40. štev.
V Ljubljani, dne 10 oktobra 1901.
XI. leto.
Izhaja viak četrtek ter stane za vse leto 1K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se ođ dvostopne petitrvrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovora. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „W*rodnl TIskarni" ▼ LJubljani* vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Kuta in naš kmet
u.
Katoliška cerkev smatra sicer žensko za bitje nižje vrste ali pa naj bo od nosa do podplatov desetkrat žegnana, tebi kmet in vsakemu moškemu je ženska vendar vse. Zaradi ženske se mož trudi in peha, zaradi ženske je tudi lačen. To je zakon narave in ta zakon velja tudi za duhovnika in tudi za meniha, če se ta navidezno ženske boji, kakor zlodij križa. Torej prijatelj, trudil, delal bodeš, da boš tuje otroke redil in jim dote dajal. Ker nisi v današnjem svetu železnic in parobrodov na tvoj kraj priklenjen, kakor nekdaj tvoji očaki, boš preklel babo in otroke z me-niškimi nosovi in šel v Ameriko. Tam boš delal za ljubi kruhek in v tem hudem delu v jamah obnemogel ter kje v kaki američanski bolnici ves raztegnjen umrl daleč od ljubljene slovenske domovine.
Pa to še ni zadosti. Neki po naših duhovnikih poneumljen kmet pravi: naj pridejo menihi in naj zasedejo nekdanja samostanska veleposestva, saj so bila enkrat njihova. V Gorjancih okoli Kostanjevice, Št. Jerneja, Novega mesta, Zatičine so najde dosti takih neumnežev. Ali ljubi bebec, ta zemlja je bila pred veliko stoletji kmečka last. Kmet si je dal to zemljo vzeti s zagotovilom, da se mu bo na onem svetu dobro godilo in neumnež je še obdeloval ta posestva za te »svete« može, ki so najboljše pridelke kmetij vsega dosegljivega sveta uživali, kmet pa otepaval Blab ričet na dvorišču pred samostansko kuhinjo. Zabelil si je ta ričet z duhom predobrih jedil, ki so prihajali iz kuhinje gospodov menihov. — Kuhinja za gospodo in kuhinja za svinjo. —
Slovenski kmet in ves kmet v Evropi ima premalo kmetijske zemlje. Ne bi šel trumoma v tujino za fabričnimi zaslužki, ali zaslužki v jamah, če bi tega ne bilo. Najslabšo zemljo jo dobil slovenski kmet leta 1848. lloste pa tako malo, da nima dosti listja, ne drv za kurjavo. Stavbeni los pa mora po večjem kupovati. Kmetija brez hoste ni nič vrodna. Ta samostanski svet, teh tisoč, teh veliko tisoč oralov zemlje, najboljše zemlje, bi «o morala v pametni državi razdeliti mej kmete ter nove kmotijo ustvariti. Ljudje, ki dolajo, ki svet obdelujejo, naj tudi uživajo sadove tega svota.
Pa kaj hočete, svet je n. pr. na Slovenskem bo jako neumen. Mesto da bi bila Št. Jernejska občina kupila pletersko grajščino, ko jo kmetom to občine hoBto treba, ko ribi vode, (denar bi »e dobil v H dneh za nakup), so pustili občinski naožjo dekanu lettich Frankheimu (s tem
imenom bo odslej to prokletstvo, ta naglavna pregreha storjena nad kmetom vedno združena) skrbeti, da je menihe v to lepo ravan privlekel. Tako se je zgodilo s zatiškim samostanom. Tako se bo zgodilo z drugimi grajščinami. Ribničani dobijo frančiškane. Na Gorenjskem se že tudi pripravljajo gnezda za meniška zalego. Kostanjeviška, 3000 oralov obsežna graj ščina, ki zdaj preskrbljuje poljske kmete s drvami do Krškega, Čateža ob Savi, bo tudi prišla v roke teh snedežev. Potem bodo kmetje kleli, potem bodo rekli, da naj vse hudič vzame. Ali kaj, za preklinjanje se popje prokleto malo zmenijo. Da le ženske niso hude.
Tu vidiš slovenski kmet, ki kupuješ, če kak grajščak svojo grajščino razpar-celira, oral travnika po 600 gld., njive po 400 gld., ko* bi jo iz rok občine lahko dobil po 100 in za 50 gld., grajsko poslopje pa lahno porabil za šole, ki te zdaj toliko stanejo, tu vidiš, kako pride, če človek le na farovž zaupa, če v občinski odbor župnika in njegove kimovce voli. Le daj si na glavo kidati, jih boš kmalo dosti teh požrešnih trebuharjev imel na tvoji zemlji; ti bodo isti še to malo tvoje zemlje vzeli. Nikdar ni ta duhovenska bisaga polna. Redil boš svoje hčere za razveseljevanje za to rejo.
