pesmi, ki jih doslej v pesmarici ni bilo. Naslov Tristo narodnih, po katerem je pesmarica že dobro znana, pa so vseeno obdržali. Urednik dr. Marko Terseglav je poskrbel, da so v novi izdaji kar se da enakomerno zastopane vse slovenske pokrajine in da je knjižica tudi nekakšen pevski izlet po Sloveniji. Največja sprememba je nova prerazporeditev pesmi, ki so zdaj urejene po posameznih vsebinskih sklopih, od domoljubnih, ljubezenskih in nabožnih do obrednih, plesnih, pivskih in pripovednih. Tako bo v družbi lažje najti primerno pesem. Iskanje posamezne pesmi pa kot doslej olajšuje tudi kazalo, v katerem lahko najdete pesem, če poznate njen prvi verz. Običajno vsaj tega še poznamo, mar ne?
M. MARKELJ
Prisluhnili prvinskosti hrastovine
Zaključek 18, mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva, ki je potekal od 3, do 28. julija v Kostanjevici na Krki - Pet novih skulptur treh ustvarjalcev
KOSTANJEVICA NA KRKI - Dež, ki je v petek, 28. julija, proti večeru vztrajno zalival starodavno mesto na otoku reke Krke, je sicer spremenil potek slovesnosti ob zaključku 18. mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva, ni pa mogel odplakniti zadovoljstva organizatorjev, podpornikov, sodelujočih umetnikov, gostov z vseh koncev Slovenije in seveda Ko-stanjevičanov, da so pomembni kulturni dogodek pripeljali do uspešnega konca in tako znova potrdili, da Kostanjevica ostaja zvesta svoji žlahtni kulturni tradiciji.
Namesto na „Ta malem placu" pred najnovejšo skulpturo, ki je skupaj s1 še štirimi drugimi, nastalimi na letošnji Formi vivi, dopolnila umetnostno bogastvo Kostanjevice, je slovesnost potekala v gostilni Kmečki hram. Pozdravna nagovora z besedami zahvale vsem, ki so pomagali pri izvedbi zahtevnega projekta, sta imela direktor Galerije Božidarja Jakca Bojan Božič in predsednik sveta kostanjeviške krajevne skupnosti Milan Herakovič, osrednji govornik pa je bil višji kustos Marko Košan. direktor Koroškega pokrajinskega muzeja iz Slovenj Gradca. Z izbranimi besedami je spregovoril o štirih desetletjih slovenskih kiparskih simpozijev Forma viva in o ustvarjalnih dosežkih letošnjih udeležencev.
Po Košanovih besedah se izvorne zamisli Forme vive iz začetka šestdesetih let - kiparsko raziskovanje brez ideoloških ali tržnih omejitev, a s težnjo prisluhniti zakonitostim avtohtonega gradiva in prvinskim izrazom okolja - na ponovno oživljenih kiparskih srečanjih v Kostanjevici tenkočutno prilagajajo zahtevam aktualnega družbenega trenutka, ko se ustvarjalci od tehnicistične modernistične prakse obračajo k duhovnim vsebinam spomina. Zavezanost iskanju poudarjeno intimnega, mentalnega sporočila plastike, in na drugi strani njena spomeniška funkcija na izbranih točkah v ek-sterierju sta sprožila vznemirljive ustvarjalne impulze, ki se kažejo v zanimivih rešitvah treh letošnjih ustvarjalcev. Čeprav so se vsi trije spopadli s povsem enakim materi-
alom, pričajo njihova dela o izrazito individualnih poetikah, skupno pa jim je občudovanje mogočnih hrastovih debel, ki jih niso sprejeli kot inertno konstrukcijsko gradivo, temveč kot „živo materijo" kiparskega izraza, ki žari s tolikšno mero prvinske energije, da so se v večji ali manjši meri osredotočili zgolj na oblikovanje večplastnega in simbolnimi poudarki prekvaše-nega prezentacijskega okvirja skulpture. V večji meri kot v preteklih letih so zato pri snovanju uporabljali tudi druge materiale.
Takšna je koliščarska ploščad s skrivnostnim domovanjem duš ob potoku Obrh, stvaritev ameriškega kiparja Jamesa Nestorja. Takšno funkcijo imajo tudi betonski in jekleni nosilci, na katerih nekaj decimetrov nad tlemi lebdi z minimalnimi posegi obdelano deblo vi-harniškega hrasta pred obzidjem samostanskega kompleksa, ki gaje ustvaril avstrijski kipar Johann Feilacher, avtor tudi več kot šest metrov visokih Vrat v pragozd na vpadnici v Kostanjevico in masivnega hrastovega obeliska pred gostilno Žolnir, ki sta ga skupaj z Golijo zasnovala kot spomenik Resslu. Alegorični podtekst je še bolj izrazito prisoten v izjemnem delu nadarjenega slovenskega kiparja Darka Golije, ki v svoji večplastni pomenski strukturi, postavljeni na „Ta malem placu", povzema značilnosti pokrajine. „Golije-vo delo je z enakovrednim statusom raznorodnih materialov in pomenskim tkivom, ki monumentalno kiparsko realizacijo v ambien-tu obravnava kot subjekt in nič več kot objekt, svojevrstni novum ko-
stanjeviške Forme vive," je poudaril Marko Košan.
V imenu ustvarjalcev seje vsem zahvalil Darko Golija in direktorju Božiču izročil ključe poštnih predalov, vgrajenih v njegovo skulpturo, z upanjem, da bo prebiral predvsem spodbudne besede.
M. MARKELJ
KONCERT ZA DVOJE ORGEL
GLOBODOL-Četrti koncert iz cikla Koncerti ob svečah, ki potekajo v Domu glasbene dediščine v Srednjem Globodolu, bo jutri, 4. avgusta, ob 20.30. Na sporedu je koncert za dvoje orgel. Nastopila bosta naša priznana organista Angela Tomanič in Milko Bizjak.
VRHUNEC Z BACHOM - V petek, 28. julija, zvečer, torej prav na dan 2$ obletnice smrti enega največjih skladateljev vseh časov Johanna Sebastia Bacha, je na osrednji spored letošnjega Festivala Brežice prišel verjetno ^el> najlepših koncertov. V enkratnem okolju stare samostanske cerkve v Kosit njevici je nastopil ansmabel Oslo Baroqueso!oists iz Norveške, ki je pod dit1' gentskim vodstvom Shaleva Ad-Ela izvedel Bachov Pasijon po Janezu. V® vedbi osmih pevcev, ki so nastopili kot solisti in kot zbor, solista Guva de Meft kot evangelista ter enajstih instrumentalistov, ki so igrali tudi na nekat& zgodovinska glasbila, je Bachova obsežna glasbena umetnina izvrstno izzvenela in napravila močan vtis na številne ljubitelje stare glasbe, ki so K& dne prišli v Kostanjevico. Osrednji program Festivala Brežice se je zaključi naslednji dan v Viteški dvorani brežiškega gradu z nastopom ansantbl11 Musiča Antiqua Ambergensis in ansambla za historični ples La Flora. W sliki: koncert v kostanjeviški samostanski cerkvi. (Foto: MiM)
Okno v prazgodovino bolj odprto
Letošnja arheološka izkopavanja na dveh velikih novomeških prazgodovinskih grobiščih) Kapiteljski njivi in Mestni njivi, postregla z zanimivimi najdbami
ZAKJUČEK FORME VIVE 2000 - Slovesnost ob zaključku letošnjega kiparskega simpozija. Na sliki od leve proti desni: kiparji Darko Golija, Johann Feilacher in James Nestor, kustos Marko Košan in direktor Galerije Božidarja Jakca Bojan Božič. (Foto: MiM)
NOVO MESTO - Konec prejšnjega tedna so na Kapiteljski njivi v Novem mestu zaključili letošnja zaščitna arheološka izkopavanja, ki na tem prazgodovinskem grobišču potekajo že več kot petnajst let. Ves ta čas so izkopavanja vsakič znova postregla z dokazi, da gre za res izjemno arheološko najdišče, ki se zanesljivo uvršča med največja prazgodovinska grobišča v Evropi. Tudi letos je Kapiteljska njiva presenetila z novimi odkritji.
Kot je povedal arheolog Borut Križ, ki že dvanajst let vodi izkopavanja na Kapiteljski njivi, jih je zelo presenetilo, da se grobišče še kar nadaljuje na severozahodnem delu. Tu so lani prenehali izkopavati in so zaradi razmeroma redko posejanih grobov domnevali, da so dosegli rob grobišča, letos pa so v nadaljevanju naleteli na izredno veliko množino grobov. Domnevajo, da so načeli kar štiri nove gomile, s čimer bi skupno število gomil na Kapiteljski njivi znašalo več kot petnajst. Tudi po številu izkopanih grobov je bilo letošnje leto izjemno. Odkrili so 109 halštatskih in 10 latenskih grobov. Pri halštatskih gre v veliki večini za grobove iz 8. in 7. stoletja pr. n. š., torej iz obdobja prve faze večjih poselitev tega prostora na začetku tako imenovanega cvetočega novomeškega halštata. V moških grobovih so našli veliko železnega orožja, med drugim dve mahajri, zakrivljena meča, ki sta sorazmerna redkost.
V ženskih grobovih je bilo veliko bronastega nakita, zapestnic, fibul, sponk, jantarnih in steklenih ogrlic. Slednjih je bilo sicer nekaj manj kot prejšnja leta, so pa zato v enem od bogatejših grobov našli veliko steklenih jagod takih oblik in pisanih barv, kakršnih doslej niso našli še nikjer. Presenetila je tudi lončena posoda, kije po obliki prav tako ne poznajo ne iz tega in ne iz drugih grobišč. Senzacionalnih najd situl letos sicer ni bilo, so pa letošnje najdbe z vidika stro-
OBILODELA ZA KONZERVATOR-JE-Arheolog Borut Križ ob delu najdb z letošnjih izkopavanjih na Kapiteljski njivi.
ke kljub temu izredno pomembne, ker gre za predmete iz najstarejšega obdobja in za nekatere doslej nepoznane oblike stekla in lonče-vine.
Na bližnjih Mestnih njivah so izkopavali le v pomladanskih mesecih, marca in aprila, ko so odkrili 14 žarnih grobov z nekaj pridatki iz obdobja od 10. do 8."stoletja pr. n. š., potem pa so najdišče v dogovoru z lastnico zatravili ter ga tako zavarovali pred poškodbami, kijih je povzročalo vsakoletno oranje. Najdišče bo tako zaščiteno počakalo, da se zaključijo izkopavanja na Kapiteljski njivi.
Restavratorji Dolenjskega muze' ja in Zavoda za varstvo naravne10 kulturne dediščine - obe ustano*1 pri izkopavanjih zgledno sodeluje ta - bodo imeli polne roke dela1 novimi najdbami, nekaj pa jih h° romalo tudi v znamenito restavr*' torsko središče v Mainzu, kjet vrhunski strokovnjaki obdelujejo le najpomembnejše evropske najdbe-Med njimi so vsako leto tudi najd' be s Kapiteljske njive, kar po svoj* tudi potrjuje evropski sloves tega najdišča.
M. MARKELJ
JAKČEV DOM ZAPRT
NOVO MESTO - Zaradi pripray na 6. Bienale slovenske grafike b° Jakčev dom zaprt za vse obiskovalce i od 14. avgusta do 1. septembra.
KONCERT NA GRADU
PODSREDA - Jutri, 4. avgusta j bo ob osmih zvečer v okviru Glas' j benega poletja na gradu Podsreda , v grajskem atriju koncert Glarn® Madrigalchora pod vodstvom dih' genta Niklausa Meyerja in klavif' j skega tria St. Galler.
GLASBENIKflZ KRAKOVA
V drugem ciklu koncertov Stih | dentskega festivala bodo nastop1*1 študentje Akademije za glasbo* ; Krakovu na Poljskem, in sicer čei°' i balist Przemyslaw Fiugajski in tr*® 1 La Dolcezza di Cracovia. S progra' mom stare glasbe bodo nastopi*1 v ] torek, 8. avgusta, na gradu B°' genšperk, nato pa vsak naslednji da° do sobote, 12. avgusta, na druge01 gradu, in sicer na Rajhenburg0, Otočcu, Pišecah in na gradu Sevu1' ca. Koncerti se bodo začeli ob 20.3U'
Malološki grad so zavzeli slikaiji
Likovna delavnica na gradu Mala Loka - Slikarji in slikarke ustvarjali na temo erotika -Razstava ustvarjenih del bo novembra v gradu in v Vurnikovi rotundi
MALA LOKA - Grad Mala Loka doživlja kar dvojno preobrazbo. Zunanjo, ko se pod skrbništvom sedanjega lastnika Dušana Šparovca počasi spreminja iz nekdanje napol ruševinske zapuščenosti v urejeno grajsko stavbo, in vsebinsko, ko se kot prizorišče najrazličnejših kulturnih dogajanj vse odločneje vpisuje na kulturni zemljevid Dolenjske in Slovenije.
Ves prejšnji teden, od 24. do 30. julija, je na gradu potekala prva likovna delavnica, ki sta jo pripravila zavod Arti in graščak Šparovec z namenom, da ob razstavah, ki so jih že do sedaj pripravljali na gradu, postane stalnica grajskega likovnega dogajanja tudi vsakoletno druženje poklicnih slikarjev, ki naj v sproščenem in mirnem okolju gradu ustvarjajo nova dela na izbrano temo, sadove delavnice pa kasneje predstavijo na skupni razstavi.
Tako je v sedmih dneh prejšnjega tedna na gradu Mala Loka ustvarjalo ves teden ali le nekaj dni petnajst slikarjev in slikark iz Slovenije, pridružil pa se jim je tudi likovnik iz Vojvodine. Format in likovna tehnika sta bila svobodna, za tematiko pa so tokrat izbrali erotiko. Izbor udeležencev prve likovne delavnice je pripravil umetniški vodja Dušan Lipovec, ki bo predvidoma novembra v gradu in sosednji Vurnikovi rotundi pripravil tudi razstavo, oblikoval katalog in mu napisal spremno besedo.
Vlogo gostitelja je seveda prevzel graščak Dušan Šparovec, kije v skladu s svojimi življenjskimi nazori dopustil, da si je vsak udeleženec izbral svoj kotiček v gradu in tam ustvarjal v delovnem ritmu, kot si gaje sam določil. V prostem času so se umetniki po lastni volji in nagibih tudi srečevali, pogo-
varjali in si izmenjavali izkušnje, v čemer je gotovo tudi eden od čarov takih slikarskih srečanj. Enakopravno so si razdelili tudi dnevne obveznosti, kot so kuhanje, pomivanje posode in druga opravila, ki so iz obveznosti postala včasih tudi vir zabave. Zaživeli so kot začasna večja družina. Nič ne čudi, da so bili prav vsi udeleženci delavnice navdušeni nad vzdušjem. K dobremu počutju so svoje prispevali tudi grajsko okolje ter seveda pomirjajoče zelenilo in sanjava mehkoba dolenjskih gričev širše okolice.
Lojze Kalinšek s Spodnjega Brnika je na delavnici ustvarjal serijo aktov v malem formatu, začasni atelje pa je imel v spodnjih grajskih prostorih. Bilje navdušen nad vzdušjem v Mali Loki in zatrdil, da okolje nanj deluje močno motivacijsko. Metka Erzar iz Šempetra pri Gorici pa se je za nekaj dni naselila prav na vrhu graščine, na
Lojze Kalinšek
Metka Erzar
Vesna Plemelj
podstrešju, kjer je snovala zanimive kolaže pod skupnim naslovom Govorica vetra. Gre za liste, popisane s simbolno pisavo in ročno zvezane v trakove. Na razstavi bodo obešeni na podstrešju in v rahlem prepihu govorili obiskovalcem s tihim šelestom papirja in s skrivno govorico narisanih simbolov. Slikarka je povedala, da okolje gradu deluje zelo spodbudno na njeno ustvarjanje in da je likovna delavnica zanjo lepo doživetje. Tudi za Vesno Plemelj, ki je v sobici drugega nadstropja slikala akte, je bilo grajsko okolje ust-
varjalno spodbudno. “Sam grad deluje zelo energijsko in že samo dejstvo, da si tu, daje dodatno ustvarjalno energijo,” je dejala.
Zadovoljstvo umetnikov je seveda godilo gostitelju Dušanu Šparovcu, ki je s potekom prve večje likovne delavnice v organizaciji zavoda Arti zadovoljen. In če komu, potem bo njega moralo grajsko okolje polniti z novo in novo energije, saj je poln načrtov, kaj vse bo še privabil na grad. Sredi avgusta bo tu likovna delavnica za srednješolce, oktobra se bodo v tednu otroka z barvami igrali najmlajši in
Dušan Šparovec
uživali še v lutkovnih predstava*1’ Šparovec pa misli tudi na dušev®® prizadete otroke, za katere ima
načrtu tudi likovno delavnico
n*
gradu. Ob vsem tem se bo na Loki zvrstilo nekaj razstav in l*1^ rarnih večerov, morda bo začela delom tudi keramična delavni®0'
Stalni gost malološke graščine
Albert Marko Derganc pa ima ^
snemanju kratkih filmov, ki obča* no poteka na gradu, v načrtu tu® avdiovizualno delavnico. Na gta® Mala Loka torej letos ne bo do*8
M. markelj
POTA IN ST
ezurm
poročajo
n STRASTEN kadilec - v noči
a 26. julij je neznanec vlomil v tr-v,no Mercator v Krški vasi pri režicah in ukradel 154 zavojev karet različnih znamk v vrednos-
'	^ t*so^ to'arjev-
POŠKODOVANA AVTOMOBI-Neznanec je na parkirnem pro-ru v Klemečičevi ulici v Novem estu v noči na 25. julij z neznanim metom poškodoval dva osebna ornobila. Škoda lastnika T. L. aša 20, lastnice E. L. pa 50 tisoč 'olarjev.
IŽTOClL GORIVO - Lastnik a N. K. iz Novega mesta je ošk-j 0Van za pet tisoč tolarjev, ker mu ekdo iz rezervoarja iztočil okrog ■trov goriva. Avto je bil parkiran a Parkirišču Belokranjske ceste v °Vem mestu. ja °B KOLO PRED HIŠO - 26. juli-,Je neznanec z dvorišča stanovanj-v Gornjih Laknicah ukradel ‘soč tolarjev vredno kolo, znam-e Univega tip Sintesi, last A. K. ue . OM V ŽUPNIŠČE - Nezna-brC^ julija popoldne vlomil v eziški župnijski urad in iz preda-Pisalne mize izmaknil 30 tisoč to-larjev.
ORAČ AVTOŠTOP - C. G. iz olice Novega mesta je 25. julija aj po eni uri ponoči avtoštopal avtobusni postaji Novo mesto. K lnemu sta pristopila dva neznanca ®a prosila za vžigalnik, ko ga je .**• Pa sta mu iz žepa srajce vzela ®narnico z osebnimi dokumenti in tisoč tolarji.
°B OKRASNE POKROVE-La-. n)ca avta znamke VW Polo iz Stra-a Je oškodovana za 25 tisoč tolar-v^i j' je 25. julija nekdo z avta Da fV'Se Št'r' okrasne pokrove na v, r'šču za Zavarovalnico Tilia v •
N,
0vern mestu.
IZSILIL BANČNO KARTICO
KRŠKO - Oškodovani 34-let-3n • ?/' u okolice Krškega je • Julija okrog 2.45 v Kolodvor-ulici srečal 27-letnega B. Š. ' Krškega. Slednji ga je prosil -a nekaj denarja. D. L. mu je ^al 1200 tolarjev, B. Š. pa je tel, da inu izroči še bančno artico, česar pa oškodovani ni .? !• _B. Š. je oškodovanca uda-c'o’ zt»il na tla in mu vzel karti-,0’	-	L.	pa mu je moral pove-
ah geslo za bankomat. Osum-jeni, kj so ga kasneje prijeli in ^°Per katerega sledi kazenska Jadba za roparsko tatvino, je a račun oškodovanca dvignil usoč tolarjev.
Hrvaški tovornjakar vozil orožarno
Novomeški policisti so med redno kontrolo prometa odkrili hrvaški tovornjak, poln vojaškega orožja: 154 ročnih bomb, 12 avtomatskih pušk M - 70, dva kalašnikova, 9 raketometov...
NOVO MESTO - Nobenih ocen ni, koliko orožja gre ilegalno skozi Slovenijo naprej na Zahod, glede na odkritja pretekli teden tako v Posavju kot na Dolenjskem, pa gotovo veliko. Sedmemu čutu policistov Postaje prometne policije Novo mesto gre pripisati zasluge za ustavitev in nato prijetje hrvaškega državljana V. D., ki je v svojem tovornjaku vozil dobesedno pravo orožarno. Gre za eno večih najdb orožja v zadnjem času pri nas.
V torek, 25. julija, so prometni policisti pri redni kontroli prometa ob 7.39 v Karteljevem ustavili hrvaškega voznika tovornega vozila V. D. Pri pregledu vozila, ki je izdelan za prevoz osebnih vozil
ENA VEČJIH NAJDB OROŽJA PRI NAS - Najdeno orožje in razstrelivo je bilo v temeljito zavarovano pred vremenskimi vplivi in dobro pripravljeno za transport.
(avtovleka), so pod tovorno ploščo odkrili mesto, kije bilo neobičajno zaprto s privarjeno pločevino. Zaradi suma, daje tu skrit prostor za tihotapstvo blaga, so vozilo prepeljali na PU Novo mesto, v raziskavo pa se je vključila tudi novomeška kriminalistična policija in strokovnjaki Centra za protibomb-no zaščito.
POZOR PRED PONAREJENIMI BANKOVCI!
KRŠKO - PU Krško beleži zadnji čas več primerov vnovče-vanja ponarejenih bankovcev za deset tisoč tolarjev in sicer zlasti v trgovinah z živili na območju Brežic in Krškega. Ti bankovci so izredno slabe kvalitete, na otip bolj gladki, temnejšega tiska in brez vsakršne zaščite. Na splošno so slab ponaredek in so lahko prepoznavni. Policija opozarja, da bodite pozorni na denar in o vsakem sumu takoj obvestite policijo na številko 113.
NEZAKONITO STRELJANJE NA SRNJAKA
DOBRAVA PRI PODBOČJU -29. julija je neznanec z malokalibrsko puško nezakonito ustrelil srnjaka v gozdu Dobrava. Krivolovcu srnjaka ni uspelo odpeljati, saj ga je pregnal v bližini nahajajoči se lovec.
NAŠLI UKRADEN BMW
OBREŽJE - 52-letni Avstrijec se je 25. julija pripeljal na mejni prehod z avtomobilom znamke BMW. Policist je med postopkom ugotovil, da je bilo vozilo istega dne ukradeno v Nemčiji. Zoper osumljenca sledi kazenska ovadba.
Ugotovili so, da ima tovorno vozilo pod tovorno ploščo dve skrivni mesti, izdelani naknadno. Na nosilcih šasije so bile z zgornje in spodnje strani privarjene kovinske plošče in stranice za skrivanje blaga, na privarjenih mestih pa je bila pločevina premazana z mastjo in prahom, da ta del ni odstopal od ostalih delov podvozja. Del prostora je bil zaprt s privijačeno pločevino na šasijo vozila, preko katerega je bila nameščena še kovinska kaseta za shranjevanje orodja. Prav tu so našli nekaj bomb, sicer pa je bilo v hrvaškem vozilu pravo skladišče vojaškega orožja, za katero je razvidno, da je izdelano v Hrvaški, Bosni in Srbiji. Gre za 154 ročnih bomb raznih vrst, 9 ročnih raketometov, 12 avtomatskih pušk M - 70, dva kalašnikova, 4 užije z dušilcem zvoka, dve pištoli, 38 okvirjev z naboji, dva okvirja za
ostrostrelno puško z 10 naboji cal. 7,9 mm in še 60 takih nabojev. Kot je povedal načelnik Urada uniformirane policije PU Novo mesto Franc Zorc, so pri natančnem pregledu vozila našli še papirnat ovoj z neznano rjavo snovjo, težko 3,6 g, za katero sumijo, da je mamilo hašiš. Po besedah Stanka Pungerčarja z Urada kriminalistične policije, je tržna vrednost dobljenega orožja, ki je namenjeno največ v Italijo in druge zahodne države, uporabljalo pa naj bi se v podzemlju za medsebojna obračunavanja, okrog sto tisoč nemških mark.
Vozniku tovornjaka V. D., osumljencu kaznivega dejanja Nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi (čl. 310/11. KZ RS) - zagrožena kazen je od šest mesecev do pet let zapora - so odvzeli prostost in odredili zanj pridržanje. Zaradi bojazni, da bi kot hrvaški državljan zapustil Slovenijo in se tako izognil kazenskemu postopku, je bil priveden k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Novem mestu.
L. MURN
Trobec v zaporu še 14 let
Sodba novomeškega sodišča, ki je marca letos Metodu Trobcu naložilo petnajst let zapora, pravnomočna
NOVO MESTO - V začetku marca je na Okrožnem sodišču v Novem mestu potekala glavna obravnava zoper 5 l-letnega Metoda Trobca, znanega po umoru petih žensk, za kar je lani odslužil dvajsetletno zaporno kazen. Tokrat mu je ponovno - ker je Višje sodišče v Ljubljani pred dvema letoma sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo -sodilo za poskus umora sojetnika v zaporih na Dobu leta 1992, in sicer Miloša Nemca. Trobec ga je iz maščevanja v času sprehoda večkrat zabodel z nožem in ga nameraval ubiti, kar pa je pravočasno preprečil paznik.
Pretekli teden je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo pritožbo obtoženega Trobca in njegovega zagovornika kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Senat s predsednikom Francem Kusičem in sosodni-kom Martinom Furlanom mu je za to kaznivo dejanje tako kot prvič izrekel osem let zapora ter
enotno kazen petnajst let zapora. Trobec je namreč za podobno kaznivo dejanje že prej dobil deset let in pol zaporne kazni. Tokrat seje Trobec pritožil zaradi „zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zaradi odločbe o kazenski sankciji", njegov zagovornik pa zaradi »bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja". Predlagal je, da se zadeva vrne v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču, čemur pa ljubljansko sodišče ni ugodilo. Sodišče je obtoženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka, glede nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika po uradni dolžnosti pa je odločilo, da bremenijo proračun.
Trobec bo po zdajšnji pravnomočni sodbi prišel iz zapora leta 2014, seveda če se ne bo »izkazal" z novimi kaznivimi dejanji.
L. MURN
TELESKOPSKA PALICA, NOŽ...
OBREŽJE - Med mejno kontrolo je policist 28. julija v notranjosti vozila bosanskega državljana G. P. našel teleskopsko palico, dolgo 51 cm, nož - bodalo in plinsko pištolo znamke Rohm, kal. 35 mmm, v kateri se je nahajal nabojnik s petimi pripadajočimi naboji.
OBVEŠČANJE JA VNOSTI - Na novinarski konferenci so o najdbi vojaškega orožja spregovorili (od leve proti desni): Stanko Pungerčar, Franc Zorc in bombni tehnik Jože Plestenjak. Zraven je še Zdenka Likar, ki skrbi za odnose z javnostjo. (Foto: L. M.)
I	legalci vlamljaj	0
Opozorilo občanom		
NOVO MESTO - Na območju Metlike in okoliških vasi je Postaja mejne policije Metlika julija obravnavala kar nekaj primerov ilegalnih prehodov državne meje iz Hrvaške. Ilegalci so izvrševali kazniva dejanja, in sicer so vlamljali v vikende, kjer so prespali in ukradli predvsem prehrambene izdelke. Obravnavali so tudi dve kaznivi dejanji odvzema motornega vozila, ko so ilegalci v Metliki in na Dolnji Lokvici ukradli osebni avto ter se z njim odpeljali proti Italiji. Po ugotovitvah ilegalci najpogosteje potujejo preko Rosalnic, Slam-ne vasi, Radoviče, Radošev, Kamenice, Dole, Krmačine, Rakovca in Brezovice.
Policija opozarja občane obmejnih občin, da zavarujejo osebne avtomobile, jih po možnosti opremijo z alarmnimi napravami, zaklenejo, ne puščajo v njih predmetov in sploh avtomobile parkirajo na osvetljenih parkirnih prostorih. Obenem prosijo vse, naj bodo predvsem v nočnem času pozorni na osebe, ki bi bile lahko ilegalci, in v primerih, ko sumijo, da gre zanje, obvestijo policiste na tel. št. 113 ali 58-039.
PRIKLOPNIK SE ODPEL IN TRČIL V AVTO
NOVO MESTO - 29. julija seje 20-letna S. F. z avtom pripeljala po Jedinščici proti Belokranjski cesti do križišča s prednostno cesto. Zapeljala je do sredine vozišča, takrat pa je iz centra mesta proti Metliki pripeljal 34-letni voznik tovornega vozila s priklopnikom R. B. Kljub umikanju sta trčila in priklopnik se je odpel ter trčil v parkiran osebni avto znamke Renault Megane. V nesreči seje S. F. hudo poškodovala.
S PIŠTOLO NAD NATAKARJA
KRŠKO - V gostinskem lokalu je 30. julija ob 19. uri prišlo do kršitve javnega reda in miru. K. K. in R. S. iz okolice Krškega sta pila pivo in hotela lokal zapustiti, ne da bi plačala. Ko ju je natakar na to opozoril, mu je K. K. začel groziti, R. S. pa ga je žalil in iz žepa potegnil plinsko pištolo znamke Rohm, kal. 8 mm, ter natakarju rekel, da ga lahko tudi ustreli. R. S. je v lokalu izstrelil en naboj. Policisti so mu pištolo zasegli (imel jo je brez ustreznega dovoljenja), zoper oba kršitelja pa bo podan predlog sodniku za prekrške.
NE BI SMEL PREHITEVATI
DOL PRI TREBNJEM - Zaradi nepravilnega prehitevanja 20-letnega A. R. z Mirneje prišlo do prometne nesreče. Zaletel se je v nasproti prihajajočo 23-letno voznico K. V. iz Štefana. A. R. se je lahko, K. V. pa hudo poškodovala, poškodovani pa so bili še trije potniki v vozilih.
NEPRIMERNA HITROST
NOVO MESTO - Po slovenskih cestah je minuli teden kosila smrt, na območju novomeške policijske uprave pa se je zgodilo
nekaj nesreč s hudimi telesnimi poškodbami. 20. julija nekaj čez polnoč se je hudo poškodovala S. J. iz okolice Šmarjeških Toplic, ki jo je zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo zaneslo na mokrem in spolzkem cestišču v desnem slabo preglednem ovinku v Družinski vasi. Dva dni kasneje se je zaradi neprimerne hitrosti glede na stanje vozišča hudo poškodoval R. Ž. iz okolice Šentjerneja, ki se je s kolesom z motorjem peljal proti Dolenji Stari vasi za A. P. Ta se je ob srečanju s prijateljem, ki je pripeljal iz nasprotne strani, na vozišču ustavil. Pri močnem zaviranju je na cestišču, na katerem je bil gramoz, R. Ž. padel in nezavesten obležal.
Orožje ilegalno skozi našo državo
Pretekli teden dvoje večjih odkritij orožja in streliva na MMP Obrežje - V avtu Hrvata kar osem avtomatskih pištol, dušilcev... - Oba voznika v priporu - Orožje namenjeno v tujino
KRŠKO - Čeprav se je na področju Policijske uprave (PU) Krško problematika ilegalnega vnosa orožja čez državno mejo letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšala za 31 odstotkov, pa sta odkritji pretekli teden na Mednarodnem mejnem prehodu (MMP) Obrežje stanje močno spremenili.
