DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina, mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 17u, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorita štev. 9-18127 Leto VI. - Štev. 31 Trst - Gorica 1. avgusta 1952 Izhaja vsak petek Tito oe iziaoe Dne 29. junija je govoril Kidrič popuščanja rimskemu pohlepu!« v Ajdovščini in ob tisti priliki je na splošno presenečenje rekel: »Se danes govoričijo o coni B. Teda o coni B ne more biti nobenega govora, ker je to že od pradavnih časov naše zgodovinsko in narodno ozemlje.« Zborovalci so odločno pritrdili govorniku, ko je dejal, »da je mogoče govoriti le o sporazumu glede cone A in o nobeni drugi coni.« V naslednji številki Demokracije, dne 10. julija, smo takoj vprašali, ali gre pri tem res za povratek na staro linijo, kakršno je svoječasno, poleg Tita, iznesel tudi Regent v svojem znanem govoru v Kopru pred enim letom. Rekli smo tudi da tržaški Slovenci imajo menda pravico na to pojasnilo, in to ne samo preko krajevnega Primorskega dnevnka, temveč od strani odgovornih činiteljev, cd tistih, ki dejansko in formalno vodijo današnjo jugoslovansko politiko. Sledil je splošen molk. Niti sicer tako pozorni Primorski dnevnik, niti noben tržaški ali jugoslovanski veljak ni odgovoril na postavljeno vprašanje. Ali jim je bilo tako neredno? Je bil naš sum upravičen"> V nedeljo 27. julija je na velikem zborovanju, v Glini, na Hrvaškem, govoril sam maršal Tito. Ob tej priliki se je dotaknil tržaškega vprašanja, in sicer na način, ki je močno odjeknil tudi v mednarodni javnosti. Kakor beremo v Slovenskem poročevalcu z dne 29. julij'-'., je dobesedno dejal: »Mislijo, da se če bo Jugoslavija močna, ne bodo mogli razširiti še nekoliko naprrej od Trsta.« V duhu tega stavka, ki ga Primorski dnevnik seveda ni objavil, je treba torej tolmačiti vse ostale izjave, ki jih je Tito v tem govoru dal o Trstu. Posebej opozarjam^ na besedico »še«. Ona nam namreč pove, da se do vključno Trsta Italijani lahko razširijo, le preko Trsta se ne smejo.v. To tolmačenje je tudi v popolnem soglasju s Titovimi pogoji za sporazum z Italijo o tržaškem vprašanju. Primorski dnevnik 2 dne 2'). julija piše, da je Tito pri tej prilite i aCjaL, »da pri sestavljanju plat-jornie za razgovore ne more biti govora o ozemljih, ki so pod upravo Jugoslavije, temveč samo o problemih, vprašanjih in ravnanju z jugoslovanskim življem onstran cone B, kjer dejansko ne spoštujejo njegovih pravic.« Ali je torej bistro in jasno, da Tito o coni ti sploh ne mara govoriti? Ker Primorski dnevnik ne citira neposrednih Titovih besed, temveč sam o pravi »da je Tito to dodal« in ker tega dela govora ljubljanski Slovenski poročevalec ni prinesel, moramo pač njihovo točnost primerjati kvečjemu Z izvlečkom Titovega govora, ki je izšel dne 28. julija v ponedeljski izdaji Giornale di Trieste. Ta list navaja obravnavani odstavek in piše, da je Tito dobesedno dejal: »Z naše strani smo pripravljeni govoriti samo o coni A in nismo pripravljeni dovolili (concedere) prav nič več. Razpravljamo lahko samo na osnovi predlogov, ki smo jih že dali.« Naj imata prav Primorski dnevnik ali Giornale di Trieste, smisel Titovih izjav je v obeh primerih eden in ton poskušal pomiriti zaskrbljenost naših zastopnikov, ki je bila in še kako utemeljena po razvoju položaja, ki je nastal po londonskem sporazumu. 'Naglasil je namreč izree> no, da se bodo pravice Slovencev na Svobodnem tržaškem ozemlju v najpopolnejši meri spoštovale in d:, so tudi novi italijanski uslužbenci, ki so dodeljeni tržaški vojaški u-pravi, navdahnjeni z isto težnjo, da v najpopolnejši meri vodijo računa o naših pravicah in potrebah. Vse to so lepe besede in bližn.a bodočnost bo pokazala, če bodo obljubam sledila tudi odgovarjajoča dejanja. Izgleda namreč, kot da ne bi imeli nobenega razloga, da bi se čutili ogrožene. Vse to bi bilo zelo lepo, ko bi Italijani ne imeli svojih bridkih izkušenj in bi ne vedeli, v kolik: diametralni opreenesti znajo biti njihove besede z njihovimi deli. ir to ne zgolj slučajno. Tako pa nas izkušnje uče, da spada nezaupanje do italijanskih izjav med najosnovnejšo zahtevo politične previdnosti. V tem primeru pa ima zadeva se drugo kar najbolj resno lice. Zagotovila generala Wintertona in preji ričevanja višjih in nižjih italijanskih uslužbencev sama po seoi ne morejo pomeniti, nekaj trajnega, ampak le trenutno razpoloženje o-seb. ki to izjavljajo. To niso izrazi naše pravice, ampak so le velikodušne italijanske koncesije, ki sj zasnovane na predpostavki naše;; »dobrega« in »korektnega« obnašanja. Ne gre torej za neko absolutno, ampak le za pogojno pravico ir-še ta temelji samo na neki osebni ljubeznivosti »prefekta« Vitellija in političnega svetovalca Diega De Castra odnosno na taktični konjunkturi današnjega »predrevizio-nističnega« stanja. Te velike'obljube niso torej v nobenem razmerju z našimi neobhod-nimi potrebami, ampak so odvisne samo od izmere naše pripravljenosti. da brez protivljenja prenašamo težko preizkušnjo prehoda Trsta iz stanja Svobodnega področja v stanje italijanske pokrajine. Pri tem nas pa seveda prepričujejo, da vse te koncesije niso mišljene le kot trenutne, ampak kot začetek nekega novega stanja, v katerem bi nam Italija v najizdat-nejši meri pokazala vso svojo velikodušnost, kot da smo mi popolnoma odvisni od te velikodušnosti. Ni prvič, da se pri Italijanih javljajo tako lepe namere. Ko so se leta 1866 prebivalci Poadižja priključili Garibaldincem, so pač mogli slišati iste in slične popevke, videmski proces nas je pa poučil, d morejo celo duhovnika nekaznovano zasramovati po listih, če se kot Slovenec drzne verske nauke tolmačiti svojim vernikom v njih -vem, to ie slovenskem jeziku, in č:-jim deli slovenske verske knjige in katekizme. Videli smo pa tudi, koliko časa je trajala druga idila italijanske zasedbe, in sicer ona, ki je privedla do laralske pogodbe. Ne le, da so nam požgali naše Narodne domove, ampak s pretnjami in zapostavljanjem so preprečevali našim volivcem, da bi glasovali »proti Italiji«. Ali pa stvari danes stoje drugače? Mi res slišimo lepih besed, vendar pa tudi vidimo, da se danjs. devet let po 25. juliju 1943. uveljavljajo proti nam fašistični zak -n! in da se še danes volitve vrše dovažanjem volivcev iz Italije. Vse tisto,-kar nam Italijani m -slijo dati, zato ni nič drugega kc; zgolj -koncesija, znak nekega navi- dez hvalevrednega razpoloženja; je le laskanje oIioku, kadar mora pogoltniti grenko, zelo grenko zdravilo. Vendar pa mi nismo otroci in ne dopustimo, da bi se z nami postopalo kot z otroki! Koncesij, m povrh naročenih še z italijanske strani, ne potrebujemo in jih zato najodločneje in z ogorčenjem odklanjamo. To, kar mi potrebujemo, je naša neodtujljiva pravica, ki nam je zajamčena z mirovno pogodbo, in — če že hočete zločinska in z neodgovorno lahkomiselnostjo iti mimo mirovne pogodbe — v neodtujljivih predpisih o narodnih in, človečanskih pravicah. To je edino, do česar držimo, ne pa do n -odrejenih, splošnih in praznih prepričevanj s posmehom na licu.'--z nasmehom v srcu, pri čemur n-vemo, kdo vse je predmet tega italijanskega zasmehovanja, ali mi :*>. mi ali pa general Winterton in zahodni zavezniki. Naj se nihče ne vara, izkusil.a zadnjih petih let nam je jasno pokazala, koliko so vredni predpisi in odredbe, za katere so se vodile tako obsežne in strastne mednarodne debate. Obstojajo človečanske pravice in obstoja tudi Varnostni svet, toda tudi ta samo za- registracijo pritožb, ne pa za njihovo rešitev. OZN in UNESCO sta zelo lepi organizaciji, ker svojim uradnikom dajejo dokaj lepe položaje. Njihovo dopisovanje zna biti obsežno in zapleteno ter število nameščenih tipkiric je prilično. Vendar pa doslej nismo videli še nobenega praktičnega učinka, iz katere- ga bi mogli zaključevati, da ti tiradi vsaj za zdaj niso le sami sebi namen ali, kot pravijo Nem,1, »Selbstzvveck«. Ce pa tako važne ustanove v toliki meri edpovede, t ij bo tudi nam dovoljeno, da v kjncesije italijanskih »prefektov« in političnih svetovalcev a la De Castro nikakor ne verujemo, in da zaradi tega takih sirenskih glasov ne bomo poslušali. Ne prazne besede, rotrebna ro jamstva! t Sinko Vodopivec V torek 29. julija je v bolnišnici v Vipavi umrl v 75. letu starosti slovenski glasbenik, župnik Vinko Vodopivec. Pokojnik se je rodil leta 1878 v Ročinju. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Gorici. Kaplanoval je v Kamnjah, nato v Črničah. Od leta 1907 dalje je služboval kot župnik v Kronberku pri Gorici. Ze mlad se je kot samouk posvetil glasbi in se kmalu uveljavil kot priznani narodni in cerkveni skladatelj. Številne njegove skladbe za pevski zbor so pravi izraz narodnega duha in so že ponarodele. Vinka Vodopivca so položili k večnemu počitku v četrtek 31. julija v Kronberku. Razgouor z gen. Winterfonom Občinska svetovalca dr. Agneletto in dr. Dekleva v obrambo naših pravic DEMOKRACIJA in ne komunizem Fašistične in komunistične dikla-ture so uvedle kult oboževanja o-seb. Diktatorje so povzdignile v polbogove. Njim na čast so se jJošiljale in se pošiljajo štafete iz vseh delov držav, da jim kadijo in skandirajo njihova imena, kot nekdaj: Du-ce! 'Du-cel, .Fiih-rer! Fiih-rer! in kot sedaj: Sta-din! Sta-lin!, Ti-to! Ti-io! Geslo diktatorjev je ibilo in je ostalo: ubogaj brez misliti! Taka :>la bila Mussolini in Hitler, taki so Stalin, Gottwald, Tito itd. Po njih so imenovali tudi stranke, ki jim načeljujejo. Od tod t:-tovci, vidalijevci, babičevci. Poleg polbogov malikov so tudi pokrajinski manjši maliki - rasi. Tudi te je treba ubogati — ne da bi mislili, »Obbedire senza discutere!