Meništvo ima dobre vohune. Tvoji posvetni duhovniki, slovenski kmet, pišejo, da je v kakem kraju neumno, farovžu poslužno ljudstvo in če kje menihe iztirajo, pridejo v te neumne kraje. Tu imaš slovenski kmet prolit od tega, da voliš pri volitvah farovške poslance.
Morala in konsumi.
Že večkrat smo omenjali, da tudi najboljši konsum ljudstvu veliko več škoduje, kakor pa mu koristi. Ako bi bil konBum uzorno opravljan, boljo kakor vsaka zasebna trgovina, bi zamogel ljud-Btvu vsako leto nekaj grošev dobička dati, ali tudi v tem slučaju bi bil kmet na škodi. Če zginejo trgovci, bodo morali pač kmetje več davkov plačevati. Vsak konsum pa je ljudstvu na škodo, ker se kmet po nepotrebnom zadolži, ker veliko več raznega blaga porabi, kakor je potrebno in ker bc po konBumih širi že tako jako veliko pijančevanje.
Pa tudi glede nravnosti uplivajo konsumi slabo. To kaže naslednji slučaj:
V Sv. Gml blizu Šmarja pri Jelšah na Spodnjem Štajerskem so duhovniki UMtanovili popolnoma nepotreben konsum. V tem duhovniškem konsumu so jo dno 20. avgusta zgodil krvav izgred. Neki oženjeni Žagar, oče 14. otrok, od katerih
jih pet živih, se je že dlje časa v prostorih tega duhovniškega društva shajal z neko razupito vlačugo, katere že davno noben pes več ne povoha. Vse se je skandaliziralo, da se v duhovniškem društvu gode take svinjarije. Zagarjeva žena, vseskoz poštena ženska, je od žalosti bila zelo oslabela. Ko je 20. avgusta izvedela, da se njen mož zopet mudi s tisto vlačugo v duhovniškem konsumu, šla je sama tja, da opominja moža, naj vender ne pozabi, da je oženjen in da ima otroke. Mož pa je ženo sprejel s psovkami in jo z litersko steklenico udaril po glavi ter jej prizadel tako rano, da je kri curkoma tekla.
Kacih 14 dni poprej je ona ista žena videla, kako se je njen mož z isto vlačugo zaprl v posebno sobo konsumnega društva, kjer sta seveda samo roženkranc molila, da bi ju nihče ne motil, je pa sestra rečene vlačuge stala pred vratmi na straži.
Skoro ob istem času se je pri sodniji v Šmarju pri neki obravnavi dekazalo, da sta se neki oženjeni gostilničar in oženjeni voditelj tega duhovniškega konsuma v konsumskih prostorih hotela spraviti nad neko deklino.
Malo poprej se jo v tem konsumu zgodil tudi krvav pretep. Jednemu prete-pačev so vzeli nož, ki je bil skoro tak, kakor kak bajonet.
Tako se godi v duhovniških društvih. Ta duhovniška konsumna društva niso samo gospodarsko škodljiva, ampak so tudi nekaka kurbišča, kjer se gode svinja* rije vsake vrste in od koder se seje prepir in sovraštvo v rodbine.
Politični pregled.
Državni zbor je sklican na dan 17. oktobra in bo najbrž več mesecev nepretrgoma zboroval, ako bo redno in stvarno delovanje sploh mogoče, kar pa še ni gotovo.
Deželnozborske volitve na Češkem se vrše tekoči teden in bode posebno mej Nemci jako hud boj.
Volitve na Ogrskem so se vršile minuli teden. Zmagala je vladna stranka v toliko, da je ohranila svojo skoro dvotretjinsko večino. Sicer pa je največ pridobila tista stranka, ki se poganja za popolno ločitev Ogrske od Avstrije. Tudi Slovakom se je vzlic vsemu madjarskemu Bloparstvu posrečilo pridobiti štiri poslance.