A1/ PTr
ljU(ji 1 KAR OB CESTI - Saj ni res, pa je. Kljub nenehnemu opozarjanju anin PaJ stvari, ki jih ne potrebujejo več, ne zavržejo kamorkoli v naravo, Oft f* .naJ jih odpeljejo na organizirana smetišča, se to še vseeno dogaja, čr^kem kolesarjenju ni bilo treba posebnega truda, da bi odkrila spUsl 0(Hagališče ob glavni cesti Mirna Peč - Trebnje. V gozdu tik pred Prafo T pro,i Ponikvam se bohoti navlaka različne vrste: od odsluženih skrinj, J0 fr slrojev, gumijastih cevi do steklenic in manjših plastičnih izdelkov, kdo odstranil ali se bo kup samo še večal? (Foto: L. M.)
ILEGALCEV VSE VEČ
POSAVJE - V noči na 28. julij je državno mejo nezakonito prestopila skupina 7 Irančanov. Policisti so jih izsledili in prijeli v bližini Bizeljskega. Podobno se je isto noč zgodilo še s štirimi Iračani pa štirimi Romuni, ki sojih dobili blizu Mokric. V Zagrebu so se v tovorni vagon, naložen s hlodovino, skrili trije Romuni, ki so jih naši policisti odkrili na mejnem prehodu v Dobovi, šest Romunov pa se je 30. julija že v Beogradu skrilo v strop vagona. Tudi te so naši policisti pri mejni kontroli prijeli v Dobovi.
22. julija ob 16.55 so cariniki mobilne enote med mejno kontrolo pri 49-letnem Francozu našli v notranjosti vozila znamke Citroen AX deset avtomatskih pištol znamke Škorpijon, cal. 7,65 mm. Med prtljago osumljenca C. P. L., ki je bil s kazensko ovadbo pripeljan k preiskovalnemu sodniku, ta pa mu je odredil pripor, so našli še 18 kapsul Dl - ANTALV1C ADULT-ES, ki je psihotropna substanca in spada med prepovedane droge. Zaradi tega sledi tudi predlog sodniku za prekrške.
Kot je povedal načelnik Urada kriminalistične policije PU Krško Sašo Jejčič, pa je bil ulov ilegalnega orožja 25. julija še večji. Ob 21.50 je v našo državo z osebnim avtom pripeljal 27-letni hrvaški državljan O. S. Policist je odredil kontrolo vozila in ugotovil, da se za tapetnimi oblogami zadnjih bočnih delov nahajajo nekakšni zavitki. Slabo uro pozneje so policisti v sodelovanju s cariniki mobilne skupine Carinarnice Ljubljana opravili še bolj podroben pregled vozila in našli: osem avtomatskih pištol znamke Micro UZI, kal. 9 mm, dušilce zvoka zanje, enajst
dolgih in pet kratkih nabojnikov za te vrte pištole, petnajst malokalibrskih pištol v obliki obeska za ključe, kal. 22 Short, 150 nabojev kal. 9 mm in 50 nabojev kal. 22 Short. Osumljenca so pridržali in je sedaj v priporu.
OROŽJE ZA MAFIJSKE ZDRUŽBE - Policisti (na sliki so Sašo Jejčič, Štefan Hren in Rudi Nemec) predvidevajo, da orožje in strelivo, zlasti iz Hrvaške, ilegalno potuje preko naše države v tujino. (Foto: L. M.)
“Sumimo, daje bilo orožje, kije novo, namenjeno v tujino, ne za naš trg. Gre za organiziran kriminal. Orožje je namenjeno mafijskim skupinam za medsebojna obračunavanja in teroristično dejavnost. Pri prvem osumljencu smo našli celo listič s cenikom orožja. Prišel je iz Republike Srbske in
• Julij je bil uspešen mesec na MMP Obrežje, saj je poleg omenjenega orožja 16. julija mobilna skupina carine v avtu hrvaškega državljana odkrila 4 kg canabisa. Zadnje pol leta pa so krški policisti našli kar trinajst ukradenih vozil.
očitno je tam orožje poceni - ročna bomba na primer stane deset, puška kalašnik pa dvesto nemških mark,” je povedal Jejčič in dodal, daje bila na krškem območju problematika z orožjem največja leta 1998 (sedemnajst tovrstnih kazenskih ovadb), lani so podali dve, letos pa do zdaj sedemnajst: deset na meji in sedem v notranjosti države. Sicer pa je letošnjo polletno problematiko z orožjem predstavil inšpektor za mejne zadeve Rudi Nemec, ki je dejal, da so zasegli 24 kosov različnega vojaškega orožja, dva kosa lovskega, dva športnega in dva različnega hladnega orožja ter 1429 kosov raznega streliva. Vse to so zasegli pri 76 različnih fizičnih osebah.
L. MURN
NOVO MESTO
Ko
v	.	Vroč	poletni	dan	se	zares	začne	šele	zvečer,
se cas ustavi. ponoči pa se življenje popolnoma prebudi ...
Pogovori v Mobitelovih omrežjih so takrat tako poceni, da se vsem naročnikom, ne glede na izbrani paket, in vsem Mobiuporabnikom zdi, da se je čas kar ustavil...
HM
ljubljanska testa 2* 8000 Novo mesto tel: 07/33 81 OOj) fax: 07/ 33 81 OlO
n
naftnem
!l ŽIVILA
Ponudba velja od 3. avgusta do 16. avgusta za izdelke v zalogi v ŽIVILA Hipermarketu Brežice.
NALIVNO PERO,
Parker, različne barve
DEIT,
Kolinska, pomaranča, 1.5 I
FOlUA ZA ZAVIJANJE ZVEZKOV ALI UČBENIKOV,
iz uvoza, 33 x 300 cm, samolepilna, prozorna
AJVAR,
Eta Kamnik. 650 g
Ura	Min. pogovora
24.00 - 5.00	5 SIT
Postregli vas bodo s:
• picami
• hamburgerjem
• giricami
• pomfritom
• sladoledom
• ledeno kavo
• sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
07/ 33 21 878 Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto, Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Novo mesto Lebanova 24
http: / /www. nepremičnine. net/ leran/ e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33 79 940
07/33 79	941
faks:	07/33 22	282
mobitel:	0609/633	553
041/633 553
Prodamo:
• HIŠE: na Ajdovcu (okolica), v Brezovici pri Šmarjeških Toplicah, na Bučki, v Črnomlju, Dobindolu (Uršna sela), Dfll' Ponikvah (pri Trebnjem), Krškem, na Malem Vrhu pri Brežicah, Malem Slatniku, v Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Semiču, Sevnici (okolica), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu, Viru pri Domžalah, Žužemberku:
• STANOVANJA: v Črnomlju, Kostanjevici, Krškem, Ljubljani, Novem mestu, Smolenjivasi, Straži, Šmarjeških Toplicah in drugod;
• VIKENDI: v Brestanici (okolica), na Bučki (okolica), v Dol. Kotu pri Dvoru, , Gabrju, Metliki (okolica), Mirni (okolica), Novem mestu (okolica), Podbočju (Šuten-ski Vrh), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu (okolica), Tolstem Vrhu;
• GRADBENE PARCELE: v Črnomlju (Tušev Dol), Mirni Peči, Mokronogu, Novem mestu (in okolici), Šentjerneju (Groblje), Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah;
• POSLOVNI PROSTORI: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah, Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod;
• POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKTI V OBRATOVANJU: v Šentjerneju i - Dol. Vrhpolje (bife in stanovanje), Novem ' mestu (gostilna);
• KMETIJE: v Beli krajini, Jagodniku, Šentrupertu (okolica), Trebelnem (okolica).
Oddamo:
• poslovne prostore in stanovanja v > Novem mestu.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite■
\ S
V tem času ne velja običajni popust na dohodne klice za naročnike Mobitel GSM.
AVTO TIMES PREDSTAVLJA	Ureja	Borut	Štajnaher
Čeprav je ibiza nekoliko večja in serijsko bolje opremljena od podobno motoriziranega pola, je cenejša.
Seat ibiza 1.4
Nemška tehnologija, španski šarm
Peugeot 206 1.4i XT
Najlepši levček
Največje odlike malega peugeota, katerega nekateri pojmujejo kot najlepši mestni avtomobil, so atraktivna karoserija, udobna notranjost, bogata seriska oprema, kvalitetna izdelava in solidne zmogljivosti motorjev ob ugodni porabi.
Cela štiri leta je trajal in skoraj 2 milijarde mark je stal razvoj “malega” peugeota 206. Da pa čas in denar nista bila porabljena v prazno, kažejo danes čakalne vrste. Izredno moderna oblika karoserije s šestletno garancijo o neprerjavepju je svoje kliente našla predvsem pri nežnejšem spolu in mladini. Čeprav dvojni dovod zraka na pokrovu motorja izžareva agresivnost, pa enostavna maska, ki jo sestavljata le ena odebeljena letvica in znak podjetja, prinaša prijetno vzdušje. Zanimiv je tudi pogled na zadnji del, ki je pravo nasprotje glede na prednjega, kjer prevladujejo obli profili, ki bi, če ne bi bilo zadnjih lučk v obliki obrvi, izžareval nekakšno retro (zastarelo) obliko. Z boka je vidna klinasta linija z velikim in položnim vetrobranskim steklom ter odebeljenim zadnjim strešnim nosilcem, ki včasih manjša preglednost.
Notranjost je zanimiva, razigrana in odlično dizajnirana. Na armaturi so štirje analogni merilnik okoli njih pa svetijo opozorilne lučke. Sredinska konzola je blago zaobljenih linij. Na vrhu je displej za navigacijo (če jo imate) in audio sistem, spodaj je ori-
ginalen radio, ki ima posebno obliko in je prirejen samo za 206. Dovolj je prostora za odlaganje drobnarij, kjer lahko 206 postane tudi vzor ostalim, saj nudi ob zračni blazini za sovoznika še zaprt predal pod njo in odprt nad njo, prostor pred menjalnikom in za njim, praktične žepe v vratih in velik predal pod sedalnim delom so-vozniškega sedeža, kamor lahko spravite vrednejše predmete in jih skrijete pred neželenimi pogledi.
Že poznani PSA motor (1.360 ccm/ 75KM) preizkušene TU generacije je že večkrat pokazal svoje dobre lastnosti v Peugeotovih in Citroenovih vozilih, med službovanjem v 206 pa je nekoliko posodobljen in bo moral na servise šele po vsakih 30.000 prevoženih kilometrih. Zmogljivosti, ki jih nudi, bodo zadovoljile vse, ki jim ni do cestnega ekshibicionizma. Pospešek do 100 km/h v 13 s in 165 km/h končne hitrosti, kažeta na dovolj hitra kolesa malega peugeota. Motor odlično vleče že od 2.000/min, nad 4.500/min pa postane nekoliko glasnejši, zato je tempo 140 km/h pri 4.000/min najbolj pravšen. Brez priganjanja se bo oddolžil tudi z manjšo porabo (6,6 I/ lOOkm). Zavore so solidne in ob pomoči ABS-a dobro opravljajo svoje delo. Podvozje je Kompromis med udobnostjo in športno trdoto, zato boste občasno lahko hitreje in ostreje zavili v zavoj.
Lepotec v izvedbi s petimi vrati in z 1,4-litrskim bencinskim motorjem ter XT opremo stane do registracije 2,013.000 tolarjev. Cena je sicer nekoliko visoka, vendar so: atraktivna karoserija, privlačna, prostorna in udobna notranjost, bogata serijska oprema, kvalitetna izdelava, solidne zmogljivosti ob nizki porabi motorja argumenti, ki govorijo v prid tezi o odnosu med vloženim in dobljenim.
Z boka je vidna klinasta linija z velikim in položnim vetrobranskim steklom ter odebeljenim zadnjim strešnim nosilcem.
Z novim družinskim obrazom in Preverjeno Volksvvagnovo tehnologijo se ibiza spopada s konkurenti. Ob tem pa se ne odreka tradicionalni kva-litetie, solidni prostornosti in temperamentnemu videzu.
Prav vsem novi seatom prija nov obraz. Nos je postal že zdaleč prepoznaven. Volksvvagnov šef očitno za-uPa Špancem, zaupa pa tudi lastni Politiki skupnih platform, tako ibiza svojo osnovo še vedno deli s polom, čeprav so se tokrat z novim oblikovalskim stilom občutno odmaknili. Oblika je ostala prepoznavna, veliko Pa je novosti: ob nosu novi lučki z bistrim steklom, odbijači, motorni Pokrov, zadnje luči, pokrovi na kolesih. Nič senzacionalnega, pa vseeno veliko drobnarij, ki vozilu osvežujejo Podobo in mu dajejo še nekaj brezbrižnih let na tržišču.
Izrazitejših sprememb je bila deležna notranjost, kjer od prejšnjega modela ni ostalo nič. Kokpit s svojim stilom nedvomno spada v Volkswagnov koncern, vendar ni kopija niti enega obstoječega modela. Športnost napihuje trikraki natančni servo volan, katerega kvari le 11 metrov velik obračalni krog, ki je povsem neprimeren razredu, v katerem je ibiza. Temna, trda plastika deluje nekoliko ceneno, zato pa žareče rdeča armaturna plošča razbija nemško hladnost. Spredaj se dobro sedi. Velika in primerno trda
Peta generacija karavanske izvedbe Passata je trendovski avtomobil, katere-8a glavne značilnosti so prostornost, zmogljiv motor in izredno kvalitetna izdelava.
Avto, kije sinonim za nepokvarljivost, robustnost in praktičnost, je v naši izved-1 dobil še izredno zmogljiv turbo mo-0r in notranjost, oblečeno v usnje, s °^ibinacijo alkantarja, kar pomeni da ?e je obrnil k finančno nekoliko močnej-Slni strankam, ki kupujejo karavane Predvsem zaradi številnejše družine, za Prevoz dražjih in daljših predmetov in Zaradi tega, ker so karavani ravno sedaj m°di. Tistim, ki karavane želijo nato-,arJati s čimer koli, sta ostala na voljo e Ponarodeli golf variant ali veliko večji elavski transporter.
'če površen pogled na varianta razkri-a Pjegovo spogledovanje z vozili višje-®a razreda. Spredaj je povsem enak 'fužinski izvedbi, zadek pa je izdelan advse preprosto. Ravno odrezanemu adku, z velikim steklom, štirioglatim Globnim sklopom in markantnim bijačem v barvi karoserije, ki zaokro-Je celoto, je težko kaj prigovarjati, niti očene sterilnosti in staromodnosti, ki Premljajo Volksvvagnove modele, ne. Podobno velja tudi za notranjost, kije eJena ter kvalitetno in natančno izde-na- Plošča z merilci je pregledna in že Prepoznavne VAG-ove oblike, ki ponoči i neonsko modro podlogo. Sedeži so
sedeža vam omogočata, da ne glede na stas udobno sedite. Preglednost naprej in nazaj je zadovoljiva, lahko pa bi bila še boljša, če ne bi prevzeli Audijeve in Volkswagnove mode (več) majhnih desnih ogledal. Na zadnji klopi zaradi komaj 2,4 m velike medosne razdalje ni potrebno pričakovati čudes, ostane pa še prostora za 250 litrov prtljage.
Tudi pod motornim pokrovom ne boste videli nič senzacionalnega. V ibizo so vgradili preverjen 1.4 litrski dvo ventilski motor s 60 konji, ki vozila ne pretvarja v temperamentnega športnika, temveč v povsem povprečen potovalnik. Tudi brez priganjanja pa se bo tono težka ibiza ob dokaj kratkem menjalniku po cesti lahko peljala tudi 165 km/h, pohvalno pa je, da do 150 km/h v vozilu ob pogovoru ne boste morali kričati. Ob povprečni vožnji ibiza porabi 8 I goriva na 100 prevoženih kilometrov, kar ni veliko, ni pa tudi malo.
Podvozje je nemško trdo, vendar ne toliko da bi postalo neudobno ali glasno. Ob ne premočnem 1,4-litrskem motorju z lahkoto premaguje različne neravnine in zavoje, zato med vožnjo skoraj ni neprijetnih presenečenj.
Čeprav je ibiza nekoliko večja in serijsko bolje opremljena od podobno motoriziranega pola, je vseeno cenejša, saj bi bilo težko razumeti, da bi si v koncernu podirali hišno hierarhijo.
preoblečeni v usnje (ravno tako volan in ročica menjalnika) s kombinacijo alkantarja, ki ne dovoljuje, da bi se sedeži poleti pregrevali in pozimi pretirano ohlajali, od tem pa tudi skrbi, da telo pri hitrejši vožnji ne drsi po sedežu. Servo volan omogoča lahkotno manevriranje skoraj tono in pol težkega karavana po mestnih ulicah, ob večjih hitrostih pa se občuti, da je prelahek, še posebej na zadnjem delu. Tam je namreč prtljažnik, ki ob normalni postavitvi sedežev meri 495 litrov, ob preklopu naslona zadnje klopi pa prostornina naraste na 1.600 litrov. Prtljažnik ni med največjimi v razredu, boste pa zato v luksuzno iir mehko obložen prtljažnik z lahkoto zlo-
Ati ste
• Rjavenje avtomobilske karoserije zaradi
vožnje po posoljenih cestah je največje poleti (če vozila dobro ne operemo). Visoke temperature izredno pospešujejo korozijo na delih, kjer je nakopičena sol od predhodne zime, še posebej v različnih utorih in na nedostopnih mestih.
• Če zaradi varčevanja na vozilo namestite le
dve novi gumi, ju je potrebno namestiti na zadnja kolesa (tudi pri vozilih s prednjim pogonom ). V nasprotnem primeru se poslabša dinamična stabilnost vozila. Tega ne ve 99 odst. voznikov in vulkanizerjev. Najbolje je vsekakor kupiti vse štiri nove gume.
• Hitro ugašanje motorja po večjih naporih povzroča velike toplotne in mehanske šoke in zmanjšuje življenjsko dobo vitalnih organov. Še posebej so ogroženi turbo motorji, saj zaostalo olje karbonizira (izgori) v turbo polnilniku in zamaši kanale za mazanje. Pred ugašanjem je priporočljivo pustiti, da motor dela nekaj minut v prostem teku.
• Proizvodna cena vozil je manjša od tretjine prodajne cene. Največji del požro različna zavarovanja, prevozi, večstopenjske prodajne marže, garancijski stroški in nujni državni delež.
• Topota je izdelal prvi motocikl, ki ga lahko
zložite v velikost poslovnega kovčka in je težek vsega sedem kilogramov. Miniaturni zložljiv dvokolesnik je narejen na principu rolke z dvignjenim volanom in majhnimi trdimi kolesci. Poganja ga dvotaktni enovaljnik s prostornino 14 ccm in močjo 1,1 KM, kar je dovolj za hitrost 25 km/h.
• Votksmgen razvija povsem novo generacijo
VR motorjev (V motorji z nizkim kotom in skupno glavo). Za lupa je predviden motor VR4, za pola VR4 in VR5, za golfa in boro pa VR5 ter VR6. Motorji bodo sestavljeni po modularnem principu (enaki valji, bati, ležaji itd.) in bodo imeli boljše zmogljivosti ob nižji porabi goriva ter manjši emisiji škodljivih plinov.
• Široke pnevmatike povečajo upor zraka za 2 do 4 odstotke, zložljive luči za 3 do 10 odstotkov, odprta okna za 5 odstotkov, zunanja ogledala za 3 do 5 odstotkov, deska za surfanje na strehi pa kar za 40 odstotkov.
• Znižanje vozila (za 30 mm) zmanjša upor zraka za okoli 5 odstotkov, gladka platišča za I do 3 odstotke, dodatni (kvalitetni) spojlerji za 5 do 10 odstotkov in dodatno platišče poda za 3 do 7 odstotkov.
• Tričetrt r Evropi ukradenih avtomobilov
nima nobene dodatne zaščite zoper krajo, 24 odstotkov jih ima enostavno mehansko ali elektronsko zaščito, le I odstotek pa je opremljen s sodobnimi sistemi za zaščito ali kombinacijo mehanske in elektronske zaščite.
žili vso potrebno prtljago veččlanske družine, ob tem pa ne smemo spregledati niti odlične vzvratne preglednosti.
Morda lahkote vozila, opremljenega s kakšnim dizelskim motorjem, ne boste čutili, v našem primeru pa je varianta poganjal izredno poskočen in zmogljiv 1,8-litrski 20-ventilski turbo motor s hladilnikom stisnjenega zraka. Motor s svojimi 150 konji omogoča passatu neverjetno poskočnost, s katero se z lahkoto postavlja po robu marsikateremu tekmecu. 150 konj doseže pri 5700/min ter najvišji navor 210 Nm pri 1750/min, kar je dovolj, da bo 4,6 metra dolgo vozilo drvelo po cesti tudi s hitrostjo 220 km/h.
Čeprav je passat variant trenutno največji osebni volkswagen kar jih lahko kupite, pa zato čisto nič ne zaostaja za bratranci iz Audijeve hiše.
Z njim se boste lahko peljali zjutraj v službo, zvečer z ženo v opero ali prevažali večje predmete in vedno vam bo stal ob strani, žal je temu primerna tudi cena.
Honda XL 1000 Varadero
Cestni terenec
Čeprav se “stara” afrika twin še vedno izdeluje je varadero večji, močnejši in atraktivnejši. Varadero je povsem cestne konstrukcije, kar še dodatno vzpodbujajo trikraka aluminijska platišča v kombinaciji z nižje profilnimi gumami.
Pogonski agregat, ki poganja maxi -enduro, je V-2 konstrukcije pod kotom 90 stopinj in iz 996 kubičnih centimetrov prostornine razvije 95 konjskih moči pri 8.000 vrt/min, ter največji navor 99 Nm je pri 6.000 vrt/min. Motor je prevzet iz športno-turističnega modela VTR 1000 in nekoliko predelan ter siromašnejši za 15 konj. To gre predvsem na račun manjših uplinjačev in drugačnega prestavnega razmerja, saj ima varadero le pet prestav (VTR šest). Kljub temu motor izredno lepo pospešuje, ob tem pa ne kaže nobenih znakov brutalnosti, temveč se lepo odziva na vsak voznikov ukaz.
Izgled je nekoliko čuden, saj je motor precej visok, sedež je od tal dvignjen 845mm, težak kar 250 kg. Vendar se ta teža povsem izgubi, ko motor premaknete z mesta. Takrat postane povsem krotek in obvladljiv do hitrosti 200 km/ h (končna hitrost 220 km/h), ko se pri-
čne nekoliko tresti. Vsekakor pa ta motor ni narejen za dirkanje po cestah, ampak za prijetno daljše križarjenje po sončnih cestah, kjer je najlepša potovalna hitrost med 140 in 160 km/h. Za daljše vožnje je prirejena tudi posoda za gorivo, ki s 25 litri prostornine omogoča tudi preko 300 km vožnje (povprečna poraba 8 l/100km).
Motor je namenjen predvsem vozniku, ki ljubijo turistične motorje v kombinaciji z enduro položajem za vožnjo, zato bo ta motocikl zanje ravno pravšen. Žal pa bo marsikaterega potencialnega cestnega križarja od njegovega namena odvrnil podatek, da stane motor, reci in piši: 2,190.000 tolarjev.
Motor je namenjen predvsem vozniku, ki ljubijo turistične motorje v kombinaciji z enduro položajem za vožnjo
Passat je trenutno največji volksvvagen
passat 1.8 T variant
Za delo,
zabavo in za v opero!
se
i
Rekord Kozmusa in naslov Rovana
Brežiškemu metalcu kladiva do olimpijske norme manjka še 65 cm - Jure Rovan se je vrnil po poškodbi in na Šikijevem memorialu postal državni prvak
Na “Ferrariju” tudi Dolenjci
V pokalu Seicento je zmagal Lojze Udovč, drugi Lojze Pavlič
Največja avtomobilistična prireditev v Sloveniji gorska hitrostna preizkušnja v Ilirski Bistrici Ferrari Petrol je minila tudi v znamenju Dolenjcev, ki jih ni prav veliko med slovenskimi avtomobilističnimi dirkači. Na 3,8 km dolgi progi od Ilirske Bistrice do Šembij je bil najhitrejši stari znanec gorskih dirk na Gorjancih Avstrijec Walter Leitgeb, vodilni dirkač evropskega gorskega prvenstva s formulo Fadewa 3000, kije v drugi vožnji postavil tudi nov rekord. Najhitrejša slovenska dirkača sta bila Slavko Dekleva na petem mestu in Mišel Zupančič na šestem mestu v diviziji 2. V diviziji 1 je zmago slavil veteran Dagmar Šuster.
V pokalu Seicento so Dolenjci dočakali celo zmago. Na peti letošnji dirki po eni strani najpočasnejšega, po drugi pa najzanimivejšega razreda je zmagal Lojze Udovč. Drugo mesto je osvojil Novomeščan Alojz Pavlič, tretji pa je bil Aleks Humar. Udovč se je s tem na vrhu skupnega vrstnega red izenačil s Sergejem Fik-fakom, oba pa sta na petih dirkah zbrala po 66 točk.
Brežiška atleta Primož Kozmus sta minuli teden vsak na svoj način izjemno dobro izkoristila. Metalec kladiva Primož Kozmus je na 22. Šikijevem memorialu v Ljubljani zmagal v izredno močni konkurenci, v nedeljo pa je v Zagrebu še enkrat letos popravil svoj državni rekord in se povsem približal normi za nastop na olimpijskih igrah v Svdnevju, česar pred začetkom sezone od njega skoraj nihče ni pričakoval. Jureta Rovana, kije pred sezono tudi sodil v širši krog olimpijskih kandidatov, je od olimpijskih sanj odtrgala poškodba Ahilove tetive, a se je na atletske steze vrnil pravi čas, da je osvojil naslov državnega prvaka.
Značilnost letošnjega Šikijevega	dovolj močna tuja konkurenca in od-
memoriala, mednarodnega atletske-	sotnost večine najboljši slovenskih
ga mitinga z 22-letno tradicijo, je bila	atletov. Med nastopajočimi med dru-
Kozmus je z novim državnim rekordom prišel čisto blizu olimpijski normi.
Sara in Nina državni prvakinji
Uspešen nastop mladih krških plavalk na državnem prvenstvu za dečke in deklice - Rok Kerin med mladinci dvakrat zmagal v Radovljici - Nika Jevnik nastopila v Kanadi
KRŠKO - Minuli konec tedna so plavalci krškega Cclulozarja nastopili na državnem prvenstvu za dečke in deklice v Ljubljani, kjer sta se najbolj izkazali Sara Hojski in Nina Andrijaševič, ki sta skupaj osvojili sedem medalj in tri naslove državnih prvakinj, osmo medaljo za Celulozarja pa je prispevala Ve-drana Scmber. Na mednarodnem mitingu v Radovljici se je z dvema zmagama med mladinci izkazal tudi Rok Kerin.
Sara Hojski je na državnem prvenstvu v Ljubljani zmagala na 100 m delfin (1:13,45) in 200 m delfin
(2:46,42). Na 50 m delfin (33,04) je bila druga, na 100 m hrbtno (1:18,75) tretja, na 50 m prosto (31,58) četrta
Mož brez dlake na jeziku
Edi Rokavec je sodil več kot 2000 rokometnih tekem - Zdaj bo delal kot delegat in kontrolor
RIBNICA- Edi Rakovec je zdaj že bivši rokometni sodnik z najdaljšim stažem pri nas. Trnovo sodniško pot je sklenil na finalni tekmi ženskega rokometnega pokala med Robitom Olimpijo in Krimom. Zadnjih pet let je delil rokometno pravico z Jožetom Hočevarjem iz Dobrepolja. S piščalko v rokah in ustih je tekal po rokometnih igriščih kar 32 let, v katerih je sodil več kot 2000 tekem. Svoje bogate sodniške izkušnje bo zdaj prenašal na mlajše rodove, ko bo delal kot delegat in kontrolor sojenja na rokometnih tekmah.
Edi Rakovec si je pridobil naziv republiškega sodnika leta 1976, od 1981 1991 sta v drugi zvezni jugoslovanski ligi sodila skupaj z Emilom Humarjem; dvakrat sta bila razglašena celo za najboljša drugoligaška sodnika. Sedem let je bil predsednik strokovne komisije Zveze rokometnih sodnikov Kranj, štiri leta je bil član predsedstva Gorenjske rokometne območne zveze in šest let
Edi Rokavec
disciplinski sodnik zveze rokometnih sodnikov, skupaj z Mitjem Vidicem pa sta pripravila prvi disciplinski pravilnik pri nas. Od leta 1991 je bil stalni sodnik v prvi državni ligi, pred tem pa seje dvajset podil za žogo v ljubljanski conski ligi. Od leta 1996 je član sodniškega zbora Ribnica.
“Nisem se strinjal s predsednikom kranjskega sodniškega zbora, kije z njim krmaril dvanajst let in ves čas uveljavljal svoje interese. V Hočevju pri Dobrepolju sem že prej kupil parcelo in zgradil hišo, tako daje bila odločitev, da se tudi kot rokometni sodnik preselim na ribniški konec, še lažja. Vedel sem, da Ribničani strokovno delajo z mladimi sodniki, člani ribniškega sodniškega zbora pa so bili nekdaj odlični igralci Inlesa, Kočevja, Ponikev in Dobrepolja."
V spomin so se mu vrezali številni dogodki, najbolj pa se spomni tekme v Splitu, ko seje domača ekipa z zadetkom v zadnji sekundi uvrstila v prvo državno ligo. Pravi, da se v slovenskem rokometu obrača precej denarja, saj so se mnogi klubi z nakupom tujcev čez noč zavihteli v sam vrh in želijo igrati vidno vlogo tudi v evropskih pokalih. “Vodstva mnogih ekip delajo narobe, ko za neuspeh moštva pogosto krivijo sodnike. Vsakdo se lahko zmoti, a prepričan sem, da si sodniki prizadevajo svoje delo opraviti pošteno. Trenerji bi morali bolj gledati na napake igralcev. Sam sem bil z igralci vselej prijatelj, nekoliko slabše odnose pa sem imel s predsedniki ali direktorji klubov,” je ob slovesu od piščalke povedal Edi Rokavec.
M. GLAVONJIČ
in na 50 m (37,09) hrbtno peta.
Nina Andrijaševič je naslov državne prvakinje osvojila na 400 m mešano (5:53,29), k temu pa je dodala drugo mesto na 200 m prosto (5:08,00), 200 m mešano (2:48,49) in na 800 m prosto (10:32,10), na 200 m prosto je bila četrta in na 100 m prosto peta. Medaljo je osvojila tudi Vedrana Sember, ki je bila na 200 m delfin (3:00,13) tretja, na 50 m delfin in 100 m delfin pa peta. Ce-lulozarjeve plavalke so v štafetnem plavanju na 4 X 100 m prosto in 4 X 100 m mešano osvojile četrto mesto.
Na mednarodnem mitingu v Radovljici je Rok Kerin med mladinci zmagal na 200 in 400 m mešano, na 400 m mešano pa je v absolutnem vrstnem redu osvojil 4. mesto. Blaž Špiler je bil na 200 m prsno med mladinci tretji, Jaroslav Kovačič pa med kadeti drugi na 100 m in 200 m delfin. Dobro sta plavali tudi Nika Jevnik, ki se je pred kratkim vrnila iz Kanade, kjer je zastopala Slovenijo na svetovnih igrah šolske mladine, in Dolores Žičkar. Nika je bila četrta na 50 m delfin, Dolores pa prav tako četrta na 100 m in 200 m prsno, medtem ko je bila Maja Marušič v istih disciplinah peta.
B.	B.
gimi ni bilo niti atletov novomeške Krke Telekoma Igorja Primca in Jožeta Vrtačiča, Šentjernejčanke Maje Nose in tekača novomeškega Porto-valda Aleša Tomiča. Najboljši izid tekmovanja je v teku na 400 m s časom 50,59 dosegla Mehičanka Ana Guevara.