« To je totalitarni svet razbitega fašizma in bojujočega se komunizma. Ta se deli v svet polbogov-malikov z manjšimi maliki in rasi ter v svet ljudskih množic, kjer je vsak posameznik, pa bil še tako »zgrajen«, t. j. vnet in zvest komunist, le brezpomembna številka. Naši komunisti, posebno titokomunisti, ki jim je malikovanje in slepa pokorščina postala druga nrav, niso v stanju razumeti, kako more biti v demokratičnem svetu mogoče drugačno življenje in pojmovanje. Oni ne razumejo, da je med demokrati vsak. človek ~- človek v polni posesti svojega človeškega dostojanstva, dn ni predmet zloglasnih srednjeveških inkvizitorskih »karakteristik« ter vohanja in »špiclanja« tajnih policij, da misli s svojo glavo in ne na ukaz. Njih od totalitarizma okuženi možgani ne morejo rafc meti na primer, kako ie mogoče, da ima okrajna ali okrožna organizacija kake demokratske stranke . v krajevnih vprašanjih lahko svoje lastne misli in poglede. Po njih;. vem pojmovanju je strankin centralni komite, vsegaveden in vsemogoči bog. Tako je na primer prav nabre-žinski primer pokazal v praktičnem življenju oni globoki prepad med totalitarnim titokomunizmom in med resnično demokracijo, kakor jo pojmuje Slovenska demokratska zveza. Titokomunisti in njihovi zavezniki od SKSZ in od Neodvisnih so zahtevali, naj Trst odloča 'in u-kaže, kdo naj pride v nabrežinski upravni odbor. Slovenska demokratska zveza je pa odločno stala in ostala na edino pravem dem -kratičnem stališču, da nima Trsi pravice odločati in ukazovati, koga naj Devinčani in Nabrežinci volijo v odbor. Tu naj se ogledujejo one »grešne« in zaslepljene duše, ki točijo Prim. dnevniku krokodilske solze. ker se ni posrečilo titokomuni-stom zavladati nad nabrežinsko občino. Slovenska demokratska zveza je prav v nabrežinskem primeru pokazala, ona in njeno vodstvo, kako zna spoštovati voljo ljudstva in svobodo krajevnih skupin. Oni je dokazala, da med demokrati ne more biti diktature in diktatorjev od zgoraj. Demokracija in komunizem vseh barv sta dva nasprotna pola; kdor hoče postaviti mosi med prepadom med njima, porušil se mu ibo pod nogami in sam bo razočaran padel v prepad. Onrema za železarno u Zenici General Electric Companv Ut d. iz Londona in Invest Import iz Beograda sta nedavno sklenili pogodbo, po kateri bo britanska tvrdka dobavila železarni v Zenici popolnoma novo opremo za topilnico, ki bo stala 1 milijon funtov šterlin-gov. Dne 23. julija je sprejel general Whrnrton, poveljnik an^loamerišk« cone STO-ja, občinska svetovalca dr. J. AgiTeletta in dr. J. Deklevo. V poldrugournem lazgovoru, jci mu je dal povod začetek izvajanja londonskih dogovorov, sta dr. A-gneletto in dr. Dekleva predočiia in razložila življenjsko važna vprašanja tržaških Slovencev. Naglasila sta, da je generalu Wintertonu znano stališče Slovencev nasproti londonskemu memorandumu, ki pomeni očito kršitev mirovne pogodbe z Italijo in ki ga ne bomo nikoli priznali, toda pod silo razmer moramo računati s tem nezakonitim dejstvom. Slovensko ljudstvo je zaradi prihoda italijanskih uradnikov upravičeno razburjeno, ker pozna italijanske upravne metode. Zato se obrača na generala Winte.rtona kot poveljnika te cone, ki je edini odgovoren pred zakonom in svetom za pravično upravo v duhu in smislu mirovne pogodbe z Italijo, da ščiti pravice Slovencev in odpravi težke Slovencem storjene krivice. Prav v tem trfenutku, ko prihaja o-gromen del naše uprave v roke ljudi, ki jih Italija pošilja v Trst, je potrebno obrniti pozornost vrhovnega odgovornega poveljnika na nujno potrebo: dati Slovencem vse pravice, ki jim gredo po jasnih načelih mirovne pogodbe in tržaškega statuta, kajti one so obenem zahteva vsake res demokratične u-prave. Enakopravnost slovenskega jezika z italijanskim je priznana že v mirovni pogodbi, ki določa, da sta uradna jezika na STO-ju slovenščina in italijanščina. Slovenski jezik je bil enakopraven z italijanskim tudi pod Avstr -jo in leta 1919 ie Italija izrecno potrdila to enakopravnost slovenskega jezika. Sele fašizem je prepovedal slovenski jezik v vseh javnih uradih in šolah in njegovo uporabo na sodnijah celo pod kaznijo. Fašizem je padel že 1. 1943, vojna je končala že sedem let, pet let, je v veljavi mirovna pogodba; Slovenci smo na STO-ju avtohtoni, smo tu preko 1400 let; imamo svoje o-snovne in srednje šole, slovensko radi’sko postajo, svoje časopis’, svoje gledališke predstave in živimo popolno kulturno življenje. Toda vfcliub vsemu temu so še danes v tej coni v polni veljavi fašistični zakoni, ki prepovedujejo, celo nod kaznijo, uporabo slovenskega jezika. To ie v polovici XX. stoletja v sredi Evrope kulturna sramota, je naglasil dr. Agneletto, ki je ne more in ne sme trpeti nobena demokratična unrava. Zato se morajo preklicati vsi fašistični in njim podobni totalitarni zakoni, ki prepovedujejo ali omejujejo v javnih u-radih slovenski jezik. Glede na navodila iz leta 1949 o slovenskem jeizifcu, po katerih naj bi se slovenski jezik uporabljal po uradih v tržaški okolici, je dr. A-gneletto omenil, da so vsi državni, poldržavni, deželni in. upravni uradi ter sodnije, izvzemši občinske uiade, v mestu Trstu in ne na deželi, in da mora slovensko ljudstv > v Trst, če hoče priti s temi uradi v stik. Poleg tega je v sami tržaški občini najmanj 60.000 Slovence z. Zato je nujno potrebno, da se končno po tolikih letih zavezniške u-prave vzpostavi spet enakopravnost slovenskega jezika v vseh javnih uradih tega Ozemlja, kar ZVU lahko stori v smislu provizornega statuta, priloga VII. mirovne pogodbe. Slovenci imajo pravico tudi do gospodarske in socialne enakopravnosti. V tržaških uradih ni niti 1/2 odstotkov Slovencev in Hrvatov, četudi tvorijo oni na tem ozemlju preko četrtino prebivalstva. Vsa razpoložljiva uradniška mesta in druge službe se sistematično oddajajo Italijanom. Slovenci imamo sedaj mladino, ki prihaja iz slovenskih šol, ki pozna italijanski jezil: popolnoma. Tej mladini je treba odpreti vrata v državne in javne urade in službe. Tudi slovensko delavstvo se zapostavlja in prezira ter daje se prednost delavstvu -ved slovenskih osnovnih šol v videmski pokrajini in tako dalje! Spet farizejstvo torej!... V soboto 26. julija je bila seja goriškega pokrajinskega sveta, na kateri je predsednik dr. CUlot pozval svetovalce, ki se zavzemajo za zgladitev nove ceste od Tržiča da Gradeža, naj vplivajo na tamošnjo prebivalstvo, naj se odloči, kod naj cesta teče, ker sicer za cesto namenjene zneske porabijo za druge potrebe. Svet je nato izglasoval nujno prošnjo na vlado, naj ukaže pričeti z obnovitvenim delom za namakanje gradiščansko-krminske nižine: ki utegne zaposliti par tisoč brezposelnih, pridelke na njivah pa močno dvigniti. V zadevi nalezljive očesne bolezni trahoma, ki se je močno razpasla v tržiškem okraju, je obširno poročal svetovalec dr. Delpin, ki j" prikazal nevarnost, da se bolezen še bolj razširi, če obolele stranke ne podvržejo nujni in resni negi. Svetovalec Toroš pa je predlagal, naj pokrajinski svet preskrbi za to, da se streljanje proti toči, ki se le ZAVLAČEVANJE vročitve opcijskih odlokov Goriška in videmska prefektura sta prejeli od rimskega zunanjega ministrstva veliko število odlokov, s katerimi je Jugoslavija ugodno rešila opcijske izjave prizadetih stiank. Kot smo že ponovno objavili, sta se Italija in Jugoslavija dogovorili 23. decembra 1950, da reši Jugoslavija opcijske izjave ugodno ne glede na občevalni jezik optantov. Tako je Jugoslavija tudi storila! Zdaj pa se italijanska krajevna o-blastva ravnajo kot vedno do slovenskih optantov in jim nočejo vročiti tozadevnih odlokov, ki jim jih je rimsko zunanje ministrstva že dostavilo. Zlasti na gor.iški prefekturi trdijo, da odlokov nis.a prejeli, medtem pa vemo, da je prefekt dal ukaz policiji, naj poizveduje. kakšen je občevalni jazi.k . . . slovenskih optantov! Videmska prefektura je bolj odkritosrčna: priznava, da je iz Rima prejela odloke, in izjavlja, da jih ne mo;? vročiti strankam, dokler ji krajevni organi ne sporočijo, kakšen je občevalni jezik prizadetih optantov! V zadevi tožimo, da gre za obče znano preganjanje Slovencev, ki so sicer slovenskega jezika in rodu občujejo pa tudi v italijanskem ;e-ziku v zasebnih odnošajih z Italija-navedenega ni in pa v javnih uradih, kjer sploh OOSPODARSTVOI NEKAJ O GNOJENJU Vsak krnet mora vedeti, da ie lastlinam za njihovo življenje in lazvoj gnojenje prav tako potrebno kakor človeku vsakuanja hrana. In kakor stremi človek po tem, kako bi si preskrbel čim cenejše za njegovo telo prepotrebne hranilne snovi, tako zasleduje tudi kmet, kako bi rastlinam dal potrebno hrano s čim manjšim stroškom. Vemo, da je kralj vseh gnojil k hievski gnoj, ker ta vsebuje vse tri glavne hranilne snovi: fosfor, dušik in kalij. Hlevskega gnoja pa ne prideluje nobena kmetija dovolj za gnojenje svojih nasadov. Ce p„ hočemo, da nam bodo rastline redno in enakomerno rodile, moramo istim tudi redno in enakomerno gnojiti. Ker — kakor rečeno -hlevskega gnoja navadno nimamo toliko, da bi vsem rastlinam gnojili, lahko odpomoremo temu z zelenim gnojenjem, spopolnjenim z umetnimi gnojili. Ta način gnojenja je skoro edini, ki ga uveljavljajo velika, tako imenovana industrijska kmetijska podjetja, katera sploh hlevskega gnoja malo ali nič nq pridelujejo. Zeleno gnojenje je nadalje velike važnosti v hribovitih krajih, kamor je dovažanje hlevskega g noj a zelo naporno in pa predrago *°r zvezano z uporabo večjih delovnih moči. Z zelenim gnojenjem damo zemlji, poleg drugih hranilnih snovi, kakor fosfor, dušik in kalij, zlasti še obilo rastlinskih organskih snovi, ki jih kratko imenujemo humus kar je črna prst. Humus ali črna prst je velike važnosti ?