Vojna v južni Afriki. Najnovejši angleški časopisi priznavajo sedaj, da jo položaj angleške armado v južni Afriki skrajno neugoden in za Angleže jako nevaren.  Ti  listi zahtevajo, naj  se že
vojni konec naredi. To bi angleški generali prav radi storili, ko bi mogli, toda angleška vlada že ne more več dobiti vojakov, s sedanjo armado pa se ne da ničesar storiti. V zvezi s tem se poroča, da utegne ruski car posredovati mej Buri in Angleži, da se sklene mir. Bomo videli. _
Dopisi.
Izpod Šmarne gore nam pišejo: Pred par dnevi sem se mudil v Medvodah v tamošnej gostilni, kjer je sedela večja družba, pogovarjajoč se o misijonu, katerega imajo menda ondi, odkar imajo tako dobrega duhovnega pastirja, vsaj vsako drugo leto. Da so ti dobro rejeni ljubljanski patri prav pridno udrihali po liberalnih časopisih na prižnici in v spoved-nici, je samo ob sebi umevno. Jeden izmed njih pa se je menda tako daleč spozabil, da je neki obče dobro znani in spoštovani gospej dal »ta suho«, ker mu ni hotela obljubiti, da ne bode brala več »Slov. Naroda«, in pri tem izustil surove besede: »Če bi bil vedel, da pride jedna »na-rodovka« k spovedi, bi bil preje utekel iz spovednice tako gotovo, kakor gotovo sem tukaj.« — Govorilo se je potem, kake pridige so bile tudi zoper pijance in ponočnjake. Nato pa se oglasi preprost kmet in pravi: »Kaj pa, če bode vsak pijanec gorel v peklu, kaj pa bode s smledniškem kaplanom? in začel je pripovedovati mej burnim smehom prav zanimivo zgodbico: Vi ne veste, kak strah je bil pretečeno sredo pri našem županu. Vsa vas jo bila že pri počitku, samo pri županu je bila še luč, ker je žena županova že dolj časa hudo bolna. Polnočno uro prilomasti naenkrat v vežo in od tam naravnost v sobo, kjer je ležala bolna žona, črna prikazen, katero je žena smatrala za hudiča. Vsa preplašena in tresoča se je lezla ženica skozi vežo v drugo sobo, klicat moža, ki je takoj vstal in prašal čudnega gosta, {g. župan spoznal je v njem takoj dobrega znanca) kaj hoče g. kapelan tako pozno v njegovi hiši? Kapelan na to: »Poljite me domov!« Ker pa župan ni maral vstreči njegovi želji, mu je rekel, naj gre do soseda, češ »on VaB rad popelje domov«. Gospod kapelan je po nekolikih težkočah srečno prišel do soseda in tam se mu je na njegovo vpitje oglasil najprej domač sin rekoč: »Kdo je?« Kapelan na to: »Pojdi ven, me popelješ domov!« Fant: »Kdo pa ste in kam naj Vas peljem?« Po dolgem pogovoru som in tja jo spoznal fant, da je neznanec smeledniški kapelan in mu pravi: »O gospod, saj ni šel že cel teden dež, pa ste tako mokri! Kje pa ste 86 valjali po gnojnici?« Kapelan je rekel nato, da jo baraba, a fant je zavrnil kaplana: Vi ste gotovo podobnejši barabi, kakor jaz, saj ste umazani in hodite ob takem času tukaj okrog. To bi bilo zopet nekaj za »Rodoljuba«. To pa jo bilo du hovnemu gospodu le preveč. V svetoj jezi vrže jeden goldinar fantu, kričeč: »Kaj, kaj, v »Rodoljuba« me hočete dati7 Tu je denar, da ne bo nič.« Goldinarčok pa se jo kapelanu vrnil, zato je danes vendarle v »Rodoljubu«. Prodno pa je zginila nočna prikazen, jo zaprotila tudi g. županu rekoč: »Zapomnite si, kdaj ste bili župan!« Družba se je še nadalje zabavala, u jaz som moral iti. Videl som pa, da tudi najklerikalnojši kraji niso brez liberalcev.
Domače in razne novioe.
Demonstracija ljubljanskega škofa.
Mestna občina ljubljanska je kot spomenik 501etnice vladanja cesarja Franca Jožefa sezidala prekrasen most. Ta most se je slovesno otvori! dne 4. t. m. Župan ljub-ljubljanski je naprosil škofa, naj bi novi most blagoslovil. Župan je mislil, da bo škof imel toliko obzirov do osebe presvetlega cesarja, da se blagoslovljenju ne odtegne, saj je most spomenik cesarjevega vladarskega jubi-1 e j a. Toda škof ni imel toliko ozira na osebo presvetlega cesarja in ni hotel mostu blagosloviti. To je škandal prve vrste!