Zaradi zapleta pri prevozu palic iz Poljske, kjer so slovenski atleti nastopili na tekmovanju za evropski pokal, so se za naslove državnih prvakov v skoku ob palici slovenski tekmovalci namesto na prvenstvu v Kranju pomerili šele na Šikijevem
■ Brežičan Primož Kozmus je na Šikijevem memorialu z 72,60 m dolgim metom nadaljeval serijo izvrstnih nastopov, ki jo je v nedeljo na odprtem prvenstvu Hrvaške začinil s svojim tretjim državnim rekordom letos. Tokrat je svoje orodje zalučal 74,85 metra daleč, kar je za 151 centimetrov boljše od njegovega dosedanjega rekorda, ki gaje dosegel pred tremi tedni v Bydgoszczu na Poljskem. Kozmus se je s tem normi za nastop na olimpijskih igrah v Sydney-ju približal na 65 centimetrov.
memorialu, kar je šlo zelo na roke Juretu Rovanu, ki do državnega prvenstva še ni bil dovolj dobro pripravljen, prejšnji teden pa je v Ljubljani brez težav ugnal vse tekmece, tudi Mariborčana Tineta Lorencija, ki ga je nadomeščal na Poljskem.
Poleg Rovana in Kozmusa so na Šikijevem memorialu uspešno nastopili tudi Brežičana Krunoslav Hera-kovič in Simona Kozmus, ki sta v kladivu zasedla 3. mesto, Novome-ščanka Katka Jankovič, ki je bila 4. v teku na 100 m z ovirami, Breži-čanka Mateja Drobnič, ki je bila 4. v skoku ob palici, ter Iztok Drobnič, kije v metu kladiva prav tako osvojil
4.	mesto.
I. V.
NOČNI TURNIR NA GORICI
VELIKI PODLOG - Sekcija za mali nogomet Gorica pri športnem društvu Veliki Podlog bo v soboto,
12.	avgusta, ob 19. uri na novem asfaltnem igrišču na Gorici pripravila nočni turnir v malem nogometu. Prijave zbirajo po telefonu 041 930 771. V primeru slabega vremena bo turnir v ponedeljek na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja.
KLEMENČIČEVA POVSEM BLIZU SYDNEYJA
NOVO MESTO - Tekačica novomeškega tekaškega kluba Portov-ald je z zmago v teku na 400 m s časom 56,39 na mitingu v trstu potrdila, daje med najresnejšimi kandidatkami za nastop v slovenski štafeti 4 X 400 m na olimpijskih igrah v Sydneyju. Štiri tekačice, ki bodo nastopile v štafeti, bodo določili 14. avgusta. V Trstu je od tekačev Portovalda nastopil tudi mladinec Marko Bevc, ki je v teku na 3000 s časom 8:57,80 osvojil tretje mesto med člani.
ATLETIKA 22. Šikijcv memorial, Ljubljana, moški, 1500 m: 1. Jože Petkovšek (ŽAK Ljubljana) 3:50,76, 6. Boštjan Kozan (KrkaTelekom) 4:13,58; palica (velja tudi za državno prvenstvo): 1. Jure Rovan (Kladivar) 5,21, 2. Tine Lorenci (Maribor) 4,90; kladivo: 1. Primož Kozmus (Brežice) 72,60, 3. Krunoslav Herakovič (Brežice) 47,74, 4. Iztok Drobnič (Brežice) 44,43; ženske, 100 m ovire: 1. Diane Allaghreen (Velika Britanija)
13,30... 4. Katka Jankovič (Krka Telekom) 14,00; palica (za državno prvenstvo): 1. Nina Zega 3,80...
4.	Mateja Drobnič (Brežice) 320; kladivo: 1. Debbie Sosimenko (Avstralija) 63,09... 3. Simona Kozmus (Brežice) 51,96... 5. Lidija Novak (Brežice) 45,90.
KOLESARSTVO 33. dirka po Saškem (UCI 5), prolog (3,8 km): 1. Jens Lehmann (Nemčija, TEAG Kostritzer) 4:33:7; 1. etapa (Meissen - Leipzig, 170,9 km): 1. Steffen Radoch-la (Nemčija, Bunte Berte) 4:10:09, 40. Martin Derganc (Krka Telekom), 54. Vladimir Miholjevič (KrkaTelekom), 72. Boštjan Mervar (Krka Telekom); 2. etapa (Leipzig - Klingenthal, 165,9 km): 1. Morten Sonne (Danska, Team
Fakta) 4:30:37, 24. Martin Derganc (Krka Telekom) 0:49; 3. etapa: (Klingenthal - Dobeln, 202,1 km): 1. Heinrich Trumheller (Nemčija, Team Niirnberger), 23. Martin Derganc (Krka Telekom) 0:53; 4. etapa (Riesa - Gorlitz, 183,9 km): 1. Roberto Lochovvski (Nemčija, Agro Adler Brandenburg), 16. Vladimir Miholjevič (Krka Telekom); 5. a. etapa (Ha-gentverder (Gorlitz) - Zittau, kronometer, 25.2 km): I. Walter Bonča (Slovenija, Bosch-Sport Karnten), 42. Martin Derganc (Krka Telekom Slovenije) 3.00;
5.b-ctapa (Zittau - Freital, 133.4 km): 1. Corey Sweet (Australija, Team Hohenfelder Concorde), 6. Vladimir Miholjevič (Krka Telekom), 8. Martin Derganc (Krka Telekom) oba 0:18; končni vrstni red: 1. Thomas Liese (Nemčija, Niirnberger) 22:16:45, 2. Walter Bonča (Slovenija, Bosch-Sport Karnten) 0:10, 3. Anton Chantyr (Rusija, Coast) 0:36, 17. Martin Derganc (Krka Telekom) 4:20, 39. Vladimir Miholjevič (Krka Telekom Slovenije 12:33,59. Boštjan Mervar (Krka Telekom 26:22, 70. Boris Premužič (Krka Telekom) 34:48,75. Uroš Murn (Krka Telekom) 40:34; ekipni vrstni red: I. Team Niirnberger 18:54:40... 10. Krka Telekom +21:22.
Gorazd Stangelj čaka Vuelto
Na tretji največji etapni dirki bo imel lepo priložnost za preboj med najboljših 100 na svetu
NOVO MESTO - Vse kaže, da tretja največja kolesarska etapna dirka na svetu španska Vuelta ne bo minila brez slovenskih kolesarjev. Med 20 moštvi, ki jih je izbral organizator prireditve, ki se bo začela 26. avgusta, je tudi italijanski Liquigas, za katerega vozi Novomeščan Gorazd Stangelj, poleg tega pa tudi Fassa Bartolo, za katero vozi Kranjčan Tadej Valjavec, in Alessio, katerega član je Ljubljančan Martin Hvastija. Dokončno odločitev o njihovem nastopu bodo sprejeli šefi njihovih moštev, vendar je zelo verjetno, da bodo nastopili vsi trije, če bodo le dovolj dobro pripravljeni. Med izbranimi moštvi je največ (8) italijanskih (Lampre, Liquigas, Fassa Bartolo, Mapei, Polti, Saeco, Alessio, Cantina Tollo), domačini bodo nastopali s sedmimi moštvi (Ba-nesto, Costa Almeria, Euskaltel, Kelme, ONCE, Relax, Vitalicio), Francozi z dvema (Festina, Jean Delatour), Nemčijo bo zastopal Telekom, Nizozemsko Farm Fri-tes. Portugalsko pa La Pecol. Med posameznimi zvezdniki velja posebej omeniti Nemca Jana Ullricha, Španca Josebo Belokija, Francoza Laurenta Jalaberta, Švicarja Alexa Zuelleja, Rusa Pavla Tonkova, Italijana Ivana Gottija in Španca Fernanda Escartina ter njegovega rojaka Roberta Herasa, za šprin-tersko krono pa se bo boril tudi priljubljeni Italijanski kralj sprintov Mario Cipollini.
Vuelta spada med štiri dirke, ki sodijo v najvišjo kategorijo dirk
Semičani jadrajo visoko na nebu
Semiški klub za jadralno padalstvo uspešen tudi tekmovalno - Grah državni prvak z rekreativnim padalom - S Smuka poletel vse do Unca - Šaver s padalom za dva
SEMIČ - Semiški klub za letenje z jadralnimi padali Cumulus je tudi letošnjo tekmovalno sezono končal uspešno. Na tekmovanjih za državno prvenstvo in v okviru jadralnopadalske lige v preletih z jadralnim padalom sta sicer nastopila le dva člana Cumulusa, a ne brez uspeha.
Za skupni vrstni red jadralnopadalske lige je letos štelo deset tekmovanj v od 40 do 95 km dolgih preletih. Na končuje Marjan Grah osvojil 5. mesto v absolutnem vrstnem redu in prvo mesto v kategoriji rekreativnih padal, v kateri je bil državni prvak tudi lani. Aleš Šaver je v skupnem vrstnem redu osvojil 45. mesto med 84 uvrščenimi tekmovalci. Na posameznem tekmovanju je najvišjo uvrstitev dosegel Grah, ki je na tekmi na Kriški gori zmagal.
Na državnem prvenstvu, ki so ga letos pripravili na območju Tolmina in Kobarida, je Marjan Grah osvojil
11.	mesto in Aleš Šaver 34. mesto. Društvo Cumulus, ime ima po oblaku, ki je znak vremena ugodnega za jadranje s padali, ima 32 članov, od
tega jih več kot 20 leti redno. Klub so Semičani ustanovili pred sedmimi leti, njihovo domače vzletišče za polete nad Belo krajino pa je na Smuku. Ob ugodnem vremenu belokranjski jadralni padalci s Smuka odjadrajo tudi daleč nad Dolenjsko, najdlje pa je uspelo priti Marjanu Grahu, kije vzletel na Smuku, nekaj časa jadral nad Belo krajino, potem pa nad Črmošnjicami prečkal Kočevski Rog, preletel Podturn, dolino reke Krke in pristal na Notranjskem v Uncu.
Društvo Cumulus stalno organizira začetne in nadaljevalne tečaje jadralnega padalstva, dodatna pojasnila v zvezi s šolanjem pa daje Aleš Šaver po telefonu 041 511 670. Aleš Šaver je tudi edini dolenjski oziroma
belokranjski padalec, ki ima jadralno padalo za dva in z njim nad Belo krajino rad popelje tudi tiste, ki se ne odločijo za tečaj in samostojno letenje, a bi radi vsaj enkrat pod kupulo jadralnega padala zajadrali visoko nad Belo krajino.
I. V.
JANKOVIČEVA BOLJE OD OSEBNEGA REKORDA
NOVO MESTO - Slovenska državna prvakinja v teku na 100 m z ovirami Katka Jankovič je na atletskem mitingu v Wolfsbergu v Avstriji zasedla drugo mesto, s časom 13,68 pa je dosegla svoj do sedaj najboljši izid, vendar ga kot osebni rekord ne more šteti, saj ji je pri tem pomagal nekoliko premočan veter v hrbet (2,5 m/s). Katkin letošnji cilj je teči hitreje od 13,50 sekunde.
mednarodne kolesarske zveze UCI. Kolesarji na teh dirkah za dobre uvrstitve dobijo največ točk in prav točke UCI so tisto, kar Gorazd ta čas najbolj potrebuje, saj si zelo želi, da bi se kot prvi slovenski kolesar prebil med najboljših sto na svetovni lestvici, trenutno pa je na 120. mestu. ^ ^
TABOR 2000
NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi na Tabor 2000 na Slovaško. Odhod na Slovaško bo z osebnimi avtomobili izpred Petrola na Otočcu v soboto, 19. avgusta, ob
5.	uri zjutraj. V nedeljo, 20. avgusta, naj bi se povzpeli na Rovno Holo (1723 m), v ponedeljek na Kralovo Holo (1946 m), v torek na Chopok (2023 m) in Dumbier (2043 m), v sredo na Ger!achovsky Štit (2655 m), v četrtek je na sporedu kopanje, zadnji vzpon pa bo v petek, 25. avgusta, na Velky Krivan (1709 m). Prijave zbirajo v Oddihu na telefonsko številko 07/3312 537, spoznavno srečanje udeležencev pa bo v petek, 4. avgusta, ob 19. uri pred upravno stavbo Krke v Ločni.
POHOD BOSIH
CERKNICA - Društvo Kačji pastir bo v nedeljo, 6. avgusta, pripravilo sprehod po poti čez Cerkniško jezero, če bo suho, v slučaju vode pa bo sprehod speljan ob jezeru. Zbor pohodnikov bo ob 9. uri v Ribiškem kotu na Cerkniškem jezeru. Ob pod si bodo ogledali požiralnike, cerkev v vasi Gorenje Jezero in kmetijo, na kateri bodo popotnikom pripravili malico. Dodatna pojasnila daje Miro Kunstek po telefonu 041 760 859.
VESLAŠKI SPUST PO KOLPI
KOSTEL - Turistično športno društvo Kostel bo v soboto, 12. avgusta, pripravilo tradicionalni rekreativni veslaški spust po reki Kolpi, ki sodi v okvir akcije Slovenske reke. Start spusta bo ob II. uri Kostelu, cilja pa v Žlebeh pri jezu. Proga je dola 13 km, Startnina pa znaša 1.500 tolarjev. Vsa dodatna pojasnila daje dr. Stanko Nikolič po telefonu 01 89 42 175.
RAZPIS OBČINSKIH REKREATIVNIH LIG V MALEM NOGOMETU
NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto je razpisala občinsko rekreacijsko ligo v malem nogometu za sezono 2000/2001. Rok prijav je 11. avgust, vse razpisne pogoje in prijavne obrazce pa lahko dobite v pisarni Agenciji za šport v športni, dvorani Marof pri Bojanu Jakliču.
Po zate in za tvoj klub Krka Tele-*°ni izjemno uspešni sezoni je prišlo “° velikih sprememb. Je tvoja od-ločitev, da zapustiš Novo mesto in se Preseliš v Italijo, dokončna?
Letos sem se končno odločil, da ^Pustim novomeški klub. Moja od-■očitev je dokončna. Ne nameravam Več ostati v Novem mestu niti igrati Za domači klub. Take priložnosti, kot J° imam zdaj, enostavno ne smem
bwceloni je rekel ne - Da
vNovem mestu raste obetaven koša-ur' Jo uprava Barcelone ugotovila £ Vedlani, ko sta se Barcelona in Krka pomerili v pokalu Radivoja Korača, v Novem mestu pa se je Matjaž Smodiš dobesedno poigraval 2 Mezdami evropske košarke. Očit-n° so Španci budno spremljali nje-Sav razvoj, tako da so ga letos povabili, naj prestopi v njihovo moštvo, a seje Novomeščan odločil, da se bo Preselil v Bologno, bližje domu. Na saki: Matjaž na tekmi proti Barce-lom. (Foto: I. V.)
izpustiti iz rok, saj je izjemna tako po finančni kot tekmovalni plati. Ponudbe od tako močnega in bogatega evropskega kluba, kot sem jo dobil jaz, se ne zavrača. Jaz sem se odločil, da prestopim v Kinder, čakam pa, da se uredijo vse formalnosti okoli prestopa. Številke v zvezi z odškodnino in plačo so že dogovorjene.
• So te številke javne?
Ne, so poslovna skrivnost in bodo to tudi ostale. Tak je dogovor, tega ne smem povedati.
• Odhajaš v Kinder. So te v svoje vrste vabili tudi drugi evropski klubi?
Kinderjevo vabilo je bilo najugodnejše, drugi klub, ki se je zanimal zame, je Barcelona, resno pa so me vabili tudi v telavivski Maccabi in nemško Albo. Slišal se, da se zame zanimajo celo v zagrebški Ciboni, vendar sem to samo slišal. Kinder mi najbolj ustreza tako glede trenerja kot tudi glede bližine doma. Bologna ni daleč. Ko sem dobil ponudbo, sem jo takoj sprejel.
• Si se o svoji odločitvi kaj pogovarjal s Kranjčanom Gregorjem Kučko, ki je v Italijo odšel že kot mladinec?
Ne.
• Se z njim sploh poznata?
Ne.
• Za koliko časa si podpisal pogodbo?
Za tri leta.
• Kaj pa nabor (draft) za NBA, o katerem si govoril spomladi?
Kar se tiče nabora se ni nič spremenilo, saj se nanj lahko prijavim tudi naslednje leto. Pomembno je, da bi bil uvrščen v prvi krog izbora. S tem da bom eno sezono igral v italijanskem prvenstvu in evroligi v tako dobrem moštvu, kot je Kinder, ne
bom nič izgubil, kvečjemu pridobil. Imel bom še več izkušenj, še bolje bom pripravljen in bom imel tako več možnosti na naboru. Naslednje leto grem zagotovo na nabor za NBA.
* Kako so se na tvojo odločitev odzvali v Krki Telekomu glede na to, da ste sc uvrstili v suproligo in bi te moštvo prihodnjo sezono zelo potrebovalo?
Na začetku niso bili ravno zadovoljni. Mislili so, da bom ostal doma, če se bomo uvrstili v suproligo. Tako sem mislil in govoril tudi sam, saj prej nisem imel konkretnih ponudb kakšnega velikega evropskega kluba. Govorilo seje, kdo vse se zame zanima, a to so bile samo govorice. Ko je padla na mizo prva konkretna ponudba, so se stvari obrnile.
* Kaj pričakuješ od odhoda v tujino?
Želim si spremeniti okolje, kar dobro vpliva tudi na motiviranost. Če dolgo igraš v istem okolju, se vsega po malem naveličaš. Vsi te že poznajo in ti poznaš vse. Igrati v italijanskem prvenstvu in v evroligi je zame velik izziv.
* S kakšnimi vtisi zapuščaš klub, v katerem si začel svojo športno pot?
Vesel sem, ker se da tudi iz majhnega mesta in majhnega kluba priti v katerikoli največji evropski klub. Nič ni nemogoče, le verjeti moraš v uspeh. Zdaj se mi odpirajo vrata tja, kamor si niti v sanjah nisem zamišljal, da bi lahko prišel. Novo mesto sicer ni moj rojstni kraj, je pa moj domači kraj, tu sem odraščal in vedno se bom z veseljem vračal domov. V domačem klubu sem doživel prijetne in neprijetne stvari, a mi bo ostal v lepem spominu. Tu smo bili pri-
Martina je bilo kar malo strah
Martin Strel je v ponedeljek priplaval na vhod v Veliki Kazan, najnevarnejši del strah vzbujajočega Derdapa - Dobro razpoložen in ne preveč utrujen
Martin Strel ne popušča, tudi skozi Srbijo in ob jugoslovansko-romunski jfltji vsak dan preplava okoli 50 km, v ponedeljek, ko je svojo dnevno etapo končal v Dolnjem Milanovcu, je bil pred večerjo, ko smo se z njim nazadnje Pogovarjali, zadovoljen in dobro razpoložen, veselilo pa ga je tudi to, da se je y°da končno segrela preko 20 stopinj C. Preplaval je že skoraj 2000 km in kar še pomembnejše, ta dan je začel kot vojak dneve kilometre odštevati, do ci-
Pa ga je čakalo le še 970 km, prvič manj kot tisoč. Zadnja tretjina njegove-
Ra Podviga se je začela z najnevarnejšim delom reke, Velikim Kazanom, Ppjožjini delom Derdapa.
S sinom Borutom - ta ga ves čas Pfemlja s kajakom, mu podaja pi-nv'n *1ran0, išče najbolj varno in , JhUrejšo vodno pot, preračunava ‘trost in preplavane kilometre, telefonira in bodri očeta - sta si v Dol-Jern Milanovcu naročila mednarod-0 večerjo. Martina so na mizi čakali a,'janski špageti in srbske mesne ^Pecialitete, Borut pa sije zaželel du-
np t zrezek. vse skupaj pa sta po-aknila z vrčkom piva. Cviček nam-,eP Martin pije le med plavanjem, „ le °koli pol litra do 8 decilitrov na dan.
Medtem ko se je v nedeljo Martin žTtf-i mucil, je v ponedeljek plaval ahkoto, čeprav so mu nagajali ve-SQr ln valovi. Ko je zagledal vhod v jesko Djerdapa oziroma njegov ^ajnevarnejši del Veliki Kazan, kjer I? p[ei Ponekod že nekaj kilometrov kiT - st'sne v samo 150 m širo-1 kanjon, njena struga pa je tam glo-
boka kar okoli 80 m, so se mu začele tresti hlače. V nedeljo je že plaval skozi podobno sotesko, a Veliki Kazan je še precej hujši.
Derdap v turščini pomeni železna vrata in je ena največjih prodornih
• Povsod v Jugoslaviji oziroma v Vojvodini in Srbiji je Martin doživel zelo topel sprejem. Pravi, da politike ni bilo čutiti, kot da ta ljudi ne zanima. Sprejeli so ga kot velikega športnika, šport pa je pri njih zelo pomembna stvar. Povsod je bil dobrodošel gost, povsod so ga, kot temu pravijo, “častili”. Martin pravi, da mu nikjer drugod niso toliko pomagali. Ker njegova spremljevalna barka ni mogla plu-ti pod porušenimi mostovi, sojo brezplačno naložili na tovorujak in jo od Novega Sada naprej prepeljali več kot 200 km daleč.
dolin v Evropi. TU seje Donava vrezala med romunski del Karpatov
Malmajului in jugoslovanski del Karpatov Miroč. Martina je bilo precej strah močnih tokov in vrtincev, zato so ga v torek zaradi varnosti privezali na vrv. Isti dan naj bi obšel tudi prvo ogromno hidroelektrarno Derdap 1 in v sredo še Derdap 2. Če bo šlo vse po sreči, bo Martin nocoj priplaval v Calafat v Romuniji, nasproti romunskega mesta Vidin. Od tam naprej bo reka vse bolj mirna in njen tok len, tako da se bo treba za vsak nov kilometer precej bolj potruditi, kot prej, ko je bila Donava še bolj živahna.
I. V.
jatelji, bili smo prava klapa, tega v Kinderju ne pričakujem. Tam vlada čisti profesionalizem, vsak mora narediti svoje in potem gre vsak k sebi.
• Na katero igralno mesto so te postavili v Kinderju?
Na štirico, se pravi na mesto krilnega centra.
• V Kinderju boš v bistvu četrti tujec. Se ti zaradi tega lahko zgodi, da te posodijo naprej, morda celo nazaj v Novo mesto?
V evroligi lahko v vsakem primeru igram, za italijansko prvenstvo pa naj bi obstajala omejitev, vendar Kinder poskuša preko sodišča uveljaviti zahtevo, da me bodo kot igralca iz države, ki je pridružena članica Evropske unije in čaka na polnopravno članstvo, obravnavali kot domačega košarkarja. Ne vem, kako daleč so, mislim pa da čakajo na izpisnico, šele potem bo postopek lahko stekel.
• Kaj pa če to ne bo uspelo?
Mislim, da se ne bo zgodilo, da bi me posodili drugam. Za moje igralno mesto niso kupili drugega tujca, tako da tu nimam konkurence. Poleg tega se moram tudi jaz strinjati, da me posodijo. V tretjem primeru lahko igram samo v evroligi. Možnosti, da se vrnem v Novo mesto, ni. Če bi me kljub vsemu le posodili, bom pač eno sezono potrpel.
• Kaj pa družina? Se bosta tudi žena Andreja in sin Kristijan preselila v Italijo?
Družina mora biti skupaj. Meni družina ogromno pomeni. Všeč mi je, da smo skupaj. Sam bom odšel v Italijo prej, da najdem primerno stanovanje. V klubu so mi ponudili dvosobno stanovanje, a sem se dogovoril, da si bom sam našel večje stanovanje, oni pa bodo zanj prispevali toliko, kot bi za tistega, ki so mi ga ponudili.
• Se že učiš italijansko?
Ne še, se pa bom, takoj, ko bom prišel v Italijo.
Kaj pa nastopi za državno reprezentanco? V Buenos Airesu ne boš igral za našo izbrano vrsto.
Ne, ker sem si med reprezentančno turnejo v Italiji rahlo poškodoval Ahilovo tetivo in se še nisem pozdravil. Sodeloval sem na pripravah v Velenju, kjer sva se zadnji dan s trenerjem Zrinskim odločila, da je bolje, da ne tvegam ponovne poškodbe. Državna reprezentanca mi veliko pomeni in vedno se bom z veseljem odzval povabilu trenerja, da nastopim v njej.
• Po pravilniku slovenske košarkarske zveze še ne bi smel oditi v tujino, kaznovan pa je lahko tvoj klub, ki bi ga zveza degradirala v tretjo ligo. Kako boste rešili ta problem?
To se da rešiti. Obstajajo “luknje” v pravilniku. Mislim, da klub ne bo imel problemov s tem.
DRUŽINA MORA BITI SKUPAJ - Tako pravi Matjaž Smodiš, ki se bo še ta mesec odpravi! v Bologno, kjer bo poiskal novo doma zase, za sina Kristijana in ženo Andrejo. (Foto: L V.)
Odlično, a brez olimpijske norme
Krčanka Urša Slapšak na močnem mednarodnem mitingu V Radovljici dosegla najboljši izid med Slovenci, a vseeno ostala brez olimpijskega nastopa
KRŠKO - Krški plavalki Urši Slapšak tudi na zadnji tekmi, na kateri bi še lahko izpolnila olimpijsko normo, ni uspelo zagotoviti si vozovnico za nastop na olimpijskih igrah v Sydneyju, čeprav je na dvodnevnem mednarodnem mitingu v Radovljici po točkah dosegla drugi najboljši izid in je edina med našimi plavalci presegla 900 točk. Zal Urša blesti v disciplinah 50 m delfin in 50 m hrbtno, ki nista v programu olimpijskih iger, medtem ko ji na 50 m prosto ne gre, kot bi si želela.
Na mednarodnem plavalnem mitingu v Radovljici je nastopilo 180 plavalcev iz desetih držav, slovenski plavalci in plavalke pa so dosegli skupno kar šest zmag. Med nastopajočimi je bilo kar 25 takšnih, ki imajo nastop na letošnjih olimpijskih igrah že zagotovljen, še deset pa jih je nastopu v Sydneyju zelo blizu. Največ zmag so dosegli beloruski plavalci. Najboljša izida mitinga po točkah sta v disciplini 50 m delfin dosegla Belorus Dimitrij Kalinovski s 25,29 (862 točk) in njegova rojakinja Elena Popčenko s 27,85 (942 točk). Edina, ki je poleg nje na mitingu presegla mejo 900 točk, pa je bila kot rečeno Urša Slapšak, ki si je v soboto s časom 28,12 v isti disciplini prislužila 915 točk in drugo mesto. V nedeljo je Urša v zelo zanimivem obračunu za zmago na 50 m hrbtno nekoliko presenetljivo dobila tudi slovenski reprezentančni dvoboj z Alenko Kejžar. Na 50 m prosto je še zadnjič poskusila premagati mejo 26 sekund, kolikor znaša olimpijska norma, a se ji nastop ni pov-
NOGOMETNI TURNIR V ŠENTJERNEJU
ŠENTJERNEJ - Nogometni klub OK Coral iz Šentjerneja bo v nedeljo, 6. avgusta, na travnem igrišču v Pleterjah pripravila nogometni turnir, za katerega se lahko prijavite do petka, 4. avgusta, do 20. ure, ko bodo v okrepčevalnici OK Coral na hipodromu žrebanje. Dodatna pojasnila dajejo in prijave sprejemajo po telefonu 031 877 004.
Igračka, ki gre tudi 200 na uro
Luka Jurkovič iz Straže v kartingu po poti velikih dirkačev - Čeprav je videti kot igrača, je karting zelo hitro vozilo - Povprečne hitrosti do 150 km/h
STRAŽA - 13-letni Stražan Luka Jurkovič sodi med najboljše slovenske voznike kartinga v razredu 100 ccm junior. S kartingom se ukvarja tretje leto, že sedaj pa razmišlja o tem, kako bo z 18 leti dirkaško kariero nadaljeval v rallvju. Medtem ko kartingu v Sloveniji ne posvečamo veliko pozornosti, je v avtomobilistično razvitih državah drugače, prav v kartingu pa so svojo tekmovalno pot začeli vsi najboljši dirkači na svetu na čelu s Michaelom Schumacherjem in Mikom Hakkinenom.
zoval vrstnike, kako trenirajo in tekmujejo z gokarti, a sam tedaj nikoli ni sedel za volan miniaturne formule.
I. V.
sem posrečil, čas 26,80 pa je zadoščal za tretje mesto, čeprav Belorusi-nji Popčenkova in Ščerbova tokrat nista bili nepremagljivi.
Izidi, 50 m prosto: 1. Elena Popčenko (Belorusija) 26,48, 2. Hana Ščerba (Belorusija) 26,52, 3. Urša Slapšak 26,80; 50 m hrbtno: 1. Urša Slapšak 31,30, 2. Alenka Kejžar 31,49, 3. Ana Kapačenja (Belorusija) 31,81; 50 m delfin: I. Elena Popčenko 27,85, 2. Urša Slapšak 28,12, 3. Ana Kapačenja (Belorusija) 28,45
I. V.
Za pokal Malkovca
Hitrostni preizkus starodobnih motorjev - 50 let PGD Tržišče
TRŽIŠČE - Klub prijateljev starih vozil Mirnske doline Hrast Tržišče, ki mu predseduje Janez Valant, prireja v soboto, 5. avgusta, hitrostni preizkus starodobnih motorjev za pokal Ludvika Stariča -letečega Kranjca in pokal Malkovca 2000. To je ena od štirih dirk, ki štejejo za državno prvenstvo. Tekmovalna proga bo potekala od spodnjega dela Tržišča do začetka Malkovca. Nastopili bodo vozniki z motorji do letnika 1968 v 14 kategorijah, izven konkurence pa še nekaj dirkalnih avtomobilov. Uradni trening bo od 9. do II. ure, predstavitev in blagoslov motoristov bo do 13. ure, sama tekma pa odtlej do 17. ure, ko bodo podelili pokale, diplome, priznanja in spominska darila.
Po motoristični prireditvi, bo ob 19. uri še proslava ob 50-letnici PGD Tržišče. Ob tej priložnosti bodo gasilci razvili nov prapor. Gasilska zveza Sevnica bo podelila priznanja ekipam za dosežke na občinskem tekmovanju. Na gasilski veselici pa bodo za ples in dobro razpoloženje poskrbeli tudi Mladi Dolenjci.
P. P.
^ č'LNICANI PRVI V KOČEVJU - Na drugem mednarodnem turnirju v jst ‘n,aniu' k' sa je pripraviI kočevski drugoligaš Sodček, je nastopilo petna-Je ?■ tega tri iz Hrvaške. V močni konkurenci so prvo mesto osvojile Senice, ki igrajo v državni super ligi. Jeseničani so dobesedno pometali z leS£ro,niki, saj imajo v svojih vrstah tudi dva reprezentanta. Izidi, polfina-^ '‘draživa : Sodček 13:3, Jesenice: Univox 13:3: za tretje mesto: Univox: l ek 13:8■ za prm mesto: Jesenice : Sodražica 13:3. (Foto: M. Glavonjič)
Luka je po treh letošnji dirkah v skupnem vrstnem redu četrti, od nadaljevanja sezone pa si obeta, da se bo povzpel vsaj na tretje mesto. Prvo priložnost za napredovanje bo imel že konec tega tedna na dirki na Ptuju, za katero se ta teden pripravlja v Italiji. V Italiji je karting zelo priljubljen in prav Italijani so v tej zvrsti avtomobilističnega športa tudi v svetovnem merilu najbolj uspešni, sledijo pa jim Finci, Nemci, Nizozemci in Francozi, ki imajo kar 120 kartodromov. Ni naključje, da so prav te države tudi med najbolj uspešnimi v najelitnejših zvrsteh avtomobilizma - v formuli 1 in rallyju.