‘a izboljšanje zemlje, kar napravi isto rahlo in tako odporno proti suši .Je kakor človeku mehko postlana postelj, na kateri se dobro in udobno odpočije. Zeleno gnojenje opravimo od začetka avgusta vse do pozne jeseni, kakršna bomo pač semena v ta namen uporabili. Najprimernejša 3o semena metuljničastih rastlin: rdeča detelja, graščica in bob. Te rastline se hranijo največ z dušikom, ki ga vsrkavaja iz zraka, zaradi česar obogatimo zemljo z dušikom, ko te rastline podkopljemo. Saj ,v-mo, da je dušik dragocena in pre-jootrebna hranilna snov. Za sejanje rdeče detelje bomo zemljo preorali ali prekopali, nat a potrosimo načez po 5 kg super-losfata in 1-2 kg kalijeve soli na vsakih 100 kvadratnih metrov. Nato vse dobro* pobranamo. Ob prvem dežju bomo potem posejali rdečo deteljo, in sicer po možnosti neiz-luščeno ali kakor ji mi pravimo — - oblečeno, po 1 kg na 100 kvadr. m. Ce pa sejemo čisto seme, ga porabimo po 1 kg na 300 kvadr. m. Zo zadnje, čisto seme, moramo po možnosti sejati tik pred dežjem in ga zabranali. Graščico in bob pa lahko sejemo pozneje vse do konca jeseni, in bob celo do pomladi Graščico sejemo kakor rdečo deto-Ijo, medtem ko bob podorjemo ali podkopljemo. Ce v pomladi opazimo, da nam te rastline slabo rastejo, jim bomo polili nekoliko gnojnice ali straniščnlce. Ce teh nimamo, pa potrosimo kakih 10 -15 kg apnenega nitrata na 1000 kv. metrov. Ko bodo rastline v zgodnji pomladi v cvetju, jih podorjemo ali podkopljemo. Ce bomo podoravali, moramo rastline predhodno na kak način stlačiti: pohoditi, povaljati ali pobranati. V tem slednjem primeru moramo branati ali valjati v pravcu, kakor bomo orali, da sc nam ne bodo rastline nabirale .m plug. Z zelenim gnojenjem damo zemlji približno do 12 kg dušika in do 25 kvintalov organskih snovi humus - na vsakih 1000 kv. m. kar bi pri današnjih cenah veljalo kakih 2500 lir. Kmetje,’ sledite tem navodilom in gotovo boste zadovoljni, ker je uspeh gotov! slovenščina ni priznana kot uradni ali dovoljeni jezik! Kar se pa poizvedb glede občevalnega jezika tiče, trdimo, da so take poizvedbe na dnevnem redu že od 15. septembra 1947 dalje :n da je vsak Slovenec bil vprašan žl najmanj trikrat, kakšen jezik govori doma in kje ima otroke v šoii. Gre namreč za uradno ustrahovanje Slovencev v Italiji! Tudi glede tega ravnajo oblastv j krivično in očitno pristransko, kot nam pričajo sledeči primeri. V videmski pokrajini ni nobene slovenske šole za petdeset tisqč tam bivajočih Slovencev in so slovenski begunci optanti prisiljeni pošiljati svoje dtroke v italijanske raznaro-dovalnice. Poleg tega so tam prisiljeni občevati v javnih uradih sa mo v italijanščini, kot pač na Goriškem. In vendar oblastva zavlačujejo vročitev opcijskega odloka, da jim županstvo lahko izda potrdilo o italijanskem državljanstvu. Na Goriškem so oblastva izgnala iz slovenskih šol vse otroke slovenskih optantov, ki so zato morali presedlati na italijanske. Kljub temu nočejo oblastva še vročiti strankam opcijskih odlokov. Nekaterim bivšim slovenskim fašistom, ki doma govorijo slovenski prav tak kot vsi drugi Slovenci, so oblastva izročila opcijski odlok in priznala italijansko državljanstvo. Ne samo to, ampak tudi namestila so jih v službo med Slovence. Krivica je torej očitna in vsakdo rc-če, da so taki elementi pač v tisti službi, kot so jo vršili pred vojno, ko so pod fašizmom prodajal’ tujcu svojo dušo. Taki elementi, niso begunci pred komunističnim režimom, ampak u-bežniki pred slovenskim narodom katerega so izdajali že pred vojna’ Končno bodo morala oblastva odloke vendarle vročiti. Čudimo se le, da Jugoslavija rti še ukrenila nobenega koraka glede tega, saj je Italija dolžna spoštovati mirovno pogodbo in njeno izvajanje! dobro obneslo v par krajih na Goriškem, omogoči na vsen področjih pokrajine, da se tako zavarujejo vsi poljski pridelki pred točo in njenimi težkimi posledicami. Predsednik dr. Culot je pripomnil k ' 3-mu, da pokrajina nima zadostn.h sredstev m da vlada vodi glede t"-ga v treh pokrajinah države važr.: poizkuse. Tedaj je naš svetovalec g. Bratuž predlagal prositi vlad), naj bi te poizkuse uvedla še v naši pokrajini, ki je glede tega med najbolj potrebnimi. Nato se je raizvila debata v zadevi nujne poprave kmetskih kolonskih hiš, ki so v takem obupnem stanju, da jih je groza videti._ Svetovalec g. Bergomas je s slikami v rokah in s prepričljivo besedo prikazal obupen položaj kolonov, kij morajo bivali v pravih živinskih hlevih, ne da bi se gospodarji nit?! zmenili za popravo hiš. Ne samo gospodarji, ampak tudi župani iz prizadetih krajev so krivi takih strašnih razmer, ker ne vidijo velike socialne krivice in higienske ne? varnosti. Pokrajinski svet je sklenil. da opozori pristojna oblastva na te nevzdržne razmere. V petek 25. julija je naš svetovalec g. Bratuž vložil ha predsednika pokrajinskega sveta dr. Cule. a prošnjo, naj se na podlagi zakona od 10. avgusta 1950 štev. 647 popravi in uredi po zahtevah sedanjega prometa cesta od Standreža v Za-graj skozi Sovodtije in pa cesta i/. Rubij do RUpe skozi Gabrije. Ti cesti sta namreč preozki in preveč prašni za sedanji promet z motornimi vozili. Občinski dom v Števerjanu naj vrnejo svojemu namenu Odbor števerjanske Kme.tsko-de-lavske zveze je imel v soboto 10. julija svojo redno sejo, na kateri je poleg drugih važnih zadev, ki se tičejo števerjanske občine, obširno razpravljal o občinskem domu, ki ga še vedno zasedajo orožniki in finančni stražniki. Ta oo-činski dom je bil zgrajen pred per-■desetimi leti, ko je županoval pok, g. Jožef Klanjšček, in je bil namenjen občinskim uradom, poštnemu uradu, stanovanju za občinskega čuvaja ter zavetišču za revne Občinarje. Danes pa, ko so potrebe več-, je kot tedaj, zasedajo dom drugi in mora županstvo uradovati v šolskih prostorih, tako da nimajo nit; županstvo niti šolska mladež niti revni Občinarji zadostnih in primernih prostorov za svoje potrebe Da ne govorimo o poštnem Urada ki ga prav zaradi pomanjkanja prostora še danes nimamo. Država trosi, veliko denarja za razne patriotične manifestacije po Gorici, ki nas Slovence ne zanimajo. Naj bi država zgradila orožnikom in financarjem v Števerjanu poseben dom, da bo naše ljudstvo prosto razpolagalo s svojim občinskim domom. Saj nismo nobeno kolonialno ljudstvo, da moramo samo ubogati in dajati ter pri tem trpeti! Vlada pa nas ščiti na papirju!... Vodstvo Kmetsko-delavske zvez" je na svoji seji sklenilo priredili izlet za člane in prijatelje v prvi polovici septembra. Cilj izleta h-; pravočasno javljen. Na seji se je ugotovilo tudi. da je letošnja letina na splošno dobra Le cene sadju niso bile preveč za- Ha Poljanah imajo električno luč V soboto 26. julija zvečer smo na Poljanah pri Doberdobu veselo i.i slovesno pozdravili električno luč, ki nam je končno zasvetila po tolikem hrepenenju in prizadevanju. Najprej je g. župnik Kretič i? Doberdoba blagoslovil žice in spregovoril nekaj pomembnih besed v razlago veličastva narave, ki nam po božjem zakonu nudi velike lagodnosti in koristi vedno v dobre namene. Nato je neki domačin prl-žgal luč, ki je razsvetlila vso vas ob radostnem vzklikanju zbranega ljudstva. Tedaj je povzel besedo župan g. Miro Ferletiič in povedal, kako ie bila napeljava električne luči v vse vasi, ki so bile in so se ■brez nje, prva naloga občinskega sveta, ki se je odločil, da z vsako ceno izpolni obljubo, ki jo je Kmet-sko-delavska lista dala na lanskih volitvah. »Občinski svet pa predstavlja vso občino — je dejal g. župan — zair: je nujno potrebno, da mu vsi Občinarji pomagajo v njegovem priza-devaniu za skupni blagor. V skui:-nem delu in prizadevanju dosežemo marsikaj dobrega in koristnega. Tudi druge vasi bodo kmalu dobile električno luč.