Boj za deželno odborništvo mej klerikalci. Iz naše katoliške narodne stranke prihajajo vesti o malem prepirčku. Imajo eno samo pečeno jabolko, lačnih želodčkov je pa več. In sedaj se vodi razprava o tem, komu se položi jabolko na plošček. To se pravi, prepirajo se o tem, kdo naj zasede jedino deželno od-borniško mesto, o katerem razpolaga naša klerikalna stranka. V posesti je Povše, in glavar Detela bi najraje videl, da mu ostane tudi v bodoče ad latus, ker si je težko.misliti, da bi starejši odborniki privolili v to, da bi jim mladi Brejec predsedoval v glavarjevi odsotnosti. Ali stolec Povšetov se menda vendar precej maja. Tu je tudi dr. Žlindra, ki bi blagovolil prevzeti mesto deželnega odbornika, pa drugi mu menda branijo; tudi bi se pri tem moral vsesti z liberalci k jedni mizi, kar bi škodilo njegovemu zdravju! Zategadelj dr. Susteraič ni posebno nevaren Povšetov protikandidat. Brejec pa jo žo bolj nevaren, z zobmi in z rokami se trudi, da bi Povšota izpodnesel. Nevaren ta mlad Človek sicer ni, njegova glavna moč jo aroganca, in zategadelj ni izključeno, da bi se možiček ne priglodal v deželni odbor. Ali tudi dr. Schweitzer in dr. Ivan Evangelist Krek sta baje kandidata. Nas ta prepir v žabji luži ne zanima obilo, koje za javnost brez vsakega pomena, kdo jo tisti edini klerikalec, ki bode hodil v deželni odbor samevat. Kakor hitro izvemo, kako se prepir konča, in kateri kandidaturi so bodo dalo prvenstvo, hočemo svojim čitateljem o tem vestno poročati.
f Anton Stepic. V Visnjigori je v najlepši svoji moški dobi preminul dno 1. t. m. vrl narodnjak g. A. S top i c, žu* pan, trgovec in posestnik, po kratki bolezni v starosti 31 lot, zapustivši žalujočo soprogo in dve hčerki. Pokojni bil je odločen pristaš narodnonaprodno stranke. Se pri zadnji dežolnozborski volitvi soje mnogo trudil za našega kandidata, in zaman so so duhovniki trudili, da bi spravili kro-meniti ta značaj v svoj tabor. Pogrešala ga bode rodbina, pogrešala ga bode Višnja gora, a pogrešala ga bode tudi naša stranka. Naj mu je lahka zemlja slovenska, naš spomin mu ostane trajen!
Alije to tudi katoliško? V Ljubljani živila dve ženski, mačeha in hči, v največji siromaščini. liči ja tudi pohah ljena. Njen oče in soprog njene mačehe si jo kot platnar pridobil toliko premoženje, da se iz njegove ustanove vzdržuje kanonikat, katerega uživa v Ljubljani precej tolst gospod. Trgovina, katnro sta imeli po očetovi smrti mačeha in hči, je propadla docela,   rovici   sta  obožali in
mestna občina ju mora podpirati z miloščino. Hči — mestna uboga, očetov denar pa uživa ljubljanski kanonik, ki ima vrhu tega še  dobro plačo kot ravnatelj velikega zavoda in v Kravji dolini lepo hišo! Gospod kanonik hčere in žene svojega dobrotnika noče podpirati, nego se sam redi ob tisočakih pokojnega pobožnega platnarja! Ali je to tudi katoliško? »Lačne nasititi, žejne napojiti, nage obleči«, je učil Kristus kralj, na katerega se sklicujejo tako radi naši klerikalni prijatelji, ali v praksi uživajo mastne ustanove očetov usmiljenja vrednih pohabljenih sirot, za katere nimajo nobenega srca. Dk, da, tako je, nervozni tovariš »Slovenec«, ki se tako repenčiš nad resničnim   izrekom   ljubljanskega župana! Pometaj najprej ogromni kup gnoja izpred  lastnega  praga,   šele   potem boš morda smel igrati vlogo sodnika drugim. Dokler  pa trpiš v  svoji neposrednejši bližini tak škandal, lepo miruj! Podpirajte, klerikalci, vsaj tiste, katerih kruh jeste, če že sicer ne odprete Bvojih mošnjičkov nikdar!