Čeprav so gokarti precej manjši od drugih štirikolesnih dirkalnikov, mala vozilca niti slučajno niso počasna, saj 100-kubični gokart, s kakršnim tekmuje Luka, doseže maksimalno hitrost okoli 200 km/h, povprečne hitrosti, ki jih dosegajo tekmovalci na tekmovanjih na karto-dromih - v Sloveniji ju imamo le v Luciji pri Portorožu in na Ptuju - pa znašajo od 120 do 150 km/h, odvisno od težavnosti proge. Bodoči avto-
mobilski dirkači, ki začenjo z gokartom tako kot Luka tekmovati že kot otroci, tako naberejo ogromno izkušenj, še preden sedejo za volan pravega avtomobila.
Zaradi velikih hitrosti, ki jih dosegajo mali dirkalniki, mora biti voznik tako telesno kot psihično na dirko dobro pripravljen. Luka vadi vsak dan, razen vožnje z gokartom na dirkališčih pa njegov program treninga vsebuje vadbo za moč in ravnotežje, vzdržljivost pa pridobiva s kolesarjenjem. Za karting ga je navdušil oče Matjaž, ki je kot otrok skozi ograjo kartodroma v Luciji velikokrat opa-
NOGOMETNI TURNIR V ZBURAH
ZBURE - Nogometni klub Zbure in DPM Zbure bosta v nedeljo, 6. avgusta, ob 8. uri pripravila turnir v malem nogometu. Dodatna pojasnila dajejo in prijave sprejemajo po telefonu 07 30 73 666.
LUKA ŽIVI ZA KARTING - Luka Jurkovič živi za karting in upa. da bo pri 18. letih že lahko sedel v pravi dirkalni avto. (Foto: I. V.)
I E* KRKKZDRAVIUŠČK
HOTELI OTOČEC
TENISKI CENTER OTOCEC
Matjaž smodiš odhaja
Smodiš nepreklicno odhaja v Kinder
Govoril bo italijansko in igral v evroligi - Vabili so ga v Barcelono, Maccabi in Albo, a se je takoj odločil za Kinder - Družina mu veliko pomeni in jo bo vzel s sabo - V Novem mestu so bili dobra klapa
Odgovori, popravki in mnenja
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. čleri).
In še nekaj dejstev. Ali je prav, da Dimnikarstvo Jelančič junija zaračunava storitev, ki jo bo opravilo šele jeseni? Stanovalci že desetletje in pol plačujemo čiščenje dimnikov (in zračnikov!), ki sploh niso v uporabi in do danes niso niti prevzeti. Kako so lahko bile v bloku Pod Vrtačo 17 junija 2000 saje kar dva metra visoko, če pa je bil ta dimnik v uporabi sredi osemdesetih let in vsa leta redno čiščen? Je bilo čiščenje morda le plačano? Če zna kdo vrtati 30 cm debele stene, prebijati plošče... brez ropota, nam naj to javi, da bomo to “neslišno metodo" zahtevali tudi od naših izvajalcev.
Ali se bomo tudi v bodoče pri srečanju z dimnikarjem prijeli za gumb, kajti dimnikar ne prinaša vedno sreče?!
V imenu stanovalcev Pod Vrtačo Gradbeni odbor
So dragi, a “nepokriti”
Znotraj občinskih plotov je težko zbrati dovolj publike
Za dimnik dober tudi zračnik?
DL št. 29, 20. julija
Včasih so dimnikarji prinašali srečo, sedaj pa... S tem seveda ne mislimo na vse dimnikarje, temveč na tistega, ki stanovalcem občin Sevnica, Krško in Kozje, kjer ima koncesijo, res ne prinaša sreče.
V predzadnji številki Dolenjskega lista je bil objavljen članek z naslovom “Za dimnik dober tudi zračnik”. V članku je navedenih kar nekaj neresnic na račun firme Kadilnik, med drugim g. Jelančič navaja, da je do 9. junija gledal skozi prste firmi Kadilnik, ker ni imela vseh potrebnih certifikatov za gradnjo dimnikov... Menimo, daje prav, da problematiko osvetlimo tudi z druge strani.
Že od samega začetka plinifikacije Pod Vrtačo smo stanovalci blokov Pod Vrtačo izkazali visoko enotnost, saj smo se s 100-odst. soglasjem odločili za nov način ogrevanja. Enako enotni smo bili pri izbiri izvajalcev del: za sanacijo dimnikov smo izbrali g. Kadilnika ter za ostala dela g. Radeja. Oba izvajalca sta ponudila najugodnejše cene in najkvalitetnejšo izvedbo.
Tb pa so se pojavili problemi. Že od samega začetka je g. Jelančič favoriziral in vsiljeval za sanacijo dimnikov svojega poslovnega partnerja, ki naj bi bil po njegovem mnenju najkvalitetnejši, ima vsa ustrezna potrdila itd. V članku seveda ni navedeno, da so dimniki g. Kadilnika za tretjino cenejši, da ima g. Kadilnik vrhunsko tehnologijo izdelave dimnikov in so dimniki temu primerno kvalitetnejši, pa tudi vse potrebne ateste ima. To dokazujejo tudi reference, saj svoje dimnike vgrajuje po vsej Sloveniji.
V članku tudi ni navedena kronologija dogodkov in zahtev s strani Dimnikarstva Jelančič. Že naslednji dan, ko je bil izbran za izvajalca, je bil g. Kadilnik prijavljen tržni inšpekciji. Ker ni bilo želenega učinka, je kmalu za tem sledila prijava sanitarni inšpekciji. Predstavnike odbora je neizbrani ponudnik nadlegoval po telefonu ter klevetal in omalovaževal kvaliteto Kadilnikovih dimnikov. Tudi županu občine Sevnica s tem ni bilo prizaneseno. Prijava je bila podana tudi na gradbeno inšpekcijo. Ko smo izpolnili eno zahtevo, so sledile nove in nove zahteve s strani Dimnikarstva Jelančič.
Zakaj dvojna merila pri dajanju soglasja za dimnike? So res provizija vrata do soglasja Dimnikarstva Jelančič? Soglasja so namreč dobili nekateri zelo nekvalitetno narejeni dimniki znanih in manj znanih izdelovalcev, dimniki g. Kadilnika pa tega soglasja ne morejo dobiti.
Prehod za pešce je nujen!
V torek, 25. julija, je v Straži avto povozil majhno deklico, ko je prečkala cesto, ki leži sredi naselja. Povožena deklica jo je tokrat odnesla z nekaj udarci čez prsi in potresom možganov.
Prebivalci naselja, med njimi veliko otrok, vsakodnevno prečkajo zelo prometno cesto. V naselju, kjer so na eni strani ceste bloki in igrišče, na drugi strani pa javne usluge in ustanove kot trgovina, pošta, zdravstveni dom in slaščiščar-na, ni prehoda za pešce!
Nekulturni vozniki, tako tu kot drugod, zelo radi pritisnejo na plin. V civilizirani družbi bi v naselju v takih razmerah poskrbeli za čim večjo varnost prebivalcev, še posebej otrok. Poleg prehoda za pešce bi bili dobrodošli opozorilna tabla, da so v bližini otroci, in ovire na cesti, t.i. policaji. Slednji bi bili najučinkovitejši pri krotenju dirkačev, ki jim varnost otrok v naselju nič ne pomeni.
Zadnji čas je, da se nekaj ukrene, da se naslednjič nesreča ne bo končala bolj tragično!
VESNA JAKŠE
ZAHVALA MLADINSKEMU ODSEKU PD NOVO MESTO
Vso pohvalo in priznanje si zasluži organizacijski odbor Planinskega društva Novo mesto -Mladinski odsek, za vrhunsko pripravljen Mladinski planinski tabor Logarska dolina 2000. Starši in otroci se vam iskreno zahvaljujemo za vaš trud, hvala pa tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi tega izvrstnega poletnega tabora. Nasmejani in presrečni obrazi naših otrok so za vas organizatorje gotovo največje priznanje in plačilo. Bogatejši so za veliko znanja in izkušenj, rodila so se nova prijateljstva, mnogi od njih pa bodo šele zdaj znali ceniti dragocenost in lepoto naših gora. Trdno upamo, da to ni bil zadnji tabor.
V imenu staršev SILVA MATKO Stopiče
■pR.lt> t <
NAM
HVALA
IMAM
V
0A2PK lW.   d
Že nekajkrat se je izkazalo, da ima Metlika z okolico premajhno število ljudi, ki bi jih pretirano navduševale kulturne prireditve, na katerih se potijo slovenske ali hrvaške estradne zvezde.
Na koncertu hrvaškega lepotca in mega pevca Petra Graše v sklopu mednarodnih poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad se je v športni dvorani osnovne šole Metlika zbralo nekaj več kot petsto gledalcev. To je tudi številka, ki jo je v Metliki težko preseči, pa četudi bi prireditelji pripeljali na oder pokojnega Louisa Armstronga, kar je seveda nemogoče.
Prireditve z zvezdami so drage. Z vstopnino jih je nemogoče pokriti in z ekonomskega stališča bi se jim bilo najbolje odpovedati. Finančno najuspešnejše so fešte z domačimi skupinami ali z nepre-dragimi, a zanimivimi gosti (Boris Kobal), kar pa seveda ne pomeni, da bodo v bodoče le-ti prevladova-
li v poletnih metliških kulturnih programih, saj bi to pomenilo ponavljanje in zapiranje kulturnih poletnih dogajanj v (pre)ozek krog.
Avgusta bo prišla na grajsko dvorišče po nekaj tisoč mark honorarja hrvaška velezvezdnica Daniela. Prireditveni odbor računa tudi z gledalci iz Dolenjske in širše Bele krajine, saj je metliških navdušencev nad lepo Hrvatico gotovo premalo, da bi dodobra napolnili ne-tlakovano grajsko dvorišče.
Morda še odgovor na vse pogostejši očitek, zakaj ni med povabljenimi nobenega slovenskega est-radnika. Preprosto zato ne, ker so tisti, ki zmorejo privabiti še sprejemljivo število gledalcev, nastopili že pretekla leta (Kreslin, Predin, Smolar itd.), z drugimi, ki bi imeli toliko publike, da bi lahko vsakega gledalca posebej pozdravili, pa ne gre izgubljati niti časa niti denarja.
TONI GAŠPERIC
MLADI DOLENJCI: baritonist Simon Lukšič, harmonikaš Tomaž Kastelic in kitarist Lado Šurla (Foto: Foto Asja)
Deset nagrad v letu dni
Mladi Dolenjci kot za šalo zmagujejo na festivalih -Drugačni zaradi večglasnega petja - Posluh, ne note
izključno po posluhu. “Besedila jim pišejo Požekova, Sivec, Ku®-prejeva in Smrekar, potem pa La' do najde najprimernejšo melodijo. Skupaj jo preigravajo, dokler niso zadovoljni. Vse to poteka brez not,” je povedal Silvo Lukšič, oče najmlajšega člana, ki Mlade Dolenjce spremlja na nastope.
Na dveh kasetah imajo posnetih 22 skladb, pohvalijo pa se lahko z desetimi nagradami. “Njihovo petje je večglasno, zato nimajo konkurence," razlaga Silvo Lukšič. Sicer pa Jurnovaščana Simon in Tomaž ter Lakovničan Lado obožujejo vse glasbene zvrsti, bili so tudi na Rocku na Otočcu, kot obiskovalci, seveda. “Ki se niso metali v blato,” je zatrdil Silvo Lukšič-M. RAPUS
DRUGI KONCERT NOVOMEŠKEGA FESTIVALA - Letošnji Novomeški glasbeni festival, ki je kljub začetnim težavam le stekel, se je po zelo uspešnem koncertu komornega orkestra Taipei v kapiteljski cerkvi v Novem mestu nadaljeval s koncertom v šmarješki župnijski cerkvi, kjer sla v nedeljo, 30. julija, zvečer nastopili priznani glasbenici mlajše in starejše generacije flavtistka Karolina Šantl Zupan in harfistka Pavla Uršič Kunej. Zaigrali sta skladbe Corellija, Telemanna, Bacha, Donizettija, Debussyja, Tourniera in drugih glasbenikov. Številnim poslušalcem sta pričarali ne prav pogosto slišano barvitost dua flavte in harfe. (Foto: M. Markelj)
NOVO MESTO - Pesem Nisem pozabil je trenutno ena najbolj priljubljenih narodno-zabavnih viž. Čisto vroče pa so nagrade festivala v Vurbeku: Hvala za kruh je bila nagrajena za izvedbo, po izboru radijskih postaj in za besedilo Vere Kumprej, pesem Polka mora biti okrogla pa za besedilo Fanike Požek. Izvajalci teh pesmi so vedno bolj znani Mladi Dolenjci: 15-letni dijak elektrotehniške šole, baritonist in baskitarist Simon Lukšič, 20-letni kuhar, harmonikaš in klavituarist Tomaž Kastelic in 27-letni avtomehanik, kitarist Lado Šurla, vodja ansambla.
Najmanj dva koncerta na teden in dve vroči kaseti so prvi okusi slave, ki je Mladim Dolenjcem prinesla tudi nastop na praznovanju tridesetletnice Založbe kaset in plošč RTV Slovenija in nenehna povabila na nacionalno RTV. In to tri leta in pol po ustanovitvi ansambla. Do tega je prišlo zelo spontano, saj sta soseda Simon in Tomaž vedno igrala kakšen inštrument, bratranec Simonovega očeta Lado pa je včasih zmagoval na harmonikaških tekmovanjih. Tomaž in Simon sicer imata nekaj glasbene izobrazbe, vendar delata
Noro
Noro je postalo istopomenka za najboljše, za najniže, skratka za naj.
Te dni z velikimi plakati oglašajo noro dobro pašteto.
Naš najboljši sosed ima noro nizke cene.
V disku se obiskovalci noro zabavajo.
Na dopustu bo noro dobro, noro zanimivo.
Če bi nadaljevali v tem stilu, bi lahko zapisali, da je parlament noro dolgo razpravljal o umetni oploditvi, da sta se stranki noro hitro združili, da je predsednik vlade noro natanko prisluhnil željam državljanov.
Noro je postalo moderno.
V popevki nori cela ulica.
Ženske noro hitro vozijo po
cestah.
Vsi smo bolj ati manj nori.
Eni žrejo kot nori.
Drugi pijejo kot nori.
Tretji plešejo kot nori.
Četrti zapravljajo kot nori.
Nekateri celo delajo kot nori.
Ti zadnji so najbolj nori.
Ne biti nor v teh norih časih je noro.
TON! GAŠPERIČ
UPOKOJENCI V MARIJO BISTRICO
LOŠKI POTOK - Ena izmed dejavnosti potoškega DU je tudi izletnišvo. V zadnjih letih so prepotovali skoraj že vso Slovenijo, in se tokrat odločili, da gredo 8. septembra v znano romarsko središče v Marijo Bistrico na Hrvaško. Za izlet je veliko zanimanje in obstaja celo možnost, da bi šli kar z dvema avtobusoma. Rok za prijavo je 15. avgust, seveda pa so dobrodošli tudi mlajši občani. Dopoldanski čas se bodo zadrževali v omenjenem kraju in bo namenjen obisku oziroma romanju. Bo pa poldanski čas izključno turistično obarvan. Poleg postankov v turistično zanimivih krajih načrtujejo še daljši postanek v enem izmed znanih termalnih središč.
Na dopust tudi s psom
Ni nemogoče, vse je le vprašanje pravilnega načrtovanja
Pes gre rad na pot s svojim lastnikom, vendar ne brez spalne košare, odeje, skledice, krtače, vrvice, nagobčnika, ovratnice ipd.
Pes najlažje potuje v avtomobilu, kjer sedi zadaj in je pripet s pasjim pasom in/ali zavarovan z nedrsečo blazino. Če velikega psa vozite s kombijem, ga je priporočljivo namestiti za pasjo mrežo. V letalu manjši psi potujejo v potniški kabini, večji pa v posebnih kletkah, njihovo število pa je omejeno. Na vlaku se majhni psi ne tovorijo brezplačno kot osebna prtljaga, večji pa so z nagobčnikom in vrvico "normalni potniki”, za katere se plača polovična cena vozovnice" v drugem razredu.
Med vožnjo naj bo okno malo odprto. Veterinar lahko psu predpiše tablete proti slabosti na potovanjih, vsekakor se mora pes tudi pretegniti. Za hranjenje je najbolj primerna suha hrana, nanjo morate psa pripraviti najmanj teden dni prej. Pri potovanju v tujino se hrana navadno vzame od doma. Najbolje je, da se predhodno pozanimate o dobrodošlosti psa v vašem hotelu ali kampu. V tujini mora imeti potrdilo o cepljenju proti steklini, predvidoma staro en mesec.
Včasih mora pes ostati doma, pri kom, ki ga dobro pozna. Njegovemu začasnemu varuhu morate pustiti tudi navodila za hranjenje,
ZAHVALA DR. RAMOVŠU
TREBNJE - Svetnikom sta poročilo o delu na projektu “Trebnje - zdrava občina in občina medčloveških odnosov” komentirala koordinator mag. Milan Rman in Marinka Sila, ki tvorno delujeta na tem projektu že od vsega začetka, to je zadnjih 8 let. Župan Pungartnik se je vsem, ki sodelujejo pri projektu, zahvalil za njihovo pomembno delo, posebej še mentorju prof. dr. Jožetu Ramovšu. Poudaril je, da gre za zelo dolgoročno usmerjeno delo in da verjame v njegove pozitivne učinke.
hrano, priboljške, morebitna zdravila, potrdilo o cepljenju, zdravstveno izkaznico, seznam, kaj ima vaša žival posebno rada, pa tudi seznam pomembnih telefonskih številk.
Tretja možnost za zvestega šti-ronožca med počitnicami so hoteli za pse. Pomembno je vedeti, da niso vsi hoteli enako dobri in da si je treba mesto rezervirati vnaprej.
Društvo za odgovoren odnos do malih živali
Teden otroškega veselja
Obilo dejavnosti
NOVO MESTO - Tabor Centra za socialno delo, ki je od 16. do 22. 7. potekal v Dolenjskih Toplicah, je zaznamoval dež, hladne noči in dejavnosti za 66 otrok, ki bi bili sicer morda prepuščeni sami sebi.
Dopoldne smo se kopali v bazenu, popoldne pa so se vrstile dejavnosti: orientacijski pohod, rafting, kopanje v Krki in fotografske ter likovna delavnica. Otroci so se rolali, kolesarili, izdelovali verižice in zapestnice, bili aktivni pri igrah z žogo. Najbolj zanimivo je bilo v petek. Imeli smo igre brez meja, ki so se jih vsi udeležili. Bilo je polno balonov, vode, spretnosti, tekmovalnosti, smeha in dobre volje.
Zvečer smo imeli večerni program, v njem pa kviz, predstavljali smo delavnice in vlekli listke za tombolo. Imeli smo zmenkarije, za nagrado so parčki odšli na sladoled. Pripravili smo bogat srečelov in se v pižamah zavrteli v diskoteki.
Zadnji dan smo podelili priznanja in diplome, kurili taborni ogenj in spekli hrenovke. Po zajtrku smo se poslovili in odšli novim dogodivščinam naproti.
FRANCI ZAPLATAR
MODNI KOTIČEK
Jesen pred jesenjo
Letošnje poletje je pa res muhasto. Nekaj pasje vročih dni, potem pa veter, oblaki, pogoste padavine (v hribih celo sneg!) in nizke temperature, kot jih vremenoslovci za ta letni čas skorajda ne pomnijo. Le kaj se dogaja v zemeljski notranjosti, da se vreme tako drastično spreminja. Onesnaževanje zraka in vode, prenaseljenost in nenehno spreminjanje naravnega okolja po meri človeka. To so le nekateri pritiski, ki jih zemeljska obla pač ne prenese. zato spreminja svojo strukturo in z njo predvidljive vremenske razmere, ki smo jih bili vajeni v zadnjem stoletju. Pri nas na primer cvetoča pomlad, vroče poletje, deževna jesen in zasnežena zima.
Letošnje poletje pa je pokazalo svoje zobe. Zato smo se morali topleje oblačiti kot leta prej. Dopustniki na morju so postopali v volnenih nogavicah in v toplih puloverjih, o vsesplošnem poležavanju na plažah ni govora: taborniki so se bojevali z vodo, ki jim je preplavila šotore: hribolazci so za svoje pohodniške podvige potrebovali topla pokrivala in rokavice, v mestih pa so jesenska oblačila že nekaj povsem običajnega-Slednje je tudi v žalost trgovcem, ki se ob dnevih velikih posezonskih razprodaj v praznih trgovinah dobesedno dolgočasijo. Namesto da bi ugodno prodajali vse, kar je ostalo. Kdo pa bo kupovat poletna oblačila in obutev, če sredi koledarskega poletja zunaj že diši po zimi! Le tisti redki, ki kupujejo za prihodnje leto. Ti bodo še do sredine avgusta lahko po vseh mestih kupovali do 40 odstotkov ceneje. Veliko je še ostalo, zato pohitite z nakupi, če ste si česa želeli na začetku sezone, pa si zaradi previsoke cene niste mogli privoščiti! Dopolnite kolekcijo poletnih oblačil ali kupite čevlje, ki vam manjkajo k večerni toaleti! In letošnje kopalke bode modne tudi prihodnje leto.
In ne pozabite: bodite še bolj veseli vsakega sonca, ki bo sijalo in grelo v prihajajočih dneh.
JERCA LEGAŠ
Onesvestila se je
Na koncertu mešanega pevskega zbora Lipa zelenela je iz Ljubljane - predstava je bila na grajskem dvorišču v Metliki v okviru poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad - se je sredi programa onesvestila pevka v drugi vrsti. To je opazil ozvočevalec Igor Matjašič in ji je prvi priskočil na pomoč, s kozarcem vode v roki pa je hip nato pritekla lastnica grajske točilnice.
Vse se je dobro končalo, le Matjaž Rus, metliški zlobnež in član prireditvenega odbora, desna roka predsednice Anice Kopinič, je dogajanje na odru pospremil s približno temi besedami:
“Ni omedlela prava. Med svojim nastopom bi se moral v športni dvorani zgruditi hrvaški žrebec Peter Grapo. To bi bila bomba, ki bi ponesla metliške mednarodne poletne prireditve v slovenski medijski prostor, ki kljub kakovosti, dobri pripravi in odličnemu obisku poteka domala v popotnem molku sredstev javnega obveščanja. Bleda ženska iz zbora Lipa zelenela je pa bo šla neopazno v pozabo, še preden bo potihnilo ploskanje na grajskem dvorišču. "
Matjaževo trditev postavlja v neresnico tale zapis. Ha, ha, ha.
TONI GAŠPER!C
TURISTI NAJVEČ O GALERIJI IN JAMI
KOSTANJEVICA NA KRKI -Turistično pisarno Kostanjevica, ki ima sedež v Ulici talcev, poišče vse več obiskovalcev. Turiste, ki pridejo sem po informacije, najbolj zanimata Galerija Božidar Jakac in Kosta-njeviška jama, tisti od njih, ki se v mestu zadržijo pretežni del dneva, se pozanimajo tudi za gostinske lokale s hrano in za prenočišča. V kosta-njeviški turistični pisarni obiskovalcem predstavijo med drugim precej različnih zloženk o bogati lokalni kulturni in naravni dediščini, o pohodniških poteh, turističnih kmetijah in gostinstvu, o lovu, ribolovu in vinogradništvu. Pisarna je odprta vsak dan, in sicer ob ponedeljkih, torkih, sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure, druge dni pa od 9. do 18. ure.
SEVNIŠKI ŠAHISTI NE POČIVAJO
SEVNICA - Kljub času dopustov sevniški šahisti niso počivali, saj je na julijskem odprtem klubskem hitropoteznem turnirju kluba Milan Majcen nastopilo 19 šahistov in ena šahistka. Zmagal je Zvonko Mesojedec, ki vodi tudi v skupnem vrstnem redu, drugi je bil Igor Glavač in tretji Martin Povše. (J. B.)
Počitnice po angleško
Z igrami se učijo angleškega jezika
DOLENJSKE TOPLICE - Tu potekajo že sedme Vesele počitnice po angleško, kijih organizira novomeško Društvo prijateljev mladine Mojca. Od maja so v taboru gostili že več kot 1500 mladih iz Slovenije in ostale Evrope. Vsi prostori so označeni v angleškem jeziku, mladi pa spoznavajo angleški jezik in običaje s pomočjo iger in zabave.
Mladi gostje preživijo teden v ustvarjalnih delavnicah: plesni, likovni, oblikovalni, glasbeni, novinarski, čarovniški in raziskovalni. Spoprimejo se tudi s kanuji, loki, jahanjem itd. Skupine pokažejo tekmovalnost pri igrah brez meja in sestavljanju kock. Poskrbljeno je tudi za spoznavanje Dolenjske, saj si mladi lahko ogledajo arheološko najdišče Cvinger in se sprehodijo po Gozdni učni poti Rožek.
Letošnja novost je otroški parlament, ki ga sestavljajo predstavniki skupin. Ta odloča o vseh pomembnih zadevah v taboru. Teden zabavnih počitnic se zaključi s prireditvijo za starše. Na njej predstavijo mladi udeleženci svoje izpopolnjeno znanje.
Boemske pravljice
Avtorice Sonje Rostan
Kdaj ste nazadnje brali pravljice? Nekateri jih berete zdaj prvič, drugi že drugič, tokrat svojim vnukom, in ob tem uživate. Pravljice beremo radi zato, ker nam je ob njih življenje lažje, saj je v njih vse grdo kaznovano, vse dobro pa nagrajeno.
Boemske pravljice pa so se resnično zgodile. Tako zagotavlja avtorica Sonja Rostan, profesorica baleta na novomeški glasbeni šoli. Z ilustracijami jih je obogatila Kristina Lažetič in jim dala sanjsko podobo. Ko beremo te pravljice, se v nas nekaj premakne. Odpirajo nam tiste zamrznjene kotičke srca in naredijo svet prijazen in človeški. Morda bomo po prebranih pravljicah odprli oči in videli ljudi tudi v črnem svetu. S svojo svetlobo misli bomo pregnali temo in pregriznili zidove, ki ločijo ljudi. V kraljestvu smeti postanejo kapljice olja mavrice in ob pločevinkah zaslišimo čarobno glasbo. Morda ne bomo iskali biserov in zakladov v kraljestvu Denarja, Naslade, Predmetov in Dela, ampak jih bomo našli
v sebi, saj jih najde prav vsak, če si vrata svojega srca pusti odprta za druge.
Svet, v katerem moramo živeti, ni pravljica, zato je važno, kakšni ljudje v njem živimo in ga krojimo. Če boste dobro prebrali te pravljice, bo ta svet postal lepši vam in vsem, ki z vami živijo. Prav zato je prav, da jih preberete.
ELIZABETA VARDIJAN članica študijskega krožka širjenja bralne kulture pri RIC-u
ZLATA POROKA ZAKONCEV MIKLIČ- V škocjanski vasi Hudenje je bilo I. in 2. julija slavje ob zlati poroki Martine in Stanislava Miklič. Zakonsko zvezo sta Mikličeva leta 1950 sklenila v Škocjanu, kjer sta svojo zaobljubo tudi obnovila. V poročni dvorani na Otočcu ju je nagovoril škocjanski župan Janez Povšič in jima zaželel še veliko zdravih in zadovoljnih let. Mikličeva sta celo življenje trdo delala, saj sta morala preživljati štiri otroke in jih tudi spraviti do poklica in stanovanja, poleg tega sta obnovila domačijo. Oba sta že dolgo upokojenca, njuna strast so potovanja, zelo pa sta tudi gostoljubna. Ob njunem jubileju jim je čestitalo tudi Društvo upokojencev Slovenije, v katerega sta tudi sama vključena, in jima izročilo diplomo in darilce. (Besedilo: Slavka Janežič)
POMEŽIKOVCI PRI KOCKAH - V okviru vseslovenske akcije Pomežik soncu, ki poteka v okviru Zveze prijateljev mladine, so prejšnji teden v Taboru mladih v Dolenjskih Toplicah potekale brezplačne počitnice za dolenjske in trebanjske otroke. Pridružilo se jim je še 45 Novogoričanov. Otroci so kolesarili, streljali z lokom, se igrali z žogo, sestavljali kocke in veslali po Krki. Sodelovali so tudi v kvizu, ustvarjalnih delavnicah, ogledali so si arheološko najdišče Cvinger, Bazo 20 itd.
PRVA ZREZKARNICA V NOVEM MESTO - Pred kratkim je Slovenijaturist na železniški postaji v Bršljinu odprl prenovljen gostinski lokal, ki ga krasi še senčen vrt. Že ime samo pove, da za glavni meni postrežejo z zrezkom zapečenim po vaši želji, pečenim krompirjem in zeleno solato ter orehi. Gostom so na voljo tudi ostale kulinarične dobrote, ki še posebej teknejo na domiselnih pogrinjkih, kamor spada tudi pol litra vode. (Foto: Majda Luzar, EPS)
Ženske najbolje kosile
Na tekmovanju v soboto bili najboljši Jožefa in Branka, tretji pa Jane iz Salke vasi
KOSTEL - Na sobotnem tekmo-vanju v košnji trave s klasično (roč-n°) koso v Kostelu sta se najbolje ^rezali Jožefa Janež iz Žlebov in “tanka Letig z Žage, tretji pa je bil fane Skebe iz Šalke vasi pri Kočevja- Tako so razsodili strogi sodniki, k° so ugotavljali, kolikšno površino je posamezen tekmovalec pokosil in kako kakovostno je bila košnja opravljena z ozirom na pravila tekmovanja. Tekmovanje je potekalo na Prvršinah na Hribu nad Faro oziroma Vasjo, spremljalo pa ga je okoli ‘00 gledalcev.
Tekmovanja se je udeležilo 9 tekmovalcev, od tega kar pet žensk in stirje moški. Vsi tekmovalci so dobili sPominske majice in nogavice, naj-
Rad ima domače ljudi
Alojz Pavlič razveseljuje sostanovalce v novomeškem Domu starejših občanov
NOVO MESTO - Alojz Pavlič, P° domače mu pravijo Slavko, jesen svojega pestrega življenja prebija v Domu starejših občanov Novo mesto. Kljub častitljivim 84-tlm letom je Slavko poln energije, rad zapoje in pripoveduje, pred-vsent pa rad po sobah obišče svoje domske sostanovalce in jim tako Popestri njihove dneve.
Tem za pogovor mu ne zmanjka kar tako; vojna leta je preživel v tujini - v Avstriji, nato pa se je vr-ml v Slovenijo in delal v različnih krajih, Novomeščani oz. Dolenjci
Nerezine in Piran
'J>očitnice ZPM Krško
. KRŠKO - Osemindvajsetega Julija se je začela druga izmena Zdravstvenega letovanja, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine •krško v otroškem počitniškem Naselju v Nerezinah. Otroci iz občin Brežice, Krško in Sevnica, ki so na morju zdaj, se bodo vrnili domov 7. avgusta, ko bo odpotovala na letovanje v Nerezine tretja sku-P‘na. V vsaki od počitniških izmen Je Približno 100 otrok.
Omenjeno zdravstveno letova-nje v juliju in avgustu je drugo bivanje na morju, ki ga letos priprav-Ja ŽPM Krško. Ta organizacija je damreč pripravila v Piranu od 23. ?° 26. junija počitnice za najboljša učence iz krške občine. Štiri-eset osnovnošolcev, ki so šli v Pi-mn, so predlagale posamezne šole. i a Piranske počitnice je prispeva-a glavnino denarja ZPM Krško.
boljši pa še pokale in praktična darila (zmagovalka Jožefa koso, Branka škarje za obrezovanje žive meje, Jane pa žagico za obrezovanje drevja in grmovja).