« Vsem, ki so k veselemu dogodku pripomogli, se je zahvalil neki mia-denič iz Poljan .Posebno zahval-) pa je izrekel g. županu in občinskemu scetu. Skoro v vseh hišah na Poljanah se je oglasil radio. Te aparate so si domačini posebno radi preskrbeli. In za zaključek je bil ples z veselimi poskočnicami, da se bo poljanska mladina še bolj veselo spominjala lepega praznika. Dajalci krvi Tudi v Gorici so odprli središče za zbiranje krvi. Na sedežu Rdečega križa v Garibaldijevi ulici št. 0 so opremili s potrebnimi pripravami sobo, kjer hranijo kri prostovoljnih dajalcev, katerih je dose-daj komaj 26. Sovodnje - Odmera druž. davka V občini Sovodnje je to leto 41 4 davkoplačevalcev, ki bodo skupaj plačali 1,240.311 lir družinskega davka. --------- Cena kruhu •Uradno so določili ceno kruhu za goriško provinco v zvezi z novimi cenami žitu in moki. Po tej določbi stane kg kruha iz prvovrstne b>' le moke 124 lir, iz slabše pa 110 lir. Vseljevanje v Avstralijo Avstralska vlada je sklenila znižati letno kvoto vseljencev na ki) tisoč oseb. To je storila zaradi trenutne brezposelnosti, ki se je pojavila tudi v Avstraliji, in kot Sf zdi v prvi vrsti zaradi prevelikega navala iz dežele v mesta. dovoljive, posebno kar se je tika; . češenj, ki so zaradi tega moral-ostali na drevju. Cena breskvam je že boljša. Sena tudi je bilo dosti in trta obeta prav dobro. Blagodejni dež nam je te dni odgna: skrbi zaradi suše, ki je že nevarno pretila! Otroška kolonijo v Alojzijem V slovenskem Alojzijevišču v Gi> rici, ul. Don Bosco 3, posluje kolonija za slovenske šolarčke. Starši, dajte svoje otroke v to kolonijo, da se skupaj igrajo in veselijo! Družinske doklade za rokodelce S 16. junijem so stopile v veljavo nove družinske doklade za rokodelce. Delavci bodo prejemali dnevno: 120 lir za vsakega otroka, 85 za zakonca in 55 za starše. Uradniki pa 153 lir za otroke,'100 za zakonca in 55 za starše. Doklada teče od 1. junija, če prejemajo mesečno plačo, drugače pa le od 16. junija 1952. V Sovodnjah potrebujejo vodovod za njivfe Letos so Sovodenjci imeli zopet priliko spoznati kolike koristi za njihove njive bi bil vodovod, ki o: lahko odpravil vsako nevarnost ,tiše od Standreža do Sovodenj. Suša je bila letos napravila veliko škodo, ki je ni moči popraviti. Dež ]*■• te dni osvežil zrak in napojil žej-no zemljo. Koruze in drugih pr-delkov, ki jih je suša pobrala, pa ni mogel vrniti. Država mora skrbeti tudi za naše kmete in vrtnarje, zato je potrebno, da se vsi pristojni uradi, tudi sovodenjsko županstvo, zganejo in zahtevajo, kar naše ljudstvo nujno potrebuje. Pridelki naših kmetov in vrtnarjev pa so po kakovosti res najboljši! Mnogi domačini se zgražajo nad dejstvom, da nekateri neznanci ka ■ od kraja režejo vrbovje ob Soči, d;, pletejo koše. S tem delajo veliki škodo, in županstvo bi se moralo pobrigati,' da to prepreči. Županstvo bi moralo prepovedati tudi streljanje kmetijstvu koristnih ptic od strani nepoučene mladine. Ne manjka vrabcev, če jih kdo hoče v ponvi! IZ SLOVENITE VESTNOST USLUŽBENK KMETIJSKIH ZADRUG Proti koncu junija so bile pred okrajnim sodiščem v Kočevju razprave proti trem uslužbenkam kmetijskih zadrug zaradi tatvin, poneverb in malomarnosti poslovanja. Obsojena je bila 20-letn? Franck^ Zobec, ki ima na vesti 300.000 din primanjkljaja zaradi malomarnega poslovanja v zadrugi v Sušju in v Bregu pri Ribnici. Zagovarjali sta se tudi Olga Cokan iz Podpreske in neko 16-letno dekle. Prva si je prisvojila nad 100 tisoč din iz zadružne blagajne: druga je pa poneverila denar Okrajne zveze in zagrešila razne tatvine. (Slovenski poročevalec) NOVI REKTORJI IN DEKANI LJUBLJANSKE UNIVERZE V začetku julija so izvolili novega rektorja ljubljanske univerze v osebi prof. dr. Frana Zwitterja. Dr. Ivan Rakovec je postal dekan prirodoslovne - matematične fakultete; dekan pravne fakultete je dr. Maks Snuderl, prodekan pa dr, A lojz Finžgar. Na ekonomski fakulteti so izvolili za dekana dr. Aloi-zija Vadnala, na filozofski pa dr Almo Sodnikovo. Rektor tehnične visoke šole ;e zdaj dr. inž. Anton Kuhelj, dekan na fakulteti za arhitekturo inž. Marjan Mušic, na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo inž. Emil Kovačič, na kemični fakulteti je dekan inž. Ladislav Guzelj, na fakulteti za rudarstvo in metalurgijo inž Viktor Fettich, na fakulteti za strojništvo pa inž. Albert Struna. NOVI PREDPISI O DAVKIH Davek na kinomatografske vstopnice se stopnjuje od 5 odst. pri letnem prometu do 100 tisoč din do 25 odst. pri letnem prometu vstopnic nad 30 milijonov din. Davek za fizkulturne prireditve znaša 10 odstotkov. Zasebni obrtniki plača’o davek v višini 5 odst. dohodkov; gradben i podjetja plačujejo v višini 10 odst. prevozna pa 20 odstotkov. KMETIJSKE ZADRUGE Po uradnih podatkih je bilo v, Sloveniji proti koncu lanskega ta 974 splošnih kmetijskih zadrug z 263.000 člani. Delovnih kmečkih zadrug Pa je bilo le 380, od katerih jih je 68 propadlo zaradi pasivnosti v teku teaa leta. Država je dala delovnim kmečkim zadrugam (K. D.Z) 570 milijonov din investicijskih kreditov (vsaki približno en milijon in pol!), od katerih je bilo kot dolg črtanih 240 milijonov din! Kljub tako skrbnemu negovanju s strani države kmečke delovne zo-diuge ne morejo samostojno živeli, še manj pa se razvijati. Zato so o-blastva sklenila, prenehati s forsl-ranjem teh zadrug in bodo skušala razvijati bolj splošne kmetijske zadruge, v katerih bodo morebitne delovne zadruge tvorile le kmetijsko posestvo zadruge. LETOVIŠČA NA JADRANU ZAPUŠČENA Kakor poroča Slovenski poročevalec z dne 8. julija t. 1., je v hotelih ob Jadranskem morju preko 2700 praznih prostorov, ki težko čakajo na domače in tuje turiste. Radio Trst II 306,1 m ali 980 kc-sek NEDELJA, 3. avgusta: 9.00 Kme- tijska oddaja. — 11.30 Oddaja za najmlajše. - 12.15 Od melodije do melodije. --- 13.00 Glasba po željah. — 17.00 Malo za grlo - malo zares. — 18.00 Novice iz delavskega sveta. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 21.30 Izbrana lirika. 20.40 Wagner: TRISTAN IN IZOLDA - 1. dejanje. PONEDELJEK, 4. avgusta: 18.15 Koncert sopranistke Downing. - - 19.00 Mamica pripoveduje. 21.00 Književnost in umetnost. 21.45 Dvorakovi slovanski plesi. 22.00 Wagner: TRISTAN IN I-ZOLDA - 2. dejanje. TOREK, 5. avgusta: 13.00 Glasba po željah. 19.00 Kraji in ljudje. 20.00 Slovenski zbori. — 20.30 Aktualnosti. — 21.00 Dramatizirana povest. — 22.00 Wagner: TRISTAN IN IZOLDA - 3. dej. SREDA, (i. avgusta: 13.30 Kulturni obzornik. -- 18.40 Berliozove skladbe. 19.00 Zdravniški ve-dež. ■ 20.30 Sprehodi po morju. 21.00 Elgar: Koncert za violino. 22.00 Pestra operna glasba. ČETRTEK, 7. avgusta: 13.00 Domači motivi. 19.00 Slovenščina za Slovence. 21.00 Radijski oder -John Galsworthy: JOY, nato Večerne melodije. PETEK, S. avgusta: 13.00 Glaso.a po željah. 18.15 Schumann: Koncert za klavir in orkester. 20.00 Slovenske pesmi. 20.30 Tržaški kulturni razgledi. - 21.00 Iz londonskih koncertnih dvoran. 23.00 Lisztove skladbe. SOBOTA, 9. avgusta: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. 13.30 Kulturni obzornik. 19.00 Pogovor z ženo. 20.00 Koncert zbora Valentin Vodnik. 21.00 Mozart: Koncert za dva klavirja :n orkester. 22.00 Operetna glasba. Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KUHINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO.-POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA. Tovarna pohiitva Tel. 32 KR M I N Cormons prov. Gorica Občni zbor SDD Ze več let sledi naša javnost s. .simpatijo in zaupanjem razvoju in, obširnemu deiOvanjU Slovenskega dobrodelnega društva, a vendar so; njegovi uspem na sociainem polju 111 njegov doprinos n kulturnemu in družabnemu izzivljanju sloven-siu;ga naioaa na ST(J-jU prisa na.i-coije do izraza v teku rednega ooc-nega zbora, -ki je bil 26. junija v društvenih. prostorih. Predsednik dr. Hudolf Marc je ugotovil takoj ob začetku svojega sporočila, da uspehi, ki jih zaznamuje SDD, so sicer odraz in nadalje-; vanje prejšnjeletnih smernic, a to smernice so dobile izrazitejši značaj in poglobitev v smotrnem delovanju odbora, v čim večjem zanimanju naše slovenske javnosti za njegovo socialno delo in v pritegnitvi naše slovenske skupnosti v ožjo povezavo družabnega življenja. Zato lahko vsakdo opazi, da dobiva SDD vedno večji lazmah. Potem ko je na kratko orisal so cialno delo društva, pri katerem je posvečalo največjo pažnjo naši .šolski mladini, je predsednik nadaljeval: »SDD je že po svojem ustroju postavljeno na tej zemlji v širši o-kvir narodnega izživljanja, saj sc njegove naloge pretežno narodno -socialnega značaja. Med mnogimi viri dohodkov, ki jih SDD potrebuje čim več in v čim širši obliki — če hoče vsaj deloma zadostili svojim nalogam — so vsekakor dohodki raznih prireditev.-Z veseljem lahko ugotovimo, da sprejema slovenska tržaška in podeželska javnost vsako kulturno iniciativo našega društva ne samo z velikim razumevanjem, pač pa naravnost 1 navdušenjem. Zato ni nobenih razlogov, da bi se tudi glede tega naša načela v prihodnosti kakor koli spremenila.« Nadalje je dr. Marc. ugotovil, da je prvi pogoj za uspešen napredek vsakega društvenega delovan.a vzpostavitev onih gmotnih osnov -ki smo si jih Slovenci sami ustvarili, a jih je fašizem brutalno uničil. Zato je SDD odločilo, da z lastnimi sredstvi in ob podpori vseh naših pridobitnikov začne akcijo za gospodarsko osamosvojitev. In na tej poti je tudi naredilo, prav v zadnjih tednih, prvi, a zato tembolj pomembni korak: v Sv. Križu, v Nabergojevem in Gorjupovem Sv. Križu je zajamčilo slovenskim > trokcm, sicer skromen, zato pa ia-stni počitniški dom. Ob zaključku je dr. Marc dejal: »Prosim vse prisotne, da sedanje delo in naše bodoče načrte prenesejo v vsako slovensko hišo, ker samo močna in neodvisna organizacija bo lahko kos težkim problemom in številnim nasprotnikom. Zato ne pozabite nobene prilike, ki bi Slovenskemu dobrodelnemu društvu jačala ugled in . . . blagajn-:;! Naj živi SDD!« Sledilo je poročilo tajnika Sergija Mihelčiča. »Ko sem pregledoval zapisnike -je izjavil tajnik — da bi čim točneje izdelal to poročilo, sem se slednjič vprašal: Kako bi se dalo klasificirati SDD, kaj je pravzaprav v svojih mnogoličnih izrazih to Slovensko dobrodelno društvo?