Kdo bo škof v Trstu? Prvotno so je govorilo, da utegne biti naslednik pokojnega škofa Šterka prost Jordan v Gorici. Sedaj kombinirajo nekateri tako, da bi utegnil biti imenovan za škofa tržaško - koperskega kanonik in stolni dekan Se dej v Gorici, Čujejo so pa tudi glasovi, da bi prišel v Trst krški škof M ah nič. »Piccolo« pa je zvedel še nekega drugega kandidata, to bi bil neki nemški menih-benediktinec, ki je rojen v Nemčiji. Govori se pa tudi o P o tr o n i j u, ki vodi sedaj škofovske posle kot kapiteljski vikar v Trstu. Kakor se vidi, kandidatov dosti — ali naj bo izvoljen Peter ali Pavel, slovonska roč ne pridobi nič, kor tega ne dopušča sistem!
Kako se je agitiralo v GodešiČah, Pišejo nam: Takoj, ko jo občinski sluga prinesel na Godešiče in sv. Duh glasovnice, je prišel za njim možnar od bv. Duha in Godešič, pobral glasovnice, jih nesel kaplanu v Staro Loko ter popisane zopet nazaj vročil. Ko so po volitvi nekateri razsodni možje tem ljudem odpirali oči, kdo je H reje in kdo Lazzarini, so bili dotičniki hudo nejevoljni, kako so upa kaplan listke popisati brez dovoljenja n j ili imeteljov, kateri gotovo no bi bili volili Brejca, ko bi jih kaplan k temu ne prisilil. Tako dejanje je gotovo kaznivo.
Državne podpore vinogradarstvu. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo deželnemu odboru kranjskemu za tekoče leto svoto 10.000 kron, da razdeli primerne podpore kmetijskim podružnicam v Novem mestu, Mokronogu, Metliki, Košani in >St, Vidu pri Vipavi, ki se pečajo s požlaht-njevanjem in zboljšovanjom domačih trlnili nasadov. V prvi vrsti so bode gledalo na napravo oziroma razširjenje vzornih vinogradov in na pridobivanje potrebnih zelenih žlahtnih sadik za lastno potrebo in za oddajo.
Živino/draviUKka potovalna predavanja so bila letos v Bohinjski nistrioi L, v Itroznici S., v Dovjom lf>. in v Mošnjah U2. septembra. Polog drugih predmetov Be je obširneje govorilo tudi o živinski kugi in o veterinarno policij8^*1 predpisih Teh štirih predavanj s«' J° ložilo 1 '17 poslušalcev.
SioveiiHki denar za upniške namene.   Lota VMV2  bodo  imeli  v Gradcu
veliko pevsko slavnost. Sedaj je razpisana nagrada za gradnjo velike pevske dvorane. Za to ultranemško slavnost je dovolila »dežela« 16.000 kron. A ker je dežela po dobri tretjini slovenska, bodo morali plakati Slovenci tretjino, to je 6000 kron. Za uravnavo Pesnice pa ni denarja!
Kapelan snrovež. Kapelan v Smledniku, strasten agitator, izvrsten muzik, dober tarokist itd., hoče šolarjem s silo ubiti v glavo krščanski nauk. Večkrat rabi najhujša sredstva, da doseže svoj namen. Tako je letos poleti prišel v neko gostilno. Ko pride neka pastarica v sobo, skoči kapelan k nji in ji z vso silo da zaušnico, da se je dekle jokaje zgrudilo na tla, rekoč: »Ali se bodeš učila krščanskega nauka?« In potem, ko je dekle vstalo, dal ji je še par zaušnic. Na ta način ta olikanec ne bo opustil svojega političnega fanatizma in namesto politike oznanjeval v cerkvi božjo besedo.
Jezuit je v Gorici. Čudna vest se širi, da se mislijo namreč nekje v bližini Gorice naseliti jezuitje. Baje so že v dogovoru radi poslopja, katero bi jim služilo za konvikt. To je nekaka nedodelana graj šč i na.
Zažigalca so dobili. Iz Krope se nam piše: Izdal se je danes požigalec Krope. Enajstkrat je zažigal, a le petkrat se mu je posrečilo zanetiti ogenj. Nocojšnjo noč je zažigal v Kotlu pri Hercelnu, a so v pravem času zapazili tleči ogenj. Orož niki so ga danes že odvedli k c. kr. okrajni sodniji v Radovljico. Kroparji bodemo sedaj vsaj v miru in brez skrbi spali.