Na vprašanje, kako to, da ženske kose bolje od moških, je predsednik TŠD Stanko Nikolič odgovoril, daje bilo tako v Kostelu že od nekdaj. Moški so namreč odhajali z doma kot kramarji oziroma za kakšnim drugim delom, doma pa so ostajale ženske, ki so morale postoriti vsa kmečka dela in tako tudi kositi travo. Rezultati tekmovanja so torej povsem v redu in v skladu s tradicijo, saj celo najboljši moški tekmovalec ni iz Kostela, ampak iz Šalke vasi pri Kočevju.	J.	P.
Alojz Pavlič
ga poznajo kot odličnega mesarja, do upokojitve je svoj kruh služil v Kmetijski zadrugi Mercator v Žabji vasi, ob tem pa z velikim veseljem delal kot mojster predelave mesa tudi po gostilnah in lokalih, pa tudi številne družine so ga zaradi znanja in neizčrpne dobre volje rade vabile na koline.
Glasba je bila vseskozi njegova velika ljubezen. Je samouk. Nekoč je igral na kitaro in harmoniko, danes pa vesele viže izvablja iz ustne harmonike. V novomeški dom starejših občanov je prišel kot vdovec pred tremi leti. Tu je spoznal Slavko in takoj začutil, da je njegovi sorodna duša. Danes si delita življenjski prostor, poleg podobnih želja in simpatije pa ju druži tudi ljubezen do petja, saj oba pojeta v pevskem zboru varovancev doma.
Pravi, da mu nikoli ni dolgčas. Skoraj vsak dan se odpravi na sprehod po Novem mestu, enkrat tedensko obišče tudi svoj dom v Got-ni vasi, sicer pa predvsem skrbi za dobro voljo tistih, ki jih pozna. “Rad imam domače ljudi!" preprosto pove Alojz oz. Slavko.
M. Ž.
hance Reiun	3
V osrčju Balkana
^°ta in razmišljanja
Množično iztrebljanje Srbov, Muslimanov, Ciganov... Jasenovcu še vedno vpije po maščevanju. Hrvati v Ti-0v' Jugoslaviji ne priznavajo nadvlade Beograda, Beo-‘d nasprotuje osamosvojitvenim težnjam Hrvatov.
Ner se začenja nov dan in bo treba zjutraj spet na pot, e °d gostitelja poslovimo in odidemo k počitku.
Zjutraj nas tulbetar pogosti s čajem, prav tako po ori-“talsko. Zatem nas spremlja v svetišče k sultanovemu grobu. V tišini in mraku smo si zelo blizu. Spet mostovi a tam do tam!
Gostitelju se zahvalimo za sprejem, prijaznost in go-“Ijubje. Tlidi on se nam zahvali za obisk in pove, da je ,11 Počaščen. Zaželi nam srečno potovanje in z nasme-0,P še naroča, naj na nadaljnji poti pazimo, kje se bomo "krili s šiptarskimi kapicami in kje naj jih zaradi var-*ti skrijemo.
Na dvorišču se pogovarjamo še z drugimi Turki. Možje ls° zadovoljni s Titom in novo državo. Odhajamo s spodnjem, da tudi nas s toliko ponavljanim bratstvom in 'nstvom med narodi Jugoslavije vodje samo varajo. l ~daj, ko po tridesetih letih urejam zapiske s te poti, 0,Je doumevam naročilo tulbetarja o tem, kako naj rav-se"h° S šlptatakimi pokrivali. Takrat še nismo slutili, da “o zlo razplamtelo v tolikšne razsežnosti in globine: ajprej med Srbi in Hrvati, za tem med Srbi, Hrvati in Ushmani v Bosni, zdaj pa med Srbi in Albanci zaradi Kosova.
Za Srbe je Kosovo in Metohija njihova sveta zemlja, Albance, ki so po veliki selitvi Srbov v Vojvodino iz-raznjeno območje poselili in se v nekaj stoletjih tudi koreninili, pa je po vseh zakonih Neba in Zemlje ta lobija njihova! Oboji so zazrti v preteklost in k zvestobi reninam, Srbi v čas pred kosovsko bitko, Albanci v čas tVe na zapuščeni zemlji.
Je bil tulbetar jasnovidec?
In spet sem ujet v razmišljanja: korenine so nedvomno sveta stvar in pogoj, da drevo živi in se razrašča, toda hude ujme ne prizaneso niti drevesom in tudi ne ljudstvom in narodom. Kadar pa so korenine iztrgane, je za novo življenje potrebna nova setev. Drevesa to vedo. Seveda vpraševanj ni nikoli konca: je možna vrnitev v preteklost, se lahko vrne, kar smo izgubili, zakaj tudi Slovenci ne vztrajamo, da se nam vrne prostor nekdanje Velike Karantanije, ki je segal do Dunaja, smo do svoje preteklosti in do svojih korenin premalo spoštljivi?
Sredi prostranega Kosovega polja si ogledamo z razgledne ploščadi prizorišče kosovske bitke. Nad ravnino pihlja rahel veter in v krošnje bližnjih dreves prinaša in odnaša tiho šumenje. Če bi bil bolj zbran in čisto sam, bi morda slišal, kako odnaša tudi hrup, krike in glasove iz bitke, ki je tako usodno vplivala na potek zgodovine.
Na poti v Prištino se ustavimo še pri Gračanici.
Samostan s pravoslavno cerkvijo je dal zgraditi kralj Milutin okrog leta 1315. Poslikava je bila dokončana v letih 1321-1322. V 80. letih 14. stoletja je bil objekt večkrat poškodovan od Turkov in po obnovi še enkrat v letu kosovske bitke.
Tloris cerkve ima obliko grškega križa s centralno in štirimi manjšimi kupolami. Od pravoslavnih cerkva, zgrajenih v začetku 14. stoletja, se razlikuje oziroma izstopa po tem, daje v gradnji izredno poudarjena težnja k vzponu. Stremljenje v višino je izraženo tako z ritmom prostora in gmote kot tudi z razporedom in oblikami oken in lokov. Kot okamenela, v nebo vzpenjajoča se molitev spominja na gotiko in ima v srbski srednjeveški arhitekturi posebno mesto.
Slikarstvo v Gračanici se uvršča v najlepše stvaritve Milutinove dvorske šole. Podobe so plastične, razgibane, barve pa žive, kontrastne in sočne. Kompozicije so polne detajlov iz življenja.
Kot v ostalem evropskem srednjeveškem slikarstvu se tudi tu vztraja na zgodovinskosti. S slikanjem srbskih arhiepiskopov in patriarhov je prikazana legitimnost oblasti obnovljene srbske patriarhije pod Turki.
Priština, prestolnica vedno bolj zbujenega naroda, se razvija v moderno mesto, seveda še vedno s kontrasti
med preteklim in sedanjim in hkrati, sodeč po nekaterih ogromnih palačah, tudi v vizijo velike prihodnosti.
Na poti proti Skopju se ponovno ustavimo na ravnem Kosovu, kajti v bližini naše poti je ob pravoslavni cerkvi “slava". Pritegne nas množica ljudi v izredno pestrih in slikovitih narodnih nošah, ki se v nekem urejenim vrvežu sprehajajo okrog cerkve. Možje vodijo žene, fantje dekleta. Polni zanosa in življenjske vedrine. Vedo, da so lepi in da življenje pripada tudi njim. Promenada, ki me spomni na tisto v večernih urah v dalmatinskih mestih. Veliko je družabnosti. Plešejo se kola, ob spet drugačni glasbi pa tudi novejši plesi. Ut so mladi zaljubljeni pari, lepe ciganke, cirkusanti, branjevci... res pravo razkošje radosti.
Postanek v Kačaniku in zame najmočnejše doživetje še pristne prvobitnosti. TU je za mnoge, zlasti starejše ljudi, posedanje pred kafanami s pogovori ob kavi največje razkošje in skoraj bistvo in smisel življenja. Pehanje modernega sveta za materialnimi dobrinami in napori za uresničitev postavljenih smotrov je zanje še zelo oddaljen svet.
Kako mogočen je Ljuboten! S strmimi, že golimi stenami proti vrhu je kot naravna Velika piramida. Obsijan z zahajajočim soncem, gori v nebo kot bakla.
Spet v divjini. V Kačaniški klisuri, med rokavi in na naplavinah Lepenca, najdemo primeren prostor in že šestič postavimo šotor.
Za večerjo si spet pripravimo ražnjiče, zraven pa pijemo imenitno žilavko. Vino nas sprosti. Čepimo okrog ognja, dodajamo gorivo, ki znova sprošča luč sonca in strmimo v plamene. Podoživljamo srečanje s tulbetarjem in zatem spet modrujemo, med drugim o ženskah in umetnosti in o objektivni in subjektivni resnici.
O vlogi žensk v umetnosti se v našem pogovoru pojavljajo vprašanja, na katera ni lahko odgovoriti. Eno od njih je tudi, zakaj so na vseh področjih umetnosti skozi tisočletja ustvarjali predsem moški.
Bolj z občutenjem kot pa z vedenjem ali s kakršnokoli razlago zagovarjam slutnjo, da je dala Narava ženski drugačno poslanstvo kot moškemu. Bistvo ženske je rojevanje in s tem ustvarjanje največje umetnine stvarstva, to je življenja.
O objektivni in subjektivni resnici vem objektivno malo. Več zvem, če se poslušam in se napotim v Eno. Ka-
dar sem zelo umirjen, se res počutim oboje - ujetnik in soustvarjalec stvarstva. Vloga soustvarjalca me navdušuje in tudi kot ujetnik si nisem v nasprotju s stvarnikom, kajti počutim se, da sem tudi kot del zlit z vso Celoto.
Vseeno ostaja šepet, da objektivne resnice za človeka ni in da obstajata zanj samo subjektivna človekova resnica in izvenčlovekova resnica, to je resnica sama po sebi, neobremenjena s človekom. Morda pa izvira ta šepet prav iz dvojnosti človekove narave, morda pa je resnica odvisna tudi od tega, kdaj se človek kot del pretaka v Celoto in kdaj se iz Celote spet vrača vase.
Objema nas šumenje Lepenca, sij zvezd, vonji noči... Utrujeni od lepote in vprašanj, se umaknemo v šotor.
Zgodnje jutro.
Najbrž bi še spali, če nas ne bi zbudili zvonci in nenavaden ropot. Pogledamo iz šotora in ugotovimo, da smo obkoljeni od tropa ovac, ki ližejo in kotalijo našo od večerje še nepomito posodo. Vstanemo, se nasmejemo budnici in se srečamo še s pastirji. Skupaj z njimi in ovcami zajtrkujemo v travi. Pogovarjamo se o njihovem življenju in še vedno nedotaknjenem raju. Radovednim dečkom dovolimo, da si ogledajo in otipajo še našo diano.
Potem se poslovimo od ovac, dečkov in reke in nadaljujemo potovanje proti Skopju.
Po Makedoniji in Metohiji
Skopje.
Čeprav sem bil tu že nekajkrat, sem znova radoveden, še posebej zaradi potresa pred šestimi leti. Tudi sopotnika sta radovedna. Ker pa v mestu lahko odkrivamo samo dele v celotnem mozaiku katastrofe, se namenoma povzpnemo do naselja Nerezi visoko nad Skopjem. Od tam je mesto pred nami kot na dlani in šele od tod lahko vidimo vse razsežnosti uničenja.
Od takrat je minilo šest let, zato se tudi sprašujemo ali je pomoč, ki jo zbiramo po vsej državi, tudi prav zasejana, bo pognala v rast in obnovila življenje ali pa so spet na delu ujede?
V Nerezi smo prišli tudi zaradi ogleda samostanske cerkve sv. Pantelejmona. Cerkev je bila zgrajena že leta 1164 in poslikana z izjemno bogatimi freskami, ki pomenijo največji dosežek bizantinskega slikarstva v drugi polovici 12. stoletja.
17
J**- 31 (2658), 3. avgusta 2000	 DOLENJSKI	LIST
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
NAŠE KORENINE
v
Čebula očem ne škoduje
Ko se v črnomaljskem Domu starejših občanov pogovarjam s petindevetdesetletno Anko Poglajen, mi najprej pride na misel znani rek: „Delo krepi človeka!" Ana je najboljši dokaz zanj. Vsa drobna in krhka je na prvi pogled, a živahnost misli in kretenj daje slutiti, daje krhkost le posledica visoke starosti. Še pred nekaj desetletji je bila ženica žilava in neupogljiva, sposobna premagovati tudi najtežja kmečka dela.
Druga misel je ugotovitev: „Čebula očem ne škoduje!" Anka mi namreč pripoveduje, kako rada se napoti v domsko kuhinjo, zlasti takrat, kadar pripravljajo jedi, v katerih je čebula. To pa je pogosto, saj brez tega pomembnega in lepo dišečega poljskega pridelka v kuhinji mine le malokateri dan. Spomnimo se, daje bila čebula včasih pomemben pridelek v Beli krajini in je veliko doprinesla k preživetju prenekatere obkolpske domačije. No, za kuharice je nerodno predvsem to, da čebula peče, ko jo lupijo. Tudi v črnomaljskem Domu starejšših občanov je tako. Tam se Ana z veseljem loti lupljenja in jih odreši. Tega dela je bila vajena že od mladih nog in dobro ve, da čebula očem ne škoduje. Res, da se včasih zasolzijo, a solze so zdrave. Od tega oko ne izteče. Oko izteče, če te udari ciganski konj. Kot je Anko že davno pred drugo svetovno vojno. Potem ostaneš brez očesa in še marsičesa, kar je ponavadi dano ljudem, ki imajo obe očesi zdravi. A to velja za mladost. Ko človek nosi deveti križ, je že popolnoma nepomembno. Spomini so pač drugačni. Pri Anki niso povezani s štetjem denarja, branjem ali pisanjem, česar nikoli ni bila dobro vajena, ampak s kmečkim delom.
Ručetna vas, od koder je Anka doma, leži na pobočju. Spodaj so v glavnem njive, zgoraj vinogradi. V glavnem pravim zato, ker to ne drži povsem. Zgodi se, da se eno ali drugo prepleta in se znajde med hišami. Zato so Ankini spomini povezani z delom na poljih in v vinogradih. Delo, ki se ga spominja, pa seje v nečem bistveno razlikovalo od dela, kakršnega vidimo na kmetih danes. Bilo je predvsem ročno. Orodja, ki so jih uporabljali tisti čas, so bila preprosta in zanje je bilo potrebno veliko krepkih in spretnih rok.
Anka Poglajen seje rodila 14. julija leta 1905. Bila je drugi otrok v družini Janeza in Ane. Pri Štrbencu so hiši rekli tedaj. Poleg nje so bili še trije bratje: starejši je bil Janez, mlajša dva pa Franc in Matija. Oče je najprej kuhal apno. Potem je prišla prva svetovna vojna in cesar ga je poklical na fronto. Pri apnenicah ga je nadomestil Janez, za polja in vinograde pa sta skrbeli Ani, mati in hči.
Tako se je Ankica srečala s kmečkim delom. Najprej doma, pozneje pa, ko so videli, da so njene roke urne in spretne, sojo vabili tudi drugam. Marsikje v Ručetni vasi in v njeni soseščini je postala nepogrešljiva. Njena motika je okopavala krompir, koruzo, repo in peso, ogrebala krompir in koruzo ter kopala v vinogradih, njena srpica je ple-la koren ter povrtnine in njen srp je žel ječmen, pšenico, oves,
proso in ajdo. Okopavanje v vinogradu je bilo najtežje delo. Od jutra do večera je trajala kop in počitki so bilo kratki. Sploh ima Anka na vinograde zelo različne spomine. Najprej jih je bilo treba pognojiti. Tudi to je bilo svojčas zelo težaško delo. Gnoj je bilo treba spraviti visoko v strmino. Ana si je naložila gnoj v nahrbtni koš, si ga oprtala in se odpravila po strmini. Ob vsaki trti je malo odtresla, dokler ni bil koš prazen. Tudi škropljenje je bilo mučno delo. Le trgatev je bila nagrada za ves trud, ki gaje imel kmet skozi celo leto. Takrat so se veseli vriski razlegali od gorice do gorice in prešerna pesem je potonila v večer, če je bilo veselje neskaljeno. Včasih pa so poletne toče uničile pridelek. Takrat je bilo vzdušje zamorjeno. Trgatev je bila žalostna, drugega dela pa je bilo še več kot ponavadi.
Vode v Ručetni vasi ni'bilo, razen ob deževjih, ko seje natekla s streh. To je vas, kjer je vina več kot vode, so se šalili. A je voda kmalu pritekla. To je bilo še v stari Avstriji, malo pred koncem devetnajstega stoletja. S prvim vodovodom v Beli krajini je od Blatnika pritekla voda. Takrat Anka še ni bila rojena. Sedaj jih šteje petindevetdeset, pa so nekatere vasi še vedno brez vode.
Voda vedno prav pride, zlasti pa ob mlačvi. To je bilo eno redkih opravil, ki so ga v Ručetni vasi že zgodaj opravljali s strojem. Mlatilnica je potovala od hiše do hiše, dokler ni bilo vse žito v vasi omlačeno. Z mlatilnico pa je potovala tudi Anka. Razvezovala je snopje in ga podajala mojstru, da ga je spuščal med ostre zobe. Zahtevno delo je bilo to in zaradi hrupa ter prahu tudi naporno. Anka je bila kot nalašč zanj: bila je bolj majhne rasti, spretnih rok ter zdržlji-va in potrpežljiva, zato je bila pri vsaki hiši dobrodošla. In ker je vsaka gospodinja pripravila ob koncu mlačve “likof" z bogato obloženo mizo, je bilo vredno potrpeti.
Potrpežljivosti in zdržljivosti so morali imeti ljudje včasih več kot dandanes, saj ni bilo ravnih cest in ne avtomobilov. Zanesli so se lahko le na lastne noge. Ručetna vas leži v črnomaljski fari, do cerkve pa je dobro uro hoda. A to pot so vaščani prehodili ob vsakem vremenu. Saj je še pred začetkom prve svetovne vojne prišla železnica, a domačini so imeli bolj malo od nje. Med drugo svetovno vojno sojo zasedli Italijani in postavili ob njej bunkerje. V njih so ponoči ždeli vsi prestrašeni in nažigali po vsem, kar se je v okolici premikalo. Krogle so dostikrat sikale tudi okoli Poglajenove hiše. Če bi takrat Italijani vedeli, da Anka pogosto kuha za partizane, bi se ji ne godilo dobro.
Potem so Italijani odšli in proga je ostala. Moškim Poglajenom je veliko pomenila. Oče Janez je krampal na njej že kmalu po prvi svetovni vojni, potem sta se mu pridružila še sinova. Anka je ni rabila, saj do vinogradov v Rodinah in na Stražnem Vrhu ni vozila. Zdaj, ko je že deset let v Domu starejših občanov v Črnomlju, pa jo na praznovanje rojstnega dne v domačo vas pripelje z avtom nečak Martin.
TONE JAKŠE
IZ POGOVORA S PREDSEDNIKOM KUČANOM NA STUDIU D
Stranke se naj pripravijo na pošteno tekmo
Prejšnji četrtek je bil predsednik Slovenije Milan Kučan gost novomeškega Studia D, regionalne radijske postaje Dolenjske in Bele krajine. V enourni oddaji v živo se je s predsednikom pogovarjala novinarka Marjana Kavšek, več vprašanj pa so mu zastavili tudi poslušalci, bodisi posredno, saj so vprašanja sprejemali že pred oddajo, bodisi neposredno v oddaji. Pogovor je prenašalo 14 lokalnih radijskih postaj iz cele Slovenije, združenih v tako imenovano 4. mrežo slovenskih radijskih postaj. Iz dolgega in zanimivega pogovora, ki je načenjal številne teme in v katerem so novinarka in poslušalci predsedniku zastavljali aktualna vprašanja, on pa je nanje v svojem slogu odgovarjal odkrito in naravnost, smo za naš časopis pripravili povzetek in priredili najzanimivejše oziroma najbolj aktualne dele.
• Za dan volitev ste določili 15. oktober. Zaradi katerih razlogov ste se določili za ta datum?
“Za to so trije razlogi. Najprej: poskušal sem najti neko ravnovesje med željami strank, ki so se opredeljevale za prve ali zadnje možne datume za volitve, odvisno od položaja, kakršnega imajo v koaliciji in opoziciji oziroma, natančneje rečeno, kot je izgledato, da ga imajo. Drugič: želel sem izbrati datum, ki bi omogočil Državnemu zboru, da konča postopke, povezane s sprejemanjem evropske zakonodaje. Tretji in pravzaprav glavni razlog pa so bili dogodki po sprejetju dopolnila 80. člena slovenske ustave v Državnem zboru, ki so se zgodili v vladi. Po tiskovni konferenci predsednika vlade dr. Bajuka, ki je dejal, da izstopa iz stranke SLS + SKD Slovenske ljudske stranke in da ustanavlja svojo stranko, se mi je zastavilo vprašanje, ki sem ga skušal razjasniti v pogovoru s predsednikom vlade: kakšno podporo pravzaprav sedaj vlada uživa v Državnem zboru glede na to, da je dr. Bajuka ta združena stranka skupaj s Socialdemokratsko stranko predlagala za mandatarja in njegovo vlado podpirala pri izvolitvi. Zdelo se mi je, da je to za stabilnost države tako pomebna zadeva, daje v okviru ustavno možnih rokov bilo potrebno najti datum, ki bi omogočil, da volivci sami čimprej z udeležbo na volitvah pokažejo, komu bodo porazdelili zaupanje za upravljanje z državo, ter s tem zagotovijo tudi vladi, ki bo formirana po volitvah, želeno večinsko podporo v DZ in tako tudi politično stabilnost države, ki nam je po teh skoraj pol leta trajajočih razpravah in procedurah o vladi oz. reševanju vladne krize nujno potrebna. Sedaj je situacija jasna: volitve so razpisane, čas je za to, da se stranke pripravijo na pošteno tekmo za čim več volilnih glasov, za čim več podpore in za čim večjo udeležbo na teh volitvah.”
• Kakšno koalicijo bi po volitvah po vašem mnenju potrebovala Slovenija?
“Mislim, da so razmere v Sloveniji in naše obremenitve, ki so povezane s preteklostjo, takšne, da bi bilo za Slovenijo, za njeno stabilnost in za njeno prihodnost dobro, da bi to bile stranke, ki so sposobne seči čez ideološke pregrade, ki jih dostikrat postavlja pravzaprav zelo šibka ali zelo majhna, a dovolj glasna in vplivna manjšina v Sloveniji, ki hoče ohranjati te ideološke in politične delitve. S tega vidika bi si želel nekaj, kar je v evropskem demokratičnem svetu razumljeno kot velika koalicija, ki bi bila zvest dedič plebiscitnega izročila, s katerim je nastala slovenska država, in ki bi kot prioritetno nalogo razumela vključitev Slovenije v evropske integracije, v Evropsko unijo in Nato. In to ne zaradi formalnega članstva, ampak zaradi vrednot, ki jim je Slovenija zavezana in ki bi našim ljudem v prihodnosti zagotavljale približno enako kvaliteto življenja, kot jo imajo ljudje v razvitih državah.”
• Vlada je sredi junija ugotov ila, da Slovenija nima uzakonjenega volilnega sistema, ki bi omogočal izvedbo jesenskih volitev. V svojem odgovoru premieru ste zapisali, da takšne ugotovitve niso v pristojnosti vlade, dr. Bajuk vam je sicer odpisal, konkretnega odgovora na vaše opo-
zorilo, da si je vlade vzela preveč pristojnosti, pa v tem pismu ni bilo.
“Vladaje pač sprejela svoja mnenja, stališča in sklepe, o njih me je predsednik vlade dr. Bajuk tudi obvestil, prav tako tudi predsednika Državnega zbora in Ustavnega sodišča, z dostavkom, ki meri na mojo ustavno prisego, da bom spoštoval ustavni red, kar se mi zdi odveč, kot se mi zdi tudi odveč zatrjevanje, da bo vlada spoštovala sprejeto dopolnilo ustavnega člena: to se v demokratični državi razume samo po sebi. Kar me je začudilo in kar sem si skušal razjasniti v pogovoru s predsednikom vlade, je, da je vlada ne samo spre-
jela sklep, da vprašanje naših volilnih sistemov predstavi tako imenovani beneški komisiji in jo zaprosi za mnenje, ki seveda ni zavezujoče. A kljub temu da je ustava razglašena in velja tudi v tem delu in kljub zagotovilu, da bo vlada to spoštovala, predsednik vlade naprej ostaja na stališču, naj beneška komisija o tem da svoje mnenje. Tega ne razumem. Argument, da skuša Državni zbor za nazaj zaobiti odločbo Ustavnega sodišča, se mi zdi brezpredmeten. To je preteklost, imamo novo ustavno stanje. Če bi bil Državni zbor sposoben predtem v skoraj dveh letih sprejeti odločitev o volilnem sistemu, ki bi bila skladna z odločbo ustavnega sodišča, bi to gotovo storil. Vendar je na koncu po vseh teh letih in štirih vloženih zakonih, ki so preprečevali, da bi kakršnakoli druga resna pobuda prišla na dnevni red razprav v Državnem zboru, pač presodil, da ima boljšo rešitev od tiste, ki bi bila skladna z odločbo ustavnega sodišča - dopolnil je ustavo in s tem ustvaril novo ustavno stanje, na podlagi katerega bodo izvedene te volitve in kasneje tudi spremenjen oz. dopolnjen volilni zakon.”
• Slovenija je na repu priljubljenosti med kandidatkami za članstvo v EU. Kje vidite razlog za to?
“Slovenija je bolj na koncu te lestvice, ker je premalo poznana. Slovenija je nova, mlada država, ki jo bolj poznajo pod pojmom Jugoslavija kot pa samostojna Slovenija. Dve možnosti sta, da nas Evropa spozna: da smo zelo dobri po svojih gospodarskih, socialnih rezultatih, materialni, kulturni, duhovni ustvarjalnosti, po svojem zavzemanju za načela in vrednote iz evropske tradicije. Lahko bi bili prepoznavni po angažiranju za stabilnost na jugovzhodu Evrope, se pravi v naši soseščini, ki jo dobro poznamo. Ali pa bi bili lahko prepoznavni kot problem, kot tisti, ki ogrožajo mir in varnost v Evropi. Tega si seveda ne želim. Na nas je,
ali bomo kaj naredili za to, da bomo prepoznavni po dobrih stvareh, ali pa bo Evropa postala pozorna na nas zaradi notranje nestabilnosti in neposobnosti, da rešimo svoje probleme. Ko te začene-jo uvrščati med problematične države, kot sta bili pred časom Slovaška in Hrvaška, in zelo težko povrneš svoj ugled. Za nas bi bilo koristno, če bi storili velik korak naprej in v zavesti Evropejcev postali prepoznavni kot dobra, uspešna in stabilna država.”
• Vlada razmišlja o ustanovitvi medijskega sklada, ki naj bi zagotavljal vsebinsko pluralizacijo. A če bo vlada določala, katere medije in v kolikšni meri bo finančno podrla, ali lahko potem še pričakujemo od novinarjev, da bodo nepristranski kritiki oblasti? Ksg menite o poskusu, da bi se vlada polastila medijev?
“Zakon o medijih, ki se pripravlja, ureja zelo občutljivo materijo in zato je treba dobro prisluhniti različnim mnenjem. Sklad naj bi zagotovil pluralnost medijev. Predpostavka torej je, da ta prostor ni pluralen. Jaz nisem v celoti tega mnenja. Po moje je bistveno, ali je medij notranje pluralen; nekateri mediji v Sloveniji to so, v njih lahko preberete ali slišite različna mnenja, nekateri pa to niso in objavljajo samo določena stališča in poglede. V Sloveniji že imamo izkušnjo z vladnim oz. državnim ustanavljanjem ali širjenjem pluralnega medijskega prostora. Imeli
smo “Slovenca”, časopis desne provenience, ki ga je podpirala takratna Demosova vlada, in Republiko, časopis leve provenience, ki ni bil podprt z vladnim denarjem. Ne eden ne drugi nista preživela. Ne zato, ker sta bila tako ali drugače usmerjena, ampak zato, ker jima ni bilo mogoče z denarjem zagotoviti bralcev. Lahko naredite vse, zagotovite denar, urednike, novinarje, tiskarno, ne morete pa zagotoviti bralcev, poslušalcev, gledalcev, te si medij lahko pridobi le sam. Neodvisnost je bistven element profesionalne drže novinarja, novinar si izkaznico svoje neodvisnosti piše sam s svojim delom.
Kar pa se tiče nevarnosti prevzemanja medijev, je v sistemu, karš-nega imamo, ni mogoče preprečiti. Lastniki so pač tisti, ki imajo kapital, če oni želijo tako ali drugačno usmeritev časopisa, jo bodo tudi zagotovili, od novinarja pa je odvisno, ali bo potem pri takem časopisu sodeloval ali ne.”
• V Državnem zboru je predlog zakona o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Izgnanci, teh je bkoli
18.000,	se bojijo, da ta zakon ne bi bil sprejet v mandatu tega parlamenta.
“Ne vidim razlogov, zakaj bi to Državni zbor odlagal. Slovenija se zavzema po dveh kanalih za rešitev tega vprašanja. En razlog je ta sklad in rešitev doma, drugi pa so pogajanja z Nemčijo in Avstrijo. Razloga za odlaganje rešitve tega vprašanja ne vidim.”
* Na vojaški specialki iz 30-ih let je Trdinov vrh vrisan 800 m znotraj slovenskega ozemlja, sedaj pa si ga lastijo Hrvati. Kako je s tem?
“S to specialko sem seznanil takratnega predsednika komisije za označitev meje med Slovenijo in Hrvaško. V komisiji je bilo sprejeto načelo, da se meja praviloma določa po mejah katastrskih občin. Ali bo to načelo veljalo na vsem poteku meje, ne vem, vem pa, da
seje do sedaj komisija pogajala P° tem načelu in po njem objekt, kije najbolj sporen (vojašnica, op. P-)-ni na slovenskem ozemlju.”
• Hrvaški predsednik Stipe Mesič j* bil pred nedavnim na Trdinovem vrha na prazniku sv. Ulje. Hrvaški medij' so napovedovali tudi vaš obisk na Gorjancih. Ste dobili vabilo?
“Vabila nisem dobil, a tudi če bi ga, ne bi mogel iti, pa tudi pravega razloga nisem videl, da bi v tem trenutku bilo koristno ali nujno, da bi bil na Trdinovem vrhu. Bi se m' pa zdelo koristno in prav - o tem sva se pred časom pogovarjala s predsednikom Mesičem - da b' skupaj pogledala, kaj pravzaprav J® na tem lepem vrhu sporno.”
• Mesič je ob tem obisku dejal, da Slovenija in Hrvaška nimata ni; kakršnih ozemeljskih sporov, tud' vprašanje Piranskega zaliva je rešljivo. Se strinjate z njegovo oceno, da imata obe strani dovolj dobre vo|je?
“Z vsem se strinjam, tudi s term da je dovolj dobre volje; a dobra volja sama ni dovolj, treba je im®11 tudi nekaj poguma. Javno mnenj® v Sloveniji in na Hrvaškem je Pn nekaterih stvareh skozi vsa ta leta tako usmerjano, da je treba kdaj tudi v konfrontacijo s tem javnim mnenjem in povedati o dejstvih in interesih. Ni mogoče pričakovati, če zelo poenostavim, da bom® Slovenci pri teh odprtih vprašanjih dobili vse, Hrvati izgubili vse, in niti na Hrvaškem ni mogoče priča; kovati, da bodo oni dobili vse in m' nič. Ker se te stvari vlečejo že toliko let, je dobro premisliti, ali s° dosedanji predlogi uporabni v celoti ali bi bile morda koristne nekatere nove pobude."