« Odgovoril som si tako: Zvesti 111 skromni sluiabnik slovenskega tržaškega rodu! Zvesti služabnik v družini, ki je bila nekoč bogata in ponosna, a je sedaj obubožala! Obenem je gospod Sergij Mihelčič ugotovil, da je vedno vladalo med odborniki veliko navdušenje — ker so si ga namreč vsi nalezli od svojega predsednika — in da je vedno opazil pri vseh ganljivo predanost siovens.ki stvari. Nato je nudil kratko statistiko o društvenem delovanju. SDD je vodilo 1 stalno podporno akcijo (v prid slovenskih osnovnih šol in otroških vrtcev v Trstu in okolici) in vzdrževalo 1 stalno kulturno institucijo, Baletno šolo; podpora osnovnim šolam in otroškim vrtcem je znašala skupno 360 paketov z obuvalom, oblačilom in šolskimi predmeti. Poleg tega je SDD organiziralo 2 masivni podporni akciji, iu sicer Miklavževanje (pri katerem je bilo razdeljenih 643 paketov) in Akcijo v pomoč ponesrečencem ra Tolminskem in v Slovenski Benečiji (pri kateri je doprinos S.DD znašal skupno 375 tisoč lir). Med poedinci jih jc 31 dobilo stalno podporo. V okviru svojega socialnega dela je SDD organiziralo 2 počitniški koloniji, javno v Devinu, in zasebno v Repentabru. Na kulturnem polju je pripravilo in uprizorilo 4 predstave, in sicer 1 dramo in 3 balete ter 6 velikih družabnih prireditev, med katerimi »Slovanski ples«, ki že predstavlja za tržaške Slovence največji družabni dogodek v letu. Nadalje je tajnik podal za vsako točko bolj podrobna pojasnila. Ob zaključku svojega poročila je Sergij Mihelčič izrazil v imenu društva najtoplejšo zahvalo vsem dobrotnikom, ki so omogočili njegovo socialno delo z velikodušnimi prispevki, in vsem onim, ki so z odborom pridno in požrtvovalno sodelovali. »Naši bodoči načrti — je zaključil, tajnik — so v veliki meri odvisni tudi od vas, od vaših prijateljev, od vaših znancev! Ljubezen do svojega naroda in vera v njegovo bodočnost so nas vodili do sedaj in nas bodo vodili tudi vna -prej; prosim, prinesite našo besedo ljubezni in zaupanja tudi med druge in povejte jim. da vsak, ki se obrne do nas ali se nam pridruži, je dobrodošel!« Nato je prečital svoje poročilo blagajnik, gospod Ignac lv^ar^, 1/1 sieunjic je pouai svoje porociiu gospod ravnatelj Sancin v imenu nadzornega odDora. Gospod mucih jc predlagal, naj se ua oui^oru razic.,-m se zanvaiu gospem od-oorni-cam, ki so ta».o ^uvovamo ae.a-le 1 n naoiraie za naso miadino. rred volitvami novega odoora s je še javil k besedi dr. Josip Agne-letto, predsednik Slovenske demokratske zveze. Spominjajoč se u-stanovnega občnega zbora SDD, je dr. Agneietto dejal: »Takrat smo demokratični Slovenci komaj začeli postavljati na novo vse, kar so nam 01I1 uničiii. Jina ta*„i lastl.n, ki smo jih takrat vsadili, je prav Slovensko dooiode;-no društvo: v Kratkem je postalo eno najvažnejših slovenskih gospodarskih ustanov. Pokazalo je, da je potrebno!« Nato je govornik še enkrat poudaril pomen in vrednost kulturnega dela za naš narodni obstoj, posebno ko razpolagamo s tako malim številom res požrtvovalnih javnih delavcev, in zaključil s sledeči mi besedami: »Izrazim odboru, ih nadzornemu svetu največjo zahvalo ne samo v imenu prisotnih, ampak tudi v i-menu slovenskega naroda na Tržaškem in izven njega. Vse dosedanje delo nam je porok, da bosie šli po tej poti naprej!« Sledile so volitve novega odbora. Kandidatna lista, ki jo je predlagal gospod Marko Udovič, je bila soglasno sprejeta. Novi odbor Slovenskega dobrodelnega društva je -sipina Pertot, Pavla Srebotnjak iti Elvira Zeleznik-Udovič, namestrdte: Marta Puhalj, Zprka Poidjalc, Pavla Flajban, Zora Husu, nadzorstveni svet: Ivan Sancin, Alojzij Bole, Velimir Pavletič, namestnik: Ferdinand Ferluga, načelnica odsekov: Anlrei Delak. lfrnite nam narodni dom! Pred 32. leti, 13. julija 1920, se je v Trstu primeril dogodek, ki je do dna preteresel Slovence in Hrvate tedanje Julijske krajine in globoko odjeknili v mednarodni javnost;: sredi belega dneva je v središču mesta Trsta nalašč v ta namen organizirana in oborožena tolpa fašistov ob popolni brezbrižnosti in celo z aktivnim sodelovanjem javnih organov tedanje demokratično-libeialne italijanske vlade naskočila Narodni dom, kulturno središče tržaškeh Slovencev, in ga do temeljev požgala. Ob navdušenem ploskanju nahujskano množice in italijanskih funkcionarjev se je stavDa rušila in so v njej zajeti stanovalci in gostje sredi plamenov in ciima ter med streljanjem požigalcev v obupu i skali rešitev od grozeče smrti; dve osebi, slučajna gosta v hotelskem odseku Narodnega doma, sta si skušali rešiti življenje s skokom skozi okno tretjega nadstropja: -eden je bil pri padcu smrtno, drugi pa resno ranjen, mnoge druge, ki so se rešili skozi stranske izhode, pa je nahujskana množica zasledovala in jih napadala. Požig Narodnega doma je bil le začetek: kmalu za njim so -bila požgana, razdejana ali razpuščena še ostala kulturna in prosvetna središča tržaških Slovencev v mesta in predmestjih. To sramotno nasilje, storjeno zahrbtno v dobi miru nad nič hudega slutečimi sodržavljani druge narodnosti, je brez primera v zgodovini omikanih narodov. Do danes ta sramota ni izbrisana in še vedno žge na duši tržaških Slovencev. Po 32. letih ogromna škoda, prizadeta tržaškim Slovencem, še ni poravnana. 'Tržaški Slovenci so ostali do današnjega dne brez svojih kulturnih in prosvetnih domov bilo v mestu. To se jim godil,.. (Pismo iz Devina) Zadnjič sem vam opisal, g. urednik, nekaj bežnih vtisov o deški koloniji v Devinu. Človeku na počitnicah je že tako, da mu drve dne- vi in tedni kakor vihar. Niti -najmanj se ne zaveš, že se je kolo časa zasukalo za teden, dva. Kar ne zdi se rtii verjetno, da bo te kolonije čez teden dni ali še manj konec. Edina Uteha nas letoviščarjev je ta, da jim bodo sledile deklice, da nas torej te srčno osvežujoči živ-žav ne to zapustil. Vsak dan srečamo riaše dečke v valovih, pa bi moral že zapisati, da so postali pravi rujavi, da črni zamorčki. Zadnjič jih je iznenada c-bisk-al kltioOperator iz Trsta. Njegove posnetke boste na dolgem e- NOVICE z VIDEMSKEGA Odnmi »idemskaa procesa Ker so nekateri plačani »italia-nissimi« širili med našim nevednim ljudstvom lažnive trditve, da je moral šentlenartski župnik g. Kra-čina umakniti tožbo proti listom.a II nuovo Corriere della Sera in Messaggcro Veneto, ker -bi sicer tožbo izgubil, kakor jo je pravza-piav res izgubil, je župnik g. Kra-čina priobčil v videmskem katoii-škem tedniku od 20. julija 1952 sledeče podpisano pojasnilo: » 1. Tožbo sem umaknil, ker sem bil za to pismeno in ustno ponovno naprošen od prevzvišenega nadškofa glede na višjo korist vere; 2. ker so me tudi obtoženci za to prosili, 3. potem ko so vzeli na znanje m so spoznali mojo politično in duhovniško poštenost, in 4. po doseženem sporazumu, da ne bom jaz dolžan plačati niti stroškov procesa niti drugih. « To pojasnilo je jasno in nam priča, kdo se je bal, da pravdo izgubi in kdo ... je moral plačati stroške, ki gotovo niso bili malenkostni, če pomislimo, da se je pravda vlekla skozi dve leti in zahtevala tako razkošen sodni aparat! Kljub temu jpojasnilu, ki jasno prikazuje, da sta II nuovo Corriere della Sera in Messaggero Veneto zadevo z g. Kračino izgubila, ker sta pač plačala stroške, se je list II Friuli Sociale od 6. julija 1952 obregnil ob g. Kiačino, češ da je »neslavno umaknil« tožbo proti omenjenima listoma, ki sta ga bila žalila. Vendar priznava list 11 Friuli Sociale, da so se na procesu v Vidmu nekateri navzoči poslušalci in slovenski duhovniki med razpravo spuščali v sardonič-no komentiranje iste. In snoparski list meni, da bi se morali omenjeni slovenski duhovniki takoj premestiti (» . . . dopo tali fatti andreo-bero immediatamente trasferiti«! in zahteva, naj cerkvena in civilna oblastva zavzamejo proti njim potrebne ukrepe (»pretendiamo che anche le autorita ecclesiastiche e civili prendano le misure oppor-tune«), Čudna dežela demokracije je de-mokrščanska Italija, ki ščiti Slovence v svojih mejah, kjer bivajo kot avtohtono ljudstvo, z dopuščanjem takih izpadov in takega žuga-nja! Ne verjamemo, da bodo cerkvena in civilna oblastva ubogala, ko! nekdaj, gornjemu ukazu »federala« čeprav gojijo tudi ona isto željo kot II Friuli Sociale, samo da je ne smejo javno izpričati, ker bi bilo preganjanje Slovencev preveč c-čitno! GORENJ BRNAS Takega' Ijepega dne ne poumne-mo v naši vasi, kuk je biu v nede-jo 20. julija zavojo nove maše našega vaščana g. Lovrenca Petri-čiča. Nenavadna priložnost in ljepa tira je zvabila v našo vas tulku ljudi, de bi bli napounili še veliko čn-dajsko ejerku. Vsi vaščani so se potrudili, de b: napravili spodobno čast našemu novomašniku, po vsej vasi so-bili purtoni in vse je bilo oflokano 2 rožami; po vsej dolini se je odmje-valo »tonkanje« in streljanje. Hvaležni smo preč. novomašniku, ki je gostau duhounik na Koroškem, de nje poza-bu svoje vasi, in de nam je dau priložnost mu skazat tisto čast, ki jo je vrjedan, saj je takuo bruman, de smo ga vsi radi imjeli. notnem traku letošnjih počitniških kolonij celokupne tržaške mladine, čez nekaj dni že lahko občudovali v ;i-aških kinodvoranah. Postavljali so se ti naši kratkohlačniki kakor prave holiivoodske zvezde! Sai bi med temi obrazki kaj lahko izbrali več zvezdnikov! Tako mili so. nekateri lokavo prešerni, se že znajo nasmehniti z nedosežno m.iino. pa se ve tudi zarežati, da se kar čudiš njihovi izraznosti. Vodstvo j.m je poskrbelo eno-kiatno tedensko tople prhe, ki so se jim zelo priljubile. Nekoč so se otroci bali mila, zdaj pa ti rijejo z njim po obrazu, mimo ušes, po vratu in telesu, da se kar čudiš tolikšnemu pogumu. Pri tem si še korajžno potihoma pojejo »Mi sme junaki, korenjaki...