Zgorela tovarna. Minulo nedeljo jo nastal v tovarni za izdelovanje barv v Klecah v občini Dolisko, ki je last lirme J. A. F i n k - o v zet iz Regensburga, požar. V kratkem času je tovarniško poslopje in vsa oprava bilo plen ognja. Iz Dola prihitelo gasilno društvo je požar po tri uro trajajočem gašenju omejilo. Škode je okolu 14.000 K. Zavarovalnina je 12.000 kron.
Ukraden denar — najden. V Ljubljani je našel policijski stražnik Mihael Sitar v nekem grmovju vrečico, v kateri je bilo 290 K. Denar je bil malo časa popred, ko je bil najden, ukraden mesarici Marjani Patornostrovi iz Studenca, in sicer v neki gostilni. Marjana Paternoster je pustila korbico z vrečico in denarjem v veži in je šla v gostilno. Tat je to priliko porabil in denar odnesel. Vzel je le 10 kron, ki so bilo v ruti, v katero je bila zavita vrečica z drugim denarjem. 7at. naJUrže ni slutil, da jo v vrečici denar in je vrgol ruto z vrečico vred stran.
Skrlatica, ki se je epidemično pojavila v Kovorji v kočevskem okraju, je popolnoma prenehala. Izmej 15 zbolelih otrok sta dva umrla.
. . ,J0,!",Vi 7 P»«««oma prikažejo v kočovakom okraju, a |0 b\
znm. L„to8 so je priklati, tak ko8matin
t vm.iU.gl, ,„ raztrgal ter odneael jagnje
S re a. Dne 7. t. m. jo treMiJ alopje J. Adama na 1'okajiMu ,,,, ,.„ ' niei| pri tem jo omamila atrola hčerko in ubda dva vola. Skoda jo precojSnja, ko nesrečnež ni bil zavarovan.
Požara. Dne 29. m. m. j0 začelo goreti v vasi Podbukovjo občina Krka, in to ravno med sv. mašo, ko je bila volika veČina vaščanov v cerkvi. Če ni bilo ga-»ilcev, kateri so bili takoj na gorišču, bi *>|la pogorela vsa vas, katera šteje 89 šlo-Vl,k> in to radi vetra, ki jo precej močno
pihal, in ker so vsa poslopja s slamo krita in v veliki tesnobi. Velikanskemu naporu gasilcev in občinstva se je zahvaliti, da se je ogenj omejil na dva kozolca, dasi sta se bili vneli že dve hiši, kateri so gasilci takoj pogasili. Vaščani, kateri so doslej nezaupno gledali gasilce in gasilno orodje, se sedaj z vso hvaležnostjo in priznanjem izražajo o tem res prepo-trebnem društvu. Ogenj je zanetil Sletni otrok, misleč si peči koruzne storže. — V vasi Podbukovje v občini Gornja Krka je nastal minulo nedeljo med mašo požar, ki bi bil lahko vpepelil vso 39 številk broječo vas. Dve hiši sta deloma zgoreli. Le krepkemu delovanju gasilcev se je zahvaliti, da se je zabranila večja nesreča.
V enem letn delavec in milijonar. V zahodni Mehiki vzbuja v zadnjem času veliko zanimanje neki Pedro Alvarado, kateri je bil še pred tričetrt leta navaden delavec, sedaj pa znašajo njegovi mesečni dohodki 500.000 gld. Našel je namreč silno bogat rov. Alvarado je baje jako radodaren; ves svoj denar pa ima doma, mesto da bi ga naložil v kaki banki. Zunaj ga spremlja vedno osem orožnikov, ker nosi seboj vsaj 500.000 gld. V Parkaisu zida mladi milijonar krasno, veliko palačo-bolnišnico. Tudi cerkev je že sezidal.
Gluhonem vojak. Iz Lvova javljajo: Urednik lista »Dziennik Polski« dr. Oto-szewski-Barenski je prijavil v svojem listu, da je sprejela komisija v Mielecu popolnoma gluhonemega k vojakom ker je bila uverjena, da je simulant. Gluhonemi vojak jo bil 10 tednov v vojaški bolnišnici. Vojaška oblast je radi te notice tožila urednika, ki pa je bil popolnoma oproščen, ker je dokazal, da je pisal resnico.
Gospodarske stvari.
O pridelovanji namiznega grozdja.