• Po predlogu reforme javne upra; ve naj ne bi prihajalo ob mcnjavl oblasti do tako obsežnih kadrovskih zamenjav. Ravno te kadrovske menjave so bile deležne številih kritik, ko je prišla na oblast sedanja vlada-Tudi zamenjave v gospodarstvu, n.pr. v Telekomu, so prav tako naletele na kritike.
“Vsekakor je korenita reforma državne uprave nujno potrebna-Avtor predloga zakona je dr. Bučar, nekdanji predsednik parlamenta in profesor na pravni fakulteti, ki je že pred časom predlagal podoben zakon. Ta postavlja jasno mejo med strokovno in politično upravo. Če poenostavim: državno upravo naj bi vodil manager, tako kot podjetje. Ta človek bi nosil odgovornost za strokovno delo vseh uslužbencev, teh je na nekaterih ministrstvih tudi več tisoč, ins® naj ne bi zamenjeval pri zamenjavl [ vlade in ministrov. Novi minist®r pripelje svoj kabinet in s temi ljud; mi tudi odide. Eno je politika, k1 jo vodita vlada in ministrstvo, drugo je pa strokovna uprava, ki10 politiko izvršuje ali pomaga P®1 strokovnih osnovah za določanjf politike. Če tega ne bomo sprejel'-bo še naprej naša uprava številčna- | draga, zbirokratizirana in razmetoma slabo uspešna in ne bo v funk" I ciji interesov in pravic ljudi.
Kadrovske zamenjave so seveda v tako nedefiniranem položaju razumljive, je pa vprašanje, če so zmeraj koristne. Za zamenjavo v vodstvu Telekoma je bil argument-da je tam potreben človek, ki b° uveljavil politiko privatizacije vlade. Zakona o privatizaciji še nimamo, je šele v postopku, in bi bil° bolj normalno, da bi bil razlog zamenjavo recimo gospodarsk' neuspeh ali slaba bilanca poslovanja Telekoma. Po moji sodbi imajo prav tisti, ki pravijo, da ni točno-da ta zamenjava ni bila politična-
• Ko ste sprejeli ministre nekdanj® Drnovškove vlade in se jim zahvali'1 za opravljeno delo, ste omenili, da se vam Marjan Podobnik še vedn® ni opravičil zaradi namigovanj 0 vpletenosti vašega urada v kraj® njegovega službenega avta.
„Se vedno čakam na to opravilo. Gre za obtožbo, ki meče dvoj11 na moje svetovalce, ki so resni K1 odgovorni ljudje s svojo človeško in poklicno digniteto. Neodgovof; no je na njihov račun naslavljaj' take namige, ki pa jih je, žal; nekdanji podpredsednik vlade tud po tej moji opombi potrdil."
Pripravil ANDREJ BARTEL-1
Iflffff 11
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
ESVI SLOVENSKI ŽENSKI CELOVEČEREC
0 takšnih in drugačnih vprašanjih meja
Tri prijateljice, študentke Alja, Žana in Simona, se med Počitnicami odločijo za spust po mejni reki Kolpi. A v začetku na videz brezskrbne pustolovščine ne bodo pozabile do konca svojih dni. Njihov spust namreč skrivoma opazuje varuh meje, zadrti lokalni politik, ki se čuti poklicanega, da dolino Kolpe obvaruje pred vsem, kar je drugačno in svobodno. To pa dekleta vsekakor so.
To je kratka vsebina filma Varuh ^je, avanturističnega psihološkega trilerja, ki bo zagotovo prišel v Rodovino slovenske kinomatogra-Je že po tem, daje prvi slovenski celovečerni film, ki ga režira žen-s(Ca- To je Metličanka Maja Weiss, SlCer že prekaljena režiserka. Film s? 15. junija začeli snemati v vasi-Cl Fara v kočevski občini, julija pa svojo logistično bazo preselili v Gnomelj, od koder odhajajo na Nemanje v Metliko, Žuniče, Jako-Vlne. Damelj, Adlešiče. Nekaj snemalnih dni so imeli tudi v Ljub-lar>i. Snemanje bodo zaključili sre-1 avgusta, naslednji mesec pa b°do začeli s postprodukcijo. Pre-( lera 95 minut dolgega filma, kakega predračunska vrednost je *®0 milijonov tolarjev, naj bi bila sPomladi prihodnje leto.
Zapostavljene režiserke
Da bo večina filma posnetega Prav v Beli krajini, po zatrjevanju peziserke Maje Weiss ni naključje. favzaprav je že vsebina filma nekoliko avtobiografska, saj se je U(li sama pred desetletjem z dve-nta prijateljicama podala s kanuji P° Kolpi. „Vendar sem iz naših ogodivščin uporabila le nekaj r°bcev, sicer pa želim s filmom Pfomovirati predvsem Belo kraji-
Sloveniji, pač v glavnem sedijo moški. Dobro vem, da režiserke nismo prav nič manj sposobne, vendar se moramo, da dobimo delo, veliko bolj potruditi. V enajstih letih svobodnjaštva sem to že dodobra izkusila," zatrjuje Maja. Direktor fotografije Bojan Kastelic pa pristavlja, da je diskriminacija le v komisijah, kjer odločajo o pridobitvi projektov, pri snemanju pa šteje le strokovnost. Morda pa bo prav po Majini zaslugi v prihodnje tudi v komisijah manj diskriminacije.
Dobra belokranjska zasedba
Weissova želi v filmu predvsem skozi odnose med dekleti in njimi ter varuhom meje odstirati vprašanja meja, tako geografskih kot človeških, ter strpnosti in sovraštva do vsega, kar nam je tuje in drugačno. Zanimivo je, daje film večinoma posnet v Beli krajini, prav tako pa je tudi zasedba precej belokranjska. Scenarij je namreč po ideji Maje VVeiss napisal metliški rojak Zoran Hočevar, predlanski dobitnik nagrade Kresnik za najboljši roman leta Šolen z Brega. Pridružil se mu je še Brock Norman Brock, angleški dramaturg z zavidanja vrednimi mednarodnimi referencami, saj med drugim sode-
^ESTRI WEISS - Sestri Ida (levo) in Maja Weiss, ustanoviteljici in lastnici filma, producenta Varuha meje.
b°- Ker nastopajo tudi domačini,
®0v°rijo v belokranjskem narečju in a ta način bodo ta mehki, za uho Pfjetni dialekt spoznali tudi dru-°°d po Sloveniji. Poleg tega bo z as>® snemanjem marsikateri do-ačin zaslužil kakšen tolar," pravi ®issova, ki trdi, da v temelju še tedno ostaja Belokranjica, kljub ttiu daje z mnogimi svojimi filmi ® Pred leti prestopila slovenske - eJe. zlasti z večkrat nagrajenimi 1 tni Balkanski revolveraši, Fant,
°bratim smrti, Adrian, Cesta brat-a *n enotnosti in Vaški učitelj.
A Weissova se ne obremenjuje s f, da je prva režiserka sloven-ega celovečernega filma. „To je pot°vo zgolj slučajno. Prepričana spm, da so ženske v režiji zapo-^avljene. V komisijah, kjer odloča-■ katere filme bodo snemali v
LEPOTNE PRIPRAVE - Pred snemanjem se je seveda potrebno dobro naličiti, za kar skrbi oblikovalka maske Aljana Hajdinjak (na fotografiji s Pio Zemljič-Žano). Primeren prostorček za svoj lepotilni studio si je v Metliki našla kar v ozkem hodniku železniške postaje.
luje tudi z najprestižnejšo ameriško produkcijsko hišo Miramax. Producentka in izvršna producentka je prav tako Metličanka, Majina sestra Ida. Skupaj sta pred dvema letoma ustanovili podjetje Bela film, ki je producent filma. Metličan je tudi notranji rekviziter Ivi Kukman, a tudi montažer Peter Braatz, Majin mož, je že na pol Metličan. Belokranjca sta starša glavnega igralca Jonasa Žnidaršiča, ki igra varuha meje. Iz Vinice je doma Maja Moravec, asistentka scenografije, sicer pa študentka arhitekture. Iz Novega mesta izhaja asistent režije Klemen Dvornik, medtem ko so starši direktorja fotografije Bojana Kastelca doma iz Mirne Peči. V filmu ima bolj ali manj pomembne vloge tudi veliko lokalnega prebivalstva, med Belokranjci pa so najbolj poznani Matjaž Rus, Janez Vraničar-Luigi in člani ansambla Indust Bag.
Toda režiserka zavrača očitke, da je hotela v filmu v prve vrsti zriniti predvsem Belokranjce in Dolenjce. Zatrjuje, da sodeluje zelo veliko Prekmurcev. Tildi po žilah glavnih igralk Ive Krajnc (Simone), Tanje Potočnik (Alje) in Pie Zemljič (Žane), ki so bile izbrane na avdiciji, se ne pretaka belokranjska kri.
Zagotovoljeno evropsko gledalstvo
Varuh meje je projekt nacionalnega filmskega programa Filmskega sklada Republike Sovenije za leto 2000. Kot že rečeno, je njegov producent Bela film, domači koproducent TV Slovenija, tuji pa Taris film iz Nemčije. Slednji si je
SVET PRED SNEMANJEM - Asistentka kostumografka Ariana Malec, . ‘jerka Maja Weiss ter igralki Iva Krajnc (Simona) in Tanja Potočnik (Alja) e ve) v p0g0V0ru preu snemanjem na metliški železniški postaji. Kaj pre-jWvo dramatičnega se tam sicer ni zgodilo, zato pa so bili vsi še vedno je v,isom dogodka iz prvih snemalnih dni, ko so morali posneti prizor z ‘ak^im truPt°m v Kolpi. V bližini, vendar na hrvaški strani reke, pa so prav rai zares našli žensko truplo.
PRVIČ PRED KAMERAMI - Med številnimi Belokranjci, ki so imeli priložnost zaigrati v Varuhu meje, je tudi Milka Veselič iz Gribelj. Čeprav je prvič stala pred filmskimi kamerami, se je kot potnica v vlaku odrezala dobro, predvsem pa brez treme.
s predprodajo pravic za predvajanje zagotovil pogodbo z nemško-francosko televizijsko postajo Arte. Kot pravi Maja, bo tako film predvajan pred vsaj 130-milijonskim avditorijem. Kako ga bodo gledalci sprejeli, režiserka sicer ne more napovedati, pravi pa, da najbrž ne bo slab. Tako gotovo meni tudi zato, ker je bil projekt v začetku preteklega leta sprejet v CirCLE 99 program Audiovizualne Eureke. Torej ustanove, ki deluje v okviru Sveta Evrope in je zadolžena za vzpostavitev enotnega evropskega avdiovizualnega sektorja. Na treh srečanjih, v francoskem Biarritzu, avstrijskem Dunaju in nemškem Mannheimu, je bil namreč Varuh meje deležen velikega zanimanja.
Zapisala in fotografirala: MIRJAM BEZEK-JAKŠE
120-LETNICA ROJSTVA IVANA ZORCA
Tenkočutni opisovalec Dolenjske, Kettejev sošolec, že skoraj pozabljen
V Malem Gabru je bil rojen 25. julija 1880, umrl pa je 30. julija 1952 v Ljubljani. Gimnazijo je začel obiskovati v Novem mestu, dokončal pa jo je v Ljubljani. Po vojaščini je opravil oficirski izpit. Nato je službo dobil pri železnici v Trstu in v njej ostal vse do upokojitve. Med 1. svetovno vojno je služil kot nadporočnik po raznih krajih Avstro-Ogrske. Po končani vojni seje ustalil v Ljubljani. Upokojil se je leta 1932.
V zakonu se mu je rodilo pet otrok, dva sina in tri hčere. Najmlajša je bila rojena 1915. leta; to je Darinka, poročena Pucelj, ki živi kot upokojena profesorica matematike v Ljubljani.
Pisateljevati je začel po 1. svetovni vojni in sprva objavljal v časnikih, nato pa izdal deset knjig. Začel je s pravljicami, podlistki in kritikami, najpomembnejše pa so novele, domačijske in zgodovinske povesti, ki so izhajale v visokih nakladah pri Mohorjevi družbi.
Njegova najbolj znana dela so Domačija ob Temenici in štiri zgodovinske povesti, ki so nastale na pobudo stiških menihov (Beli menihi, Stiski svobodnjak, Stiski tlačan ter Izgnani menihi).
Te povesti danes nikakor niso zastarele ali manj privlačne. Zanimivo napisane zgodbe ljudje še vedno radi berejo. Tega so tudi vredne, kakor meni dr. Hladnik v spremni besedi k novi izdaji iz leta 1991.
Povabilo iz Stične
Ob 800-letnici samostana, ki je sicer navdihoval kar veliko piscev, so stiški menihi povabili Ivana Zorca, naj piše o njihovi naselitvi v tem kraju, o njihovem življenju, trpljenju pod Turki, kmečkih uporih in pomoči ljudem. Pisatelj se je naselil v samostanu, proučeval arhive in v petih letih zaporedoma napisal štiri knjige, ki so bile izredno brane.
Dogajalni čas teh zgodovinskih povesti je zelo velik, zato pisatelj ni mogel biti enako pozoren do vseh zgodovinskih obdobij. Iz zgodovine samostana je pač izbral ključne dogodke, ki jih je lahko njegova domišljija oblikovala v zaključene celote - povesti iz 12., 15., 16., in 18. stoletja.
A če pričakujemo, da bomo brali o bivanju za samostanskimi zidovi, se motimo. Stiške menihe spoznamo kot gospodarje, ki širijo svoja posestva, kot svetovalce in tolažnike svojih tlačanov, razsodnike v večnih sporih z graščaki. In to z žužemberškimi in šumberški-mi.
Torej imata gradova Žužemberk (oz. Žu-žemperk, kot ga dosledno imenuje Zorec) in Šumberk svoje mesto v slovenski književnosti. Še več, lahko rečemo, da ima grad Žužemberk svoj “roman”, saj je v dveh Zorčevih povestih središče dogajanja.
Ivan Zorec
Stiski
Naslovnica zgodovinske povesti Stiški tlačan.
Ivan Zorec (1880-1952) okoli leta 1950.
Grad Žužemberk - Žužemperk proti stiškim menihom
V povesti Stiški svobodnjak spoznamo grofa Pankracija, lastnika žužemberškega gradu v 15. stoletju, in njegovo družino. On in njegov valpet sta slovela po deželi zaradi svoje krutosti. Tildi grof s Šumberka in njegova žena nista bila nič boljša, zato so tlačani bežali v vasi, ki so bile pod okriljem samostana. Seveda je to povzročilo velike spore in zamere, saj je bil izredno hud prekršek že, če je tlačan ujel na grofovski zemlji zajca ali srno. Menihi so bili pravični razsodniki, tako da so imeli med ve-likaši in tlačani velik ugled.
Grofičina smrt in napad na žužemberški grad
Povest Stiški tlačan je v resnici pripoved o žužemberškem gradu v 16. stoletja. Začne se z zapletom, ko se graščaku rodi nezakonski sin Boštjan, kasnejši deseti brat. Pisatelj podrobno opiše, kako je prišlo do tragedije, ko je udomačeni medved napadel in do smrti ranil grofico. Izvemo, da je bila grofica privrženka luteranske cerkve, da so luterani imeli poleg župnijske cerkve tudi cerkev sv. Miklavža in ob njem svoje pokopališče. Grof se je bal zameriti stiškim menihim, zato je dal pokopati ženo pri frančiškanih v Ljubljani. Medtem Uskoki napadejo grad, a ga tlačani ubranijo. Zanimiv je lik Krajinčana, ki nagovarja kmete k uporu proti samostanu, sam pa umre, ko brani grad. Ubitih je bilo 27 Uskokov in 17 tlačanov. Živa pripoved, zanimiv jezik.
Povesti so pisane v obliki dialoga, dogajanje je živahno, menjavajo se dogajalni kraji. Pisatelj uporablja številne starinske besede, katerih pomen je razložen na koncu, opiše bivališča, oblačila, hrano, vraže, zdravljenje ipd. Je tudi zgodovinsko verodostojen. Tako kar kliče po dramatizaciji.
Zasluži si spominsko ploščo na rojstni hiši
Mislim, da bi Ivanu Zorcu lahko izkazali čast s postavitvijo spominske plošče na njegovi rojstni hiši v Malem Gabru. Lahko bi ponatisnili njegovo povest Domačija ob Temenici, ki je lep spomenik njegovemu rojstnemu kraju in vsej Dolenjski. Zakaj ne bi uvedli Zorčeve bralne značke za učence vsaj treh občin, ki so dogajalni kraji njegovih povesti? Lahko bi začeli s pohodi po poteh Zorčevih povesti: po poti žužemberškega graščaka Sebastijana, ki je pogosto hodil na Grundljevo, po poteh Zorčevih prednikov Trlepov. S pohodi bi lahko povezali gradove ipd. Predvsem pa seveda berimo njegove povesti!
ZORA MOŽE
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 3.VII.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Odmevi; 8.30 Mostovi; 8.50 Pod klobukom; 9.40 Zgodbe iz školjke; 10.10 Otroška oddaja; 10.40 National Geographic;
11.30 Naravni parki Slovenije; 12.00 Kulturno poletje -13.00 Poročila - 14.10 Tedenski izbor: Talk show; 15.00 Pravičnik, fr. nad. -16.30 Poročila- 16.45 Enajsta šola-17.15 Robin in Rozi, ris. nan. -17.45 Neukročeni planet, dok. oddaja -18.45 Risanka-19.00 Kronika-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Tednik - 21.05 Turistična oddaja - 21.25 Novakovi, TV nan. • 22.00 Odmevi, kultura, šport - 22.55 Kugy, nad. - 23.50 Slovenci v Avstraliji - 0.40 Opus
SLOVENIJA 2
7.30 Vremenska panorama - 8.25 Videospotnice
- 9.00 Iz dobrega gnezda, nad. - 9.45 Uboga mala bogatašinja, nan. -10.35 Grace na udaru, nan. -
10.55 Murphy Brown, nan. -11.50 Euronevvs -
14.30 Svet poroča -15.00 Šport - 17.00 70 let Slavka Avsenika -18.05 Družinski zdravnik, nad.
- l9.00Nenadoma Susan,nan.-19.30 Videospotnice - 20.05 Leteči cirkus Montyja Pythona -
21.00 Pot k slavi - 22.00 Poseben pogled, film -
23.20 Hčere Simone De Beauvoir, nad. - 0.10 Wycliffe, nan.
KANAL A
8.15 Dogodivščine Rokca in Binča, ris. - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah show -12.00 Adrenalina -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 V Bronxu, nan. -15.00 Ricki Lake -15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. -
17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Mamice, nan. -
19.00 Jenny, nan. -19.30 Zmenkarije - 20.00 Lepi časi, nad. - 20.50 Srčne zadeve, film - 22.40 Seinfeld, nan. - 23.15 Psi faktor, nan -0.15 Ricki Lake -1.10 Dannyjeve zvezde
POP TV
7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna ■ 8.00 Brez zapor - 9.00 Kobariška zgodovinska pot ■ 9.30 Istanbul, potopis- 10.30Tri ženske, nad. • 11.30 Divji angel, nad. -12.30 Labirint strasti, nad. -
14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad,-18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Fantovščina, film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.30 Prijatelji, nan. -23.00 Nikita, nan. -0.00 Družina Perez, film
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.00 Poletna živa-16.00 Na zdravje, nan. -16.30 Pasji policist, nan. -17.00 Teksaški mož postave -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Na jug, nan. - 20.00 Težko breme, film -
22.00 Poletna živa - 23.00 Milenium, nan. - 0.00 Krila, nan. ■ 0.30 Pri Addamsovih, nan. -1.00 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani - 17.00 Risanka - 17.50 Iz združenja -18.20 Kirurgovo srce -19.00 Novice
- 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.25 Oder občutkov
HTV 1
8.00 Dobro jutro, Hrvaška • 10.00 Poročila -
10.05 Izobraževalni program ■ 12.00 Poročila -12.35 Labirint strasti, nad. -13.25 Velikani 20. stol., nad. -14.10 Poročila -14.15 Iskalec, film -
16.05 Deček spoznava svet -17.00 Morje -17.30 Hrvaška danes-18.20 Kolo sreče-19.05 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Pripovedi hrvaških otokov, dok. oddaja - 20.45 Kviz -
21.15 Preteklost v sedanjosti - 21.45 Nenadoma Susan, nad. - 22.20 Poročila - 22.40 Koncert -0.30 Mrtva tišina, film; 2.30 Angel in ženska, film; 4.30 Izdajalstvo, film
HTV 2
8.00 Turistične panorame -13.05 Kulturno poletje -14.05 Umazan posel 1, nad. -15.45 Newy-orška policija, nad. -16.30 Leta neprijetnosti, nad. -17.20 Guldenburgovi, nad. • 18.05 Hladna vojna, nad. -19.00 Hugo-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz - 20.30 Čarovnija II, nad. -
21.20 Urgenca, nad. -22.20 Karlina pesem, film -1.20 Umetnine svetovnih muzejev
PETEK, 4.Vlil.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Odmevi; 8.20 Gore in ljudje; 8.50 Risanka; 9.20 Robin in Rozi, ris. nan.;
9.30 Afriške pravljice - 9.40 Tedi; 10.15 Neukročeni planet, dok. oddaja; ll.OO Alpe-Donava-Jadran; ll.05 Svinja, drama -13.00 Poročila -13.50Tedenski izbor: Slovenci v Avstraliji; 14.40 Novakovi, TV nan.; 15.05 Vsakdanjik in praznik -16.00 Mostovi • 16.30 Poročila -16.45 Rdeči grafit -17.20 Otroška oddaja -17.45 Spoznavajmo, dok. oddaja -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Ameriški film ■ 21.30 Deteljica - 21.40 Polž v solati -22.20 Odmevi, šport - 23.05 Kugy, nad. • 0.10 Polnočni klub -1.15 Brane Rončel izza odra
SLOVENIJA 2
7.30 Vremenska panorama - 8.55 Videospotnice - 9.30 Nenadoma Susan, nan. -10.00 Družinski zdravnik, nad. -10.50 Glasba zaživi, film -12.45 Euronetvs -14.45 Gore in ljudje -15.35 Leteči cirkus Montyja Pythona, serija-16.35 Pot k slavi -17.30 Londonsko pristanišče, film -19.00 Parada plesa -19.30 Videospotnice - 20.00 Ogenj, dok. oddaja - 21.00 Tom Jones, nad. - 21.50 Kan-
zo Sensei, film - 23.55 J.A.G., am. nad. - 0.45 Mortimerjeva, nad. -1.35 Taksi, nad.
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Angela, pon. - 10.10 Luz Maria, nad. • 11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 V Bronxu, nan. -15.00 Ricki Lake -15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Mamice, nan. -19.00 Jenny, nan. • 19.30 Stilski izziv • 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nad. - 22.00 Usluga, ura in zelo velika riba, film - 23.40 Psi faktor, oddaja -0.40 Ricki Lake -1.30 Dannyjeve zvezde
POP TV
7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor - 9.00 Pod srečno zvezdo -10.30 Tri ženske, nad. -11.30 Divji angel, nad. -12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. ■ 17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Bitka s teroristi, film - 21.45 Komandosi, nan. -22.45 Milenium, nan. - 23.45 Dan D - izkrcanje, film
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor -15.00 Poletna živa -16.00 Na zdravje, nan. -16.30 Pasji policist, nan. -17.00 Teksaški mož postave -18.00 Zvezdne steze, nan. ■ 19.00 Na jug, nan. - 20.00 Melrose Plače, nad. -22.00 Poletna živa-23.00 Milenium, nan.-0.00 Krila, nan. ■ 0.30 Pri Addamsovih, nan. -1.00 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Najspot -17.50 Kulturni pregled - 18.20 Kmetijski razgledi -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja -
21.00 Novice • 21.20 Kirurgovo srce - 21.35 Motosport mundial
HTV 1
8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila • 12.35 Labirint strasti, nad. -13.20 Na zemlji velikih mačk, dok. nad. -14.20 Poročila -14.30 Nevidna mati, film -16.00 Arabella, nad. -16.30 Bri-lianteen -17.00 Novi Avstralci -17.30 Hrvaška danes -18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Nadaljevanka -
21.00 Trgi - 22.30 Poročila - 22.50 Trgi - 0.00 Poročila - 0.10 Am. film; 1.4 Najboljši med najboljšimi, film; 3.20 Ta Amerika, film; 5.25 Krvava reka, film; 6.55 Dok. film
HTV 2
8.00 Vremenska panorama - 14.35 Sharman, nad. -15.50 Omerta 1, nad. -16.35 Urgenca, nad. -17.20 Guldenburgovi, nad. -18.05 Hladna vojna, dok. nad. -19.00 Hugo-19.30 Dnevnik • 20.10 Kviz - 20.25 Velikani 20. stol. • 21.35 Slepo sovraštvo, film • 23.05 Čas je za jazz - 0.05 Umetnine svetovnih muzejev
SOBOTA, 5.VIII.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor: Odmevi; 8.20 Zgodbe iz školjke; 8.50 Radovedni Taček; 9.05 Enajsta šola;
9.40 Oddaja za otroke; 10.20 Risani film -11.40 Srebrnogrivi konjič, nan. -12.00 Tednik -13.00 Poročila-13.35 Ameriški film, film -15.00 Hol-lywood ali propad, film -16.30 Poročila -16.40 Fračji dol, nan. -17.10 Fliper in Lopatka, ris. -
17.50 Na vrtu - 18.20 Letališče, dok. oddaja -
18.50 Risanka-19.00 Danes-19.05 Utrip-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Ko pride lev, slo. film - 21.35 Velika imena malega ekrana - 22.35 Poročila, šport - 23.05 Kugy, nad. - 0.10 V New Orleansu, nan. - 1.00 Vran, nan. -1.45 From beyond, film
SLOVENIJA 2
7.30 Vremenska panorama - 8.50 Videospotnice
- 9.25 V telovadnici, nad. - 9.45 Med nebom in zemljo, nan. -10.40 Svetnik, nan. -11.30 Jasno in glasno -13.00 Šport -19.30 Videospotnice-20.05 70. let Slavka Slaka • 21.05 Z zemlje na luno, nan.
- 21.55 Sobotna noč - 23.55 Svetnik, nan
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Prijatelja v krilu, nan. -
11.00 Brooklynski most, nan. - 11.30 Mladoporočenci- 12.00 Misija nemogoče, nan,-13.00 Kung Fu, nan. -14.00 TJ. Hooker, film -15.40 Ned in Stacey, nan. -16.10 So jih ugrabili nezem-Ijani, dok. oddaja -17.10 Zasačeni na delu 2, film -18.00 Demoni hitrosti, oddaja -19.00 Plen, nan.
- 20.00 Zgodba o mestu, film - 21.30 Trikotnik prevar, film - 23.10 Portret, film -1.10 Atlantis
POP TV
7.00 Brez zapor - 8.00 Risanke - 9.00 Hroščebor-gi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. -
10.00 Zbornica, nan. -10.30 Košarkarji, nan. -
11.00 Navihanka, nan. -11.30 Sabrina, nan. -
12.00 Modna popotovanja -12.30 Pop'n’Roll -
13.30 Gospodu z ljubeznijo 2, film -15.10 Prvaki čaranja, dok. oddaja -15.30 Mala Daniela, nad. • 16.30 Strast in paradiž, nad. -17.30 Skodrana Suzi, film -19.15 24 ur - 20.00 Krokodil Dundee, film - 21.55 Zadnji kitajski cesar, film -0.45 Dirka Cannonball, film
GAJBA TV
16.00 Srce, polno dežja, film -18.00 Višave, nan. -19.00 Maggie, nan. -19.30 Jesse, nan. - 20.00 Stražar, nad. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Letala, vlaki in avtomobili, film - 0.00 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Naravne znamenitosti EU-17.55 Kako biti zdrav?-19.00 Novice-19.15 24 ur - 20.00 Iz združenja - 20.30 Dolenjski obzornik - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote-22.15 Rezerviran čas
HTV 1
8.30 Poročila - 8.35 Program za otroke -12.00 Poročila -12.35 Trgi ■ 15.15 Turk 182, film • 16,55 Beverly Hills, nad. ■ 18.05 Melrose Plače, nad. -18.55 Risanka-19.30 Dnevnik, vreme, šport-20.10 Koncert - 21.25 Nevestin oče 2, film • 22.50 Poročila - 23.30 Mini serija - 2.50 Nočni filmski maraton
HTV 2
11.50 Tv spored-11.55 Labirint strasti, nad.-15.25 Potovanja, nad. -16.30 Črno-belo v barvi -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Zlata krila, nad. -21.00 Damon, nad. - 21.25 Svet zabave - 22.00 Pravi čas - 23.30 Umetnine svetovnih muzejev
NEDELJA, 6.Vlil.
SLOVENIJA 1
8.00 Živžav: Risanke-9.50 Ozare- 9.55 Nedeljska maša -1 l.OO Neizprosna divjina, nan. -12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila -13.20 Turistična oddaja-13.40 Pomagajmo si-14.10 Polž v solati - 14.35 Ko pride lev, film -16.00 Prvi in drugi -16.30 Poročila -16.45 Vsakdanjik in praznik -17.40 Slovenski magazin ■ 18.10 Naravni parki-18.45 Risanka-18.50Žrebanje lota-19.05 Danes -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Hobotnica, nan. - 21.50 Večerni gost - 22.45 Poročila, šport - 23.10 Presej poželenje, ples
SLOVENIJA 2
8.05 Videospotnice - 8.40 Noro zaljubljena, nan. - 9.00 Iz dobrega gnezda, nad. - 9.50 Minty, nan. -10.20 Zvezde Hollywooda ■ 11.00 Parada plesa -11.30 Pripravljeni, oddaja o slo. vojski -13.05 Šport -19.30 Videospotnice - 20.05 Nove pustolovščine Nicholasa Hulta, nan. - 21.00 Mur-phy Brown, nan. - 21.30 Cik cak - 22.00 Šport v nedeljo - 22.50 Francoski film
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Nora hiša, nan. • 10.00 Srečna družina, nan. ■ 10.30 Prijatelja v krilu, nan. -
11.00 Brooklynski most, nan. -11.30 Zmenkarije -12.00 Misija nemogoče, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Robinsonovi z Beverly Hillsa, film -15.50 Klik: Pri zlati opici; Kupid; Ruby Wax -19.00 Izbrani, nan. - 20.00 Flashdance, film - 21.45 Stilski izziv - 22.20 Kolesa groze, film
POP TV
7.00 Brez zapor - 8.00 Risanke - 9.00 Hroščebor-gi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. -
10.00 Naš dedek, nan. -10.30 Košarkarji, nan. •
11.00 Navihanka, nan. -11.30 Pop'n'Roll • 12.30 Maktub, nad. -16.20 Mala Daniela, nad. -17.20 To ne more biti ljubezen ■ 19.05 Miss Slovenije, predizbor- 19.15 24 ur-20.00 Krokodil Dundee 2, film - 22.00 Čaj v Sahari, film
GAJBA TV
16.00 Strah pred temo, film -18.00 Višave, nad. -19.00 Maggie, nan. -19.30 Jesse, nan. - 20.00 Stražar, nad. - 21.00 Dosjeji X, nad. - 22.00 Zemljanke so lahke, film - 0.00 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.25 Dolenjski obzornik-19.00 Novice-19.15 24 ur - 20.00 Moj kraj • 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi -21.35 Kako biti zdrav?