« kot olajševalni refren. Pa še druga novost jih je doletela. Kako si pa morete zamišljati mladinske kolonije brez kinopred-stav? Tudi te so dobili! In sicer enkrat tedensko, ob četrtkih. Zadnjič sem se še jaz vštulil v dvorano Predvajali so jim prekrasne filmske trakove z brezhibno zvočno napravo. Daljši trak o New Yorku Enemu se je kar zavrtelo, ko je z vrha Empire buildinga gledal v globel, kjer so po ozkih cestah drvel; avtomobili. Drugim so se posebno dopadle ptice selilke. Kako le mor.? operater sneti ptice v njihovem najintimnejšem življenju?! Prikazali so tudi Disneyeve trakove iz higiene. Pestro barvasti in s prijetno glasbeno spremljavo, kakršni so vsi filmi tega čarovnika otroških pravljičnih svetov. Pa še nekaj so si naši dečki izmislili. Vsakodnevna poročila iz Hel-zinkov so jih tako razvnela, da hočejo zaključiti svoje letošnje letovanje z nekakšno devinsko »olimpijado«. Ta bo se ve v zmanjšane."! merilu. Sodeč po pripravah bo to lepa in izvirna zaključna prireditev. Na športnem igrišču se vsak dan vadiio v startih in skokih, v tekih in drugih lahkoatletskih disciplinah. So si že sami izbrali sodniški zbor, na startu, na cilju, prav kakor veliki. Tako se bo njihovo letovanje zaključilo s ŠDortnim tekmovanjem, ki hoče postati po zamisli devinske deške kolonije trajno. Pa recite, de ni naša tržaška mladina iznajdljiva' bilo v okolici in morajo za svoje kulturno izživljanje ko nezaželeni gostje iskati gostoljubnosti v vseh mogočih zasiinih in neprimerna prostorih. Zato ODBOR ZA SLOVENSKI OSREDNJI KULTURNI DOM V TRSTU v imenu od njega zastopanih prosvetnih in kulturnih organizacij in ustanov zahteva: 1. da se čimprej iz javnih sredstev v središču mesta zgradi za kulturne in prosvetne potrebe tržaških Slovencev Slovenski osrednji kulturni dom; 2. da se povrnejo tržaškim Slovencem njihova nekdanja in še obstoječa kulturna in prosvetna središča v mestu in v okolici: 3. da se vsem prizadetim slovenskim društvom in ustanovam povrne storjena materialna škoda: 4. da se medtem dajo tržaškim Slovencem za njihove kulturne in prosvetne potrebe na razpolago primerni prostori v sredini mesta, in da se jim prizna pravica do uporabe gledališča Verdi. Saj je to gledališče na razpolago celo inozemskim umetniškim skupinam, dočim se domačemu slovenskemu prebivalstvu uporaba tega gledališča za njegove kulturne, prosvetne in družabne potrebe odreka, čeprav prispeva za njegovo vzdrževanje. V Trstu dne 23. julija 1952. Odbor za Slovenski osrednji kulturni dom v Trstu Gornja resolucija je bila sprejeta 23. julija ob priliki spominske svečanosti ob 32. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu in poslana: 1. Zavezniški vojaški upravi v Trstu; 2. angleškemu polit, svetovalcu pri Z'VU; 3. ameriškemu polit, svetovalcu pri ZVU; 4. vladi FLRJ v Beogradu; f Organizaciji združ. narodov; 6. Organizaciji UNESCO. PODBONJESAC Nesrečno za naš kamun ljeto 1952. Imamo šele pred očmi škodo, ki nam jo je napravu šnjeh tam pozimi, in še druga nesreča je za-djela nektere naše vasi. Ob štirih popoudan dne 16. julija so se zagatilj v naš -kot, med Ma-tajuram in Kragujnico, nenavadno čarni oblaki, nastau je močan vje-tar, ki nosiu korce iz strjeh m poderju nape, in za tim se je usula takuo debela touča, de je razbivala korca in glaže na oknih. Se ti nai-buj stari ljudje ne puomnjo kjek takega. Touča je bila takuo debela, de je pobila še kakuoše, ki so bile izpod strjehe. Popounoma je oklje-stila in zasjekala sjerak, venjko (trto) in sadno drjevje v Podbe-njescu, v Sčiglah, v Brisčah in e napravla veliko škodo tudi v Dolenjem Ruoncu, v Podvarsčih. Spe-huonjih in v Lažeh. Dužnuost naših predpostavljenih bi bila, de bi stopili naprej in za-dobili pomuoč od governa ubuogim ljudem, če ne druzga, de jim pridejo zbrisani dauki narmar.j za d v je ljeti. Obljubjeno pomuoč za škodo, ki ie napravu šnjeh, šele čakamo in morebit jo bomo čakali do sod-njega dne, takuo ne moremo se troštat, de bojo daržalj besiedo, če nam bojo obljubili pomuoč še za škodo, ki nam je napravla touča. iKKKmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmsmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmasmet V aprilu tega leta je posebna ameriška parlamentarna komisija treh poslancev, ki so po nalogu zunanjepolitičnega odbora poslanske zbornice prepotovali Nemčijo, Avstrijo, Jugoslavijo, Italijo in Španijo, predložila ameriškemu kongresu posebno poročilo o svojih opazovanjih. Poročilo, ki obsega navedene države, razen Nemčije, opisuje na 96 drobno tiskanih straneh, kaj vse je komisija videla in ugotovila. O Jugoslaviji čitamo na straneh '9 -48. Med besedilom je tudi več zemljevidov, statističnih tabel in primerjalnih risb, ki prikazujejo, kako je sedaj vsa oblast v Jugoslaviji v rokah partije in partijcev, kako nastopajo i-sti ljudje v komunistični stranki in v vrhovih državne uprave, v vojski, v vodstvu gospodarskih in političnih ustanov. Poročilo objavlja pregled dosedanje pomoči Jugoslaviji in našteva vse posredne in neposredne obveznosti, ki jih je prevzela jugoslovanska vlada kot protiuslugo za dobljeno pomoč. Poročilo je poučno. Osvetljuj'’ misrsikaj, kar je bilo doslej nejasno. Odnosi Amerike s komunistično vlado Jugoslavije postanejo ob čilanju tega poročila vse bolj razumljivi. Poročilo utrjuje prepričanje, da Združene države iskreno in dosledno streme in delajo, da bi se vsi tlačeni narodi gospodarsko o- TITOVA JUGOSLAVIJA V AMERIŠKIH OCEH pomogli in da bi v svobodi združeni ohranjevali mednarodni mir. Zato bodo tudi naše čitatelje nedvomno zanimala glavna poglavja tega poročila, ki jih bomo v nekaj nadaljevanjih objavili v našem listu. Posneli smo jih po slovenskem Pregledu, ki ga izdaja Narodni odbor za Svobodno Evropo v New Yorku. * * * V poročilu parlamentarne komisije je posvečenih Jugoslaviji 29 strani. Snov je razdeljena v 12 poglavij pod naslovi: 1) Obseg in prebivalstvo, 2) Zgodovinski pregled. 3) Gospodarski položaj v Jugoslaviji, 4) Vlada in politične organizacije, 5) Politični položaj, 6) Trsf. 7) Koliko bi mogla vojaško prisce-vati, 8) Sodelovanje Jugoslavije pri organizaciji obrambe. 9) Pomoč Jugoslaviji, 10) Značaj ameriško -jugoslovanskih odnošajev, 11) Zakaj pomagamo, 12) Zaključki. Poročilu sla dodana dva zemljevida, eden o Jugoslaviji, drugi o iSvobodnem tržaškem ozemlju ter trije grafikoni, od katerih prvi prikazuje notranjo medsebojno povezanost vlade in komunistične stranke ter trko imenovanih »množičnih« organizacij; drugi razčlenjuje ■tako imenovani Prezidij Ljudske skupščine, tretji pa'medsebojno po- vezanost Komunistične stranke in Ljudske fronte. Prvo poglavje OBSEG IN PREBIVALSTVO V prvem poglavju je opis zemljepisne lege Jugoslavije in razdelitev njenega prebivalstva po jezikih, verah in pokrajinah. Drugo poglavje ZGODOVINSKI PREGLED Drugo poglavje daje v kratkih izvlečkih podobo zgodovine narodov, ki sestavljajo Jugoslavijo od prvih začetkov pa do prihoda komunističnega režima na oblast, »dne 2. marca 1945, ko je kralj Peter II. postavil Regentski svet in, je bil Tito imenovan za predsednika vlade«. Tretje poglavje GOSPODARSKI POLOŽAJ V tem poglavju je opisan gospodarski položaj z raznih vidikov: kmetijstvo, petletni načrt, industrija, denarstvo, cene in plače, zaposlenost, proračun in davki, javni dolgovi, trgovina z inozemstvom in gospodarske reforme. KOLE KTI VIZI RAN JE KMETIJSTVA V poglavju o kolektiviziranju kmetijstva pravi poročilo sledeče: »Poskus kolektivizirati kmetijstvo je zadel na velike težave. Pen letni načrt, kot so si ga zamislili, je zahteval, da se vse kmetijstvo po vsej državi kolektivizira. Državne kmetije obsegajo zdaj okroglo 600.000 hektarjev, to je približno 6 odstotkov vsega obdelanega polja v Jugoslaviji ter proizvajajo okroglo 6 odstotkov vseh kmetskih pridelkov, medtem ko prednjačijo v svinjereji s 40 odstotki vseh prašičev v državi....« Poročilo nato opisuje razne obli, ke kolektiviziranih kmetij ali poljedeljskih zadrug ter nadaljuje: »Člani kolektivnih kmetij imajo sicer pravico zadrugo zapustiti, toda to je samo v teoriji. Dejansko namreč dosedaj noben zadružnik tega ni smel storiti.... Nekatere kolektivne kmetije so propadle in jih je bilo treba razpustiti. Propadla pa so zaradi tega, ker so kmetje odrekli, da bi sodelovali s srcem, ker so po svojih davnih izročilih svobodoljubni in hočejo ostati neodvisni,... Tako po prelomu s Stalinom in jugoslovanskimi komunisti ie vladni pritisk za kolektivizi-ranje kmetijstva sicer nekoliko prenehal. Toda kolektiviziranje in podružabljanje kmetijstva ter kmet- skega stanu sta še vedno prava cilja sedanje vlade, in to navzlic čedalje večji odvisnosti Tita od Zahoda.... Vlada nadaljuje s svojo politiko razlaščevanja kmetijske posesti s tem, da uničuje malo posest, jo potem združuje v skupinsko zadružno kmetijo, ki jo obdelujejo posebne organizirane skupine poljedeljskega delavstva. Vlada nadalje sili odvisno kmetsko prebivalstvo med delavce v gradbeni industriji v mestih in trgih. Takšni u-krepi, ki se izvajajo mnogo bolj s pomočjo nasilnih sredstev kot pa z mirnim nagovarjanjem, so še vedno ostali na Titovem programu....« «... Dasi je res, da se je nasilno kolektiviziranje kmetijstva proti koncu leta 1950 in v začetku 1951 nekoliko zaustavilo, in sicer zato, da bi se to, kar je že kolektivizi-rano, utrdilo in organiziralo, imamo v zadnjih mesecih dovolj dokazov za to, da se je naval nasilja ponovil v cilju, da se vse poljedelstvo čimprej spravi iz zasebnih rok v družabno last in obdelavo. Proti koncu junija 1951 je bilo okroglo 23 odstotkov vse obdelane kmetijske zemlje že kolektivizirane, medtem ko je 18 odstotkov vseh kmetskih družin prešlo v kolektivne ali zadružne kmetije....