Po južnih vinorodnih krajih, v katerih je za trto tako ugodno podnebje, da ona svoj sad popolnoma dozori, se pridelovanje namiznega grozdja veliko boljši izplača, kakor pa pridelovanje vinskega grozdja. Namizno grozdje imenujemo pa tiBto, katero se ob trgatvi ne podola v vino, ampak  katero se kar kakor tako, kar v mesta proda, da se tam pozoblje. Po južnih vinorodnih  krajih izplača so posebno dobro pridelovanje prav zgodnoga namiznega grozdja. To zaradi tega, ker ob času, ko se ima na primer v Dalmaciji, Istri, Vipavi itd. že popolnoma zrelo grozdje, v severnejših vinorodnih krajih, kakor pri nas na Dolenjskem, Štajerskem, Spodnjem Avstrijskem itd. na zrelo grozdje še skoraj ne mislijo. Od tod pride, da se prodaja tako, v južnih krajih pridelano zgodnje grozdje, prav drago. Prodaja so po 20, da še celo po več krajcarjev kilogram, kajti odpeljuje se ga v velika mesta severnejših  krajov,  kakor v Ljubljano, Gradec, Dunaj, Prago in še celo v mesta na Rusko. Iz enega kilograma grozdja napravi se v najboljšem slučaju k večem pol litra vina, pa navadno še toliko no.
No, za vino napraviti, treba je pa grozdje šo dlje Časa na trti pustiti, tako da ga šo toča lahko potolčo ali pa da so-gnijo. Za iz grozdja vino napraviti, treba ga potrgati, zmastiti, drozgalico kipeti pustiti, prešati. Vso to Btano dola, in delo »tano pa denar. Ko je vino napravljono, čakati treba še kupca. In ko ta pride tor vino kupi, koliko pa da za pol litra vina, za katero bi ae  lahko veliko prod trgat-
vijo v podobi grozdja 20 krajcarjev udo-bilo? V najboljšem slučaji 14 krajcarjev. Toraj po tolikem delu in trudu udobi bo za kilo grozdja v vino podelanega šest krajcarjev manj, kakor ako bi se ga kakor tako  za namizno  grozdje prodalo. Dostikrat proda   se pa kilo zgodnjega grozdja tudi po 24, da še celo po 30 krajcarjev. No za pol litra vina se pa tudi ne udobi vselej 14 kr. ampak dostikrat le 12, da mogoče, da še celo 10 krajcarjev. Tako nastane razloček med skupič-kom za namizno grozdje ali pa vino še večji, in to na škodo pridovalca grozdja. Pridelovanje kar   le mogoče zgodnjega namiznega grozdja izplačalo bi se pa tudi v severnih vinogradnih krajih prav dobro, ako bi se vinogradniki s tem ukvarjali. V novem mestu na primer prodajalo bi se kaj lahko  zgodnje namizno grozdje sploh, tudi po 24 do 30 krajcarjev kilo, da bi ga le kaj bilo. V Novem mestu je dosti gg. uradnikov, profesorjev itd. Vsi ti si žele grozdja za lastno zobanje, ter za odpošiljanje svojim sorodnikom in znancem.   Pa ga ni dobiti, ne prinesejo ga na trg. Pa ako ga kdo prinese, kakšno pa je? Večinoma ne zgodnje pozno, in tako kislo, da da ga človek komaj uživa. Na novomeški trg prineseno grozdje pač nikakor imena namizno grozdje ne zasluži. Pa Bog! da bi le takega zadosti na ponudbo bilo, pa ga ni. In tako pride, da se sliši gg. uradnike, profesorje itd. izjavljati se: v vinorejski deželi, v vinorodnem kraju  smo,  grozdja, poštenega grozdja pa še za drag denar ne dobomo. In kar velja v tem obziru o Novem mestu, velja gotovo tudi o druzih dolenjskih mestih, v katerih se uradi nahajajo. Zato bilo bi pač gospodarsko več kakor opravičeno, da bi se posestniki  novih vinogradov v Tržki gori pri Novem mestu, in posestniki novih vinogradov v bližini ostalih dolenjskih mest in trgov, v katerih se c. kr. uradi in toraj več gospode nahaja, tudi pridelovanje  zgodnjega in poznega namiznega grozdja lotili.  V ta namen zasajali naj bi osobito v najboljših vinogradskik legah, ob podzidjih posameznih oddelkov, to je ob škarpah, prav fino zgodnje namizne sorte, katere bi potem v podobi špalirjev (brajd) po podzidju razpeljali. Na takih špalirjih pridelali bi gotovo prav zgodnje in lino zrelo namizno grozdje, za katero bi bo gospoda po mestih kar trgala. Na ta način izkoriščena bi bila tudi prav uzorno podzidja (škarpe) katero dosti denarja stanejo, pa brez take zasaditve, kakoršno imamo v mislih, naravnostnega dobička nič ne nesejo! Pa ne le ob podzidjih, tudi sicer po vinogradih prav finih leg naj bi Be prav zgodnje   lino   namizne   sorte zasajalo, da bi  se grozdje kakor tako v mesta dajalo.