PONEDELJEK, 7.VIII.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor: Utrip; 8.20 Zrcalo tedna; 8.40 Pomagajmo si; 9.10 Risanka; 9.50 Rdeči grafit; I0.15 Klapa zahodnega dela, nad.; 10.40 Spoznavajmo, dok. oddaja; 11.30 Na vrtu; 11.55 Letališče, dok. serija; 12.25 Prvi in drugi - 13.00 Poročila - 14.00 Ljudje in zemlja -14.50 Polnočni klub ■ 16.00 Dober dan. Koroška -16.30 Poročila -16.45 Radovedni taček -
17.00 Pleme, nan. - 17.45 Bogovi in ljudje v Indiji, dok. oddaja -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nan. - 21.00 Podzemlje Pece, dok. meseca - 22.00 Odmevi - 22.45 Bronasti vijak, nan. - 0.05 Zarotniki sle, češ. film
SLOVENIJA 2
7.30 Vremenska panorama -8.25 Videospotnice
- 9.00 J.A.G., nad. - 9.50 Ogenj, dok. Oddaja -
10.40 Tom Jones, nad. -11.30 Euronetvs -14.00 Cik cak -14.30 Sobotna noč -16.30 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski -17.00 Domače obrti
- 17.30 Howard Goodall predstavlja - 18.05 Snežna reka, nad. ■ 19.00 Lingo • 19.30 Videospotnice - 20.05 Jasno in glasno - 21.00 Studio City- 22.00 Znanost v vojni, nan. - 22.50 Brane Rončel izza odra
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Angela, pon. - 10.10 Luz Maria, film-11.00 Oprah show-12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 V Bronxu, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah show • 16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Mamice, nan. -
19.00 Jenny, nan. -19.30 Mladoporočenci - 20.00 Močnejši zmaga, film - 22.00 Profesionalci, nad.
- 23.00 Seinfeld, nan. - 23.40 Psi faktor, nan. -0.40 Ricki Lake -1.30 Dannyjeve zvezde
POP TV
7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor z Jonasom - 9.00 Pod srečno zvezdo-10.30 Tri ženske, pon. • 11.30 Divji angel, nad. -12.30 Labirint strasti, nad. • 14.00 Domače kraljestvo, nan,-14.30 Matlock,nan.• 15.30 ZakonvL.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur -
20.00 Columbo se prenagli, film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.30 Prijatelji, nan. • 23.00 Nikita, nan. - 0.00 Hiša duhov, film
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.00 Poletna Živa-16.00 Na zdravje,nan,-16.30 Pasji policist,nan.-17.00 Teksaški mož postave -18.00 Zvezdne steze, nan.
-19.00 Na jug, nan. • 20.00 Spoznajte Walleyja, film - 22.00 Poletna Živa - 23.00 Milenium, nan.
- 0.00 Krila, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan. -
1.00 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -
18.00 Rezerviran čas -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate?
- 21.00 Novice - 21.20 Moj kraj, ponov. - 21.45 Mozaik divjine
TOREK, 8.VIII.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Odmevi; 8.30 Mostovi; 9.50 Risanka; 9.I5 Radovedni taček; 9.30 Najlepše počitnice, nad.; 9.50 Tuja nan. -10.15 Bogovi in ljudje v Indiji, dok. oddaja; ILIO Velika imena malega ekrana; 12.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nem. nan. -13.00 Poročila -13.15 Aliča, evrop. kult. mag. -13.45 Podzemlje Pece, dok. meseca -14.35 Koncert-16.00 Prisluhnimo tišini-16.30 Poročila -16.45 Lutkovna nanizanka ■ 17.00 Moje mestece, nan. -17.45 Veliki Egipčani, dok. nan. -18.45 Risanka-19.00 Kronika-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Na morje, nan. - 21.00 Poslovni barometer - 22.00 Odmevi, šport - 22.45 Bronasti vijak, nan. - 0.05 Umazana pot navzgor, nem. drama
SLOVENIJA 2
8.25 Videospotnice-9.00 Z zemlje na luno, nan.
- 9.50 Snežna reka, nad. -10.35 Jasno in glasno
- 11.30 Euronevvs -13.45 Nove pustolovščine Nicolasa Hulota, nan. -14.35 Znanost v vojni, dok. nan. -15.25 Hollywood ali propad, film -17.00 Studio City -18.05 Gimnazija strtih src, nad, -19.00 Noro zaljubljena, nan,-19.30 Videospotnice - 20.05 Rojstvo bolnišnice, dok. oddaja - 21.10 Otroška skrivnost, film - 23.00 Divja račka, film - 0.40 Svet poroča
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah shovv -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 V Bronxu, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja-15.55 Oprah shovv - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Mamice, nan. -19.00 Jenny, nan. -19.30 Zmenkarije - 20.00 Zmikavti, film -21.50 Mesto zločina, nan. ■ 22.50 Seinfeld, nan. - 23.20 Psi faktor - 0.20 Ricky Lake -1.15 Dan-nyjeve zvezde
POP TV
7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor z Jonasom - 9.00 Gradovi, gradiči in dvorci - 9.30 Rastlinstvo na Čavru -10.30 Tri ženske nad. -11.30 Divji angel, nad. -12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan. -
14.30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad, - 19.15 24 ur - 20.00 Ostala sta za njo, film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.00 Nikita, nan. -0.00 Norost kralja Jurija, film
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor -15.00 Poletna Živa • 16.00 Na zdravje, nan. -16.30 Pasji policist, nan. -17.00 Teksaški mož postave -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Na jug, nan. - 20.00 Maščevanje, film -
22.00 Poletna Živa -23.00 Milenium, nan. ■ 0.00 Družina za umret, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan.• 1.00 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -18.00 Risanka -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice-19.15 24 ur-20.00 Soba z razgledom, am. film - 21.35 Novice - 22.00 Pokličite župana, pon.
SREDA, 8.VIII.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Odmevi; 8.20 Dober dan Koroška; 8.50 Risanke; 9.15 Fliper in Lopatka, nan. - 9.35 Pravljica - 9.55 Moje mestece, nan.; 10.20 Neizprosna divjina, nan.; 11.10 Veliki Egipčani, dok. nan.; 12.05 Na morje, nad. - 13.00 Poročila -14.00 Špan. ris. film -15.10 Poslovni barometer -16.00 Mostovi -
16.30 Poročila - 16.45 Pod klobukom - 17.45 National geographic, nan. -18.45 Risanka -
19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport ■ 20.05 Sedmi pečat, film - 22.00 Odmevi, kultura, šport - 22.50 Bronasti vijak, tv nan. - 0.00 Chopinu v spomin
SLOVENIJA 2
7.30 Vremenska panorama - 8.25 Videospotnice - 9.00 Med zemljo in morjem, nad. - 9.50 Gimnazija strtih src, nan. -10.35 Divja račka, film -12.20 Rojstvo bolnišnice, dok. oddaja •
14.00 Euronetvs -15.35 Dobrodošli v Sloveniji - 16.25 Pomladno prebujanje, film - 18.05 Uboga mala bogatašinja, nan. -19.00 Gizdalin, nan. -19.00 Videospotnice ■ 20.05 Šport -
22.00 Pravičnik, nad. - 23.30 Landonsko pristanišče, film
KANAL A
8.15 Risanka ■ 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show-12.00 Danny-jeve zvezde - 13.30 Princ z Bel Aira, nan. -
14.00 V Bronxu, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah shovv -16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Mamice, nan. -19.00 Jenny, nan. • 19.30 Mladoporočenci - 20.00 Film po izbiri gledalcev -21.50 Vsi županovi možje, nan. - 22.20 Will in Grace, nan. - 22.50 Seinfield, nan. - 23.20 Psi faktor - 0.20 Ricke Lake -1.15 Dannyjeve zvezde
POP TV
7.00 Šola golfa • 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor z Jonasom - 9.00 Pod srečno zvezdo-10.30 Tri ženske, nad. -11.30 Divji angel, nad. -12-30 Labirint strasti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v L.A-nan. -16.25 Tri ženske, nan. -17.15 Divji angel-nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ut'
20.00 Ugrabljeni šolarji, film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.30 Prijatelji, nan. - 23.00 Nikita. nan - 0.00 Kama sutra, film
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.00 Poletna Živa-16.00 Na zdravje, nan. -16.30 Pasji policist, nan. -171® Teksaški mož postave -18.00 Zvezdne steze, nan -19.00 Na jug, nan. - 20.00 Mesarjeva žena, fij® -22.00 Poletna Živa-23.00 Milenium, nan.-OJ® Družina za umret, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan, -1.00 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Soba z razgledom, lil® -18.30 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice' 19.15 24 ur-20.00 Sprehod po nebu - 20.45 Na* poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Kirurgovo srce-21.50 Vesele tačke
Modne pričeske
Čeprav moda v zadnjih letih ni več tako izrecno in uniformno zapovedana, se modni strokovnjaki še vedno ukvarjajo s postavljanjem nekaterih modnih smernic, po katerih se tako radi ravnamo. Tudi za modne pričeske ni drugače. Poletne izražajo počitniško svobodo in domišljijsko razigranost, zimske pa urejeno službeno razpoloženje in ustvarjalno umirjenost.
In kaj prinaša letošnja moda? Kodre na sto in en način, paževske pričeske vseh dolžin, stopničasto striženje, mehke linije, priljubljene pričeske 80-ih let, naravne barve, od kostanjevih do svetlih tonov (izogibamo se rdečih tonov), pramene, ki ohranjajo naravni videz, tako imenovani "wet look", videz mokrih las (posebno v počitniškem okolju).
In nasvet za konec: lase zaščitite pred močnim vplivom sonca z utreznimi izdelki za pranje in lasnimi balzami z zaščitnim faktorjem. Na plaži pa pri nanašanju zaščitne kreme namažite še po laseh (tudi malo sprijeti lasje so modni)-Ko pridete z dopusta, pa si naf prej ostrizite konice, lase nahranite z lasno masko, jih temeljito operite z ustreznim šamponom in balzamom ter jim omogočite, da se spočijejo. Torej začasno nobenega trajnega ko-dranja in agresivnega barva-
nja!	JERCA	LEGAN
NAGRADE V ČRNOMELJ, NOVO MESTO IN KOČEVJE
Žreb je izmed reševalcev 29. nagradne križanke izbral Majo Krizel iz Črnomlja, Albina Markoviča iz Novega mesta in Petra Brunerja iz Kočevja. Krizeljevi je pripadla denarna nagrada, Markovič in Bruner pa bosta za nagrado prejala knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 14. avgusta na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 31”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 29. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 29. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: KARAMAN, ANALIZA, TABORIT, ORHIDEJA, LAON, NAL, PAKT, RAK, ATO, TETRARH, GARANT. IVAR, OMAMA, OTAVA, DANIL, TILEN, ANANA, SKALA.
NAGRADNA KRIŽANKA 31
AVTOR:
JOŽE
UDIR
ŠVICARSKO
ZIMSKO
ŠPORTNO
SREDIŠČE
INKOVSKI
VLADAR
DUŠA UMRLIH PRI STARIH SLOVANIH
BIBLIJSKI VELIKANI V J. KANAANU
RIBNIKAR
IVAN
SLOVENSKA
PESNICA
(META)
MANJ
ZNANA
VERDIJEVA
OPERA
GR. MIT. SONČNA DEŽELA
LUŽA,
MLAKA
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
USPEŠNA
FRANC.
ALPSKA
SMUČARKA
(FLORENCE)
PIRAMIDA PRI AZTEKIH
ŽENA M. GORBAČOVA
PLEMIČ V ŠPANIJI
KRISTOFER
UPPDAL
DOMAČE
ŽENSKO
IME
VRSTA
ANTILOPE
ZA POLTON ZVIŠANI C
NAVEDEK,
CITAT
ČRNI GORI
REDKEJŠE Z. IME
STAR
ŠPANSKI
KOVANEC
ZADETEK PRI TOMBOLI
PRIPADNIK EVDOPID. TIPA UUDI
AMERIŠKA
PEVKA
(DORIS)
SLOVENSKA
TISKOVNA
AGENCIJA
IZOBČITEV IZ CERKVE
KEM. SIMBOL ZA ERBIJ
SLOV
POLITIČNA
STRANKA
SESTAVINA,
DELEŽ
IME glasbeni** SOSSA
ČILSKO
mesto SV OD
Cigani nekoč - Romi danes
Aprila prihodnje leto bo izšlo romsko glasilo - Urednik 	glasila	bo	Bogdan Miklič ml.
STRANSKA VAS - “Cigani nekoč - Romi danes” se bo imenovalo romsko glasilo, ki bo luč sveta zagledalo aprila prihodnje •eto ob svetovnem dnevu Romov. “Lani sem že izdal poskusno številko z istim naslovom, ki Je lepo uspela, vendar pa je bila Je prevelik finančni zalogaj, da bl nadaljevali. Morda bo tokrat lzc*ajo glasila delno podprla tudi novomeška občina,” je povedal “rednik in avtor glasila Bogdan Miklič mlajši iz romskega nase-Ja Ruperčvrh pri Novem mestu.
K zamisli o glasilu ga je spodbudilo spoznanje, da se o Romih Premalo ve, zato meni, daje njihovo življenje, kulturo in zgodovino potrebno predstaviti širši Javnosti. Vsebino glasila bodo 'Vorile predstavitve romskih naselij, prispevki o 8. aprilu - sve-nvnem dnevu Romov, položaju Romov od naselitve pa do danes, o Romih med 2. svetovno v°jno in po letu 1945, njihovih selitvah, o romskih običajih in kulturi, problematiki Romov na širšem Dolenjskem, svoja mnenja bodo prispevali tudi nekateri strokovni delavci, ki se ukvarjajo z Romi. Predstavili bodo romskega pesnika Rajka Šajnoviča, nekaj misli pa bo zapisal predsednik slovenske romske zveze ožek Horvat - Muc iz Murske Pobote.
Življenje Romov si želim zajeti karseda polno, zato ob tej Priložnosti naprošam vse, ne le
Bogdan Miklič ml.
Rome, da mi pošljejo kakšen prispevek ali fotografijo, ki se nanaša na vsebino glasila (naslov: Bogdan Miklič ml., Stranska vas 5la, 8000 Novo mesto),” je povedal še ne 16-letni Bogdan, ki občasno pomaga tudi pri oddajah o Romih na Studiu D. Za jesen posebno oddajo za Rome pripravlja na novomeški televiziji, sicer pa se bo v prihajajočem šolskem letu vrnil tudi v šolske klopi v srednji gostinski šoli.
Romsko glasilo Cigani nekoč - Romi danes, ki bo zajemalo območje Dolenjske, Bele krajine in morda tudi Posavja, bo izšlo vsake pol leta. Prodajali naj bi ga v trafikah, denar pa bo namenjen za tiskanje prihodnjih šte-
vilk-	M. Ž.
od	Potem ko so v Artičah 2. julija na star način po jeli rž in po star-
n?Jn,em. >zr°čdu pripravili po delu veselo pojedino, likof, se je do minule dom —Žil° V k()z°lcu že posušilo. Zato so rž mlatili. Mlačvo na Banovi na k°ln S° priprav'P Prav P° starih običajih, s cepci, a tudi celo z geplom 2 °njsko vprego. Vse je šlo natanko po starih, preizkušenih pravilih, tudi na t 6 P*el ^orenJe na njivo, kjer so bili poželi rž. Za mlatiči je ostala praz-dva	nalašč za pokrivanje strehe skednja Banove domačije. Mlatiči,
nehl -Sliri^ s,a na fotografiji) so bili uglašeni in polni domislic, da, kot ,1,. af likofu, in že vmes, je bilo na voljo domačih jedi in pijač in Ijud-Ke glasbe. (Foto: M. L.)
		
	1	
NEDELJSKI SPREHOD DO SV. HELENE - Ob tem studencu pitne vode se začne ena najlepših poti na Vinji Vrh, vodi pa do podružnične cerkve Bele Cerkve .sv. Helene. Kratko, a strmo in vijugasto ter zato naporno stezo spremljajo postaje križevega pota. Pri cerkvi se popotnik lahko spočije na klopci, od koder je prelep pogled na pokrajino. Čudovita pot za nedeljski izlet je plod trdnega dela tamkajšnjega župnika. (Foto: M. Rapuš)
POZDRAVNI KOZOLČEK - Kot večina občin ima tudi občina Dobrepolje ob glavnih cestah pri vstopu v občino pozdravni kozolček z napisom DOBRODOŠLI!. Postavili so ga že pred leti, vendar je bil v tem času že dvakrat udeležen v prometni nesreči. Konec junija so ga postavili tretjič, tokrat na nekoliko spremenjeno lokacijo v upanju, da ne bo spet mamit neprevidnih voznikov. (Foto:
B.	Žagar)
^ V n h	vks:	-	iviiriiNi/Mvu	lu	riuirurije zuueve j c fjrurniMiiu
njev e*danjem dijaškem domu v Brežicah ne bo osnovalo centra za odslra-hreij n!e “‘Jcev. Dr. Peter Jambrek, notranji minister, je s tem seznani! Breil ega župana Vladislava Deržiča, potem ko sta župan in občinski svet interCe protestirala pri ministrstvu zoper ustanovitev takega centra. Nekdanji last/ep1 (na fotografiji) prinaša sevniškemu gradbenemu podjetju Posavje, Uspei U', 'zSubo. Podjetje se je hotelo bremena rešiti tudi tako, da je po ne-Po^a !_ tkalnih pogovorih stavbo ponudilo morebitnemu najemniku zunaj nai„ skeSa prostora, notranjemu ministrstvu v Ljubljano. Kaj bo v domu po Jn°Vejšem razpletu? (Foto: M.L.)
JURČKI, JURČKI... - Zvrhano košaro zdravih jurčkov je v petek okrog poldneva na prižnici pred Zadružnim domom v Ribnici znancem razkazoval upokojene Viktor Oblak. Tako je ovrgel govorice večine sicer vnetih gobarjev, da je letošnja sezona šla po zlu, saj naj bi suša močno prizadela tudi ta gozdni sadež. Bera je tehtala nekaj kilogramov: med ličnimi jurčki je bilo nekaj bisernic in golobic. “Gobarim več kot štirideset let, a še nikoli nisem srečal medveda. Redno zahajam tudi na območje, kjer se domnevno največ klatijo, tudi tja, kjer je pred leti hudo poškodoval Grudnovega strica. ” (Foto: M. G.)
TA VRTEC V DOBRNIČU IN MOKRONOGU
TREBNJE - Svetniki so podprli podaljšanje odprtja dodatnega, tretjega oddelka vrtca na mokro-noški osnovni šoli, ki so ga odprli v lanskem šolskem letu, saj je veliko zanimanje in potreb staršev, da bi zagotovili dnevno varstvo otrok. Zbrali so kar 18 novih prijav. Soglasno so odobrili tudi dodatni dislocirani oddelek trebanjskega vrtca na podružnični šoli v Dobrniču, v katerem bo 20 otrok starih od 3 do 7 let.
Oratorij v Trebnjem
Že tretje leto zapored je župnijska karitas v Trebnjem organizirala oratorij. V dneh od 2. - 6. julija so se v dopoldanskem času v trebanjskem župnišču, na vrtu ter dvorišču odvijale razne dejavnosti, ki so popestrile počitniške dneve otrok, starih od pet do štirinajst let.
V ponedeljek in sredo so otroci preživljali čas v raznih delavnicah, kjer so spoznavali zdravilna zelišča, se poskusili v orientaciji, pekli pecivo, vžigali v les, izdelovali rože iz krep papirja, rožne vence, poslikavali stekleničke, risali domačo cerkev, uprizarjali dramska besedila, izdelovali letala iz kartona, vizitke, se učili novih pesmic ter osnov prve pomoči.
V tordk je vseh sto otrok skupaj z dvajsetimi animatorji in ostalimi sodelavci obiskalo božjepotno cerkev na Kureščku, kjer so obhajali tudi sveto mašo skupaj z vrstniki, udeleženci oratorija v Šentrupertu. Nato so se vsi skupaj odpravili v Že-limlje na ogled gimnazije, na igriščih okoli šole pa so se otroci pomerili tudi v raznih družabnih igrah.
Zadnji dan, četrtek, pa je bil ravno tako poseben in so ga otroci z veseljem pričakovali. Dopoldne so namreč uživali v bazenu turistične kmetije Obolnar, popoldne pa so si skupaj s starši ogledali film v trebanjskem kulturnem domu, in sicer o blaženi Lavri Vikunja, katere življenjska zgodba je bila tudi rdeča nit, ki je povezovala duhovni del celotnega oratorija. Sledila je zaključna maša in razstava izdelkov. Po skupinski fotografiji so se otroci razšli v veselem upanju, da bodo prihodnje leto lahko prav tako doživeto preživeli nekaj dni poletnih počitnic.
N. ZAKRAJŠEK
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26 Novo mesto , 068/33 70 200
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
ZAHVALA
Ko so se tvoje veke zaprle nad našimi kraji in smo, kot da nas je prežela megla, osamljeni obdani od tvojih podob.
V 74. letu starosti je prenehalo biti srce našemu ljubemu možu, očetu, dediju in tastu
VLADIMIRJU ZUPANU
iz Gaja 68 pri Šentjanžu
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, mu izkazali spoštovanje in ga v tako velikem številu spremili na zadnjo pot.
Vsi njegovi
POLETJE
Poletje je čas za počitek in en sam užitek, takrat si daš duška,
čeprav ti na glavi raste buška. Noriš in se potiš, skačeš bos, kakor da si črni kos.
Potem poletje umre, v tebi zlomi se srce.
Jesen s sabo šolo pripelje in vse je drugače in nikamor ne pelje.
Do prve nedelje...
BARBARA CONTA, 5. b OŠ Šentjernej
ZAHVALA
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
V 42. letu starosti nam je nenadna smrt vzela našega dragega očija, moža, sina, brata in strica
BOŽIDARJA KOSTREVCA
iz Slepška 16 pri Mokronogu
V teh težkih trenutkih, ki jih še ne dojemamo, se s hvaležnostjo spominjamo vseh, ki ste nam ob prerani izgubi našega Boža stali ob strani. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, vaščanom, sošolcem in znancem, ki ste se od njega tako množično poslovili, darovali sveče, cvetje, sv. maše in nam izrazili pisno in ustno sožalje. Posebna zahvala Mesarstvu Cvetan, OŠ Mirna in dr. Žlajpahovi. Hvala g. dekanu, govornikoma Antonu Mavru in Milanu Markeljcu za ganljive besede slovesa. Hvala pevcem, pogrebni službi Novak in izvajalcu Tišine. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 69. letu za vedno zapustil naš upokojeni sodelavec
MATIJA VLAŠIČ
cestar v Področju vzdrževala cest, Sektor Črnomelj Ohranili ga bomo v lepem spominu.
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, d.d.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame in babice
IVANKE BRKIČ
iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki ste nam v teh težkih dneh žalosti priskočili na pomoč, nas z lepo besedo tolažili, pokojni mami pa izkazali spoštovanje s cvetjem, svečami, denarnimi prispevki in udeležbo pri zadnjem slovesu. Še posebej se želimo zahvaliti družinam Špelič-Čadonič, Brudar, Žic, ki so nam izredno veliko pomagali, mami pa v času njenega življenja bili dobri prijatelji. Hvala tudi vsem meščanom iz ulice, posebno ge. Murnovi. Zahvalili bi se radi še Splošni bolnišnici Novo mesto, osebju Oddelka za intenzivno nego, sodelavcem Dolenjskega lista, ZZB Novo mesto. Društvu upokojencev, Društvu izgnancev in Svetu krajevne skupnosti Novo mesto, pevcem, trobentaču, J P Komunala in pogrebni službi Oklešen. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojno poznali in jo z lepo mislijo spremili do njenega zadnjega doma.
Žalujoči: vsi njeni
m mm m& sm/M
TEDENSKI KOLEDAR • KINO • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 3. avgusta - Lidija Petek, 4. avgusta - Dominik Sobota, 5. avgusta - Nives Nedelja, 6. avgusta - Ljubo Ponedeljek, 7. avgusta - Kajetan Torek, 8. avgusta - Miran Sreda, 9. avgusta - Janez LUNINE MENE 7. avgusta ob 3.03 - prvi krajec
kino
BREŽICE: Od 3. do 6.8. (ob 19. uri), od 5. do 8.8. (ob 21. uri) in 4.
in 5.8. (ob 23. uri) film Stigmata. 3. in 4.8. (ob 21. uri) glasbena drama Glasba mojega srca. 9.8. (ob 19. in 21. uri) thriller Kolesa.
DOBREPOLJE: 6.8. (ob 15.uri in 20.30) romantična komedija Notting Hill.
KOČEVJE: 7.8. (ob 20. uri) romantična komedija Notting Hill.
KRŠKO: Od 4.8. do 6.8 (ob 20. uri) grozljivka Brezglavi jezdec.
NOVO MESTO: Od 3.8. do 9.8. (ob 19. in 22. uri) spektakel Patriot.
RIBNICA: 5.8. (ob 22. uri) romantična komedija Notting Hill.
VELIKE LAŠČE: 5.8. (ob 20. uri) romantična komedija Notting Hill.
film%
• ZVESTOBA DO GROBA, romantična komedija (High Fideli-ty, ZDA, 100 minut, režija: Ste-phen Freas)
Zvestoba do groba je simpatičen, sproščujoč, duhovit film, kot nalašč za poletje. Gre za štorijo o zbiralcu muzike in lastniku komaj še rentabilne štacune s starimi ploščami, ki pred nami podrobno revizira svoje bolj kot ne neuspešno ljubezensko življenje. Toda samo v smislu stabilnih zvez, da ne bo pomote. Ko ga zapusti še aktualna odvetnica Laura, se Rob Gordon - igra ga odlični John Cu-sack - počasi zasmili samemu sebi, češ vse so me zavrgle, zbežale ali prevarale. Poleg revizije odnosov z ženskim svetom tip konstantno sestavlja vse mogoče lestvice petih najboljših komadov vseh časov, tematsko, seveda, na primer pet najboljših za ponedeljkovo jutro ati za na pogreb in podobno.
Rob pravzaprav živi in diha skozi te stare hite in šlagerije, katerih teksti so pravzaprav zgodbe njegovega življenja, saj se edino skozi nje lahko spomni, s kom in kje se mu je kaj zgodilo. Pop in rock šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih, pravzaprav vse razen klasike in rapa, ga nonstop zanaša v nostalgijo. Tip tako ne vidi za dva prsta naprej - briga ga prihodnost, če pa je poosebljen anti-kvariatist. Kar Lauro, igra jo. Danka Iben Hjejle (kurba v lanskem Sorensevem Mufuneju - fdm po obrazcu Dogme 95 - ki se preobrazi v gospodinjo), prisili v odhod. Sicer pa, kaj ne pojejo v teh starih komadih več ali manj o
tem, kako se ljubimci razhajajo in potem sladko-grenko melanholično travmirajo.
Laura se takoj uvrsti na sicer komajda rep lestvice petih najboljših punc, ki jih spremljajo tudi lestvice prvih poljubov, seksov in razhajanj, vendar pa hitro prileze do prvega mesta in postane “top flve gir! e ver". Rob depresira, popiva, visi v štacuni s svojima prodajalcema, tako kot on fanatičnima poznavalcema muzike, nažira ga ljubosumje. Laura se je namreč preselila k njegovemu nekdanjemu sosedu, gurujevskemu hipiju lanu, strašno smešnemu Tomu Robbinsu, poklicnemu elimi-natorju sporov. Sicer pa so njegovi grehi res hudi, prevaraljo je ravno v času, ko je zanosila, nakar je abonirala.
Kljub njegovemu strahu, da se ona ne bi dala dol, Rob sam če vedno razmišlja prav s tisto nepravo glavo, ki ga sredi vse te kalvarije pripelje v posteljo s talentirano mlado pevko Marie De Salle, nekdaj veliko bolj seksi Liso Bo-net. Še več, tip pokliče vse svoje bivše in revidira, zakaj so ga pustile. Pri prvi prvi, tisti iz osnovne šole, veselo spozna, da se je poročila s sošolcem in tako spala samo z enim tipom. Juhu. Pri prvi, ki jo je pustil on, ker mu ni dala ”, mu ta pove, da ji je njegova zavrnitev prinesla hude psihološke težave, tako da je zasovražila seks. Pri drugi spet uvidi, da bi ta, Lily Taylor, vsa obupana in samska spet takoj hodila z njim, pri tretji, Catharini Zeti-Jones, pa da jo je precenjeval, saj je le plehka lepotica. Skratka, samo ena je prava.
Tip se trudi, pa čeprav gre težko iz svoje kože maničnega fana in občasnega Casanove, vendar sčasoma preseže egoizem in posesivnost, značilni potezi vseh vrst zbirateljev.
TOMAŽ BRATOŽ
Propagandne oglase
lahko naročite na telefonsko številko 07/39 30 514 in 041/623 116 ali na faks številko 07/39 30 540!
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev,- naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu.
Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu; 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d„ Novo mesto,- 970-7100-4405/9. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 07/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: 07/ 39 30 540.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
MALE OGLASE
sprejemamo tudi na telefonsko številko 07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo tudi po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase objavljamo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
	
BELA TEHNIKA	PRODAM
ZAMRZOVALNO OMARO, dvokrilno, rabljeno l sezono, ugodno prodam, tl (068)321-116. 2068
KMETIJSKI STROJI
TRAČNI TRAKTORSKI OBRAČALNIK, 200 do 220 cm, kupim. O (0608)78-069.
BAL1RKO za kvadratne bale tip Welger AP 52 in silokombajn Mengele tip 210 prodam. 71(041)633-561.	2109
KUPIM
POLPRIKOLICO za prevoz gradbenih strojev na tri osovine, z rampami, najraje Gorica, kupim. 7T (041)757-610.	2073
PRIKOLICO za prevoz gradbenih strojev na tri osovine (1+2), z rampami, najraje Gorica, kupim. 3(041)757-610.	2074
MOTORNA VOZILA
R 5 FIVE plus, letnik 1995, 76.000 km, bel, 3V, CZ, lepo ohranjen, prodam za 630.000 SIT. 3(041)384-447.	2085
KOMBI R TRAFIC, letnik 1995, rdeč, povišan, prodam. 3 (068)82-060.	2095
NISSAN PRIMERA, letnik 1998, vsa oprema razen usnja, ugodno prodam. 3 (041 )560-733.	2104
KIA SEPHIA 1.6 SLX, letnik 1996, prvi lastnik, servisna knjižica, 70.000 km, registriran do 4/01, bordo kovinske barve, z nekaj dodatne opreme, prodam. 3 (041 )412-532. 2110 PASSAT, letnik 1990, registriran do 8/01, prodam. 3 (07)3540-540 ali (041)565-716. JUGO 45, letnik 1992, registriran do 3/01, prodam. 3 ( 068)30 75 076.	2090
126 p 650 GL, letnik 1989, ugodno prodam. 3 ( 041)598-224.	2084
FORD ESCORT 1.4 i CL, letnik 1993, temno moder, prodam. 3 (068)73-291.	2100
vina
2092
300 LITROV cvička in 300 litrov prodam. 3 ( 068)341-467.
DRVA, metri, bukova, kalana, lahko tudi razžagana, prodam in dostavim na dom. 3 (041)693-219 ali (041)205-440.	900
LESEN SOD, 350-litrski, in cirkular, trifaz-.ni, motor 4 KW, ugodno prodam. 3 (07)30 23 458.	2082
RAZNO
POHIŠTVO
NOVO hrastovo kuhinjsko mizo s predali, 1.80 x 1 m, prodam. 3 (0608)84-552. 2071
POSEST
VAS ZANIMA USODA? Potrebujete pogovor ali nasvet? Pokličite! 3 (090)46-52,156 SIT/ min.	1729
PRIZNANI JASNOVIDEC vam pomaga rešiti vaše težave, napoved prihodnosti. 3 (031)557-314 ali (064)624-339.	1838
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. 3 (041)642-762. ODER za fasado, kovinske punte in opažne plošče posodim. 3 (068)33 46 106.	2067
OPRAVLJAM vsa traktorska dela. 3 (041) 961-524.	2077
ROLETARSTVO BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 068/ 80 21 O 040/ 202 868
V GABRU, Semič, prodamo vikend - zidanico z garažo in vso opremo, 200 trtami, 8 a. 3 (061) 168-3806 ali (031)836-613.	2072
KMEČKI POD, dobro ohranjen, prodam. 3 (068)75-136.	2080
NA TRŠKI GORI nad Krškim prodam samostojni del hiše, obnovljen. 3 ( 040)351-942 ali (061)319-112.	2089
V MOKRONOGU prodam travnik in njivo v izmeri I ha. 3(068)499054.	2091
STAREJŠO HIŠO, delno obnovljeno, prodam. 3 (041) 213-051.	2113
NJIVO ob potočku v Jagodniku za Hmeljni-komprodam.3 (031)518-579.	2114
PANDORA 1 d.o.o., posredovalnica za resne zveze, se trudi za osamljene po celi Sloveniji. Tivolska 50, Ljubljana, tel.: 01/231-94-94, 01/5190-137, 040/231-731.