« »Upor kmetov proti nasilnemu kolektiviziranju je dal Titu priliko, da se nekaj nauči. Zato zdaj poskuša, da pride do tega cilja po drugi poti. Začel je kmeta prepričevati in vabiti z davčnimi olajšavami, ki jih dobivajo kolektivne kmetije. V ta namen daje kolektivnim kmetijam posebne nagrade, plačuje višje cene za njihove izdelke, deli raznovrstne stroje zastonj ali za nizke cene, daruje zrno za setev. Nasprotno pa odpornega, neodvisnega kmeta kaznuje z ogromnimi davki, .la bi ga s tem primoral, da se odpove neodvisnosti in utone v kolektivni kmetiji. Toda tudi s pomočjo leh novih metod kolektiviziranje ne napreduje..,.« «... Tito je razglašal, da hoče kmetijstvo kolektivizirati zato, k“r bi rad s pomočjo uvedbe kmetijskih strojev povečal kmetijsko proizvodnjo. Ko so mu odgovorih, da se dogaja baš nasprotno in da je proizvodnja na kolektivnih kmetijah po naših informacijah nižja kot na svobodnih kmetijah, je sicer priznal, da je to res, a je dodal, da je vzrok le slaba uprava, ki pa jo bo izboljšal. Vprašali smo Tita, če ima kljub trdovratnemu odporu svobodnega kmeta še vedno namen nadaljevati s podružabljanjem kmetijstva. Odgovoril je, da na tem vztraja.,.. Potemtakem hoče Tito. vkljub temu, da mu kolektivne kmetije le zmanjšujejo proizvodni, izpeljati svoj načrt do konca....« (Nadaljevanje sledi) V 1 i" E S 1 r i s 1 r i R ž a š: K. 1 EGA SPOMINSKA SVEČANOST ob 32. obletnici požiga »Narodnega domau Akcija Odbora za slovenski osrednji kulturni dom o Trstu 23. julija je priredil Odbor za slovenski osrednji kulturni dom v Trstu, v Gregorčičevi dvorani na Rimski cesti, spominsko svečanost ob 32. obletnici požiga Narodnega doma. Svečanosti so se udeležili samo zastopniki naših prosvetnih in kulturnih organizacij, ker so obla-, stva prepovedala javno komemora-ijo pred hotelom Regina, to je na mestu, kjer je stal naš ponosni Narodni dom. Svečanost je s primernim pozdravnim nagovorom začel točasni predsednik Odbora za slovenski o-srednji kulturni dom v Trstu, g. -ir. Frane Tončič, kot zastopnik kulturne sekcije Skupine neodvisnih Slovencev. Za njim je spregovoril g. dr. Anton Dabinovič v imenu Slovensko prosvetne matice. Njegov govor prinašamo v celoti. Govor zastopnika SPM dr. Antona Dabinoviča »Kdor s svojimi očmi ni videl, .kako se je gradil naš Narodni dom, kdor ni občutil tesnobnega razburjenja, s katerim so složno Slovenci in Hrvati zbirali kamen do kamna, da bi zgradili ta spomenik naše prisotnosti, kdor ni preživljal občutka zaskrbljenosti in mrzličnega pričakovanja pa do ponosnega uresničenja, ne more dobro pojmiti, koliko naših upov, želja in misli je povezanih s to našo zgradbo. Petdeset let je preteklo od dn-otvoritve tega našega monumentalnega Narodnega doma, iz katere-a je od samega začetka vrelo novo življenje, polno toliko obetajočega poleta. V tem domu so našli svojo streho naši listi, naša društva, naj! denarni zavodi, naše gledališče, na še telovadnice, naši krožki, v kat erih so se pri čitanju domačih in inozemskih listov zbirali, naši na rodni borci z občutkom velikega pričakovanja, kajti nikdar prej in tudi n;koli kasneje naše zastavi' niso vihrale tako radostno pod tržaškim nebom, saj je z vsakim dnem raslo število onih, ki so v Trstu čutili glas in dihali priso*-nost domovine. Danes si ne moremo kaj, da se ne bi z globokim ganotjem spomnili onih naših prednikov Otokarja, Rvbara, Gustava Gregorina, Edvarda Slavika, bratov Mandičev, vedrega Spinčiča in prekaljenega Ls-ginje, naših soborcev iz bratske Gorice in sosedne Kranjske ter u-rednika Edinosti Maksa Cotiča. Mnogi in premnogi so že izginili iz naše okolice, kot tako borbeni m odkriti Josip Wilfan, ni pa dolgo tega, ko smo v Trstu pokopali dr. Josipa Martinisa in dr. Josipa A-brama, dočim je dr. Just Pertot preminul v Zagrebu. Koliko sprememb v teku teh petdesetih let! In na žalost ne na bolje. Tedaj je obstojala in nas ščitila čvrsta in ugledna oblast, <.a katero zakonske odredbe .in ustavna jamstva niso bila zgolj orodje v rokah jačjega, in za katero osebna svoboda ni bila samo na papirju. Tedaj smo mogli in smeli nastopati javno in javno zgraditi svoj Narodni dom, čeprav se tedaj o pravicah malih narodov in o človečanskih pravicah ni toliko govorilo. Tolikanj zloglasna Avstrija je tedaj bila sposobna dati nam, kar nam Angloameričani niso sposobni dati: jamstvo naših pravic in naše bodočnosti. Tudi tedaj Italijanom graditev našega doma ni hila prijetna. Vendar tedaj oni niso mogli niti pomisliti na to, da bi uprizarjali izgrede kot so jih marca letošnjega leta! Tedaj so namreč Italijani čutili, dn morajo tisto svobodo, ki jo zahtevajo zase, priznati tudi drugim. Tedaj so, napadajoč Avstrijo, ki je Trstu dala - danes prazno — novo železniško postajo in novo pristanišče, neprenehoma naglaševali, da, bo Italija kot dežela svobode velikodušna tudi do nas. Toda pretekli nista še dve leti italijanskega gospostva in že je naš Narodni dom 13. julija leta 1920' postal pogorišče. To se je zgodilo predno je nastopil fašizem! Florentinec Franceseo Giunta se je ojunačil in izrabi! »slučajno« odsotnost itali;anskega redarstva ter visel zločinsko baklo na naš Dom, da bi dokazal pred zgodovino, kako daleč sega pri Italijanih pomani-kanie politične morale ter politične odgovornosti in spoštovanja o-snovnih narodnih pravic. Danes pa doživljam') še nekaj: da oni isti pripadniki kulturnega -Zahoda, ki so se borili za spoštovanje osnovnih človečanskih načel, dopuščajo, da se ta načela od- krito in pred očmi vsega kulturnega sveta kršijo, in da si za politične svetovalce dajo vsiliti ljudi, ki so z deli dokazali, da nimajo moralne zavesti o dolžnostih in o kulturni odgovornosti Italije, še manj pa o dolžnosti italijanskega naroda, da nam v Trstu vrne naš Narodni dom. Italijani tožijo o nasiljih, ki se baje dogajajo v Istri. Ali kdo je pričel -z nasilji? Kdo je spremenil vasi v pogorišča, kdo je preganjal naše l^udi z njihovih domov? Nismo tega zagrešili mi prezirani »barbari«, ampak storili so to De Castrovi somišljeniki ,in predstavniki »tritisočletne italijanske kulture«. Naši domačini z Opčin morajo še danes zapuščati svoje dom..-ve in svoje zemlje; niti krščanski nauk, niti zakonitost, niti pristojnost teh baje nepristranskih upraviteljev in zahodnjaških varovalcev svobode niso v stanju, da b' preprečili razlasjtitev naše narodne lastnine. In ko smo hoteli na kraju naše afirmacije in mučeništva izpričati svojo v o v nesmrtnost naših pravic, nam tega ne dopuščajo, ker nam ne dajo možnosti, da bi javno izrekli svojega ogorčenja. Vendar pa zaradi tega še ni prestala naša borba, borba združen Slovencev in Hrvatov, k: :mo zgradili in obogatili Trst s svojim delom in svojim pomorstvom, ta borba tudi nikdar ne bo prenehala! Pred tem pogoriščem in pred tridesetletnim spomenikom italijanske sramote in našega zatiranja dvigamo svoj glas in kličemo onim, ki nas danes nemočne sovražijo in nam hočejo vsiliti svoje neumno nasilje: svoboda je na pragu in n:!i ie ne more zaustaviti. Ni več dale'1 čas. ko bo svet uvidel, koliko moralne gnilobe se krije izza napihnjenosti predstavnikov neke krščanske morale, ki velja samo proti zatiranim Slovanom, ne velia pa za požisalce Narodnega doma.« G. Joško I/Ukeš, član Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, je nato recitiral odlomek iz prigodne novele Borisa Pahorja »Mici in mi otroci«. Za njim je spregovoril dr. Josip Kosovel v imenu Slovensko-hrvaške prosvetne zveze. Prikazal je velik pomen, ki ga je imel Narodni dom za splošno javno življenje tr- žaških Slovencev. Zaključil je z izrazom prepričanja, da nam bo vsa storjena gmotna in moralna škoda slej ko prej povrnjena, ker to bo naš narod n&nehno zahteval. G. prof. Vilko Cekuta. član Slovenskega odra, je nato recitiral Gregorčičevo pesem Naš narodni dom. Za njim je spregovoril še g. prof. Jože Peterlin kot zastopnik Slovenske prosvete. Orisal je vso težavno borbo slovenskega človeka za obstanek na čudovito lepi slovenski zemlji, ki mu ga vsi sosedje zavidajo. Nič manj težavna ni borba slovenskega kulturnega delavca, ki ne najde razumevanja niti pred splošno priznanimi medna-, rodnimi kulturnimi organizacijam1. Na koncu je prof. Peterlin ob poudarku enotnosti slovenske kulture izrekel prepričanje v uspešnost naše borbe za zavarovanje vseh dobrin našega narodnega življenja. 