Take line namizne vse priporoČitve vredne sorte bi bile na primer sledeče:
1. ) Rumena vipavska auguštana. V Vipavi dozori že mesca augusta, od tod njeno ime. To trto treba pa, da toliko izdatno rodi, da bo njena saditev izplača, v starem Icbu prav na dolgo, oziroma na visoko in široko izpeljati, in za dolgo napnonce (šparone) obrezovati, ker sicer no rodi nič.
2. ) Črna portugalka, katera tudi pri navadni vinogradski izgoji in navadni režnji prav dobro rodi in koj za auguštana dozori.
3.) Rumeni hrustljati in muškatni, ter rudeči na vadni španjol (nemški Gut-•del), kateri pri navadni izgoji in režnji prav obilo rodi.
%4.) Rudeči zgodnji veltlinec.
5. ) Rujavi trdi muškat.
6. ) Črni muškat.
7. ) Muškatna damascenka.
8) Vipavski ošip ali cundra. Ta sorta ima to dobro lastnost, da se po zimi najdlje časa sveža obdrži.
To bi bile torej sorte, katere zamo-remo najtopleje priporočati za pridelovanje namiznega grozdja.
-Loterijske srećk«.
Oradeo, 28. septembra 23, 21, 54, 45. 27.
Brno, 2. oktobra. 13, 29, 88, 38, 47.
Dunaj, 28. septembra 6, 57, 62, 77, 55
Lino, 21. septembra. 18, 82, 5, 27, 45.
Prag-a, 9 oktobra 84, 2, 74, 72, 89.
Trrt, 5. oktobra. 28, 50, 19, 22, 75.
CZ
Preobleke.,.^-^<Popra vila.
I
L
tovarna dežnikov
Ljubljana. Mestni trg.
1
o
00
o
p.
n
c8 >
o
n
Dolžnost vsake rodoljubne hiSo je, da poskuBi in vodno rabi le
kavlno primes
v prid družbe sv. Cirila In Metoda, kak< r tudi vse druge
cikorijske izdelke
samo is domaČe „Prvo Jugoslovanske tovarne za kavlne surogate v Ljubljani."
N
&
c* <
4»
•d
o <
m o P<
Zobozdravniki in tehnični atelje.
Ruvanje ZOb \ Metilom duši-*' kovim oxydulom
(Lustgas) itd.
Plombe iZ Zlata, Porcelan«. ______«___1    m drugih
sredstev.
Zlate krone x? ****** *obowja
li kavčuka, aluminija in zlata. (2117 t)
Wt o l»o t, d m % u IU
Dr. Rado Frlan,
Ljubljana Špitalske ulice št. 7. I. nadttr.
Ordinacija od 9—12. dopoludno in od 1—6 ure popoludne. Za uboge brezplačno ruvanje zob od 8—9. ure zjutraj.
Tržne cene v Ljubljani
5. oktobra 1901.
Pšenica, 100 Rež,
Ječmen, „ Oves, m Ajda,
Ptobo, „ Koruza, „ Krompir, Leča, Grah, „ Fižol n Maslo, kgr. Mast, „ Špeh svež, „
Ut.
PF 14r
15!-
13|—
15 60 .13-. 460 -J20 -50 II—';24 2|40 1150 130
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . . Jajce, jedno. . . , Mleko, liter . . . . Goveje meso kgr. Telečje „ Svinjsko „ „ KoStranovo „ „
Piščanec.....
Golob......
Seno, 100 kilo   . . Slama, „    „ .  . . Drva trda, klftr. . . „ metka,   „   . .
^C«««*»»»>:
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Ludovik Businaro
v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10.
0«2Šr Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo.
M krojašta pomočnic
ki sta dobro izurjena v svoji stroki, sprejme?
J. Ker tel v Ajdovščini.
Sprejmejo se le taki, ki že vsaj dve> leti delajo kot pomočniki. Delo je stalno.
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brea prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprav* na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener flurtel, na Dnnaji
ali (1115-15)
Anf. Rcbcb, koiic. agent
V Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
Odgovorni urednik Valentin Kopi
t ar.
Lastnina in tisak „Narodna Tiskarna" v Ljubljani
R%V