Pridobivanje gradbene dokumentacije, Ljubljanska 4, Novo mesto, tel. 07/ 33 24 851.
* ♦ m
FITNESS - SOLARIJ - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice) Novo mesto Tel.: 068/322-827
$ SUZUKI
MM
mehanika kleparstvo ličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto •S 068/24-791
AVTO
prodaja vozil
Krediti na položnice ali odlog plačila! 50 % zdaj, 50 % čez dve leti!
ANGLEŠKI JEZIK inštruiram. 3 (068) 347 097.	2088
USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko, fizi-ko in statistiko na vašem domu. 3 (068)59-527 ali (041)544-510.	2093
ZEL1ŠCAR - moč narave. Naravno zdravilo Angelin trajno pozdravi simptome ekcema, luskavice in aken. 3 (041 >886-345.	2097
SLUŽBO DOBI
COMMEX Novo mesto, d.o.o., redno zaposli več delavcev. 3 (041 >757-648.	2069
DELO v strežbi dobi dekle s poklicno gostinsko šolo in kuharica z znanjem slaščičarstva ali slaščičarka. 3 (041)888 402, dopoldan.
MOŽNOST dobrega zaslužka. Denar takoj! 3(041)798-535.	2103
GOSTIŠČE RAČKA redno zaposli KV kuharja (-ico) z izkušnjami. 3 (068)65-510. 2111
SMREKOVO OBLOGO, ladijski pod, širine 5, 7,9 in 11 cm, debeline 13,16 in 20 mm, od 550 SIT, bruna, okrasne zaključne letve prodam. Možna dostava. Mizarstvo Blažič, Družinska vas, 3 (068)73-587.	2033
OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam. 3 (063)451-082.	2064
APARAT za embaliranje ročno izdelanih zobotrebcev prodam. 3 (064)880-645.	2070
KLOPOTCE prodam. 3 (064)245-544 ali (031)827-083.	2078
HARMONIKO ce, ef, be, Kač, gumi voz, (14 col) in ovce zjanjčki prodam. 3 (068) 67-003. 3 OVINJENE sode (400 I hrastov les, 300 1 in 200 I akacijev les) prodam. 3 (031)304-345.	2094
NOVE vinske sode, 200 do 500 litrov, prodam. 3(07)30 81 752.	2101
BOROVE PLOHE prodam, kupim pa mlado telico. 3 (07)81 43 255.	2107
REGISTRSKO BLAGAJNO prodam. 3 (041)689-436, ob delavnikih med 8 in 11 uro.
STANOVANJA
V BREŽICAH ali bližnji okolici najamem dvoinpolsobno ali trisobno stanovanje ali manjšo vzdrževano hišo. 3 ( 063)760-154. DVOSOBNO STANOVANJE, delno opremljeno, na Smrečnikovi ul. v Novem mestu oddam. 3 (068)50014 ali (041 >538-024. 2075
V NOVEM MESTU ali okolici najamem stanovanje ali starejšo hišo. 3 (041 )347-727.
OVNA in 2 ovci prodam. 3 (068)25-239. MLADE NESNICE, hisex, rjave in grahaste. pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja-prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo-Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, 3 (068) 52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, ® (0608)67-587 in Dušan Sajevec, Vavta vas 9, 3 ( 068)84-111.	l?11
BELI PIŠČANCI za dopitanje, mlade rjave in grahaste jarkice bodo v prodaji od 19. a*' gusta dalje. Se priporočamo! Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej. 3 (068 J82-424.	2086
KRAVO SIMENTALKO, brejo 8 mesece*, prodam ali menjam za lažjo sivko. 3 ( 068)25-367. . 2081
TELE, staro 10 dni, kupim. 3 ( 068)79-833.
BIKCA, starega 10 tednov, prodam. 3 (068) 71-385.	2098
BELE PIŠČANCE za zakol ali nadaljnjo reje prodajamo. 3 (041 )876-091.	2112
OVNA z rodovnikom JSR pasme in breje ovce prodam. 3 ( 068)89-067.	2102
ŽIVALI
MLADO KRAVO, brejo 9 mesecev z drugim teletom, prodam, ® (068)85-955.	2083
ČRNO-BELO TELICO v devetem mesecu brejosti prodam ® (068)73-180.	2106
0/cev n-
•s 068/324-377
ZARJA
Na podlagi pooblastilne pogodbe za investitorja STANOVANJSKI SKLAD pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o. Ljubljana objavlja ZARJA, stanovanjsko podjetje d.d. Novo mesto
ZBIRANJE PONUDB
za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del na objektu NAD MLINI 1 v Novem mestu
ZARJA, stanovanjsko podjetje d.d. Novo mesto, Prešernov trg 5, 8000 Novo mesto, zbira ponudbe za adaptacijo 13 kopalnic v večnadstropni hiši v Novem mestu, Nad mlini št. 1. Ocenjena vrednost razpisanih del je 6,300.000,00 SIT.
Predvideni rok izvedbe je 31.10.2000
Ponudniki dobijo razpisno dokumentacijo in dodatne informacije osebno na sedežu naročnika pri g. Gričarju vsak delavnik med 7. in 9. uro (tel. št. 068/323-171).
Ponudbe je treba oddati najkasneje do 18.8.2000 do 12. ure na naslov: ZARJA, stanovanjsko podjetje d.d. Novo mesto, Prešernov trg 5, 8000 Novo mesto, v zaprti ovojnici z oznako “Ne odpiraj-ponudbal".
Ponudniki bodo o izbiri obveščeni najkasneje do 25.8.2000. Pridržujemo si pravico, da del ne oddamo.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 5. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 20. ure: Mercator center od 1.	do	19.	ure:	Dom Bršljin
od 7.	do	20.	ure:	Vita, trgovina	Darja, Ljubljanska
od 7.	do	20.	ure:	market Saša,	K Roku
od 7.	do	21,	ure:	trgovina Tina,	Šegova	ulica
od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21, ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7, ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13, ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, proda-
• Brežice: do 13. ure: Market
• Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška
• Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market Šentjernej od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 18. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje
V nedeljo, 6, avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava
Od 8. do 11.ure: Samopostrežba Ločna, Market Drs-ka, Market Smrečnikova
od 7. do 13. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13, ure: market Saša, K Roku od 7. do 21. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
• Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška
• Straža: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Straža
• Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7, do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje
• Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
• Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
• Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
• Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
• Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak
• Semič: od 7.30 do 10.30: Market
• Brežice: od 8. do 13. ure: Market
Mazda 323 F
•-mali: lnfo$univox.sl
5 Trdinovega vrha 41 na kanalu T11
||03.0 MHZ
ELjSlIre	■|l| Dsutscher || Akkraditiorunrjs yUk\i—^
ISO 9002	Bdr—'—'— — — H T 0*^700027*2-00
Prodajni center podov
PCP PUREBERI
PARKETARSTVO
turistična.
ul« I IffljHB
agencija. J |
DAN GODBE V DOBREPOLJU
DOBROPOLJE - Kulturno društvo Godba Dobrepolje in KUD Podgora sta pred kratkim na Vidmu pripravili peto tradicionalno srečanje godb. Pred velikim številom obiskovalcev so se v mimohodu, s skupnim koncertom pred občino in v Posameznih nastopih na rokometnem igrišču predstavile Sodbe iz Novega mesta. Stične, Grosupljega, Kranja, Mengša, Kočevja in Dobrepolja. Prireditev so popestrili: župan Anton Jakopič z nagovorom ter domače narodne noše in konjeniki z vprego. Pred tem so godbeniki igrali po vaseh dobrepoljske doline. Ob koncu je bil srečelov z vrtno veselico.
*
s>
OGNJIŠČE
M	
	
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov:
Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega Poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
k
Naročilnica za
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: '•»e in priimek:________________________________________
Upokojenec:
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):
Pošta:
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino Plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2000
^raj:	Datum:	Podpis:
Meteorologi napovedujejo tudi v prihodnjih tednih pasjo vročino. Kako preživeti plus 32 stopinj Celzija? Samo kozarec hladne pijače bo premalo. Mazda 323 F-cool ima vgrajeno klimo, ki vam vsaj med vožnjo zagotavlja prijetno osvežitev. Poleg tega bo elegantna Mazda 323 F-cool do konca avgusta na voljo po izredno ugodni ceni. Torej ob kul počutju tudi skulirane cene. Če želite skulirati letošnje poletje, nekaj prihraniti in postati lastnik avtomobila z veliko dodatne opreme, obiščite salon Mazde. Kar takoj, ker je serija omejena!
Ljubljana: A C0SM0S, 01/51 95 090; GAMA CENTU, 01/52 31 126; MAZDA OTY, 01/24 25 000; Maribor. AVTOCENTER ŠERBINEK, 02/45 03 550; Ptuj: AVTOCENTER ŠERBINEK, 02/78 38 451; Mursko Sobota: AVTOCENTER LEPOŠA, 02/53 61 770;
Celje. STIGMA 93,03/54 11251; Zagorje. AVT0HIŠA KRŽIŠNIK, 03/56 64 729; Velenje. AS AVT0M0BIU SK0RNŠEK, 03/89 72170;
Kranj: AVTO MOČNIK. 04/20 41 696; Nova Gorica: AUT0RENT, 05/30 28 460; Kopen AVTOPIUS, 05/61 37 038; Novo mesto:
S1GMAC0M, 07/33 76 400: Brežice. GAMA, 07/49 93 030
www. mazda.mms.si
mazoa
TELEVIZIJA novo mesto
ALP ŠPORT, d.o.o.	TRGOVINA ALP ŠPORT
V Brezov log 3	BTC - Ljubljanska c. 27
8000 Novo mesto	Novo mesto
POSEZONSKO ZNIŽANJE	
1. POLETNE KONFEKCIJE	od 4. do 11. avgusta
• vse majice in kratke hlače 30%	
• vse kopalke	50%
2. OBUTVE od 7. do 26. avgusta	
• sandali Teva	20%
• vsa ostala obutev	25%
METRO, d.d., Prešernova 10, 3000 Celje
zaposli več
PRODAJALCEV v trgovini v Novem mestu
Od vas pričakujemo:
• srednjo trgovsko šolo
•	1 leto delovnih izkušenj
• prilagodljivost, prijaznost in veselje do dela.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas šestih mesecev in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti in dosedanjih izkušnjah pričakujemo v 8. dneh po objavi na gornji naslov.
S posojilno kartico je pogled lepši in posojilo vedno pri roki
TENDE - MARKIZE
ZA VAŠ DOM, POSLOVNI OBJEKT
MIVKv
i m n mn
Izkoristite 7% nižje posezonske cene!
ljubljanska banka
Bmntna skupina Nova Ljubljanske banka
ROLETARSTVO
•ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE
•VERTIKALNE ŽALUZIJE
• PLISEJI
•ROLOJI
•TENDE
•KOMARNIKI
•MONTAŽA IN SERVIS
Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto tel.: 07/39 30 930, fax: 07/39 30 947 PE Ljubljana, Čargova 4 tel./fax: 01/568 48 33
PVC . STAVBNO POHIŠTVO
NAJVECJI IZBOR SENČIL NA ENEM MESTU
Prava posojilna kartica v žepu pomeni imeti na voljo posojilo za nedoločen čas. Porabili ga boste lahko kadarkoli in kjerkoli boste želeli. Na vseh prodajnih mestih, kjer boste videli nalepko kartice. Mesečno boste banki plačevali le del porabljenega zneska, ostanek pa vam bo banka prenesla za plačevanje v naslednjih mesecih. Obresti boste plačevali le za neporavnani, porabljeni del okvirnega posojila. Če boste želeli, boste lahko kadarkoli skupni znesek porabe plačali tudi v celoti.
Za posojilno kartico ne boste plačevali članarine, če boste svoje obveznosti poravnali prek trajnega naloga s svojega tekočega računa, hkrati pa boste še nezgodno zavarovanil
Izberite posojilno kartico LB Karanta ali posojilni LB Eurocard!
• s posojilno kartico LB Karanta boste lahko plačevali doma, s posojilnim LB eurocardom pa tako doma kot v tujini (posojilo velja samo za nakupe doma),
• pri posojilnem LB Eurocardu boste mesečno plačevali 33,3 odstotni delež skupne porabe, pri posojilni LB Karanti pa najmanj 20-odstotni delež skupne porabe
• s posojilno kartico LB Karanta boste v vseh poslovalnicah Nove Ljubljanske banke in poslovalnicah bank bančne skupine NLB lahko tudi dvignili gotovino, s posojilnim LB Eurocardom pa v bankah in pri bankomatih doma in v tujini, ki so označeni z nalepko kartice.
Oglasite se v naših poslovalnicah, kjer smo vam na voljo za vsa podrobnejša pojasnila.
Posojilna kartica vam je na voljo v Novi Ljubljanski banki in bankah bančne skupine NLB: Banka Domžale, Koroška banka, Pomurska banka, Banka Velenje, Banka Zasavje.
PORTRET TECjA TEdlNA
J^csTivaf CRvcžlcc^:::
15.7-19-8.2000
ŠTUDENTSKI FESTIVAL
Četrtek, 3.8. ob 21:00, Otočec, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Petek, 4.8. ob 20:00, Pišece, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Torek, 8.8. ob 20:30, Bogenšperk, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Sreda, 9-8. ob 20:00, Rajhenburg, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Četrtek, 10.8. ob 21:00, Otočec, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Petek, 11.8. ob 20:00, Pišece, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Sobota, 12.8. ob 20:00, Sevnica, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Torek, 15.8. ob 20:30, Bogenšperk, A CAT IN A HAT Sreda, 16.8. ob 20:00, Rajhenburg, A CAT IN A HAT Četrtek, 17.8. ob 21:00, Otočec, A CAT IN A HAT Petek, 18.8. ob 20:00, Pišece, A CAT IN A HAT Sobota, 19.8. ob 20:00, Sevnica, A CAT IN A HAT
RAZSTAVE
16.-19.8., Rajhenburg, WILL1AM SHAKESPEARE
Zavod Ars Ramovš, Slovenska 1, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 425 33 66, e-pošta: info@k-ramovs.si
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Srbski simbol ne sodi na hram kulture - Država se do kmetov obnaša mačehovsko -Kopališče ob Kolpi v Adlešičih se počasi spreminja v smetišče
Čas počitnic in dopustov je nesporno tu. Ne le daje dogajanje na različnih področjih življenja kar zamrlo, tudi pričujoča rubrika je, kot kaže, naletela na sušno obdobje. Tokratni dežurni novinar je v četrtek zvečer skorajda zaman čakal na vaše klice.
Najprej je poklical Franci iz Novega mesta. Moti ga grafit, narisan na novomeškem Domu Kulture. “Srbski znak, kije narisan na kamniti ograji nasproti vhoda v Kino
(--------------------------v
Halo, tukaj
DOLENJSKI UST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisati, morda dati kakšen nasvet in po možnosti poiskati odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
\ /
Krka že več kot šest mesecev, ne sodi na hram kulture!” je menil Franci.
Bralca iz okolice Šentruperta pa
moti mačehovski odnos države do kmetov. Po eni strani obljubljajo, kako bodo pomagali pri odpravi posledic letošnje katastrofalne suše, ki je prizadela tudi njegovo družino, po drugi strani pa živinorejce prizadenejo z znižanjem odkupne cene od 570 tolarjev na 520 ali celo manj za kilogram mesa. “Take suše ne pomnim, in namesto da bi nam kaj dali, nam še vzamejo. Država kmetov ne podpira dovolj, zato se ne čudim, da mladi zapuščajo podeželje. Za škodo po lanskoletni toči smo dobili praktično le miloščino. Škode je bilo za 200 tisočakov, deležni pa smo bili le 30 tisoč tolarjev odškodnine. Konec koncev je tudi to nekaj, vendar premalo,” je potožil bralec. Bralcu smo skušali poiskati obrazložitev, vsaj kar se odkupnih cen mesa tiče. Vodja poslovne enote predelave mesa pri Kmetijski zadrugi Krka Ignacij Kralj je povedal, da odkupna cena ni nič nižja, kot je bila poprej. “Vsako govedo ni enako, poleg tega pa je govedo kategorizirano glede na kakovost mesa. Razpon odkupne cene bi glede na kakovost mesa lahko bil celo od 170 do 600 tolarjev za kilogram. Vsak rejec
ima možnost, da si v klavnici ob prisotnosti veterinarskega inšpektorja pogleda kakovost mesa, lahko pa zahteva tudi oceno inšpektorja iz podjetja Inspekt iz Ljubljane. Ne nazadnje so odkupne cene odvisne tudi od ponudbe in povpraševanja na trgu, država pa lahko do neke mere kroji politiko cen z uvozom.”
Bralka iz Adlešičev se je zgrozila nad stanjem tamkajšnjega kopališča ob Kolpi, ki, kot pravi, postaja pravo smetišče. “Kontejnerja za smeti, ki je bil na kopališču minula leta, letos ni. Kopališče prinaša dobiček trgovini in gostišču, pa nihče ničesar ne ukrene. V Adleši-če se hodijo kopat tudi otroci, ki v začetku avgusta prihajajo na letovanje v Marindol. Upam, da zaradi smeti ne bo kaj narobe, pa tudi sicer si ne želim, da bi v mojem kraju bilo smetišče,” je menila naša bralka.
M. Ž.
PIKNIK NA VALOVIH KRKE
DVOR - Prostovoljno gasilsko društvo Dvor organizira v soboto,
5.	avgusta, ob 20. uri tradicionalni Piknik na valovih Krke. Poskrbljeno bo za zabavo, dobro razpoloženje in ples ob zvokih Ansambla bratov Poljanšek.
TRIJE ZAVOJI KONOPLJE
OBREŽJE - Cariniki mobilne skupine Carinarnice Ljubljana so v golfu bosanskega državljana našli skrite tri zavoje z 2803 grami mamila - posušene indijske konoplje. Zoper osumljenca, Hrvata I. K. in T. Š-. je bila podana kazenska ovadba.
Letošnje Juijevanje z zamudo
Nekoliko nenavadno je, da so v Črnomlju jurjevske običaje, značilne za konec aprila, predstavili zadnje dni julija - Prireditev prestavili zaradi izseljencev
Franci
Franci Kek je človek, ki je slovenski mladeži omogočil, da se pošteno povalja po blatu. Po tem ga pozna cela Slovenija, po največjem festivalu rockovske glasbe pri nas Rock Otočec, namreč. Franci Kek je znan tudi kot filmar in komik, bil je tudi športnik. Je rojen Novomeščan in od rojstva živi v Šolski ulici, zadaj za frančiškanskim samostanom. Pri frančiškanih je devet let ministriral, na njihovem dvorišču je frnikolal in igral košarko.
Čeprav je zelo veren, s tem nikogar ne obremenjuje. S tem je razčistil že v prvem razredu osnovne šole, ko sta se s sošolcem sprla, ati je bog ali ga ni. Sošolcu, ki je bil še enkrat težji od izredno suhljatega Francija, je dokazal, da bog je, tako da ga je udariI z mavcem po glavi in ga za nekaj časa uspaval. Po tem dogodku se ni nikoli več tepel in ne razpravljal o veri.
Suhljatega, a spretnega fanta z izjemnim odrivom so odkrili tudi športniki. Začel je pri atletih, a je stadion obiskal le trikrat. Tretjič ga je med treningom dobila nevihta, in ko je povsem premočen prišel domov, ga mati ni več pustila pod Portoval, zato je zašel v telovadnico in začel trenirati košarko. Vse do 30. leta je bil zelo obetaven. Zal je svoje košarkarsko znanje, odriv in nadarjenost znal pokazati le med ogrevanjem, med tekmo pa ni imeI dovolj moči in poguma, da bi kot neki njegov vrstnik ves čas metal na koš in se pod košem pretepat z nasprotniki, za kar je bil precej prenežen. Je pa s svojimi neumnostmi vedno znaI poskrbeti za zabavo, kot da bi ves čas razmišljal samo o tem.
Tudi k videu in filmu je socialni delavec po izobrazbi Franci Kek zašel na svoj način. Spomladi leta 1990je v mestu sreča! očeta novomeške televizije Marjana Moškona in ga kot največjega
poznavalca videotehnike vprašal, kje bi lahko kupil najcenejšo kamero, Moškon, ki je tedaj iskal sodelavce za svojo pravkar rojeno televizijsko postajo, pa ga je pregovoril, da je kupil najdražjo in najzahtevnejšo kamero. Ko je na meji carinikom povedal, koliko je zanjo plačal, pri čemer je znesek skoraj za poI zmanjšal, so se mu smejali, češ da so ga nemški trgovci dobro “okrog prinesti".
Moškon ga je skupaj s še nekaterimi nadobudnimi snemalci poslal v Ljubljano v uk k Jovanu Jovanoviču. Za “diplomsko nalogo" so novomeški video filmarji v Čopovi ulici in na Kongresnem trgu v Ljubljani posneli skrito kamero, Kek pa je nastopil kot glavni igralec: ščipal je ženske za zadnjice, jih objema! čez rame, se pred njimi metal na tla, se šel pantomimo in do solz nasmejat vsakogar, ki si je filmček ogledal. V skeču Veseli frančiškan je navdušil z naslovno vlogo v slogu slovenskega Benija Hila. Potem se je kalil v oddajah Mata klinika cinizma in se v nizkoproračunskem filmu Milice združil s Sašem Dukičem (Mama Manka).
Zašel je tudi v politiko, in to dobesedno zašel Mnogi someščani so mu zamerili, ko si je pred zadnjimi predsedniškimi volitvami sposodit preprostega fanta iz vasi pod Hmeljnikom. Medije je obvestil o njegovi kandidaturi za predsednika republike. Skoraj vsi so nasedli in na čelu z nacionalno televizijo so novico s sliko prvega Kučanovega tekmeca objavili kot novico dneva, fanta pa še zdaj zafrkavajo s predsednikom. Zdaj svojo politično vlogo Franci Kek igra v novomeškem občinskem svetu, kamor je bil izvoljen preko Liste za Dolenjsko. Je namreč eden redkih svetnikov, ki mu je bolj kot to, kdo je kaj predlagat, pomembno, ati je predlog pameten in koristen.
Očeta je Franci izgubiI teden dni pred rojstvom, tako da je kot otrok s svojo nagajivostjo delal sive lase le mami, kasneje pa še ženi Viki. Obema in tudi prijatelju in družabniku Marjanu Pirnarju je za njihovo potrpežljivost zelo hvaležen, saj sicer ne bi mogel početi, kar počne. V prihodnosti si želi, da bi z Rock Otočcem obogatel, da mu ne bi bilo treba nositi več kot dvajset let starih na bolšjem trgu kupljenih sintetičnih srajc, pa tudi za lačne otroke bi lahko kaj dat, pravi. Za zdaj skrbi za dva otroka, za sina Vida in harja. Če nista lačna, ju prepriča, da sta.	,GQR	VIDMAR
ČRNOMELJ - S folklorno-turi-stično prireditvijo Jurjevanje so v Črnomlju pričeli že davnega leta 1964, in četudi je doživljala vzpone in padce, se je ohranila do današnjih dni. Vendar se je letos od preteklih let razlikovala, predvsem po tem, da so jo prestavili na konec julija, ko naj bi bila združena s srečanjem belokranjskih izseljencev z vsega sveta.
Toda Ksenija Khalil iz Zveze kulturnih društev Črnomelj je prepričanj, da takšno prestavljanje prireditve ni imelo pravega učinka, saj je bilo izseljencev malo. Precej pa je zmešalo štrene folkloristom, kajti hkrati je bil v Beltincih mednarodni folklorni festival z državno revijo najboljših slovenskih folklornih skupin. Sicer pa je nasploh precej zgrešeno, da običaje, značilne za jurjevo, prikazujejo nekaj mesecev pozneje. Po njenem bi morali imeti Jurjevanje konec aprila in Kresovanje junija, ob ivanju.
Letos so nekoliko tudi spremenili program, saj seje odvijal predvsem na petkov in sobotni večer, ko je nastopilo okrog 400 belokranjskih in gostujočih folkloristov, tamburašev, godcev, ljudskih pevcev in pevk ter črnomaljski god-
beniki. Vsak večer jim je prisluhnilo vsaj okrog dva tisoč obiskovalcev, med njimi so prevladovali domačini. Pohvalno pa je, da so letos zopet prišli na Jurjevanje folkloristi iz Starega trga in Predgrada, ki jih že nekaj časa ni bilo. Gotovo ima veliko zaslug za oživitev folklore v Poljanski dolini prav Tone Grahek. Žal pa se očitno niso mogli zbrati skupaj sprva napovedani tamburaši iz Gribelj ter črnomaljski in adlešiški folkloristi. Kot dobra pa seje izkazala ideja, da so v petek in soboto popoldne pripravili prireditve za otroke, kajti če se bodo že mladi navadili obiskovati Jurjevanje, bodo gotovo prišli tudi, ko odrastejo.
Letošnje Jurjevanje je izstopalo tudi po dobri ponudbi izdelkov domače obrti, doma spečenega peciva, a tudi ponudba turističnih in drugih informacij je bila kar dobra. Žal pa se je izkazalo, da ljudje pridejo na Jurjevanje predvsem zaradi zabave in manj zaradi nakupov. A ponudniki domače obrti kljub temu ne bi smeli odnehati, saj jim bo predstavitev na Jurjevanju lahko dolgoročno še koristila. Ne nazadnje pa je bila tudi njihova zasluga, da na Jurjevanju skoraj ni
NAJDIŠČE GORENJI MOKRONOG - Arheolog Uroš Bavec je ime! tokrat v ekipi, ki je izkopala tole 15 dolgo in 2 m široko jamo v gozdu ob cesti Mokronog - Trebelno, nekaj že ob prejšnjih izkopavanjih preizkušenih fantov, študentov in dijakov, med njim študenta 3. letnika zgodovine Blaža Babiča iz Novega mesta in Iva Riflja iz Gornje Kamenice. Tehnični risar ZVNKD Franci Aš je pa še sploh izkušen maček. V tej jami so našli precej keramike in med drugim tudi bronast novčič. (Foto: P. P.)
bilo več včasih tako vsiljivih trgovcev s kičem, ki so šli mnogim precej v nos in ki na folklorno prireditev zagotovo ne sodijo.
M. BEZEK-JAKŠE
NE LE PETJE, TUDI KRUH - Na letošnjem Jurjevanju nastopajoči niso It peli in plesali. Člani Društev podeželske mladine so se na primer pomerili'1 jurjevskih igrah. Narediti so zelenega Jurija in macole, dekleta so mesila kruh (na fotografiji), premetavali so klobuke in vasovati. Najbolje so se odrezali Semičani in Črnomaljci, medtem ko so Metličani zaostali za nekaj točk-(Foto: M. B.-J.)
PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA
NOVO MESTO - 27. julija je 29-letna voznica avta Š. K. iz Novega mesta v križišču Ljubljanske in Kolodvorske ulice spregledala ustavljanje vozil in se zaradi prekratke varnostne razdalje kljub zaviranju zaletela v avto pred sabo. Pri tem se je hudo poškodovala, da sojo morali odpeljati v bolnišnico.
ščine (ZVNKD)Novo mesto, zaključil izkopavanja na arheološkem najdišču v Gorenjem Mokronogu, za katerega dr. Andrej Pleterski z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU pravi, da predstavlja zgodovinski zapis, ki mu ni para na Slovenskem.
Terenska izkopavanja, ki jih je leta 1996 začel Bavec - pri vrednotenju najdb mu je pomagal tudi kolega umetnostni zgodovinar Tomaž Golob - v Gorenjem Mokronogu, z najdišči Sv. Peter, Vrajski breg in grad pričajo o dveh slabo
SRAMOTA - Tole karoserijo zavrženega avta v črnem smetišču nekdanjega peskokopa pod Velikim Cirni-kom je nekdo opremil s tem napisom. Podobnih sramot je na tem in drugih krajih še nekaj. Očitno nekateri spet čakajo na vsakoletni zastonjski odvoz kosovnih odpadkov. (Foto: P. P.)
MISS KOLPE 2000 - Društvo slovensko hrvaškega prijateljstva iz Vinice m občina Bosiljevo s hrvaške strani Kolpe sta organizirala 4. srečanje prebivale^1 ob Kolpi in hkrati pripravila izbor obkolpske lepotice leta. Miss Kolpe 2l)Uu je postala Anita Čupor, študentka iz Ozlja, sestra lanske miss Kolpe in sf" datlje miss Hrvaške, prva spremljevalka je postala Anita Šobar, študenti« iz Črnomlja, druga pa Martina Moravec iz Vinice. Za miss fotogeničnostiJe bila izbrana Katarina Juračič, dijakinja iz Ozlja. Na izboru je nastopilo ' kandidatk, brhkih mladenk, ki bodo svojo lepoto in čare lahko uveljavile n® prihodnjih tekmovanjih. (Foto: Marko Klinc)
Tod so živeli tudi poganski Slovani
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto zaključil izkopavanja na arheološkem najdišču v Gorenjem Mokronogu - Prvič dokazano na Dolenjskem
TREBELNO, MOKRONOG -Pred kratkim je Sevničan, 38-letni arheolog Uroš Bavec z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedi-
poznanih dobah, ki pa sta zelo pomembni za poznavanje slovenske zgodovine. Gre za prehod iz vlaške pozne antike v slovanski zgodnji srednji vek in za nastanek mogočnega fevdalnega gradu. Bavec je najdbe v Gorenjem Mokronogu predstavil na simpoziju v švedskem Goeteborgu, že leta 1997 pa na srečanju evropskega združenja arheologov, v italijanski Raveni.
Iz izkopavanji je našel dokaze, da so tod živeli tudi poganski Slovani, kar je sploh prvič dokazano na Dolenjskem. Gre za kraje, kjer so častili bogove neba, zemlje ter ognja in vode. Bavec ima tudi pre-
cej etnološke žilice in je po pozo-vorih z domačini oz. okoličan' dognal, zakaj hrib, kjer so pri z«; meljskih delih že v 19. stoletju, Pn kopanju peska pa še večkrat pozne-je, odkrili okostne grobove, ime-nujejo Vrajski breg. “Vrajk” je narečna izpeljava mestnika imena v raju”. Raj je kristjanom pomenu nebesa, poganom pa deželo, v katero odidejo duše.
Bavec se je zahvalil trebanjski Komunali (njeni delavci so m" pomagali že pri prvih izkopavanjih) za čiščenje navlake iz gozda, kamor jo mečejo brezvestneži, in za urejanje dostopnih poti.