'Dr. Tončič je tedaj prečital resolucijo, ki jo objavljamo na drugem mestu in ki so jo navzoči sprejeli s ploskanjem. Na koncu je zapel nekaj primernih narodnih pesmi del visokošolskega pevskega zbora Jadrana pod vodstvom dr. Zorka Hareja. Mi se vrnejo iz Devino Slovensko dobrodelno društvo obvešča starše otrok, ki imajo svoje najdražje v devinski koloniji, dr. se ti vrnejo v torek 5. avgusta kmalu po 10. uri. Zato pridite p;-nje ta dan ob pravkar navedeni uri, in sicer pred sedež društva v ulici Machiavelli 22. Odbod dekliško izmene u lieuin! Slovensko dobrodelno društvo obvešča starše deklic, ki so določene v devinsko kolonijo, da bo odhod deklic v Devin prihodnji četrtek 7. avgusta cb 9. uri dopoldne. Za to uro naj pripeljejo svoje miijen-ke v prostore Slovenskega dobrodelnega društva v ulici Machiavei1! št. 22-11. Matura na slov. srednjih šolah V poletnem roku so napravili maturo: 1) na realni gimnaziji: Dolhar Rafael. Fornazarič Elij, Perosi Li-vij, Pischianz Rudolf. Frandoli Franka, Novak Marija, Pregare Silva, Rudolf Neva, Velikonja Franka, Zafred Miranda: 2) na učiteljišču: Baša Jože, Ker-ševan Žarko, Perčič Jože, Delkin. Marija, Vehovec Rozalija, , Žerjal Stanislava. Gasperi. Silva: 3) na trgovski akademjji: Ker-mac Sergij, Meden Lucijana. Milič Marta, Sossi Alojzija. Čestitamo! Se besedo o izdajstvu v Nabrežini Stari latinski pregovor pravi: »Quid licet lovi non licet bovi«. To bi se dalo v »titovščini« tako prevesti: Kar je dovoljeno bogo7 vem, to je dovoljeno nam tit-ov-cem, to ni dovoljeno teletom,, to ..je vam agnelettovcem. Seveda to velja za kraje onstran železne zavese. Ker pa živimo izven te zavese, »titovci« niso nikakršni bogovi, še manj pa agnele:-tovei teleta. Zato je tudi prišlo do izdajstva v Nabrežini. Ce ie tu izdajstvo, mora biti tudi izdajalec, katerega je treba odkriti. Pi imorski dnevnik ga je začel odkrivati pri repu in je tudi pri repu ostal. Zato se nam vsiljuje začetno in načelno vprašanje: Zakaj OF, SNS in SKSZ niso volile gospoda Terčona za župana v Nabrežini? Izlet Nabrežincev na Višarje Slovenska demokratska zveza v Nabrežini je organizirala za pred-j preteklo soboto in nedeljo 19. in 20, julija izlet na Višarje. Odpeljali smo se iz Nabrežine v soboto okrog 13. ure z udobnim -avtobusom, ki je bil pa do zadnjega kotička zaseden. Veliki moderni avtobus s približno 60 osebami pa ni bil dovolj, kajti organizatorji so morali zaradi prevelikega števca udeležencev najeti še veliki avto g. Basilija. Izletniki so bili največ iz Nabrežine, iz Slivnega in tudi iz Devina. Naš izlet je počastilo tudi nekaj naših prijateljev iz Trsta Izleta se je udeležil, čeprav v nekoliko skrčenem številu, naš pevski zbor »Avgust Tanče« iz Na.bre» žine. V avtobusu je takoj zavladalo veselo razpoloženje, za katero je posebno skrbela naša lepa pesem, k', skoro ni prenehala iz Nabrežine op tja do Zabnic. Tja smo po kratken> odmoru v Vidmu dospeli ob 16.30 uri, od koder so nekateri odšli takoj peš na Višarje, a ostale je avtobus potegnil do vzpenjače v Trbiž. Po kratkem odmoru na »Planin:« smo okrog sedme ure zvečer dospeli na vrh Sv. Višarij. Takoj smo tu odšli na lov za prenočišče, kar je bilo pa za ta večer nekoliko tež-;ko, ker je bilo tu več skupin romarjev, tudi Tržačanov, a nekaj tudi Korošcev iz Ziljske doline. No, ob takih prilikah se pač nekaj potrpi. le da se debi košček strehe za zasilno prenočišče! Drugi dan se je pri maši ob R. uri prav dobro odrezal naš pevski zbor, pri kateri je imel cerkveni govor g. prof. Metod Turnšek. Po maši smo še nekoliko ostali na Vi-šarjah, kjer smo pri lepem jasnem nebu občudovali gorske velikane okoli Višarij. Okrog ene popoldn > smo bili spet v dolini, kjer nas je čakalo v restavraciji »Razvodje« dobro in okusno kosilo. Tudi tu nam je naš pevski zbor zapel nekaj naših lepih pesmi. Ko smo se še nekoliko razgledali po Zabnicah, smo se okrog 16.30 odpeljali proti domu. Po treh postajah v Pontaflju, Tri-čezimu in Vidmu smo se okrog 10 ure zvečer vrnili srečno na svoje domove. Splošen vtis vseh izletnikov je bil izredno dober, ker bodisi vreme, kakor tudi vse druge okoliščine so zelo ugodno vplivale na razpoloženje izletnikov. Velika večina je organizatorjem izrazila željo, naj bi se slični izleti v kratkem, četudi v drugo smer, ponovno organizirali. 'S tem je naša organizacija, zvesta svoji že večletni tradiciji, u-spešno in v splošno zadovoljnost vseh izletnikov rešila za letos to svojo nalogo, ker se s takimi izleti dviga narodna zavest in se našim ljudem da priliko, da spoznajo naše brate tudi izven naše ožje dežele. Odgovor je kaj laheJc: Ker je OF hotela imeti za župana v Nabrežini moža iz svojih vrst. Ker pa OF v Nabrežini nima trdnih tal. je našla sopotnika iz vrst SNS. Toda tiše ni zadostovalo, ker jim je bila SDZ v napotje. Zato je bilo treoa povezavo s SKSZ izločiti SDZ z Liste slovenske skupnosti. Kdo vodi SKSZ? Politični vodja te stranke je bil dirigiran naravnost iz Beograda z nalogo, razbijati slovensko narodno zavest na STO-ju. In res OF se je s pomočjo SNS >n SKSZ posrečilo izločiti SDZ z Liste slovenske skupnosti in jo tako preobraziti v listo »komunistične enotnosti«, kot trdita Primorski dnevnik in Katoliški glas. S tem je Lista slovenske skupnosti naš'a smrt. Nabrežins/ki kominformisti, ki so najhujši sovražniki OF, so mislili, da so ta nepošteni manever prvi razkrinkali in zato so glasovali proti OF s tem, da so oddali svoje glasove za gospoda Terčona. Včasih pa ima zlo tudi svojo pozitivno stran. Ce bi zmagala pri ožjih volitvah Lista slovenske skupnosti, bi imela v odboru OF dva člana titovca-komunista. Ker pa i,e prodrla lista »komunistične enotnosti« so kormnformisti dobili v odboru enega člana-komunista, titovci pa nič..,. Glas iz javnosti Stražar slovenske obaie Primorski dnevnik od 27. julija se i svojo sebi lastno bahavostjo in prostaškest jo zaganja v našega občinskega odbornika g. J. Coljo iz Devina, kateremu očita vrsto »zločinov«, neznačajnost in nenačelnost. Po starem reku »reci, da ti ne porečem« skuša Primorski dnevnik sebe oprati, ko vidi, kako nehvaležna je slovenska pravica naprarn »ozkim, sebičnim interesom« titov-, ski-h koritarjev in Besedarjevih stražnikov. Kar zadeva pa narodno zavest in čut dolžnosti g. Colje, je slovenski kraški javnosti že znano, ker prav., njegova domovinska zajest je prišla v teku njegovega nad tridesetletnega dela med slovenskim nar.> dom, na kulturnem, socialnem ia gospodarskem polju, mislimo do.^_ volj jasno na dan in dosegla svoj višek ob priliki zadnjih občinskih volitev, ko je g. Colja dobil-največje 'število glasov, in s temi poka* zal javnosti, kako ga narod 3jubi in čisla prav zaradi njegove skromnosti, preprostosti, narodnih in človečanskih vrlin, predvsem pa zaradi njegove trdne in neuklonljive hrbtenice in tudi zaradi tega, ker se ni nikoli oddaljil niti za las od načel, ki. so ga vodil? že iz rana mladosti, in s pomočjo, katerih _sj je pridobil čast in ugled med na-brežinskimi občani. V dolgih tridesetih letih dela r::-. ijarodnem polju je g. Colja vedno dstal to, kar je bil: kraška korenika, trden, zaveden narodnjak. Razumemo, da je tak značaj na poti tistim, ki menjajo svoje politično Letouanje SBD ra R^enlthru Starši, ki so prijavili otroke za letovanje v Repentabru, so napr >-šeni, da svoje otroke pripeljejo. 2. avgusta 1952 ob 5. popoldne na : -dež Slovenskega dobrodelnega društva v ulico Machiavelli 22-11. nad., kjer bo zdravniški pregled. Odhod otrok v kolonijo bo v ponedeljek 4. avgusta 1952 ob 9. uri zjutraj. prepričanje pogosteje kot lastno srajco. Razumemo, da ljudje, ki so bili pred leti domobranci, a se danes šopirijo v filotitovskih vrstah, ne morejo razumeti značaja, kot je Colja, in zato ga skušajo blatiti po starem jezuitskem receptu. Na i pa ti fantolini vedo, da če se on,E obračajo po vetru, s tem še ni rečeno, da se morajo po vetru obračati tudi naši možje; pa naj to še stokrat ukaže novi prerok, ki je s Titovim potnim listom prijadraj med nas iz Beograda. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu Letne obleke od 9.800 lir dalje Popeline obleke iz čistega mako od 12.500 lir dalje Hlače letne od 2.900 lir dalje Hlače gabardine letne od 4.500 lir dalje MAGAZZINI DEL eimso TRST, Korzo I Galerija Protti Mizarji § kmetovalci f podjetnih « Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje TEL. | 90441 C1LEH. TRST Viale Sonnino, 2 4 Primorski dnevnik in devinska kolonija SDD Zadosti žalostno je, da se je Primorski dnevnik v nedeljo obregni! tudi ob tablo, ki stoji na devinski šoli. Kakor smo izvedeli, je omenjen i tablo dalo brezplačno predsedni-štvo cone in je morala biti postavljena na vrata kolonije, ker sr- kolonija vzdržuje iz mednarodnih fondov, ki se delijo s posredovanjem predsedništva cone. Naši predstavniki so že večkrat naglasili in posredovali pri pristojnih obla~j‘-vih, naj se krivica popravi ter naj, se postavi ista tabla iste velikosti tudi v slovenščini, toda niso bili uslišani. Krivdo za to nosi tudi Primorski dnevnik s svojo klavni«-) politiko nesodelovanja iz preteklih let. Zato je SDD postavilo tik velike tudi tablo v slovenskem I jeziku, odgovarjajočo sredstvom, s | katerimi trenutno razpolaga. Primorskemu dnevniku in ljudem koli njega svetujemo, predno se spuščajo v polemiko z. edino slo? vensko dobrodelno ustanovo, naj ji vsaj kakšenkrat priskočijo na pomoč tudi s kakim denarnim prispevkom in ne samo 7. »nasveti«, pa bo »slovenski napis večji in na bolj vidnem mestu« in »zahteva« Primorskega dnevnika bo vendarle tudi nraktično uresničena. „OLIMPIJADA“ devinske deške koloniie Vabilo na »olimpijado« devinske deške kolonije, ki bo v nedeljo Si avgusta ob 4. uri popoldne na jasi nad železniško postajo v Devinu. (V slučaju slabega vremena prireditev odpade!) Spored: 1) Nagovor, 2) Himna devinske deške olimpijade, 3) Proste va'je, 4) Tek v vrečah, 5) Tek 50 m, 6) Skok v daljavo, 7) Skok v višino, 8) Troskok, 9) Štafeta, 10) Med dvema ognjema, 11) Razdelitev nagrad, 12) Deklamacija, 13) Narodne pesmi, 14) Vlečenje vrvi med mladimi in starimi. Trgovina z žganjem, likerji in sirupi Jakob Perhauc Trst, ulica S. T. Xidias 6 - Tel. 93>332 sporoča svojim cenjenim odjemalcem, da bo poslovalnica odprta v času od 21. julija do 20. avgusta samo od 9. do 13. ure U R ARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH! LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE. Trgovina s čevlji in ostalo obutvijo ^Donda ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Dr. N. G IGLI A Zobozdravnik - kirurg Proteze in zdravljenje z najmodernejšimi sistemi. Sprejenui od 15. do 20. ure Ulica Torre bianca 43-11 ( Vogal ulica Carducci ) Še petnajst dni UELIKE IZREDNE RRZPR0DHJE svojih zalog pred začasno zatvoritvijo poslovnih proslorov zaradi preureditve POHITITE! TRST - Largo Barriera št. 5-6